PRIMORSKI DNEVNIK J« začel izhajali v Trstu * 3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu Pri Gorenji Trebu-*'• od 1 g. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim ph Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. i> *n O- ► O X O '• fO X. CN o -n m X o Oj X m a •z. u 3> 7r Z c_ I—I N-: Z M n 3> 9 ijel 3 cc Ul Ul -t» 3> 1> Poštnina plačana v gotovini Abb. postata 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XL št. 173 (11.896) Trst, sobota, 21. julija S srečanjem med Craxijem in tajniki petih strank § Začelo se je preverjanje v vladni Vsa kočljiva vprašanja odložena na jesen Na sedanjih srečanjih se bodo omejili na splošna načela itl na obravnavo nekaterih nujnih gospodarskih vprašanj . M — Preverjanje bo torej »izra-C ° Politično«. Tako je dejal Bettino stv5X* prec* začetkom včerajšnjega n^anja s tajniki petih strank veči ■ Srečanje, ki so ga vsi s tolikš-torp’ 7'aiymanjem pričakovali, se je iea začel popolnoma mimo. Dejstvo čin ^ vs* so8lašajo, da je treba ve-0 Problemov odložiti na jesen, ko bodo tudi razpravljali o obstoju Cra-xijeve vlade. Vsi so torej optimisti. Martelli je dejal, da se je vreme zjasnilo, F or lani je izrazil upanje, da bi utrdili petstrankarsko vlado, Pietro Longo pa je celo nakazal za to vlado nove perspektive. Sam Craxi je dejal, da so večino problemov že rešili na bi- lateralnih srečanjih. Edini voditelj, ki je bil nekoliko nejevoljen, je Giovanni Spadoini, ki je dejal, da bodo morali na preverjanju predvsem »preveriti obstoj vlade«. Gre za oster napad na Craxija in torej za potrditev nejevolje republikanske stranke. Osnova za razpravo, ki se je začela sinoči in se bo nadaljevala v prihodnjih dneh, je petnajst strani dolg dokument, ki ga je Craxi sinoči izročil tajnikom stranke. Gre za podatke o tem, kako bo vlada pridobila 20 tisoč milijard, ki ji manjkajo v letošnjem državnem proračunu (kjer Craxi predvideva, da bodo polovico pridobili z novimi davčnimi dohodki, predvsem z bojem proti davčnim utajam in nadzorstvom nad obdavčevanjem, polovico pa z dodatnimi krčenji državnih izdatkov). V svojem dokumentu Craxi govori tudi o širših vprašanjih, kot je na primer zaposlovanje ter proizvodnja in gospodarska kriza, vendar obstaja splošen vtis, da na preverjanju ne bodo prekoračili meja splošnih političnih stališč, s številnimi obljubami in zelo maloštevilnimi konkretnimi ob vezami. R. G. Prvi ukrep Fabiusove vlade Nižji davki v Franciji PARIZ — Vse kaže, da se je nova francoska vlada na svoji prvi seji predvčerajšnjim kar dobro odrezala pred domačo pa tudi tujo javnostjo. Sprejela je vrsto konkretnih sklepov, ki zadevajo predvsem davčno politiko in potrjujejo resnost sobotne Mitterrandove obveze prek televizije da bo plačevanje neposrednih davkov omiljeno in da bodo odpravljene izredne davščine v korist socialno - skrbstvenega sistema. Državni poglavar je namreč napovedal 8 odstotno znižanje neposrednih davkov v letu 1985 in poudaril nujo o vzpostavitvi »pravičnega ravnovesja« pri poravnavi davščin med zasebniki in javnimi podjetji. Minister za socialne zadeve Beregovoy, ki je prej vodil resor za gospodarstvo in finance, je navrh obljubil ukinitev tako imenovane socialne dajatve v višini 1 odstotka, ki je bila uvedena pred dvpma letoma za ozdravitev državne bilance, ki danes v resnici izkazuje prebitek. Novi predsednik vlade Fabius je Francoze osrečil z naslednjimi številkami: leta 1985 bodo na račun davkov plačali kakih 22 milijonov frankov manj, sicer 12 milijard manj spričo ukinitve pravkar omenjene socialne davščine in 10 milijard manj zaradi 8-odstotne ublažitve davčnega vijaka, kot takega: to naj bi pomenilo, da se bodo zneski, ki jih morajo do konca februarja 1985 davkoplačevalci navesti v dohodninskih prijavah za leto 1984, poprečno zmanjšati za 5 odstotkov. Poleg tega je Fabius napovedal omiljen je poklicne takse, ki bremeni razne studie (tudi umetniške), kar naj hi skrčilo za dodatnih 10 milijard frankov priliv v državno blagajno. Ministrski predsednik je nadalje povedal, da se bodo državni izdatki leta 1985 po- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Nagrade vstaje slovenskega naroda Med odlikovanci tudi sedem borcev in aktivistov iz zamejstva ter tržaška brigada Garibaldi, divizija Garibaldi - IS ati so ne in 24. brigada bratje Fontanot 40. obletnica spodletelega atentata na Hitlerja He,Bm°NN — Zahodnonemški zvezni kancler T t • - Kohl 143 rV7n nói 1 n rt Arlnlfo Hitlerja je označil atentat na Adolfa jhjy" •'"tJiatank0 pred štiridesetimi leti — 20. nacisti** ~~ kot »upor vesti«. Odpor proti s katc'CnemU rcžuuu Je bil del prizadevanj, ga »-d je nemški narod spet našel same-na osiwi -*e Rjavil zvezni kancler danes ni a'. bnji slovesnosti v spomin na izjalovlje-torje u. na Hitlerja in njegove organiza-Zah,x!i80 k*'* skoraj vsi usmrčeni ^a so °dn?berlinski župan Diepgen je dejal, Vzor rv?10^6 *n ženske odpora proti Hitlerju bode ■*>^umncga ravnanja iz ljubezni d» svo-nyj je 12 vesti, hamburški župan Von Dohna-Svoborir>^°Vor'1. ° Političnem prizadevanju za Slovosn ' bravično.st in človeško dostojanstvo, ^eizsae^k 86 -F udeležil tudi predsednik Von (bp) NEVA LUKEŠ LJUBLJANA — Bratstvo, prijateljstvo, tovari štvo — to je bila tista rdeča nit, ki je včeraj dopoldne v veliki dvorani Skupščine SR Slovenije v Ljubljani ponovno povezala vse udeležence tokratne slovesne seje Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, ob počastitvi dneva vstaje slovenskega ljudstva, kot jih je povezovala v času boja proti skupnemu sovražniku — nacifašizmu. Zato je bila tudi udeležba posameznikov in delegacij, ki so se te svečane seje udeležili, tako raznolika, tako pestra, a vendarle po vsebini tako globoko med seboj povezana. Tu so bili predstavniki družbenopolitičnih organizacij SR Slovenije, med njimi tov. Andrej Marinc, Franc Šetinc, Fran ce Popit, navzoč je bil jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič, tu so bili predstavniki tujih enot, ki so se borile v času vojne v sklopu jugoslovanske partizanske vojske, tu je bila številna delegacija VZPI - ANPI iz dežele FJK, ki jo je vodil deželni tajnik Federico Vincenti, tu so bili predstavniki koroških partizanov. Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, Zveze vojnih invalidov NOV iz Trsta, tu so bili seveda še številni odlikovanci. Glavni govornik, ki je tudi otvoril to svečano sejo je bil predsednik Republiškega odbora ZZB Slovenije Bogo Gorjan, ki je začel svoj govor s pomembno ugotovitvijo, da je naša nedavna preteklost za nas tako pomembna, da se ne moremo, je dejal, od nje odtrgati. Pri nas smo, je še dejal, na to našo preteklost zelo ponosni in v svoji dejavnosti tako samozavestni, kot smo bili aprila leta 1941 in dalje do konca vojne. Že tedaj smo se zanašati predvsem na naše lastne sile, s tem seveda, da smo računati na sodelovanje in pomoč vseh zaveznikov v boju proti nacifašizmu. Tako si tudi danes želimo, je dejal tov. Gorjan, sodelovanja z vsemi demokratičnimi in svobodoljubnimi silami v svetu. »Naša NOB je imela pomembno vlogo pri uveljavljanju intemacionalizma, zato se je na našem ozemlju, skupno z nami borilo nad 4.000 pripadnikov drugih evropskih na rodov, med katerimi je bilo največ tovarišev iz Italije.« NADALJEVANJE NA 2. STRANI Rekord v Berlinu Met kopja preko 100 m Vzhodni berlin — Na atiet- skem mitingu v Vzhodnem Berlinu je vzhodnonemški metalec Uwe Hohn postavil nov fantastični svetovni rekord v metu kopja s 104,80 m. S tem metom je prvič v zgodovini atletike premagal mejo stotih metrov. Dosedanji rekord je pripadal Američanu Tomu Petranoffu, ki je 15. maja 1983 vrgel kopje 99,72 m daleč. Na tem mitingu pa smo bili priča še enemu presenetljivemu svetovnemu rekordu. Bolgarska atletinja Ljudmila Andonova je namreč preskočila 207 cm in tako za 2 cm izboljšala dosedanji svetovni rekord v skoku v višino za ženske, ki ga je imela Sovjetinja Tamara Bikova. Rekord Bolgarke je toliko bolj presenetljiv, ker dosedaj ni imela izrednih rezultatov. Resolucij,, F-JK ri^devi Zanussi {tiske vrM]. svet Furlanije - Ju bril rew!inln® -*e včeraj soglasno odo ^•"denonsk?1!0 v z.vezi s stanjem v uriji je . tovami Zanussi. V reso ?.e finančnn ai*0,.,da ie udeležba dežel flnahčnem 'V*'* FHulie v bodočerr vendar .str°ju Zanussija umestna |!c Pri fiJe. Pogoj za udeležbo Friu !?.a ostane Zanussija dejstvo 2|skovainj družbe in njeni ra zahtevJ^0^-V Pordenonu. Pra\ Poštovanin h Roželni svet dosledne Ofganizaciiarv?R0yorov s sindikalnim {fonata snoi« *’ ^ava in vlada pe {j°Prinos ]^VaV s.vojo obvezo, dč 1 tomeljnevn1 kaputala ne spreme ffssi. Rami, UStroja skupine Za g0rn preds^ u6 končala s po v^otovil. da^1? Corpčilija, ki j( „ o svoje ooliti -L k° dežela poslužih h0**«* ^fu^j^>gaianji* NA 3. STRANI Sestanek med sindikalisti Sindikalisti Gorice in Nove Gorice, ki so se včeraj sestali v Novi Gorici s tamkajšnjim županom Danilom Bašinom, so dati pobudo za sestanek županov Gorice in Nove Gorice s sindikatom z obeh strani meje. Pogovorili naj bi se o gospodarskem sodelovanju med dvema mestoma. NA 8. STRANI V Tržiču protestirajo V Tržiču so nekateri vodilni v tamkajšnji politiki in gospodarstvu precej jezni na Goričane in tudi na deželno upravo, da preveč pozabljajo na to mesto, ki je po številu prebivalstva peto v Furlaniji - Julijski krajini. Zato je župan Saccavini zahteval za Tržič pravo mesto. NA 8. STRANI Končana demokratska konvencija SAN FRANCISCO — Za Waltcrja Mondala in Geraldine Ferraro se je včeraj začelo naporno obdobje vzpona proti Beti hiši. Po štirih dneh živahne razprave se je namreč končala konvencija demokratske stranke in po nekaj urah počitka sta Mondale in Ferrarova že začela z volilno kampanjo. Seveda je ta dvojica v središču ameriške pozornosti, v veliki meri tudi zato, ker je Geraldine Ferraro prva ženska v zgodovini ZDA, ki kandidira za podpredsednika. Pozornost ameriškega tiska je torej o-sredotočena prav na vlogo, ki bi jo lahko imela Ferrarova pri novembrskih volitvah, oziroma na pozitivne in negativne aspekte ženske na kandidatni tisti. Tisk na splošno pozitivno ocenjuje dosedanji nastop Ferra-rove in prevladuje mnenje, da bo lahko pozitivno vplivala na zadržanje volivcev do Mondala. Nagrade vstaje NADALJEVANJE S 1. STRANI Potem ko je omenil pomen priznanj in odlikovanj, ki so jih tokrat prejeli tako domači, kot borci iz zamejstva, pa še tuje enote, ki so se borile v sklopu jugoslovanske partizanske vojske, je sledilo izročanje vseh teh odlikovanj, ki so jih najprej prejeli : prof. Janko Jarc za njegovo življenjsko delo, Milan Guček za knjigo »Pekoči sneg«, Ivan Seljak - čopič za svoje likovne stvaritve, Julij Beltram za knjigo »Tukaj je Jugoslavija« in Vandi Škodnik za knjigo »He, to naši partizani pojo«. Enaka odlikovanja so nato prejeli še uredniki zbornika »Boj pod Olimpom«, uredniški odbor zbornika »Buchenvvald«, ustvarjalci oddaj »Še pomnite tovariši« in pa »Vestnik koroških partizanov«. Spominske plakete so nato prejeli : 14. tržaška brigada »Garibaldi«, ki je bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Spodnjem Lokovcu, bataljon »Alma Vivoda«, ustanovljen 14. maja 1944 na Socerbu, divizija »Garibaldi - Natisene«, ustanovljena 17. avgusta 1944 v Fojdi v Beneški Sloveniji, 24. brigada »Bratje Fontanot« ustanovljena 17. decembra 1944 na Suharju pri Metliki, prvi avstrijski bataljon, ustanovljen 24. novembra 1944 v vasi Tribuče pri Črnomlju, francoska četa, ustanovljena 19. 7. 1944 na Cerkljanskem in pa 2. ruski bataljon 18. SNOUB 30. divizije IX. korpusa, ustanovljen 10. marca 1944 v okolici Če-povana. Plakete Zveznega odbora ZZB Jugoslavije je prejelo 49 posameznikov, združenj, šol in organizacij, med temi je bilo sedem odlikovancev iz zamejstva in sicer Viktor Bogateč iz Križa, Danilo Pilat in Livio Albi iz Trsta, Silvin Poletto iz Gorice ter Renato Tavian iz Vidma, prejela pa sta plaketi še dva Korošca in sicer Jožko Kežar in Jaka Potočnik iz Celovca. Po podelitvi zlatih značk Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, ki jih je prejelo 9 posameznikov, nekateri med temi so narodni heroji, ali pa imajo zasluge pri razvoju partizanskega zdravstva in varnostnih služb, je sledila kratka, a prisrčna družabnost, z obujanjem spominov in s ponovnim potrjevanjem bratstva, ki je borce povezovalo pred tolikimi leti in jih povezuje tudi danes. Posebna delegacija je med slavnostno sejo položila venec pred spomenik revolucije, medtem ko je bila u-rejena tudi posebna razstava o pomenu tega medvojnega medsebojnega sodelovanja, ki so si jo udeleženci tudi ogledali. NEVA LUKEŠ I Nižji davki NADALJEVANJE S 1. STRANI Kaj pa desna opozicija? Tako »unija za francosko demokracijo« UDF, ki ji načeluje Lecanuet, kot Chiracova golistična stranka zahtevata razpust parlamenta in nove volitve, češ da je z odhodom komunistov iz vlade konec leve koalicije in s tem tudi večine. Fabiusova vlada je predvčerajšnjim tudi odobrila sklep o poseganju po referendumu, ko gre za vprašanje jamstva nad javnimi svoboščinami. Narašča število civilnih žrtev v Afganistanu KABUL — Žrtve med afganistanskim civilnim prebivalstvom se iz meseca v mesec večajo. Iz krogov afganistanskega odporništva poročajo, da je v maju in juniju izgubi'o življenje nad 700 civilistov. Največ žrtev gre pripisati sovjetskemu bombardiranju, veliko število mrtvih pa je odvisno tudi od rabe kemičnega orožja. Predstavniki gverilcev govorijo tudi o številnih truplih, na katerih so o-čitne sledi strupenih pfinov. Največ mrtvih naenkrat je bilo v napadu na vas Dahnae Ghuri, kjer je pri obstreljevanju bilo 300 žrtev med civilisti. Enza Tortore spustili na svobodo zaradi parlamentarne imunitete MILAN — Znani voditelj popularnih televizijskih oddaj Enzo Tortora je na prostosti. Nalog za njegovo izpustitev so izdali včeraj okrog 11. ure neapeljski sodniki na osnovi parlamentarne imunitete, ki jo Tortora uživa kot evropski poslanec. Kot je znano, je bil izvoljen v Strasbourg na listi Radikalne stranke Tortore so aretirali točno leto prej, to je 17. junija lani, v okviru preiskave proti k amori na Neapeljskem, obtožili pa so ga razpečevanja mamil. Nekaj časa je bil zaprt v Rimu, nato pa v Bergamu do 17. januarja letos. Odtlej je živel v hišnem priporu v svojem milanskem stanovanju v Ul. Piatti 8. Tu so mu tudi uradno sporočili izpustitev včeraj nekaj pred 2. uro popoldne. Prve trenutke prostosti je Enzo Tortora izrabil za krajši sprehod v spremstvu evropske parlamentarke Radikalne stranke Emme Bonino po ulici pred svojim domom, kjer ga je čakala manjša množica simpatizerjev in radovednežev. Takoj nato pa je priredil tiskovno konferenco v svojem stanovanju, na kateri je poudaril, da je nedolžna žrtev nejasne sodne mahinacije. »Kar sem občutil na lastni koži,« je dejal, »ni drugega kot posledica izjemnega stanja v sodstvu, do katerega je prišlo po umoru Alda Mora.« V ponedeljek bi moral znani televizijski napovedovalec odpotovati z Emmo Bonino v Strasbourg, kjer bo zasedal evropski parlament. Na včerajšnji tiskovni konferenci je Tortora potrdil, da bo sam odstopil kot poslanec, če evropski parlament ne bo izdal dovoljenja, da mu v Italiji sodijo. Pogajanja o ladjedelništvu brez konkretnih zaključkov RIM — Včeraj so se ponovno nadaljevala pogajanja med sindikatom kovinarjev in družbama Fincantie-ri in Italcantieri, vendar so se tudi ob koncu včerajšnjega srečanja raz-š’i brez konkretnih zaključkov. Vprašanje načrta za ladjedelnice o-staja torej sporno in zato je sindikat napovedal nove pobude, med katerimi je treba omeniti predvsem zahtevo po srečanju z vlado, da pride res do finansiranja že sprejetih obveznosti za pomorsko gospodarstvo ter srečanji z družbo IRI, na katerem naj bi predstavnike sindikata seznanili s pobudami obeh jav-• nih finančnih družb, ki delujeta na tem področju, to je družb Finma-re in Fincantieri. Poleg tega bodo verjetno prihodnji teden sklical sestanek predstavnikov vseh katego- rij v sindikatu kovinarjev ter v sindikatu delavcev prevoznega sektorja, na katerem naj bi skupno proučili probleme pristanišč in ladjevja. Prav tako ne izključujejo, da bi v kratkem lahko napovedali nove sindika’ne akcije za podporo ladjedelništva. Sindikat je predvsem potrdil svojo zaskrbljenost v zvezi s finansiranjem triletnega načrta, kajti ukrepi, ki jih je doslej sprejela vlada, so nezadostni. Včeraj so določili tudi datum srečanja o problemih Genove, ki so zelo pereči. Srečanje bo 26. julija, udeležili se ga bodo ministri Darida, Altissimo, De Michelis, Carta in Biondi, predsednik IRI Prodi, najvišji politični predstavniki iz Genove ter podtajnik predsedstva vlade Giuliano Amato. Angleški pristaniščniki preklicali svojo stavko LONDON — Po pogajanjih, ki so trajala vso noč, so včeraj v zgodnjih jutranjih urah v angleškem glavnem mestu dosegli sporazum, s katerim je tudi konec 11-dnevne stavke britanskih pristaniščnikov. Besedilo sporazuma bo da; nes pregledalo sindikalno vodstvo prevoznikov (v katerega so vpisani tudi pristaniščniki), ki bi moralo listino ratificirati. Po dosegi sporazuma bi moralo tako danes v lukah steči normalno življenje. Že prejšnjo noč pa so odprli pristanišče v Doverju, tudi zaradi >>gla.^ nega« protesta kakih 200 razburjenih tujih avtoprevoznikov, ki so jim po štirih dneh čakanja pošli živci. Grozili so celo z incidenti, če jim ne bi dovolili vkrcanja in prevoza na celino. V znak protesta proti stavki angleških pósta-niščnikov so avtoprevozniki tudi popolnoma ohromili promet v- francoskem Calaisu. Včerajšnji sporazum je bil mogoč predvsem po posredovanju ACAS (neodvisne vladne ustanove za reševanje sindikalnih sporov). Zaenkrat sicer vsebina sporazuma ni še znana. Vse pa se je začelo, ker so v pristaniščih zaposlili delavce, ki niso vpisani v sindikat, da bi raztovarjali premog. Pogajanja so imela tudi izredno kritične točke: sindikati so zahtevali, naj se taki dogodki več ne pripetijo, ostali pogajalci pa niso hoteli podpisati te določbe- »Premirje« s pristaniščniki pa vsekakor šibi položaje rudarjev, ki so računali, da bi z razširitvijo stavk tudi na druge kategorije znatno ošibih vlado. Margaret Thatcher je na primer obtožila pristaniščnike, da so oklicali »politično stavko« v podporo stavki rudarjev in z istim namenom, da bi strmoglavili njeno vlado. večali lahko kvečjemu za 6 odst. in da ne bodo smeli preseči tempa v gibanju cen, kot je predviden za prihodnje leto. Državni proračun 1985 je že v izdelavi, ne bo pa nared pred kancem septembra. Prednost daje zaposlovanju, razvijanju in modernizaciji industrije, šostvu in poklicnemu izobraževanju, kulturi in znanstvenim raziskavam. Načelno bi ta prednostna lestvica morala biti všeč tudi komunistom, ki so, kot znano, izstopili iz vlade, vendar ostali v vladni večini. Bivši minister Rigout je dejal1, da bo KPF novo vlado podpirala sprotno glede na to, kako bo ukrepala, povedal pa je tudi, da je glavni tajnik partije Marchais (zdaj v Romuniji) zahteval od Fabiusa za KPF ministrstvo, katerega dejavnost bi bila vezana na probeme industrijskega razvoja in zaposlenosti. Nikaragva slavila petletnico revolucije Nikaragovski vodja Daniel Ortega je v svojem govoru ob 5-letnici revolucije napadel Reaganovo politiko (Telefoto AP) MANAGUA — Nikaragva je v četrtek slavila 5. obletnico sandinistične revolucije, to je zmage nad Somozovo diktaturo. Na veličastnem shodu, ki se ga je udeležilo nad 150.000 ljudi, je spregovoril koordinator hunte za narodno obnovo kom. Ortega, čigar besede so bile naslovljene v prvi vrsti ameriškemu predsedniku Reaganu. Nikaragva hoče mir in tvorno sodelovanje z ZDA, je naglasil govornik, zato naj Amerika preneha z agresijo na suverenost naše države, saj bo le tako mogoče ukiniti obsedno stanje in našemu ljudstvu zagotoviti miren razvoj in vsestransko demokracijo. Ortega, ki bo na novembrskih volitvah kandidiral za državnega poglavarja na listi Sandinistične fronte, je hkrati napovedal podaljšanje obsednega stanja do 20. oktobra, kljub temu pa se bodo predstavniki političnih strank smeli svobodno zbirati. Volilne kampanje se bodo lahko udeležili vsi, ki niso dvignili orožja proti razglasil svobodo izražanja in tiska, ki pa bo veljala pri obravnavanju narodnoobraml bnih Ob proslavi, ki ji je prisostvovalo 40 tujih delri gacij in med temi tudi jugoslovanska pod vo°- stvom člana predsedstva zvezne konference SZČM ljudski oblasti, je še rekel Ortega in v isti sapi Genscher na obisku v Teheranu Iran in ZRN bosta okrepila odnose BONN — Kot prvi zunanji minister ene izmed članic EGS po letu 1978 je zahodnonemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher odpotoval na dvodnevni uradni obisk v Teheran. V iranski prestolnici se bo pogovarjal s predsednikom parlamenta Rafsandžanijem, ministrskim predsednikom Musa vi jem, gospodarskim in finančnim ministrom Namasi jem in z zunanjim ministrom Velajatijem. V Bonnu sodijo, da je izredno malo verjetno, da bi Gen-scherja sprejel tudi ajatulah Homeini. Glavni namen obiska je okrepiti politične stike med vladama, ki bi jih Bonn rad razvil v neprekinjen dialog. Pomemben predmet razgovorov bo sedanje stanje glede na iransko-iraški spopad. Bonn si tudi iz gospodarskih razlogov močno želi, da bi se vojna v Zalivu končala, vendar se nikakor ne ponuja kot posrednik. Podpira sedanja mirovna prizadevanja Združenih narodov, svetovne islamske konference in arabskih zalivskih držav. Zvezna republika zastopa strogo nevtralno stališče v zalivski vojni. Iraški zunanji minister Aziz bo na povabilo Kohlove vlade avgusta obiskal Bonn. Genscherja spremlja močna delegacija : zastopniki za-hodnonemške industrije in trgovine, rektorske konference in ustanove za akademske izmenjave. Člani delegacije se bodo v Teheranu sestali tudi z zastopniki nemško-iranske trgovinske zbornice. V središču gospodarskih razgovorov bo brez dvoma zelo velik iranski primanjkljaj v menjavi z zvezno republiko ki je leta 1983 znašal dobrih 6 milijard mark, medtem ko je vrednost menjave v obeh smereh dosegla 7,7 milijarde mark. Za zdaj Bonn ne namerava kupovati iranske nafte. To bi prišlo kvečjemu v poštev potem, ko bi se končala vojna. Zato pa bo Genscher ponudil Irancem obsežno sodelovanje na področju izobraževanja. Genschet-jev obisk v Teheranu so zlasti kritizirale organizacije iranskih beguncev, ki so v odprtih pismih očitale zunanjemu ministru, da bo s svojim obiskom dvignil ugled »krivičnemu režimu« in ga podprl. Danes je tudi organizacija za ogrožene narode objavila izjavo, v kateri očita zunanjemu ministru, da se odpravlja na »akvizitersko pot« v imenu zahodnonemškega gospodarstva. Genscher se je brez dvoma odpravil na občutljivo pot, toda Iran s svojimi 40 milijoni prebivalcev je za zvezno republiko najpomembnejši trgovski partner v tem delu sveta. V Bonnu pripisujejo obisku velik pomen že zato, ker naj bi prispeval k zmanjšanju velikanskega iranskega primanjkljaja v trgovinski menjavi z ZRN. Toda še bolj pomembno je, da je do obiska sploh prišlo, in to v sedanjem trenutku. Poleg tega je očitno, da je iranska vlada zainteresirana spet razširiti svoje mednarodne stike. (dd) M*eiiicceria CUIR CHIC POLETNI POPUSTI 20-50% . •• M-.? ŽENSKI KOMPLETI USNJE - LAN MOŠKI JOPIČI KOŽUHI KRZNA TRŽIČ — Ul. Rosselli 73 Jovana Dejanoviča, je Reagan spet ostro napa0 vlado v Managui. Označil jo je kot totalità! stičen režim in diktaturo, ki je še hujša od mazove. Nikaragva, je dejal, je most, prek kat® rega skušata SZ in Kuba destabilizirati karibs^ območje, ne da bi se česar koli naučili od Gr°j nade. Malokdo sicer verjame, da utegne Reafa »Grenado ponoviti« v Nikaragvi, ni pa naklj°CJ ’ da je" v programsko izjavo Mondala na konv®^ ciji demokratske stranke bil vrinjen popravek, poziva Reagana, naj se vzdrži skušnjave, da šlje ameriške oborožene sile na srednjeameris območje. Prav te dni pa je v bližino NikaralP priplula letalonosilka »John Kennedy« s skup vojnih ladij. Zanussi: Švedi bodo pristopili če se osnuje nov program dela Koprsko marino bi lahko že kmalu začeli graditi TRST — Predsednik deželnega od bora Comelli se je v spremstvu podpredsednika Zanfagninija, odbornika za industrijo Francescutta, predsednika finančne družbe Friulia Zanona in tehnikov ter deždnih funkcionarjev sesel s podpredsednikom švedske nad nacionalne družbe Electrolux Rebbo-nom, njenim italijanskim zastopnikom Rossignoom in predsednikom holdin-ga Zanussi Zoppasom, da bi skupaj Podrobneje proučili predloge Švedov za razširitev pordenonske družbe iz ■nančne zagate. Zadevni dogovor mona biti podpisan najpozneje do 30. septembra. Podpredsednik Electroluxa Rebbon Je Gomeiiju v bistvu ponovil, kar je ‘ o že znano, vendar mu je dal tudi olocena zagotovila, tako npr., da bo ^nočitveno središče Zanussija po spo-J tn s švedsko družbo ostalo v Italiji /*£a bo Electrolux strogo spoštovala Pbrazum z dne 12. novembra 1983 ed rimsko vlado, Zoppasom in stillano zvezo CGIL - CISL - UIL, ki jamči ohranitev obstoječe zaposlen o-stne ravni v vseh obratih holdinga Zanussi. Kaj ponujajo Švedi? V prvi vrsti prevzem 49 odstotkov Zanussijeve glavnice (ni pa rečeno, da ne bodo v bodoče zahtevali 75 odstotkov), tako da bi, kot smo že pisali, 51 odst. bilo razdeljenih med Mediobanco, Fiatom, družino Zanussi in verjetno družbo Friulia, torej deželno upravo. Šve- di bodo nadalje prispevali Zanussiju 200 milijard lir (polovico v obliki posojila z obveznicami), okrepili bodo nekatere proizvajalne veje in raztegnili prodajo v mednarodnem merilu, zahtevajo pa izrecno osnovanje čisto novega delovnega programa, ker da se je poožaj pordenonske družbe zadnji čas bistveno poslabšal. Rebbon je zagotovil tudi, da bo Electrolux vzpo-s ta via tvorno sodelovanje s sindikati. KOPER — Razprave ob razgrnitvi idejnih načrtov o gradnji marine v Kopru so pokazale, da je potrebno čimprej, še v tem srednjeročnem obdobju, pristopiti k uresničevanju tega načrta, so pred dnevi menili člani koprskega izvršnega sveta. Nosilec naložbe je koprski Istra - benz, ki je že opravil analizo dna v morju med Žustemo in Koprom, vendar se še ni dokončno odločil, kateri si- stem gradnje bi bil najracionalnejši. Pomembno je, da bi tu lahko že konec tega leta -ali v začetku leta 1985 začeli graditi veliki valobran. V marini naj bi bilo 1200 privezov — nekoliko cenejših od tistih v Portorožu in bi v bistvu dopolnjevali obalno navtično ponudbo. Zgradili naj bi tudi tisoč parkirišč, ki bi pozimi delno služila za priveze na suhem, in druge dopolnjujoče, servisne, trgovinske in gostinske zmogljivosti. Po grobih ocenah, bi tako velika marina veljala okoli 600 milijonov dinarjev, vendar bi se naložbe lahko lotili postopoma — odvisno pač od naložbenih sposobnosti. Tu naj bi Koprčani razvijali tudi šport-no-rekreacijsko cono za tiste dejavnosti, ki so vezane na morje, hkrati bi Koper pridobil pomembno oporo za svoj učinkovitejši turistični razvoj, prvi vtis, ki bi ga dobil obiskovalec obale ob stiku z morjem, pa bi bil vsaj na pogled precej lepši, kot je sedaj. BORIS ŠULIGOJ Najbolj poceni KOPER — Turisti te dni tudi na obali vse bolj iščejo poceni prenočitvene zmogljivosti. Tako smo ugotavljali,'v katerih hotelih je na Obali moč najceneje prespati. V Piranu je najcenejši hotel Sidro, kjer je prenočišče z zajtrkom v dvoposteljni sobi 650 dinarjev po osebi, pol penzion 840 in penzion 1120 din. V Izoli je najcenejši hotel Rivijera (sicer dom učencev Gostinskega šolskega centra), kjer je prenočišče z zajtrkom v dvoposteljni sobi 790 dinarjev, polpenzion 1120 in penzion 1300 dinarjev. hoteli na Obali Najcenejši pa je dom učencev Heroj Tito v Kopru, kjer tudi tujcem v troposteljnih sobah za prenočišče z zajtrkom računajo 410 dinarjev, polpenzion 574 in polni penzion le 700 dinarjev po osebi (vse cene so brez turistične takse). Najbolj zanimivo pa je, da je ta dijaški dom, ki se 'poleti prelevi v hotel, kljub tako nizkim cenam trenutno na pol prazen. B. Š. čestitke vsem prijateljem in gostom ob dnevu vstaje — 22. juliju SKUPŠČINA OBČINE SEŽANA in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE 'skreno čestitajo delovnim ljudem 'n občanom ob 22. julija — dnevu vstaje. CIMOS °b dnevu vstaje slovenskega naroda iskreno čestitamo Zlatomašnik Mario Lavrenčič ČEDAD — župnik v Štoblanku, Mario Lavrenčič, je na Vrhu, v občini Podbonesec, kjer se je rodil leta 1908, daroval zlato mašo. Praznoval je 50 let svojega mašniškega posvečenja. Prvo mašo je prav tako bral v svoji rojstni vasi, potem pa so ga poslali na službeno mesto v Štoblank v občini Dreka, kjer je ostal celih 50 let. Ob lej priložnosti so se okoli zlatomašnika zbrali njegovi stanovski kolegi iz Benečije, pa tudi iz, zamejstva in iz sosednjega Kobarida. Predstavnik videmskega nadškofa mu je ob tej priložnosti sporočil imenovanje za monsignorja. Za Novi Matajur je Izidor Predan napisal članek o zlatomašniku in se spomnil njegovega mnogostranskega dela, ki ga opravlja kot ljudski duhovnik. Ob dušnopastirskih nalogah je bil namreč Lavrenčič vedno pripravljen pomagati svojim ljudem, kadar je bilo potrebno v čedadskem ali v videmskem uradu pospešiti kakšen postopek. Priskrbel jim je pokojnino, vozil jih je v bolnišnice in jih obiskoval. Bil jim je odvetnik, spravni sodnik, svetovalec v vseh stvareh, ki so bile preveč zapletene, da bi jih njegovi ljudje lahko sami razvozlali. Če ne bi imeli takšnih župnikov, kot je Mario Lavrenčič, tako upornih županov, ki so z dvignjeno glavo odklanjali pritiske pod fašizmom, po vojni in jih tudi sedaj, župnikov, ki ostajajo zvesti svojemu jèziku, zvesti načelom in akciji kaplana Martina Čedermaca, če njih ne bi imeli, bi bilo zelo vprašljivo, kakšen bi bil v Beneški Sloveniji naš narodni položaj danes. Zaradi njih, bolje, tudi zaradi njih, je danes mogoče na Videmskem v narodnem pogledu uspešno razvijati mnogostranske dejavnosti in utemeljeno upati v njihove blagodejne učinke, (gv) Jutri odkritje spomenika na Reki IDRIJA — V spomin na okupatorjev požig vasi Reka na Cerkljanskem 10. junija 1944. leta in na devet vaščanov, ki so padli med narodnoosvobodilno borbo, med katerimi je bil tudi Peter Čelik, prvi padli partizan na Cerkljanskem, družbeno politične organizacije in "krajevna skupnost Reka - Straža - Police pripravljajo jutri, 22. julija, ob 11. uri na Reki svečano odkritje spomenika, ki ga je oblikoval-arhitekt Ivan Čmilogar iz Tolmina. Silvo Kovač V Milanu X. kongres AIDLCM Mednarodno združenje za zaščito ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM) sporoča, da bo od 27. do 29. t.m. imelo v Milanu svoj X. kongres, na katerem bodo člani združenja ocenili delovanje v preteklih dveh letih, sprejeli nove člane ter izvolili tako novi federalni kakor novi izvršni svet. Kongres, ki se bo začel 27. t.m. ob 10. uri, bo v »Palazzo delle Stelline«, Corso Magenta št. 61. Pozdravni govor bo imel milanski župan. Jamarska razstava v Vidmu VIDEM — Te dni so v Furlanskem naravoslovnem muzeju odprli razstavo o zgodovini jamarstva v Furlaniji. Prireja jo videmski Speleološki in hidrološki krožek pod pokroviteljstvom videmske občine. Na otvoritvi so poudarili, da je Furlanija-Julijska krajina s speleološke-ga vidika najzanimivejša dežela Italije, saj je v njej več kot polovica najglobljih jam, kar jih je na Apeninskem polotoku. Poleg tega se je jamarstvo v tej deželi pojavilo zelo zgodaj. Omenjeni Speleološki in hidrološki krožek je bil ustanovljen že leta 18£f7. Nič več novih trgovin na Trbižu Ta kraj se bo moral turistom predstaviti v lepšem oblačilu TRBIŽ — Občinski svetovalci na Trbižu so na zadnji seji razpravljali o novih trgovinah. Vprašanje je odprla družba Valdadige, ki je na občini vložila prošnjo, naj bi ji dovolili v novem naselju v Ul. Diaz, ki sodi v načrt cenene stanovanjske izgradnje, odpreti nekaj trgovin. Župan Anseimi in odbornik Fontana, ki sta najprej govorila o tem vprašanju, sta bila mnenja, da se je že sedaj potrebno pripraviti na razmere, ki bodo v tem kraju nastale z odprtjem avtomobilske ceste z Avstrijo. Že sedaj je namreč mogoče predvidevati, da se bo cestni osebni promet čez Trbiž občutno zmanjšal in da se bo zaradi tega zmanjšalo tudi število kupcev. Zaradi znanih razlogov je jugoslovanskih občutno manj. Občinski svetovalci so ugotovili, da je sedanja trgovinska mreža na Trbižu dovolj razširjena, da zadosti potrebam domačinov in tujcev. Morda jih je celo preveč, sicer nekaterim ne bi trda predla, kot jim že nekaj časa. Pač pa so občinski možje sodili, da bo potrebno dvigniti kakovostno raven trgovin. V prihodnje bodo izdelali načrt, da bi lastnike zanemarjenih trgovin, ki jih ni malo, pripravili do tega, da bi izboljšali njihov iz-gled. Kakor je mogoče izluščiti iz zadnje občinske razprave, na Trbižu torej ne bodo več odpirali novih trgovin, ampak bodo poskušali dvigniti kakovost obstoječih. S tem v zvezi bi opozorili še na eno vpračanje, ki sodi v pristojnost občinske uprave in je vse prej kot urejeno. V mislih imamo zunanji izgled Trbiža in skrb za dobro počiitje turistov v tem kraju, ki si v turizmu zastavlja visoke cilje. Tako sodimo, da bi morali spodbujati domačine k urejevanju hiš, okolja, k skrbi za čistočo. Potrebno je poskrbeti za pešce, da se bodo na sprehodih izognili prometu. Avtomobilska cesta bo dolino še bolj presekala na dvoje kot železnica, tako da pešci in kolesarji sploh ne bodo prišli na svoje. Ali so se na občini kdaj vprašali (upoštevajoč, da poletni turizem pomeni tudi hojo in kolesarjenje), kako bodo turisti v naselju Camporosso 2000, kjer je nekaj stotin stanovanj, šli na sprehod na Trbiž, če se jim bo to zahotelo. Ali pa narobe. Že pred pričetkom gradnje avtomobilske ceste je bilo to skoraj nemogoče, razen , če niso šli po glavni cesti in se izpostavljali nevšečnostim; sedaj pa, ko gradijo avtocesto, je to povsem nemogoče in bo tako tudi poslej. Takšnih primerov bi lahko navedli še nekaj. Če hoče Trbiž odpreti svoja vrata turistom, bo moral še marsikaj postoriti, predvsem pa postati čednejši in privlačnejši. Če so poprejšnje uprave zaradi neizdelanega urbanističnega koncepta mesto zanemarjale, ga sedanja, ki je bolj ljudska, ne bi smela več. (gv) Nabrežinski župan A. Skerk bo morda že danes odstopil V Če Ir le k srečanje med KPI, PSI in SSk Danes ali najkasneje v ponedeljek bo devinsko - nabrežinski župan posl. Albin Škerk sporočil svoj odstop občinskemu tajniku. Odločitev bo nato dokončno ratificiral občinski svet. Škerk, ki je sedel v občinskem svetu preko trideset let in je bil dve mandatni dobi tudi poslanec, bo odstopil iz zdravstvenih razogov, kot je v sredo zaveznikoma v občinskem odboru uradno sporočila nabrežinska sekcija KPI. Spričo napovedanega Škerkovega odstopa so se v četrtek zvečer že sestali občinski voditelji KPI, PSI in Slovenske skupnosti, da ocenijo položaj in da preverijo vse pogoje in možnosti za nadaljevanje političnega sodelovanja do občinskih volitev, ki bodo v prvi polovici prihodnjega leta. Na četrtkovem srečanju ni še tekla beseda o morebitnem Škerkovem nasledniku. O tem, kot je predlagala SSk, bo tekla beseda takoj zatem ko bo župan uradno odstopil, to se pravi skoraj gotovo v začetku prihodnjega tedna. Govori se, da mislijo komunisti predlagati za župana sedanjega načelnika svetovalske skupine Ivota Širco. KPI, kot nam je včeraj povedal sekcijski tajnik Depanghcr, bo odločno vztrajala, da bo do konca mandatne dobe občinskega sveta župan komunist. Na četrtkovi seji se je zato v pričakovanju Škerkovega uradnega odstopa razpravljalo izključno o urbanistični politiki občinske uprave v luči naporov za dokončno izdelavo variante občinskega regulacijskega načrta. To vprašanje je bilo v bližnji preteklosti že nekajkrat kamen spora in tudi polemik med koalicijskimi partnerji, zlasti kar zadeva nekatere probleme v zvezi z bodočnostjo Sesljanskega zaliva. Vse tri stranke so vsekakor enotnega mnenja, da je varianta regulacijskega načrta bistvenega pomena za celotno devinsko -nabrežinsko skupnost in da jo je treba zato čimprej odobriti, vsekakor pred iztekom mandatne dobe leta 1985. V tem okviru je danes zjutraj odbornik za urbanistiko Brezigar sklical tristrankarsko komisijo, ki se ukvarja specifično s to perečo problematiko. Prihodnji teden bo tako po vsej verjetnosti odločilnega pomena za razrešitev tega zapletenega položaja, ki doslej, kljub nekaterim težavam, ni še postavil v dvom političnega sodelovanja med KPI, PSI in SSk. V priredbi ŠD Sokol in SKD Igo Gruden V Nabrežini je stekel poletni center V ponedeljek se je pričel v Nabrežini na športnem igrišču Sokola poletni center. Pobudnika te zanimive in koristne poletne prireditve sta ŠD Sokol in SKD Igo Gruden. Vstopili smo v ta poletni »živ žav«, da bi kaj več zvedeli in pogledali, kako pravzaprav peteka lam življenje otrok in njihovih animatork. Milena, Tamara, Ivana, Klavdija, Majda, Lara, Sabrina. Martina, Katja in Adriana so nas v krajšem razgovoru seznanile z novostmi, ki so jih letos uvedli v nabreiinskem polet • nem centru. Najprej so nam prijazne animatorke povedale, da so obiskovale dvomesečni strokovni tečaj, ki ga je vodila dr. Alenka Rebula, ki jim je res zelo koristil. Poletni center gosti kar 74 otrok od 5. do 10. leta, kar je seveda rekord za nabrežinski društvi. Otroci so razdeljeni v starostne skupine in se poslužujejo najrazličnejših objektov, ki so na razpolago na igrišču. Tukaj imajo namreč kar dva »bazena«, »avto trgovino«, »boutique«, »lekarno«, »ladjo«, »podmornico« in hišico na drevesu. Delo z mladimi gosti so animatorke že prej Otroci med zabavo programirale in zato skušajo vzpostaviti z otrokom tak odnos, ki bi vzbujal v njem zanimanje in bi hkrati razvijal njegovo domišljijo in jan tazijo. Starostne skupine se ponavadi združijo ob zabavnih igrah, ki so dan za dnem drugačne. Med zabavo pa imajo tudi nekaj koristnega dela. v poletnem centru Letošnji poletni »živ žav« v Nabrežini doživlja res odličen uspeh. ‘° je sad v pni vrsti požrtvovalnega dela nekaterih društvenih odbornikov, ki so si na vso moč prizadevali. bi ta poletna prireditev vendar obrodila zaželene sadove, kar smo lahko tudi sami opazili in preverili. (Dv > Na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem Izidi matur nekoliko boljši kot lani Izidi matur na TTZ »Žiga Zois« Včeraj so na Trgovskem tehničnem zavodu »Žiga Zois« objavili rezultate matur dijakov obeh paralelk. Izdelali so: Susanna Briscak 56, Vilma C anzi ani 45, Sonia Guštin 44, Alenka Križmančič 49, Veronica Logar 37, Enrico Mauri 40, Tatiana Milcovich 43, Marino Milini 44, Nadia Pertot 44, Liliana Petelin 40, Katja Skerk 44, Franca Slavec 48, Sabina Slavec 44, Dorjan Smo-tlak 41, Ester Smotlak 48, Aleš Stefančič 43, Emanuela Trampuž 36, Franca Tul 46, Damjan Vodopivec 36, Nadia Zeriali 44; Annamaria Apollonio 42, Daniela Bartoloth 38, Daniele Bembi 36, Sonia Bukavec 38, Lucia Ciac 47, Sara Cok 58, Tamara Danieli 47, Dejan Gregor! 42, Maruška Gregori 42, Irena Grgič 36, Alessandro Gruden 43, Anastasia Koršič 42, Katja Kuk 50, Andreina Menegatti 52, Giuliano Pelizon 41, Elena Puric 47, Dario Racman 36, Sonia Rupelli 45, Barbara Sedmak 37, Mauro Sgubin 37, Delia Sivitz 44, Andrea Šte-kar 54, Vera Stopper 36 in Sergio Zettin 38. Dva dijaka sta bila odklonjena. Sicer pa ni bilo letos nobene šestdesetice V glavnem se ocene sučejo med 40 in 50 Na vseh slovenskih višjih srednjih šolah na "Tržaškem so že objavili izide letošnjih matur, Sedaj je torej čas obračunov in analiz. Letos je na petih slovenskih višjih šolah mature delalo 112 dijakov? od katerih so bili odklonjeni le štirje. To znaša 3,6 odstotka, kar je še precej nižje od lanskega odstotka, ko so na 131 dijakov odklonili osem, kar je 6,1 odstotka. Splošno lahko letošnjo maturo ocenimo z zmernim zadovoljstvom. Tokrat ni bilo šestdesetic (lani sta bili dve), vendar pa se je najobičajnejša ocena letošnjih maturantov sukala med 40 in 50 šestdesetinkami. To je vsekakor pozitiven podatek, ki dokazuje še precejšnjo študijsko pripravljenost letošnjih maturantov. Najnižja ocena, »klasični« 36, se je le redko, na nekaterih šolah celo zelo redko pojavila. Dijaki so bili s svojim znanjem in s svojo globalno pripravo na zrelostni izpit v glavnem še precej zadovoljni, čeprav so nekateri pričakovali kaj več. Najbolj »uspešni« šoli na letošnjem zrelostnem izpitu sta bili klasična in pa realna gimnazija. Na klasični je vseh devet dijakov izdelalo v glavnem zelo uspešno, prav tako pa tudi na realni, kjer je v glavnem prav dobro izdelalo vseh 27 dijakov. Tudi na učiteljišču je vseh 14 dijakinj izdelalo, v glavnem zadovoljivo. Na dveh sekcijah Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt »J. Stefan« je skupno izdelalo 14 dijakov, dva pa sta bila odklonjena. Na Trgovskem tehničnem zavodu »Ž. Zois« sta bila prav tako odklonjena dva dijaka, vendar pa jih je, v glavnem uspešno, izdelalo kar 44. Spomniti se moramo, da je bilo lani na tej šoli odklonjenih kar pet dijakov, 40 pa jih je izdelalo. Sedaj pa še čaka »zrele dijake« sklepni maturantski izlet, nato pa univerza oz. zaposlitev. (dj) • Tržaška občinska uprava sporoča, da bodo od ponedeljka, 23. julija, v blagajni v Ul. Nordio na razpolago honorarji za tiste, ki so delali na voliščih ob volitvah za evropski parlament, 17. junija. • Pokrajinski odbornik za kmetijstvo Cavicchioli bo v ponedeljek, 23. julija, ob 12. uri na sedežu pokrajine predstavil tisku deseto pokrajinsko razstavo vin. Richetti srečal tržaške gradbenike Tržaški župan Richetti se je Pre<* kratkim sestal z delegacijo Združenja tržaških gradbenikov, ki jo Je vodil geom. Savino. Župan je z gradbeniki razpravljal o obnovi gradbenega pravilnika, o problemu parkirnih prostorov v Trstu, o ljudskih gradnjah in o nujnosti uresničitve nekega »nosilnega načrta« za gradbene posege na športnih strukturah- Nov poveljnik tržaškega oddelka V vojašnici »Vittorio Emanuele« Je bila včeraj vojaška svečanost ob Prp daji poveljstva tržaškega oddelka “j vojnega okrožja, kateremu je doslej poveljeval general armadnega korpusa Carlo Alberto Correale, . njegov mesto pa je prevzel divizijski gene ral Gianfranco Lalli. Pred postroj6' nim prvim bataljonom motoriziran pehote »San Giusto« je ob prisotnos najvišjih predstavnikov krajevnih cD lasti, borčevskih organizacij in Zvez partizanov armadni general Carlo M berto Correale najprej orisal svoj štiriletno delo v Trstu, nato pa se J poslovil, ker gre po 41 letih vojašk službe z naj višjim činom, ki obstojj v italijanski armadi, v pokoj. Sled je pozdrav novega poveljnika in kra tek nagovor poveljnika pete armad : v sklop katere spada tudi tržask1 oddelek. • V četrtek, 25. julija, ob 18.30 se & na Proseku sestal rajonski svet za 1 hodni Kras. Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Pred zadnjo vojno je štel Domjo le nekaj hiš Domjo Dómjo, pri Dómju, od Dómja, it. Dómio, 1971: 421 preb., 1981: 404 preb., aš tu," z Lakotišče 1, f Ric-manje 2, o Dolina 3, p Boršt 4, sž Trst — 5,5 km. Nm 9 m. Pretežno razloženo naselje v ravnini ob pokrajinski cesti Trst - Ricmanje, ki se pri kraju odcepi od ceste Trst -Dolina. Vzporedno s slednjo teče potok Struga, ki tu sprejema iz s Slavčev potok in se v industrijski coni pod imenom Terànovec izliva v morje. Na SZ je grič, na katerem je nastalo naselje Sv. Sergija, ki sodi že v tržaško občino. Svoj čas so vzpetino imenovali Trnje. Na V se proti Boljuncu oziroma Dolini dvigujeta čelo in Koromačnik. Travniki so bili do širjenja pozidanih površin predvsem v Barédih, njive in vinogradi pa na Trnju in v Valah. Skromno obdelan svet daje v glavnem le povrtnino, ki je nekaj ostaja za prodajo v Trstu. Med sadnim drevjem prevladujejo češnje, hruške, mandeljni, orehi, oljke. Produkcija vina iz mešanih trt daje ok. 100 hi letno, ki se delno prodaja v osmi-cah. V starejših bivališčih je še prisotno perutninarstvo in vzreja z&j cev, živinoreja pa se je v zadnjem času močno skrčila. Leta 1978 je bilo v kraju 6 glav goveje živine. Vodo oskrbuje pokrajinski vodovod. Pri Domju prevladujejo enonadstrop- ne, večinoma po zadnji vojni zgrajene hiše. Pred tem je bilo v kraju le nekaj raztresenih bivališč sredi kmečkih posestev. Zemlja je bila v spodnjem toku Teranovca celo močvirnata, saj so bile tu nekdaj soline. Strugo so prvotno izkoriščali tudi za mlinarstvo: pri Domju sta delovala Klunov in Jercogov mlin. Središče se je izoblikovalo ob cestnem križišču, kjer sta dobili svoje mesto gostilna Pri princu in trgovina. Baje, da je dobilo naselje ime po gostilničarki iz Skednja, ki se je pisala Domjo. Večji porast je imel kraj med obema vojnama, ko so se nekatere družine iz Ricmanj in Lo- ga preselile v dolino in si zgradile bivališča na svojih parcelah med pa šniki in vinogradi. Po zadnji vojni so pozidali jusarsko zemljišče, ki so ga sprva lahko dokupovali samo občani, nato pa so se v bližino indù strijske cone na jugu priseljevali tudi iz drugih krajev. V tem času je v bližini nastajalo naselje Sv. Sergija in širila so se ostala naselja: Polje, Lakotišče, Krmenka in Frankovec, za katera je postal Do m jo nekakšen centralni kraj. S povojnimi priselitvami večinoma italijanskega prebivalstva, je kraj izgu bil nekdanji homogen narodnostni značaj, po socialni strukturi pa se je nekdaj agrarno naselje pravzaprav spremenilo v predmestni predel. Danes obstaja v Domju pet trgovin, slovenska banka, dve gostilni, od katerih ima ena tudi prenočišča, bife. V bližnji industrijski coni je dobilo svoje mesto nekaj slovenskih podjetij. Tu, oziroma v boljunski tovarni Grandi motori je zaposlena večina aktivnega prebivalstva. Prosvetno življenje pri Domju in v bližnji okolici je zaživelo takoj po zad nji vojni, ko je bilo ustanovljeno dru štvo, ki je dobilo ime po padlem domačinu, organizatorju OF na tem ob močju, Ivanu Kralju Mirku. Društvo je štelo nad 200 članov, ki so delovali v zboru, dramskem in telovadnem odseku do razpusta zaradi informbi roja. Šele leta 1968 je bil ponovno u stanovljen moški pevski zbor, ki so ga poimenovali po Franu Venturiniju, ob njem se je okrepilo širše prosvetno delo, obujena pa je bila tudi tradicionalna Sagra na Krmenki. Po ustanovitvi občinskega kulturnega centra Anton Ukmar-Miro pri Domju aprila 1983 je zbor v njem dobil vadbene prostore in dvorano, imenovano po Ivanu Kralju - Mirku. Zbor F. Venturini je pobraten z Loškim glasom iz Zagorja ob Savi, večkrat pa je nastopal tudi po matični domovini in Italiji. V sklopu društva je bil 1982 organiziran še o-troški pevski zbor. V domu Anton Ukmar - Miro ima svoje prostore tudi lokalna organizacija VZPI in športni krožek Domjo, ki goji nogomet, ati6** ko in kolesarstvo . ln. V letih 1944 - 45 je pri Domju de™ vala tehnika Morje, ki je bila med'1 , pomembnejšimi na Tržaškem. Vet* -je prišlo do spopadov med doma6 aktivisti in nacifašisti. V eni številnih hišnih preiskav so Pr’jgra-kajšnjega organizatorja OF Ivana K lja - Mirka, mučili in še istega uJm ustrelili pri Hrpeljah. Leta 1952 Je v Lakotišču odkrit spomenik 25 P ^ lim od Dom ja in širše okolice- jj koncu druge vojne so v kraju tečaji slovenščine, ki jih je na 1 škem organizirala Mara Samsa-njihovi osnovi so po osvoboditvi - g kle priprave za ustanovitev slove ^ šole. Domačini so s prostovoljna^ j0 lom uredili učilnico v gostilni-je nato vzela v skrb zavezniška P jj «70 plot rnripLi Lnn ion! nn O r\ TTOS*^'',. tifi' ne šole, ki je sprva potekala na H vatni ravni. Nova šola je bila dog* .„i va, slovenski krajani pa so P° Sgn0V' tudi za organizacijo italijanske »s - 'tss na 1950, od leta 1973 sta se šoli v Ricmanjih in pri Domju zcV^'0ffl-tako da so odtlej nižji razredi Prl w,ji-ju in višji v Ricmanjih. Šolo Pf1 ^gi-ju so 1982 poimenovali po Man p m Od leta 1979 obstaja v kraju je|U' svetnika Leopolda Mandiča, kje tcf je Apostolstvo sv. Cirila in Mcto° Ekumenski center Vzhodni dom- j^ji Kraj se je povečal zlasti PP povojni in zato nima značilnejŠu1 ™ stejših priimkov. Ob pogovorih za konkretno sodelovanje na mladinskem področju MO SKGZ gostil včeraj delegacijo Socialistične mladine Jugoslavije V gosteh mladinskega odbora SKGZ je bila včeraj v Trstu delegacija Socialistične mladine Jugoslavije, ki jo je vodil predsednik Goran Radman, prisotni pa so bili tudi predstavniki ZSM Slovenije s predsednikom Andrejem Brvarjem. V razgovoru na sedežu SKGZ je predsednik Boris Race o-risai splošni italijanski politični po-ložaj še zlasti v zvezi z zadnjimi evropskimi volitvami in spremembami, k* so jih prinesle. Podrobneje se je ustavil na položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, boju za globalno zaščito, enotnih nastopih in že zlasti na enotni manifestaciji vseh Slovencev v Gorici. Boris Race je P°dčrtal važnost povezovanja manjši-nc_z matičnim narodom in matično državo, zaradi česar se manjšina za-yzema za odprto mejo in za čim večje pretakanje blaga in krepitev vsestranskih stikov. Predsednik Zveze socialistične mia-dine Jugoslavije se je zanimal za raz-,1C?a konkretna vprašanja povezana ualijanskim političnim položajem, v zv°zi s stanjem na meji, kjer ga je e zlasti zanimala ocena zadnjih ukre- P°v zvezne jugoslovanske vlade usmer- Jenih na večje komuniciranje. Nato pa je predsednik Goran Rad-un orisal zadnji razvoj v Jugosla-IJ1, kjer neki znaki kažejo določene gospodarske izboljšave, kar pa seve-,a še ne pomeni, da se lahko popu-stl v naporih se stabilizacijo. Poli- tični položaj je zelo dinamičen, prihaja do zelo odprtih in različno ocenjenih razprav, pri čemer je v ospredju vloga in položaj Zveze komunistov. Mnenja pa je bil, da ni resnih primerov poskusa razbijanja obstoječega družbenega sistema. Položaj mladih je v pogojih zaostrene gospodarske situacije zelo težak in v ospredju so napori, da se mladina vključuje v splošne tokove napredka ne kot osamljena skupina, oziroma kot nekaj ločenega, temveč kot sestavni del celotne družbe. Člani mladinskega odbora SKGZ so se nato pod predsedstvom Radota Ra-ceta podrobneje in konkretneje raz-govarjali s predstavniki ZSM Jugoslavije o konkretnem sodelovanju na raznih področjih mladinskega udejstvovanja. • Federacija KPI obvešča, da bodo tistim, ki so kupili vstopnico za na-* stop italijanskega kantavtorja Janac-cija, ki je v četrtek zvečer odpadel zaradi dežja, povrnili stroške v uradih vodstva festivala komunističnega tiska vsak dan od 18. do 23. ure oz. v agenciji UTAT do torka, 24. julija. Pokrajinski svet bo na prihodnji seji razdelil podpore kulturnim društvom V četrtek, 26. julija, se bo sestal tržaški pokrajinski svet. Podobno kot na občini namerava večinska koalicija LpT, KD, PSDI, PRI in SSk tudi v tem izvoljenem organu začeti z imenovanji sVojih predstavnikov v upravne svete javnih ustanov in javnih gledališč. Na četrtkovi seji bodo baje tudi imenovali zastopnika pokrajine v upravni svet SSG. Glavna točka četrtkove seje bo namenjena razdeljevanju finančnih sredstev kulturnim organizacijam in ustanovam, ki so za to zaprosile. Sklep v tem smislu je pripravil sporazumno s posebno komisijo odbornik za kulturo Harej. Ta denar bo pokrajina črpala iz fonda, ki ga daje na razpolago dežela na podlagi zakona št. 68. Dan odprtih vrat za razvoj obrtništva Na srečanju, posvečenem nekaterim posebnim aspektom obrtniške dejavnosti, je pokrajinski odbornik za šport, turizem in prosti čas Bruno Cavic-chioli, predlagal predsedniku Združenja obrtnikov dr. Retu ustanovitev »dneva odprtih vrat« v okviru obrtniških ustanov. Ob tem dnevu naj bi prebivalstvo prišlo v stik s problemi, s katerimi se spopada omenjeni sektor in pa s perspektivami, ki jih nudi mladim brezposelnim. Istočasno, ko bi obrtniška dejavnost nudila brezposelnim delovno mesto, bi s tem tudi ohranila nekaj obrtniških poklicev, ki zaradi raznih razlogov počasi izumirajo. Ena izmed pregrad, ki zavirajo obrtniško dejavnost je tudi, da vajenci dobivajo skoraj iste dohodke kot že izkušeni dolgoletni delavci, ne da bi bila pri tem zagotovljena produktivnost in pripravljenost na istem nivoju. Isto velja tudi za diplomirance poklicnih šol, ki dobivajo polno plačo takoj ob vstopu v službo, ne da bi prej teoretično šolsko znanje prilagodili realnemu praktičnemu delu. Ob koncu je bilo programirano še eno tako srečanje, ki naj bi bilo v bližnji prihodnosti. Socialisti o tržaški gospodarski krizi Pokrajinsko tajništvo PSI v tiskovnem poročilu poudarja nujnost stvarnih ukrepov za restrukturacijo in preosnovo tržaških obratov z državno soudeležbo. Po mnenju socialistov si morajo pristojni organi prevzeti vse odgovornosti v prid mestnega gospodarstva. Tržaški železarski in ladjedelniš ki sektor potrebuje, trdijo nadalje socialisti, stvarnih in jasnih načrtov za raznolikost proizvodnje, ki je nujno potrebna za bodočnost tržaškega gospodarstva. V tržaški luki raztovarjajo kavo Te dni je v tržaškem pristanišču vse živo. Včeraj so z dveh brazilskih ladij, »Concaio« -in »Corina«, raztovarjali 10 tisoč ton kave. V kratkem pa iz Brazilije, Afrike in južne Aizije pričakujejo tovor drugih 15 tisoč ton kave. Tržaško pristanišče je torej tudi letos potrdilo sloves največjega evropskega prehodnega tržišča za kavo v notranjosti Evrope. V Trst pa prihaja v glavnem samo južnoameriška kava. CGIL o položaju Slovenskega stalnega gledališča SJred kratkim so se sestali pred-«viuki tajništva NCCdL/CGIL, podvinskega tajništva FILIS in prednica*1!^ CGIL Slovenskega stalnega dati" • ^a’ da ki ocenili položaj glena Tl 1)0 Stanku upravnega sveta, . katerem je bil odobren repertoar CGnraČlm za sezono 1984/85. Čilu rojeno v tiskovnem poro- ’ .Pozitivno ocenjuje zavzetost tifi u j- * vMeV gledališča, da se kljub krčen • ne Poseže P° drastičnem Ijeno U ^e'avsk°ga kadra in zastav-ij g* Programa, vendar z zaskrb-ku n ° ogotavlja, da v tem trenutki C? obstajajo taki finančni pogoji, dalio motovili nemoten potek gle-«uske sezone. Itobn smatra kot nujno po- prer] a Ponovno srečanje z deželnim ^^sedstvom in tajništvom za fi-lq ® takojšnjo uresničitev obvez, 6, 1. li zavzeti na sestanku dne ne JUja 1984, kar mora zagotoviti n0 n m<> začetek sezone, ampak nje-gotmm tateno nadaljevanje v ozračju dalCc stl 23 delavski kader in gle-ge, C. zavedajoč se pomembne vlo-da’isèy ’gfa Slovensko stalno gle-nama„ 23 obstoj in razvoj slovenske arodnostne skupnosti. Z obiska po tržaških potovalnih agencijah Kljub gospodarski krizi veliko zanimanja za potovanja v tujino Poletje je čas počitnic in torej čas potovanj. Ko končno pride čas težko pričakovanega dopusta, tedaj si vsak zaželi, da bi kam odpotoval in se odpočil od celoletnega »stresa«. Vsako leto pa se pojavi vprašanje: kam naj gremo? V tem primeru je najbolje, da obiščemo kako turistično agencijo. Uslužbenci nam bodo najbolje svetovali, kaj je najbolj primemo za naš žep. Tudi mi smo obiskali nekaj turističnih agencij. Najprej smo se zglasili pri slovenski agenciji »Aurora« na Ulici Cicerone. Na vprašanje, kam ljudje najraje potujejo, je u-službenec povedal, da je pri mladih še vedno živo zanimanje za Španijo, Grčijo in Tunizijo. Vsekakor skuša »Aurora« vzbuditi pri strankah zanimanje predvsem za kraje ob jadranski obali (Lošinj, Istra . ..). saj cene tu niso čezmerno visoke in torej lahko kar poceni prideš do »lepih« počitnic. Kljub gospodarski krizi, je izjavil ravnatelj agencije Egon Kraus, povpraševarne letos ni nič manjše; nasprotno, število se je še povečalo — to tudi zato, »ker denar ljudem vedno manj pomeni« . . . Prav tako smo postavili nekaj vprašanj na turistični agenciji »Alitalia«. Povpraševanje je precejšnje, saj se ljudje dandanes ne bojijo »leteti«, predvsem ne po celini. Vsekakor pa je veliko rezervacij tudi za Severno in Južno Ameriko, študentje veliko potujejo, čeprav je znano, da imajo precej »tanke denarnice«. Res pa je tudi to, da jim turistične agencije nudijo precejšnje olajšave. »Alitalia« se dandanes sooča z resnimi problemi, saj izgublja teren, ker ima Trst majhno razsežnost, sama pa se ni razširila na vsedržavno raven. Turistična agencija UTAT pa od leta 1977 deluje v povezavi z drugimi agencijami. V pogovoru s predstavnikom UTAT Cividinom smo izvedeli, da je bil za ta dosežek potreben precejšnji napor. Predvsem je pomembno dobro sodelovanje z drugimi agencijami. Treba je biti resni pri delu in pokazati smisel za organizacijo. UTAT predstavi vsako leto veliko število programov za letovanje po Italiji in tujini. Izbira je torej zelo velika. Zelo nizko je povpraševanje za potovanja z vlakom. Očitno to »staro« prevozno sredstvo ni več priljubljeno, saj se ga ljudje bolj redko poslužujejo in še to le za kratke proge. Večina raje potuje z avtobusom ali letalom. UTAT ima na razpolago približno 250 hotelov za zimsko in 380 za poletno letovanje, od teh 100 na Sredozemlju. Na koncu naj še omenimo, da je ta turistična agencija odprla tudi podružnico na Dunaju, kjer sodeluje s 400 avstrijskimi potovalnimi uradi. H. J. • Tržaška občinska uprava obvešča, da bo občinska knjižnica na Trgu Hortis zaradi vsakoletnega preureje-vanja zaprta ves avgust. Prihodnji teden v Miramaru mednarodni simpozij V ponedeljek se bo v Centru za teoretsko liziko v Miramaru začel mednarodni simpozij na temo: »Prehod faze prvega reda«. Na tem srečanju znanstvenikov, ki bo trajal cel prihodnji teden bo torej predvsem govor o prehodu snovi iz kristalne v trdo strukturo. Seminar bo vodil T. V. Ramakrishnan, pomagala pa mu bosta prof. Tosato in H. Tosi iz tržaške univerze. Simpozija se bo udeležilo kakih 80 znanstvenikov iz vsega sveta poleg šestdesetih, ki so že v Miramaru na nekem drugem seminarju. Rajonski svet za Valmauro in Naselje sv. Sergija Rajonski svet za Valmauro in Naselje sv. Sergija se sestane 25. julija ob 19.30 na sedežu na Stari Istrski cesti 43. Na dnevnem redu sprejem odstop svetovalca Sirottija, vprašanje krajevne tržnice in upravna mnenja v zvezi z dodelitvijo nekaterih športnih objektov krajevnim organizacijam. Z govorom Adalberta Minuccija jutri zaključek festivala Unità s, a«»» Sču Prj velese j« Rmtà kiMontebeUu ?-načaja Je bil tok: m razLter Je bil f Za ct°Valni ?ad v anes7 P? nap, £ &ice^o^mmivo PosiovL° »^ih te dcnccvanja« ob sodel, Predsc sle deh kruha. Razlaščeni in majhni kmetje so se spremenili v najemne delavce, v prisebne vrste proletariat Leta 1940 je po Steinbeckovi literarni predlogi Johna Forda piosnel verjetno svoj najboljši film Sadovi jeze. Isto leto je dobil Oscarja za režijo, Jane Darwell za stransko žensko vlogo, nagradila pa ga je tudi newyorška filmska kritika. 22.05 Zrcalo tedna 22.25 Faust - opera 00.45 Poročila Koper 17.30 TV poročila 17.35 Železni človek - film 18.45 Risanke 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Dario Diviacchi predstavlja: Paul Me Cartney 20.20 Ukradeno letalo - TV film 20.50 Očarljivi svetovi : Skrivnosti uma - dokumentarec 21.50 TV D - Vse danes 22.00 Nočni film 23.30 Zeit im Bild - Čas v sliki Zagreb 15.30 Poletno popoldne - TV film 16.00 Zakaj, zakaj - otroška oddaja 16.15 Glasbeni album 20.00 Vem, zakaj ujeti ptič poje - film ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Alice - TV film 9.00 Phyllis TV film 9.30 La piccola grande Nell TV film 10.00 Arco di trionfo - film 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Lou Grant - TV film 13.30 Festivalbar - Deejay Star 15.30 Mary Tyler Moore TV film 16.00 Arabesque - TV film 17.00 T.J. Hooker - TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 Attenti a noi due 2 varietejski program 22.25 Qualcuno sta uccidendo i più grandi cuochi d’Europa - film RETEQUATTRO 9.45 H. Globctrot - risanka 10.00 Magia - TV novela 10.30 Fantasilandia - TV film 11.30 Tre cuori in affitto TV film 12.00 II magico mondo di Gigi risanka 12.30 Star Blazers - risanka 13.00 Prontovideo 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 do 17.00 Sport 17.30 Blue Noah - risanka 18.00 Truck Driver TV film 19.00 Tre cuori in affitto - TV film 19.30 Chips - TV film 20.30 A-Team - TV film 21.30 La liceale al mare con l’amica di papà - film 23.30 Francesco Bertolazzi investigatore - TV film 00.30 La banda degli onesti - film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 L’uomo nell’ombra/ Mister X l’omo nell’ombra - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim bum barn La famiglia Mezil - risanka Bun Bun - risanka 14.00 Sport 16.00 Bim bum barn Bryger - risanka Peperò - risanka Rocky Joe - risanka Bun Bun - risanka 17.40 Musica è 18.40 Bandiera gialla 19.50 D mio amico Arnold - TV film 20.25 Supercar TV film 21.25 Magnum P.I. - TV film 22.30 Le strabilianti avventure di Superasse - film 00.30 Dee Jay Television TELEPADOVA 14.00 Hawaii, Squadra Cinque Zero TV film 15.00 Gli emigranti - TV nadalj. 16.00 Cara a cara - TV film 17.00 Star Trek TV film 18.00 Mechander Robot - risanka 18.30 Yattaman - risanka 19 00 Sam, il ragazzo del West TV film 19.30 Marna Linda TV film 20.20 Oh dolci baci e languide carezze - film 23.00 Sport 24.00 Istanbul - film TRIVENETA 13.30 Destino di famiglia - film 15.00 Side Street TV film 16.00 Top Cat risanka 16.30 H mostro film 18.30 Kronos - TV film 19.30 The Outsiders TV film 20.30 I sette dannati film 22.00 Dr. Wedmann - TV film 22.30 Dražba TELEFRIULI 16.00 8 falsari, una ragazza e... un cane onesto - film 17.30 Starzinger - risanka 18.00 Angie Girl - risanka 18.30 L’ora di Hitchcock - TV film 20.00 Callan - TV film 21.30 II ritorno di Mr. Hardy - film 23.00 Un matrimonio ideale - film BABIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik, Rekreacija, koristni nasveti; 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev) 9.00 Otroški kotiček; 9.40 Na èkranu; 10.10 Koncert; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik : Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva ; 12.15 Na počitnicah; vmes: Glasbeni potpuri ; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Okostnjak v omari; 15.00 Po svetu sem in tja; vmes: Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album; 18.00 »Toč ali kabaret za pasje dni«; 18.40 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol Radia Koper; 13.40 Zamejska reportaža; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave, EP; 16.45 Pesem tedna radia Koper; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Bdi križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Jutranji program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.15 Casa-dei Sonora; 9.32 Lucianovi dopisniki ; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Poročila v nemškem jeziku; 15.50 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz. . .; 20.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 do 9.00 Zeleni val; 9.00 Zeleni val weekend; 10.15 Black out; 11.00 Glasbena srečanja; 11.44 Čudežna svetilka; 12.26 Lorenzo Benoni - 8. del; 13.20 Master; 13.56 Zeleni val -Evropa; 14.00 H re lucertola - radij, priredba ; 15.00 Radiocomando; 16.30 Doppiogioco; 17.30 Autoradio; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasbeni program; 19.22 H Pastone - radij, priredba; 20.00 Freezer; 20.30 Caro Ego; 20.43 Lo spettatore assurdo; 21.00 Oddaja o zdravju; 22.00 Stasera ad Alatri; 22.28 Eurodomani; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 8.05 Šola in vzgoja: otroštvo, kako in zakaj? ; 8.10 Radio due predstavlja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.32 Od A do Ž; 11.00 Lang Playing Hit; 15.00 Sergej Prokofijev; 15.42 Hit parade; 16.37 Superazzurri; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 In diretta dalla Laguna; 19.50 Viaggio verso la notte; 21.00 Koncert; 22.40 Jazz. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.15 Mikrofon na vasi; 5.30 Prva jutranja kronika - obvestila, promet; 6.20 Rekreacija; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro otroci ; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Pionirski tednik -vmes: Počitniško popotovanje 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Po republikah in. pokrajinah; 10.25 - 11.30 Dopoldne ob lahki glasbi ; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 14.00 Na- ši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti ; 13.00 Danes do 13. ure; Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; Zunanjepolitični magazin ; 18.00 škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 - 23.00 Oddaja za Slovence po svetu; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program - glasba. Pogovor s tržiškim županom Ginom Saccavinijem Tržič hoče ovrednotiti svoj položaj ne pa ostati pozabljen od vseh v deželi Nekatere izjave tržiškega župana Gina Saccavinija, ki jih je izrekel v začetku tega meseca v tržiškem občinskem svetu, potem ko je bil ponovno izvoljen za župana po trimesečni komisarski upravi, so- vzbudile precej negodovanja v Gorici. Sacca vini je namreč dejal, potem ko je ugotavljal, da je kriza prizadela predvsem Tržič s tem da se tu zapirajo številne tovarne, da bo treba v bodoče pomagati tudi Tržiču brez kakršnekoli diskriminacije s strani tistih, ki na deželi, v Rimu ali v pokrajinskem merilu, so na odgovornih mestih. Tržič je namreč po številu prebivalstva peto mesto v Furlaniji - Julijski krajini in ne more in ne sme biti zapostavljeno. Še najmanj zaradi tega ker so politične sile v tem kraju izbrale drugačno koalicijo od tiste v deželi. Kaj je dejal tržiški župan takega da je razburilo duhove Goričanov in še koga drugega? Dejal je, da hoče biti zelo jasen. »Nas Tržičane ne zanima, da smo povezani s to ali drugo pokrajino, s to ali drugačnol teritorialno realnostjo. Hočemi biti. povezani s tistimi, ki razumejo na-, še potrebe, naše zahteve, našo problematiko in tudi našo vlogo, naše zelo resne in premišljene zahteve. Tržič bo sam odločal s kom in kako se bo družil, kajti mnenja smo, da ne moremo govoriti o našem obstoj ■Te v geografskem okviru.« Te Saccavinijeve besede so letele kot hud očitek Goričanom. V Tržiču namreč Gorici očitajo, da skrbi le zase, da ji ni mar za sodelovanje ozrioma za mnenje drugih občin v pokrajini. Ko govoriš s Tržičani o tem vprašanju ti povedo, da je sicer res, da je sedanji občinski odbor v Gorici povabil na pogovore župane in odbore drugih občin. Vendar da so bili ti pogovori le enkratni, bolj vljudnostnega kot operativnega značaja. To ni le mnenje upraviteljev Tržiča, to je mnenje marsikaterega drugega upravitelja v občinah goriške pokrajine. Gorica da izkorišča sredstva proste cone, pa ičeprav da na njenem območju živi jle ena tretjina prebivalstva Goriške. 10 prosti coni nam je te stvari povedal tudi tržiški župan. Ko v trgovinski zbornici delijo sredstva iz Goriškega sklada da le postransko mislijo na podeželje. V Tržiču smo slišali očitek, da so stotine milijonov za platneno streho na goriškem gradu za poletne prireditve zavrženi. S tem denarjem da bi morali misliti na bolj nujne potrebe. Iz ust tržiškega župana smo hoteli izvedeti komu so bili namenjeni njegovi očitki v občinskem svetu in kam lahko privedejo programske smernice o »prijateljstvu« Tržiča s to ali drugo pokrajino. V odgovoru je bil seveda politično in diplomatsko spreten. Dejal nam je, da sta Tržič in njegova industrija vezana na goriško, tržaško in videmsko po krajino. Ni to torej stvar ene same pokrajinske realnosti. Tržič pa hoče biti upoštevan v tej večpokrajinski in deželni realnosti, tudi zato ker je mesto z vèliko industrijo, s prista- niščem, s prometnimi infrastrukturami, ki so blizu mejnih prehodov v Gorici in na Tržaškem. Deželni politiki, vključno tisti treh pokrajin, bi morali to realnost pravilno upoštevati. Saccavini se ni torej jasno opredelil. Vendarle pa smo dobili vtis, a ne le iz njegovih besed, marveč tudi iz tistih drugih vidnih tržiških predstavnikov, da so v Tržiču zelo pikri na račun Goričanov. Ti naj ne bi dali pravilne teže tržiški realnosti, reševanju tamkajšnjih vprašanj, še zlasti ko gre za dosego pomoči v Rimu. Z naše strani pa bi dodali še nekaj. Skoro vsi tajniki političnih strank, tako vladnih kot opozicijskih, so doma iz Tržiča. To pomeni, da imajo tržiške komponente strank večji vpliv kot pa goriške. Vprašali bi se: kako to da niso ti tajniki znali bolj Uveljaviti tržiških zahtev, saj so bili vendarle oni tisti, ki so marsikdaj sprejemali odločitve. V teku kapilarna anketa med proizvodniki mleka Ministrstvo za kmetijstvo je na podlagi odloka z dne 22. 6. letos pričelo z izvajanjem kapilarne ankete o proizvodnji mleka in mlečnih izdekov. Podatke bodo uporabi'! za programiranje najustreznejših ukrepov na vsedržavni ravni, upoštevajoč pravila evropske gospodarske skupnosti glede o-mejevanja proizvodnje nekaterih mlečnih izdelkov. Zainteresiranim proizvajalcem je go-riška trgovinska zbornica že razdelila ustrezne obrazce MAF L/l in MAF L/2, kdor pa ga morebiti še ni preje1., lahko dvigne obrazec na pokrajinskem nadzomištvu za kmetijstvo,-Obrazci prvega tipa (L/l) so namenjeni mlekarnam, centralam za mleko in zadrugam, ki neposredno predelujejo mleko ali druge mlečne izdel- ke, kot tudi vsem posrednikom med proizvajalci teh izdelkov in predelovalnimi središči. Poleg drugih podatkov bodo morali ti subjekti točno označiti kdičine mleka ali drugih izdelkov, ki so jih odkupili v teku 1. 1983. Obrazec L/2 bodo morali izpolniti neposredni proizvodniki, ki so v letu 1983 pridobili več kot 150 stotov mleka, oz. drugih rnečnih izdelkov. Navesti bodo morali podatke o pridobljenem mleku v letu 1981. Izpolnjene obrazce bodo morali zainteresirani posi’ati naravnost na ministrstvo za kmetijstvo s priporočenim pismom najkasneje do 31. t.m. Zamudniki in kdor bo obrazce izpolnil z navedbo neresničnih podatkov, bodo podvrženi kazenskim sankcijam: V Tržiču včeraj ponoči Traktor, star 62 let ’ ■ ■ Prav nič čudnega ni, da se bo marsikateremu zdel traktor na našem posnetku nekaj kar spada bolj v muzej kot na naše njive. Prišel je namreč v Ita’ijo iz Združenih držav Amerike leta 1922, pa še takrat ni bil ga vidimo na našem posnetku še služil kmetu na Ogrskem. Pa tudi pri gumah je ta kmet precej prihranil, saj ima ta traktor kovinske. Pri današnjih cenah pnevmatik pa to res ni malo... 21-letni Tržičan žrtev prometne nesreče Smrtna žrtev je bil tragični epilog nesreče, ki se je v noči med četrtkom in petkom zgodila v Ul. Galilei v Tržiču. Orožniki za enkrat izključujejo možnost, da bi komaj 21-letni Giovanni Misciali iz Tržiča izgubil nadzorstvo nad svojim avtomobilom Autobianchi A 112 zaradi hitrosti ali predrzne vožnje, saj je zapeljal na levo stran cestišča na ravni in suhi cesti. Domnevajo, da je mladeniča prejela nenadna slabost ali da je za trenutek zaspal za volanom. To pa je bilo usodno. Misciali je na levi strani cestišča najprej trčil v dva parkirana avtomobila, kakih štirideset metrov naprej pa je še čelno trčil v drog, ki je postavljen ob vhodu v tovarno Detroit. Mladeniča so nemudoma sprejeli v tržiško bolnišnico, ker pa je bilo njegovo zdravstveno stanje skoraj brezupno, so ga nameravali peljati v bolnišnico na Ratinare, med prevozom pa je umrl. nov, ampak druge roke. Njegov lastnik je bil kmet iz Mirna, traktor pa so mu Nemci med drugo svetovno vojno rekvizdrali in ga je takoj po vojni spet našel nekje v Avstriji. Sedaj jasno ni več za nobeno rabo, ima pa ga v svojem skladišču 56-letni Edvard Zavadlav iz Štandreža, ki z vnukom že več kot dvanajst let vodi avtomobilski odpad nedaleč od go-riškega pokopališča. Do pred dvanajstimi leti je bil avtoprevoznik, nato se je odločil za bolj miren poklic. Edvard Zavadlav pravi, da se tudi v njegovem poklicu pozna kriza, ki je zajela vso avtomobilsko industrijo. Kar se tiče traktorja pa moramo povedati, da ga je pred kakimi desetimi leti še spravil skupaj in ga peljal na razstavo kmečkih strojev v Štandrež. Zavadlav pravi, da je do pred nekaj leti podoben traktor kot Danes v Solkanu srečanje izseljencev Na vrtu hote a Sabotin v Solkanu se bodo drevi srečali izseljenci, ki so trenutno na dopustu v domovini. Novogoriška podružnica Slovenske izseljeniške matice jim je pripravila pester kulturni program z nastopom pevcev in glasbenikov. Nastopila bo tudi faktoma skupina izseljencev, ki žive v Torontu v Kanadi. Obvestilo INPS Zavod za socialno skrbstvo INPS opozarja obrtnike in trgovce, da morajo najkasneje do 15. t.m. vplačati na sedežu zavoda prispevke za pokojninski sklad in za zdravstveno oskrbo. Gre za drugi letošnji obrok v fiksnem znesku in za prvi obrok zneska, ki se izračuna na podlagi letnega dohodka obrtniškega oziroma trgovskega podjetja. Sindikati za gospodarsko sodelovanje V Novi Gorici je bil včeraj napovedan sestanek med zastopniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL za Goriško in občinskega sindikalnega sveta za Novo Gorico. Sestanek, na katerem naj bi prvenstveno razpravljali o sodelovanju med organizacijama, se je spremenil v pomembno soočanje o gospodarski realnosti na obeh straneh meje. To zato, ker so se sindikalisti, čisto nepričakovano, sestal z novogoriškim županom Danilom Ba-šinom, ki jih je seznanil z nekaterimi prizadevanji novogoriške občine na gospodarskem področju ob meji in tudi, ker so se zatem sindikalisti obeh stremi z Bašinom domenili, da bo le ta goriškega župana Scarana naprosil, da bi prišlo do skupnega sestanka obeh županov s sindika'isti z obeh strani meje in da bi na tem sestanku govorili o gospodarskem sodelovanju. Rutinski sestanek med sindikalisti, na katerem so se imeli pogovarjati, in so se tudi domenili, za datume sestankov med posameznimi strokovnimi zvezami, ki bodo na jesen tja do konca leta, je dobil večje razsežnosti. Tudi zato, ker je na sestanku, potem ko se je župan umaknil, Lucijan Vuga orisal sindikalistom sedanji gospodarski položaj v Jugoslaviji, prizadevanja za devizno likvidnost, nove pobude na polju investicije tujega kapitala v jugoslovansko gospodarstvo, nov carinski zakon; ki je sedaj v pripravi. Po tem zakonu, naj bi bilo moč v bodoče ustanavljati proste carinske cone tudi vzdolž meje na kopnem, medtem ko so se doslej take cone lahko ustanavljale le v pristaniščih. To naj bi bile take cone, kakršna je bila predvidena na Krasu med Sežano in Bazovico v osimskem sporazumu. Na območju Gorice in Nove Gorice bi ob meji lahko nasta'a taka cona. Pri mejnem prehodu Štandrež - Vrtojba bi lahko uredili zemljišča, naprave na samem mejnem prehodu hi lahko služile v ta namen. Prav tako pa je najbrž zelo blizu gradnja avtoceste od meje pri Gorici do Razdrtega. Jugoslovanska zvezna vlada je namreč Evropsko gospodarsko skupnost že uradno zaprosila za posojilo za gradnjo avtocestnih infrastruktur. Na prvem mestu je sicer posojilo za izgradnjo predora pod Karavankami, na drugo mesto pa so u-vrstili avtocesto od Vrtojbe do Razdrtega. To pa bi le de'no finansirali s posojilom EGS. Del sredstev bi kot posojilo prejeli v Italiji, del pa bi zbrali v Sloveniji. Na sestanku so bili prisotni za novogoriške sindikate, podpredsednica Tovornik, tajnik Grosar, Lozej ter koordinator komisije za mednarodne odnose Koglot, poleg že prej imenovanega strokovnjaka Vuge. Enotno sindikalno zvezo CGIL - CISL -UIL so zastopali Pini, Padovan, Sniderò, Bon, Co autti, Papais. Sindikalisti šo si og edali tudi gradbišče hidrocentrale pri Solkanu, ki bo pričela delovati že v septembru in mosta sabotinske ceste čez Sočo pri Solkanu, ki bo dograjen do letošnjega novembra. Blagovne izmenjave Alpe Adria Ministrstvo za zunanjo trgovino je pred kratkim odobrilo 22. posebno blagovno izmenjavo Alpe Adria, ki se nanaša na lanski mednarodni sejem v Ljubljani. Izmenjava obsega kontingent blaga v vrednosti 14 mi'ijard in 930 milijonov lir za promet v vsaki smeri. Za udeležbo pri tej olajšani blagovni izmenjavi lahko zaprosijo operaterji s sedežem v štirih pokrajinah naše dežele. Prošnje morajo predstaviti na kolkovanem papirju pri vladnem komisariatu v deželi F-JK, urad za zunanjo trgovino, kjer dajejo tudi vse potrebne informacije. Rok zapade 18. avgusta. Prijaviti dohodke za družinske doklade INPS obvešča vse zainteresirane, ki žeijo prejemati družinske doklade in ustrezne poviške v obdobju 1. julij 1984 — 30. julij 1985, da morajo predstaviti na sedežu zavoda družinski list in prijave vseh družinskih dohodkov v letu 1983. Vsem koristnikom bodo začasno izplačevali družinske do klade do 30. septembra. Za izplačevanje od 1. oktobra dalje morajo zainteresirani predložiti pravočasno omenjene prijave dohodkov. V nasprotnem primeru in tudi če zaradi preseganja predvidene višine dohodka nimajo pravice do doklade, bodo morali v naslednjih mesecih vračati zneske prejete v trimesečju julij - september, do katerih niso imeli pravice. • Včeraj zjutraj so v goriško bolnišnico sprejeli 7-letno Kathy Dal Bon iz Gorice. V Ulici Cosentino jo je sunil mopedist, punčka je pri padcu dobila možganski pretres, zaradi katerega so si zdravniki pridržali prognozo. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701. Razstava starin v Števerjanu V Formentinijevem gradu v štever-janu so sinoči odprli razstavo kmečkega antikvariata. Razstavljajo prodajalci iz več krajev naše dežele in Veneta še zlasti furlansko in beneško starinsko pohištvo ter druge starine, ki služijo za opremo stanovanja. Razstava bo odprta še danes in jutri. Poletne sagre Na Peči se drevi pričenja poletni praznik kulturnošportnega društva Vipava. Ob 20. uri se bo pričelo tekmovanje v briškoli, na sporedu bo tudi ples. Delovali bodo dobro založeni kioski. Praznik bo drevi tudi v Doberdobu, kjer zanj skrbi tamkajšnja komunistična sekcija. Danes imajo na sporedu p’es. Poletne Sagre so tudi v številnih drugih krajih v Gorici in na njenem podeželju. Nobene podražitve za sladkor proste cone Cena sladkorja proste cone v gori-ški pokrajini se ne bo povišala. Tako sporoča združenje trgovcev ob vesti, da je medministrski odbor za cene sklenil podražitev sladkorja na vsedržavni ravni. Ohranitev dosedanje cene za sladkor proste cone gre pri; pisati dejstvu, da so celotni letošnji kontingent nabavili v začetku leta. To seveda daje slutiti, da se bo sladkor proste cone podražil v začetku prihodnjega leta, ko bodo novi kontingent nabavili po višji ceni. Sladkor proste cone stane 880 lir na kilogram, kar je 445 lir (34 odstotkov) manj kot je cena sladkorja na prostem tržišču. Izračunali so, da prebivalci goriške pokrajine tako prihranijo letno na sladkorju za milijardo in 125 milijonov lir. Težave za študente glede vojaščine Nedavna okrožnica obrambnega ministra Spadolini ja, po kateri bodo u-niverzitetni študenti, za enoletno odložitev služenja vojaškega roka, morali odslej opraviti vsaj tri izpite n8 leto (doslej je bil dovolj en izpit), je že sprožila val negodovanja med študenti in mladinskimi organizacijami-Te dni se je oglasilo tudi deželno vodstvo mladih socialdemokratov, ki zelo ostro komentira Spadolinijev odlok. Mimo kritike glede načina sprejema tako pomembne odločitve, brez vsa; kršnega posvetovanja z mladinskim1 in študentskimi organizacijami, pravi; jo socialdemokrati, je nesmiselna tudi motivacija. Šlo naj bi za krpanje »ld' kenj«, do katerih prihaja, ker čedalj® več mladih izbira civilno služenje ua' mesto vojaškega roka. Vendar na^taK način se problemi ne rešujejo, pač Pa se jih samo odloži za eno leto. Za*0 mladina PSDI zahteva posvetovanj® ministrstva z zainteresiranimi mladu*' sitimi organizacijami. Nov avtobus proti Gradežu Jutri, 22. t.m., bo avtobusno podi® tje APT okrepilo vožnje na pred kra ' kim ustanovljeni progi Moš - Šim rene - Koprivno - Gradišče - Grade»-Doslej je iz Moša vozil avtobus ®. 7.55, zvečer pa je iz Gradeža odhaj ob 19. uri. Nova vožnja bo v zgoditi* popoldanskih urah z odhodom iz deža ob 12.30. Ob 13.21 bo avtobus Pf ljal proti Mošu (postanek ob 13-4 > nato pa do Mocchette, kjer bodo P° niki lahko prestopili na avtobus P ti Gradežu. kino n Gorica VITTORIA — 17.30-22.00 »La nip^T Prepovedan mladini pod 18. let0 CORSO Zaprto. eUl VERDI 20.00-22.00 »La finestra cortile«. Režija A. Hithchock. Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto. Nova Gorica in okolico SOČA 18.30—20.30 »Begunke«. SVOBODA Zaprto. DESKLE 19.30 »Uklonjene pesti«- DEŽURNA LEKARNA V GOtU^L Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 8*^ POGREBI vd Ob 9.30 Margherita Marega !j-Bregant iz kapele glavnega P°k šča v cerkev in na pokopališče v rCo nik; 11.00 Mercede Torus p°r- p& iz splošne bolnišnice- v cerkev u pokopališče v Ločnik. 31. festival jugoslovanskega filma v Pulju filmi in debitanti v r M • e e Žirija, Festival, na katerem se v Jugosla-yiji zbira enoletna filmska produkcija, je ponovno pred nami. Iz leta v leto se delovanje festivala tako sprednja, da ne bo nič narobe, če bomo vsaj malo poškilili v zakulisje in o-brazložili strukturo letošnjega Pulja. Na festivalu, ki ima predhodno selekcijo filmov in na razpolago kopi-c° nagrad, je delo žirije oziroma o-seb, poverjenih za izvedbo selekcije, zelo važno. S tem pa smo že v bistvu Puljskega festivala, kjer bodo filme, ki bodo v selekciji za nagrade, pregledali Člani žirije, ki bo nagrade podelila, lo pomeni, da je od vseh prijavljenih filmov (letos jih je bilo kar 32, od katerih trije niso bili pravočasno dokončani) dober del izključen iz tekmovalne sekcije, kar pa je do določene mere tudi precej nesmiselno glede na to, da je FJIF po definiciji manifestacija, na kateri se zbira celoletna produkcija vseh jugoslovanskih republik, kjer se torej pojavijo lepi ln grdi filmi, ki pa imajo vsi enako Pfavico do iste pozornosti. Sicer pa i , morali ustanoviti drugačen tip se-•ekcije, tako da bi imeli vstop v Pulj samo »dobre« produkcije posamez-nm republik. Ko smo že pri tem, pa bi morale biti v Pulju zastopane vsako leto vse republiške produkcije, kar Pa se že nekaj let ne dogaja. Letos npr. ne bo nobenega filma, ki bi zastopal Kosovo. Za nameček pa sestavljajo letošnjo žirijo samo trije člani: vsi trije so tudi filmski režiserji (Pehar Latinovič iz Novega Sada, Krsto Papič iz Zagreba in Franci Slak iz Ljubljane), kar daje občutek nekoliko okrnjene »demokracije«. Sicer pa so od vedno žirije nameščene tudi zato, da se lahko potem na koga zgražamo ob neuspehih, ki so jih kdaj deležni prav nagrajeni filmi. (Glej Benetke 1983!). Ne glede na delo žirije pa je tudi letošnji Pulj večji del v rokah debitantov, oziroma režiserjev ob prvem celovečernem filmu. Sicer pa moramo obvestiti bralce, da je tudi v Jugoslaviji težko priti do prvega filma, včasih pa je veliko teže nadaljevati. Zaradi posebne vrste notranje zgradbe delovanja filmskih delavcev se morajo ti vrstiti. Zato pa se rado dogaja, da režiserji ostajajo dalj časa nezaposleni, glej primer Matjaža Klopčiča, ki šele po dolgih letih ponovno snema celovečerni slovenski film. Povrnimo se sedaj k letošnjim debitantom: Dejan Šorak iz Zagreba predstavlja film »Mala pljačka vlaka«, »Neli ti rekov« Steva Cervenkov-skega predstavlja Makedonijo. Slovenija pa predstavlja letos poglavje zase, saj ima v seznamu kar štiri debitante in dva sama filma. Trije av- torji so namreč podpisali film omnibus »Trije prispevki k slovenski blaznosti« (ki smo ga že videli v Gorici preteklo zimo, na premierah slovenskih filmov, ki jih organizira Kinoatelje), Boštjan Hladnik pa je avtor filma »Leta odločitve«. Obe produkciji Viba film sta v teku za nagrade. Ostali filmi debitantov so »O pokojniku vse najboljše«, P. Antonijeviča, »Balkanski špijun« B. Nikoliča in D. Kovačiča, »Lazar« A. Foteza, »Kaj je s tabo Nina« G. Bošove (edina režiserka na letošnjem festivalu) ter »Sečema vodica« S. Preliča. Za kroniko lahko še dodamo, da je kar 6 izmed teh filmov v selekciji za nagrade; glede na to, da jih bo v konkurenci vsega skupaj 11, je to veliko. Te filme in še štiri iz informativne sekcije bodo predstavili zvečer v Areni. Vse ostale filme pa si bo občinstvo lahko ogledalo v jutranjih tirali v kinodvorani Beograd, to pa so ure, ko se velika večina gostov in novinarjev vneto sonči na puljskih plažah. Pulj Prvič se je zgodilo v Pulju leta 1954 in sicer med 24. in 30. junijem. Takrat je bila manifestacija »Revija dosežkov domače filmske proizvodnje«. Že naslednje leto pa se je poimenovala v Festival domačega igranega filma (FJIF), naziv, ki ga nosi še danes. Pokrovitelj drugega FJIF je bil sam predsednik Tito, kar priča o pomenu, ki je bil že od začetka pripisan puljskemu festivalu. Ta je od prve »Revije« ohranil stabilno obliko, razen termina, ki se je ustalil na zadnje julijske dni. Spremembe zadevajo formalno plat upravljanja, od začetnih upravnih odborov preko sveta festivala (od leta 1967) do sedanje skupščine festivala (od 1980), ki poveri odgovornosti direktorju. S povečano film sko proizvodnjo je bilo treba selekcionirati filme za spored v areni in o-stale za informativni program v kinodvoranah. To delo opravlja žirija, ki nato dodeljuje uradne nagrade najboljšemu filmu, režiserju in ostalim ustvarjalcem. Spremembe so bile tudi v nazivu nagrad : od velike nagrade arena s kolajno, zlate, srebrne in bronaste arene ter priznanj. Da bi zadovoljila čim več filmarjev je žirija razpolagala s preštevilnimi »sredstvi«, kar pa še ni bilo dovolj, da bi z lastnim delom razburila duhove. Delo žirije je namreč nehvaležen posel, ko mora odločati o zmagovalcu, še posebno ko gre za umetniška dela. Ostre kritike, ki so padale na odločitve raznih žirij (in na predhodna selekcioniranja) so razumljive, kolikor je Pulj odskočna deska za filme. Predstavitev v areni pomeni pečat kvalitete, zmaga Spored 31. festivala 21. 7. čudo nevidženo, r.: Živko Nikolič (Črna Gora) Davitelj protiv davitelja, r.: Slobodan Šijan (Srbija) 22. 7. Ambasador, r.: Fadil Hadžič (Hrvaška) Sečema vodica, r.: Svetislav Prelič (Srbija) 23. 7. Trije prispevki k slovenski blaznosti Žare Lužnik, Boris Jur- jaševič, Mitja Milavec (Slovenija) O pokojniku sve najlepše, r.: Predrag Antonijevič (Srbija) 24. 7. Balkanski špijun, r.: Božidar Nikolič (Srbija) Pejsaži u magli, r.: Jovan Jovanovič (Srbija) 25. 7. Leta odločitve, r.: Boštjan Vrhovec (Slovenija) Rani snijeg v Miinchnu, r.: Bogdan žižic (Hrvaška) 26. 7. Jaguarov skok, r.: Aleksander Džordževič (Srbija) U ramljama života, r.: Rajko Grlič (Srbija) 27. 7. Zadarski memento, r.: Joakim Marušič (Hrvaška) Mala pljačka vlaka, r.: Dejan šorak (Hrvaška) 28- 7. Veliki transport, r.: Veljko Bulajič (Vojvodina) Filmi so na sporedu v areni s pričetkom ob 21.30. ~2. 7. šta je s tobom Nina, r.: Gordana Boškov (Srbija) 7. Neli ti rekov, r.: Stevo Crvenkovski (Makedonija) Varljivo leto ’68, r.: Goran Pakaljevič (Srbija) 21. 7. Timočka buna, r.: Žika Mitrovič (Srbija) Pazi šta radiš, r.: Milan Jelič (Srbija) 25. 7. šta se zgodi kad se ljubav rodi, r.: Zoran čalič (Srbija) „ Ujed andžela, r.: Lordan Zafranovdč (Hrvaška) ”■ 1* Opasni trag, r.: Miomir Stamenkovič (Srbija) 2_ S.P.U.K., r.: Milivoj Puhlovski (Hrvaška) '• '• Groznica ljubavi, r.: Vlasta Radovanovič (Srbija) Lazar, r.: Aleksandar Fotez (Srbija) Idi mi, dodži mi, r.: Zoran čalič (Srbija) projekcije informativnega programa so v kinodvorani Beograd s Pričetkom ob 9. uri zjutraj. Igralec Bata Živojinovič v filmu »Još ovaj put«. Letos nastopa v kar 14 filmih! včeraj in danes pa zagotovljen uspeh v domačih kinodvoranah, možnost za izvoz in za selekcijo na tujih mednarodnih festivalih. Sistem nagrajevanja se je spreminjal, od zelo številnih nagrad — vključno z neuradnimi je bilo včasih več nagrad kot pa filmov samih — do sedanjega skrčenja na zlate arene za glavne ustvarjalce filmov. Prelomnico divjega nagrajevanja predstavlja 29. festival iz leta 1982, ko je žirija pod predsedstvom Matjaža Klopčiča pogumno odločila, da ne dodeli grand prix, ker na festivalu »ni bilo stvaritve, ki bi s svojimi visokimi vrednostmi izstopala kot celovito filmsko delo«. Poteza, ki je imela pozitiven odmev mesec kasneje v Benetkah, kot je zabeleženo v beneškem biltenu. Ko smo že omenili Benetke, je puljski FJIF drugačen od slavnejših mednarodnih manifestacij. Benetke in Cannes npr. predstavljajo odlično mednarodno proizvodnjo: odskočna deska za komercialni uspeh in trgovino s filmi. Drug:, manjši festivali, so posvečeni določeni tematiki, žanru, ali kot v Pesaru, so prilika za ogled drugače nedostopnih kinematografij. V Pulju pa je festival domačega filma, torej je konkurenca med filmi proizvedenimi v raznih jugoslovanskih republikah. To pa še ne pomeni, da je dogodek manj pomemben. FJIF lahko primerjamo s podobnimi manifestacijami, kot npr. na Madžarskem, ne pa z mednarodnimi izložbami - spektakli. Prikaz enoletne proizvodnje je priložnost za celovit vpogled v razvoj neke kinematografije; isto ne bi imelo smisla v državah, ki proizvajajo 100 in več fil- mov (večina komercialnih), ki potrebujejo razkošne izložbe zaradi sistema tržišča. Majhna kinematografija tridesetih filmov letne proizvodne bi hotela dobiti, težnja zadnjih let, podobo zapadnih, zlasti glede poslovne plati. Pa tudi tematike: npr. že leta '78 je 13 filmov na 21 predstavljenih obravnavalo sodobne teme, lani pa so se ozirali na preteklost le trije filmi. Vedno več je tudi koprodukcij s televizijami, ki so od ’79 postale pomemben partner filmskih producentov s 3 - 5 sodelovanji letno. Pri teh so najbolj aktivne Beograd, Zagreb in Ljubljana. FJIF pa je zlasti srečanje ustvarjalcev, kritikov novinarjev pa tudi samo ljubiteljev, ki se od lani lahko ponovno zbirajo na obnovljeni terasi hotela Riviera, tradicionalnem centru festivalskega življenja. Po drugi strani je za mesto edinstven dogodek, kot podobne poletne, manifestacije ob Jadranu, recimo glasbene v Dubrovniku in Splitu. 10.000 gledalcev pa potrjuje veliko zanimanje za jugoslovanski film in to ne samo med »domačim« občinstvom. Glede na to, da FJ if ne izstopa bo prezhibni organizaciji, lahko trdimo, da je ta uspeh še večji. Stran pripravil KINOATELJE TONE SVETINA Med nebom in peklom 199. ma2eča k* si umiril dušo, ki je bila občutljiva kot go-y e mravljišče, se je rad napil, najraje žganja. Pijačo Vas®b> kjer se je četa ustavljala, so kmetje dajali bržoli 1?1 jedačo zastonj. Njemu, ki je ponosno nosil hov „r° ko in pripovedoval, koliko je pokosil Italija-’TS0 dali. kar je hotel. bil0 tr k*’ v gostilni na osvobojenem ozemlju, pa je hašei ® . Pijmm plačati. Imel je nekaj lir, ki jih je dal, biP,ri Ubitih sovražnikih. Če ne bi bil večine raz-’ bov°ij’ tako pa mu je denar naglo skopnel, hotela n,e mu Je stopilo v glavo. Ko mu točajka ni je vzrojZji10Va nabti čaše- ker ni imel s čim plačati, 2lnagaU *<Šen komunizem pa je to, da že zdaj, ko še rje! 7Y , ni®mo, podpiramo vaške pijavke, gostilniča-štacunara °i bilo pobiti vse te kapitaliste, goljufe in Se borim16 ^mrt kapitalizmu in prekupčevalcem ! Mi Obst^ ?,a družbo, ki ji ne bo vladar denar.« radi nOm0p! . Sa je nekaj partizanov, ki bi ga bili jih je s ,i- Nekdo mu je plačal Šilce žganja. Dobil rjeva hc^v ai zastonj, kajti mlado dekle, gostilniča-Potem-’ Se ga i® prestrašilo. 8a. Zmpri je Ponorel, sam ni vedel, kdo govori iz nje-Cein q ,e vsevprek. češ da somelega in bataljonski štab si je privoščil, °zeinliu in Pmnkarji, ki se skrivajo na osvobojenem Prišla . Podpirajo kapitaliste, gnil ie niò+,e, Phtmlja in ga skušala razorožiti. Pote-»MP t0l° in vpil: Pištolo6ae ,dabi kdo razorožil? Sam sem si priboril ki zatirain d- mi i® ne bo vzel! Najmanj pa tisti, rimorce. Naj slabše službe ste dajali nam, ki smo pribežali iz Italije, pa še državo ste zapravili.« Njegovo govorjenje je bilo »bogokletno« tudi za tiste čase. Ko so ga hoteli zgrabiti, je začel s pištolo streljati v strop, da je bila izba kmalu polna prahu in odpadlega ometa. Streljal je, dokler mu ni zmanjkalo nabojev, šele takrat ga je štabna patrulja ukrotila. Zvezali so ga in odpeljali v zapor, ki je bil v neki kleti. Kriki petelinov so ga prebudili ob zori. Ležal je na krompirju in bolelo ga je vse telo. Spomnil se je da je sinoči pil. Kaj se z njim dogaja, se je zavedel šele potem, ko so se odprla vrata in mu je vodja patrulje naznanil: »Tovariš Sulc, vstani. Bataljonsko sodišče te je obsodilo na smrt.« »Na smrt? Saj ste rtori!« V hipu je bil trezen. Pogled je obvisel na zvezanih rokah in puški, ki mu jo je vodja naperil v prsi. »Ali sploh veste, kdo sem? Karla pokličite, od prvega dne sem bil z njim! Mar veste, koliko sem pobil Italijanov in izdajalcev?« »Kaj me to briga, Sulc, obsojen si na ustrelitev, vstani in pojdi z nami. Jaz ne bom izgubil glave zavoljo tebe.« Sulc se je usedel na kup krompirja in se začel na ves glas smejati. »Kakšno sodišče? Smeli me pošilja v smrt, vem tudi, zakaj.« Prišlo mu je na misel, kako in zakaj ga je zmerjal v pijanosti. Zaslutil je, da zanj ni rešitve. Karlo je edini, ki bi ga rešil, a on je v bolnišnici. Nenadoma se je vsa njegova upornost sesula, bil je prazen in nemočen, podoben tistim, ki jih je pobil. Vstal je in rekel: »Če je tako, me pa ubijte. Bom vsaj rešen tega norega sveta.« Ni se bal umreti, kdove kolikokrat je zrl smrti v obraz. Žalosten je bil ob misli, da ga Italijani niso, partizani pa ga bodo. Trije oboroženi fantje so ga gnali iz zaselka na rob gozda. Vso pot ni nihče črhnil niti besede. Sulčev korak je bil svinčen, pogled se mu je sto- pil s črto svetlobe na obzorju. Zažarela je v soju jutranjega sonca v krošnjah drevja. Spremljalo ga je ptičje petje in trepetajoče zelenje. Objela ga je otopelost. Ne boj ne življenje ne upanje ne strah in ljubezen — zanj ni obstajalo nič več. Onkraj svetlobne črte, ki je naglo rasla, ne bo ničesar, ne razočaranja ne bolečine. Bogve, koliko jih bo še šlo takole ali drugače, preden bo ta mora minila. V majhni globeli so se ustavili. Vsa v mehkem zelenem mahu se je Sulcu zazdela dovolj lepa in prijazna, da bo lahko v njej počival. Vodja patrulje je izvlekel težko Sulčevo pištolo kalibra 9 mm, italijanski »gazer«. Sulc se je zagledal v praznino cevi, kjer je prežala smrt, in rekel: »Zapomni si, da boš ustrelil nedolžnega.« »Nisem te jaz sodil, škodljiv si za gibanje, zato boš umrl.« Vodja patrulje je trznil z ustnicami. V njegovih hladnih očeh sta se utrnila negotovost in strah. Sulc ga je prebadal s hudimi sivimi očmi. Napetost je na-rastla do vrelišča. Partizan je dvignil roko s pištolo in mu jo uperil v sence. Tresla se mu je ... Sulc se mu je zarežal in rekel: »Reva, roka se ti trese! Mene boš pomnil in ...« Pok je presekal njegove zadnje besede. Pogledal je k nebu, kri se mu je ulila po sencih. Svetlobna črta se je zverižila in se spremenila v črno reko. Padel je na obraz v mehko mahovje kot otrok v materino naročje. Blodnjak I. Vroče poletje je razplamtelo bojne strani. Sonce je sijalo z brezoblačnega neba kot razžarjena sekira, morska gladina je slepila z modrino, izparine naplavin so zaudarjale po slanem razkroju. Inšpektor Losanna se je v svojem uradu počutil, kot bi bil v parni kopeli. Misli so se mu polenile, 'kar naprej si je nalival ledeno mrzlo limonado in zraven pil žganje. Poslušal je radijska poročila in se čudil, s kakšno slo se podi nemška vojska naprej proti vzhodu. Pred olimpijskimi igrami V atletiki premoč ZDA? Kolesarska dirka po Franciji Tokrat najhitrejši Belgijec Hoste V skupnem vrstnem redu ni prišlo do sprememb VILLEFRANCE - EN - BEAUJOLAIS — Belgijec Franck Hoste je zmagal v 21. etapi kolesarske dirke po Francija od Crans - Montane do Villefrance en - Beaujolaisa, dolgi 320,5 km. Hoste je progo prevozil v 9.28’08”. Skupno z njim je v istem času na cilj prišla večja skupina kolesarjev v kateri so bili vsi najboljši. Tako na skupni lestvici ni prišlo do nobenih sprememb in skoraj neverjetno se zdi, da bi kdo še lahko ogrozil končno zmago Francoza Fignona. Zdravstveno stanje italijanskega kolesarja Tonona, ki je hudo pSHel v 18. etapi v sredo, se je rahlo izboljšalo. Kolesar je še vedno v komi, ki pa ni več tako globoka kot vče- NOVOSTI PRI SEGAFREDU Alberto Ardessi ostane v Gorici Alberto Ardessi bo tudi v letošnji sezoni kapetan Segafreda, saj je z društvom podpisal dveletno pogodbo, z možnostjo, da ga po tem roku lahko vključijo v tehnično vodstvo ekipe. S tem so prekinili vse govorice, da bo tržiški igralec zapustil Gorico, ker se je več ekip zanimalo zanj. 0-dločitev, da Ardessi ostane v Gorici je toliko bolj važna, če pomislimo, da je odličen strelec od daleč in da bodo v novem prvenstvu streli iz razdalje več kot 6 m veljali 3 točke. Italijanski košarkarji slabi v Sofiji Na mednarodnem mladinskem turnirju, ki poteka te dni v Sofiji je italijansko reprezentanco najprej porazila Bolgarija s 105:90, nato pa še Sovjetska zveza z rezultatom 99:82. Nov dres Udineseja Nogometaši Udineseja bodo v novi nogometni sezoni imeli nove majice. Društveni barvi ostaneta še vedno bela in črna, toda nova majica bo črna s široko belo prečno črto na kateri bo spredaj napis sponsorja in grb mesta Vidma. raj. Zdravniki računajo, da bodo po današnjih pregledih lahko izdali bolj optimistično zdravniško poročilo. VRSTNI RED 21. ETAPE 1. Hoste (Bel.), ki je 320,5 km prevozil v 9.28’08” s poprečno hitrostjo 33,347 km na uro; 2. Hanegraaf (Niz.); 3. Kelly (Ir.); 4. Hinault (Fr.); 5 Manders (Niz.); 6. Glaus (Svi.); 7. Castaing (Fr.); 8. Wijnants (Niz.); 9. Van Den Brande (Bel.); 10. Anderson (Avstral.); 11. Gallopin (Fr.); 12. Frebert (Fr.); 13. Andersen (Dan.); 14. Lemond' (ZDA); 15. Vichot (Fr.); 16. De Wolf (Bel.); 17. Leali (It.); 18. Dithurbide (Fr.); 19. Sergeant (Bel.); 20. Echave (Španija) in večja skupina v času zmagovalca. Kanada — Jugoslavija 99:97 (89:89, 51:49) KANADA: Bimms 31, Pasquale 8, Kazanovski 12, Tri ano 22, Wenning-ton 4, Wiltyear 16, Meaglier 4. JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 27, Zorkic 6, žižič, Sun ara 2, Hadžič 4, Knego 19, Vukičevič 4, Nakič 17, Da-lipagič 14, Mutapčič 4. V nepopolni postavi (manjkala sta namreč Aleksander Petrovič in Rat-ko Radovanovič) je Jugoslavija v' finalu turnirja v Londonu klonila domači Kanadi po izenačeni tekmi, ki je zahtevala tudi podaljšek. Porazu »plavih« so v dobršni meri botrovali tudi sodniki, ki so bili tudi včeraj, kot že predvčerajšnjim, sila pristran s ki. Res je, da jè Jugoslavija skozi celo srečanje branila agresivno mož-moža obrambo, vendar dejstvo, da so ji sodniki pripisali kar 38 osebnih napak, domačinom pa le 12, vendarle dovolj zgovorno priča o dvojnem merilu pri ocenjevanju. Če dodamo še, da je Dalipagič igral le 23. minut in ga v ključnih trenutkih ni bilo na SKUPNI VRSTNI RED 1. Fignon (Fr.) 105.32’44”; 2. Hinault (Fr.) po 9’56”; 3. Lemond (ZDA) po 1105”; 4. Millar (VB) po 11*45”; 5. Kelly (Ir.) po 16'35”; 6. Simon (Fr.) po 16’51”; 7. Arroyo (Šp.) po 17’05”; 8. Munoz (Šp.) po 22T8”; 9. Criquie-'lion (Bel.) po 25T2”; 10. Ruttimann (Švi.) po 26’23"; 11. Anderson (Avstralija) po 27’52”; 12. Acevedo (Kolumbija) po 29’05”; 13. Grezet (Švi.) po 3035"; 14. Caritoux (Fr.) po 30’ 37”; 15. Jimenez (Kol.) po 32’32”; 16. Veldscholten (Niz.) po 37’41”; 17. Flores (Kol.) po 39'52”; 18. Laurent (Fr.) po 40’08”; 19. Agudelo (Ko1.) po 42’58”; 20. Loro (It.) po 43’39”. igrišču, je jasno, zakaj so »plavi« klonili Kanadi, ki si takih »uslug« v Los Angelesu prav gotovo ne more pričakovati. Italija — Avstralija 102:83 (50:38) ITALIJA: Caglieris, Bonamico 11, Magnifico 14, Gilardi 18, Premier 5, Brunamonti 9, Villalta 12, Meneghin 15, Riva 5, Vecchiato 4, Marzorati 4, Sacchetti 5. AVSTRALIJA: Campbell 4, Keogh 4, Smith 12, Sengstock 14, Mark Dalton 6, Carroll 8, Dalgliesh 5, Gaze 2, Davies 18, Morsen 4, Dalton 6, Borne.1. V boju za tretje mesto je Italija končno zaigrala tako kot zna in pokazala izvrstno kolektivno igro ter brez težav premagala Avstralijo. V začetku so bili sicer Avstralci enakovredni toda z agresivno obrambo so si Italijani ob koncu prvega dela in na začetku drugega priborili nedo segljivo prednost in brez težav zmagali. ^ V atletiki, pano ■5B gi kjer so ZDA tradicionalno močne, so konec junija v Los Angelesu domačini izvedli izbirno tekmovanja za sestavo o-limpijske ekipe. Šlo je za kruto tekmovanje, ki ni dopuščalo nobenega spodrsljaja in ob katerem se evropski izvedenci navadno zgražajo. Treba pa pristaviti, da je način izbora prvih treh na tem tekmovanju športno povsem nesporen, saj so vsakomur postavljeni povsem jasni pogoji. Zaradi neizprosne logike je izbirno tekmovanje od vedno izredno borbeno in na zelo visoki tehnični ravni. Že večkrat se je zgodilo, da so atleti in atletinje prav na njem dali vse od sebe in nato tekmovali na OI z znatno manjšim elanom. V zadnjih nekaj letih je zabeležila atletika ZDA izboljšanje splošne ka kovosti in je preko nekaterih povsem nedosegljivih asov sedaj trdno na svetovnem vrhu, čeprav ne s tako prednostjo kot pred nekaj olimpijskimi obdobji. Rešuje se zaradi velike tekmovalnosti, ki iz golih materialnih potreb stremi k hitremu doseganju vrhunskih rezultatov. Carl Lewis je danes vsemogočni bog, drugi junak pa je Edwin Moses. Slednji je že veteran, v glavnem nepremagan že osem let. Resen človek, ki načrtno upravlja svoje znanje. Nihče ne dvomi, da bo po atletski karieri uspešen tudi kot človek v ameriški družbi. Drugačen je Lewis. Njegovi cilji so v denarju in v hitrih avtomobilih. Okoli njega se vrti kopica ljudi, ki živi od njegovega imena. Primerjali bi ga lahko s tistimi črnci ZDA, ki se po mestih silno zabavajo s tem, da v roki nosijo velik radio, iz katerega bobni oglušujoč rock in so — za naše pojmovanje nerazumljivo — še skrajno ponosni, da so državljani ZDA. Ta dva atleta bosta prinesla že sama zlate kolajne in dala svoj delež tudi obema štafetama. Lewis bo postal tudi nov Owens. Težko bo Američane premagati na 400 m, Evropejcem pa se lahko naježijo lasje ob pogledu na rezultate iz teka na 800 m, s četrtim časom pod T44”. Ker bodo daljši teki predvidoma taktični se lahko pričakuje še kakšen uspeh ZDA, čeprav izrazite prednosti zanje ni. Pri metalcih izgleda zanesljivo zlato v disku, dobre možnosti pa so tudi v krogli z Italijanom Andreijem v vlogi favorita. Zanimivo bo kot vedno kopje. Ob odsotnosti drugega skoraj 100 metraša Hohna, je težko ugibati kaj velja Atwood, kajti njegovih 94 m predstavlja prehiter vzpon. Zelo močni izgledajo Američani v troskoku, pri palici pa utegnejo biti boljši od živčno krhkih Francozov, za katerimi tudi sicer ne zaostajajo veliko. V deseteroboj Američani ne bodo mogli poseči. V moški konkurenci se od ekipe ZDA lahko pričakuje od 11 do 13 prvih mest, od katerih samo 2 do 3 po zaslugi odsotnosti. Močna izgleda sedaj tudi ženska vrsta, čeprav izključno zaradi nepopolne konkurence. Baje ni pri najboljšem zdravju šprinterka Ashford, za zmago pa bo dovolj tudi skromnejši rezultat, posebno na krajši progi 100 m. Veteranka Cheeseborough se je iz šprinta uspešno preselila k 400 m in izgleda težko premagljiva. Zaradi kolektivne moči sta po vsej verjetnosti neizbežna uspeha v obeh štafetah in tudi v teku na 400 čez ovire, kjer Ameriačnke doslej niso še ničesar pokazale, sedaj pa imajo dobro tekačico, ki zmore čas pod 55 sekundami- Dvakratna svetovna prvakinja Mary Decker še zdaleč ni tako močna kot izgleda. V glavnem je zelo spretna taktičarka. Romunske tekačice, ki bodo v Los Angelesu prisotne, utegnejo imeti nekaj možnosti uspeha, predvsem na 1500 m. Pri metih bodo domačinke še vedno povsem iz borbe za kolajne, nekaj možnosti P® ima skakalka v višino Ritter, ki ie bila tretja že lani na SP. Maratonski ženski tek ima v ameriški trojki najverjetnejšo favoritinjo v Joan Benoitovi. Atletinja je lani dosegla izreden čas 2 ur 25’, vendar na verjetno nekoliko krajši progi. Govorilo se je tudi, da je težko bolna, njena olimpijska udeležba pa sedaj o-beta res izreden tek. Proti dvema zmagama, enemu drugemu in trem tretjim mestom iz SP v Helsinkih, lahko Američanke računajo na OI kar z osmimi zlatimi. Popolna konkurenca bi jim sicer dajala možnosti največ v treh primerih. BRUNO KRIŽMAN Na predolimpijskem košarkarskem turnirju Kanada znova ugnala »plave« V tekmi za tretje mesto Italijani odpravili Avstralce Velika nagrada Anglije v formuli 1 Včeraj najhitrejši Prost BRANDS HATCH — Francoz Alain Prost je bil na prvem dnevu poskusnih voženj za VN Anglije v formuli 1 najhitrejši. Le malo počasnejši je bil Avstrijec Niki Lauda, ki prav tako vozi na mclamu. Tretji najboljši čas je dosegel Italijan Elio De Ange-lis na lotusu, presenetljivo pa je bil četrti Brazilec Senna na tolemanu. Dokaj uspešna sta bila tudi Michele Albereto in Rene Amoux na ferrari-ju, ki sta dosegla sedmi oziroma e-najsti čas. Pred pričetkom uradnih poskusnih voženj pa je priščo do nesreče, v kateri se je huje poškodoval Venezuelec Johnny Ceccotto. S svojim avtomobilom toleman se je, verjetno zaradi premalo ogretih gum, zaletel v ograjo. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili zlom obeh gležnjev. Poškodbe Ceccotta so bile tako hude, da so ga morali operirati. Operacija je uspela in njegovo splošno zdravstveno stanje je dobro. Vrstni red: 1. Alain Prost (Fr.) - mclaren 1 minuta IV’494; 2. Lauda (Av.) - mclaren rir’598 ; 3. De Angelis (It.) -lotuš l’H”734 ; 4. Senna (Bra.) - toleman 1’11”890; 5. Warwick (VB) -renault 1T2”278 ; 6. Mansell (VB) -lotus 1’13”184; 7. Albereto (It.) - ferrati 1T3”745 ; 8. Winkelhock (ZRN) -ats BMW 1’13"713; 9. Rosberg (Fin.) - wiliams 1T3”740; 10. Tambay (Fr.) - renault 1’14’T06; 11. Amoux (Fr.) -ferrali 1T4”281; 12. Piquet (Bra.) -brabham 1T4”568; 13. Laffite (Fr.) - Williams 1 14 *568; 14. Patrese (It.) - alfa romeo 1T4”871; 16. Boutsen (Belg.) - arrows 1’15”355; 17. De Ce-saris (It.) - ligier 1’16”116; 18. Ghin-zani (It.) - osella 1T6"466; 19. Surer (Švi.) - arrows 1T7”040 ; 20. Hesnault (Fr.) - ligier 1T7”384. šport na primorskem Atleti za republiške ekipne naslove Konec tedna bodo znani zmagovalci slovenskega ekipnega prvenstva, ki prvič letos poteka po ligaškem sistemu. Zadnje, 3. kolo »prve lige« bo na sporedu danes ob 17. uri v Novi Gorici. Moška ekipa Gorice je po dveh nastopih na 2. mestu, ženska pa na tretjem. V Postojni pa bo v nedeljo tretje, odločilno kolo zahodne regionalne atletske lige in tudi tu imajo primorski atleti lepe možnosti. Domača ženska ekipa je med vodilnimi, moška pa na 3. mestu. Za zmago se bodo borili fantje iz Kopra, ki vodijo na lestvici. Za jugoslovansko atletsko reprezentanco, ki se bo konec tedna v Celju pomerila s Francijo. bodo nastopili: Pekiča in Zadnik (Koper), Pavlovičeva (Gorica) in Bilač (Postojna). Tekmovanja v vodnih športih se vr- stijo domala vsak dan. Na mladinskem svetovnem prvenstvu v veslanju na švedskem se izolskemu dvojcu s krmarjem ni uspelo uvrstiti v polfinale. V repesažu je v svoji skupini zasedel 3. mesto. V 2. kolu zvezne vaterpolo lige je Koper premagal Bio-grad s 7:5. Na prvem turnirju slovenske lige v Novi Gorici, kjer so odigrali 4 kola, pa so Renče zmagale dvakrat, koprska Žustema pa enkrat. Na slovenskem plavalnem prvenstvu za pionirje kategorije B v Radovljici je bil Koper 9., na republiškem prvenstvu pa starejše pionirje v Krškem pa so Koprčani zasedli 10. in Pirančani 12. mesto. Novogoriški kajakaš Andrej Grobiša bo konec tedna nastopil na finalu evropskega pokala v spustu na divjih vodah. Skupina mlajših novogoriških ve- slačev je odpotovala v Spittal, kjcr bo mladinsko evropsko prvenstvo. Aktivni so tudi balinarji. Postojnča; ni Švara, Ukmar in Zalar so osvoji 2. mesto na državnem prvenstvu na Brdu pri Kranju pri Ljubljani, Roberi Gorjanc pa bo nastopil na svetovnega mladinskem prvenstvu za četverke v italijanskem Cordignanu. DAVORIN KORON • CANTINE RIUNITE, košarkarska ekipa iz Reggio Emilie se bo v P1*1" hodnji sezoni imenovala »Cantine RlU" nite Pa’lacanestro Reggiana«. • MLADINSKA ŽENSKA odbojkarska reprezentanca Italije bo od 23' do 25. julija sodelovala na mednarodnem turnirju v Franciji, kjer bodo poleg Italije nastopile še ekipe Francije, Kanade in ZRN. kratke vesti - kratke vesti Veslaško SP za mladince Uspešen nastop Italije JONKOP1NG — Na svetovnem mladinskem prvenstvu v veslanju, ki te dni poteka v Jonkopingu na Švedskem, uspešno nastopajo veslači Italije in Jugoslavije. Tako se je kar šest od devetih italijanskih čolnov uvrstilo v finale. Ta podvig je uspel ženskemu dvojcu in moškemu četvercu s krmarjem, dvojcu, dvojcu brez krmarja, četvercu brez krmarja in dvojnemu četvercu. Od jugoslovanskih čolnov sta se v finale uvrsti’a moški dvojec in četverec s krmarjem. Poraz ženske teniške reprezentance Italije V četrtfinalu Federation cupa so ZDA premagale Italijo z 2:1. Italijanke so povedle z Reggijevo, ki je premagala Garrisonovo s 6:2, 7:5 toda Cecchinijeva je s 6:3, 7:5 izgubila s Horvathovo nato pa sta bili Italijanki poraženi še v tekmi dvojic s 6:3, 6:1. Odlični rezultati na atletskem mitingu v Vzhodnem Berlinu Poleg dveh svetovnih rekordov, o katerih poročamo na prvi strani, je bilo v Vzhodnem Berlinu doseženih še nekaj izvrstnih rezultatov. Tako je v skoku v daljino za ženske Dau-teova (NDR) skočila 7,32 m, rojakinja Bayerjeva je vrgla disk 71,10 m daleč in Goehrova je pretekla 100 m v 10*91. * Marocchino odklonil prestop v Bologno Bivši igralec Sampdorie Marocchino včeraj ni prišel na zdravniške preglede skupaj z novim igralcem Bologne Grecom. Kasneje se je srečal z vodstvom Bologne vendar se ni dogovoril o pogojih za prestop in zato ni podpisal pogodbe. Marocchino in vodstvo Bologne se bosta še enkrat sestala v nedeljo in koiikor bodo pri Bologni sprejeli pogoje, ki jih postavlja igralec, bo Marocchino odšel v ponedeljek na zdravniški pregled in podpisal pogodbo. Tudi sovjetski atleti na mitingu v Ztirichu Sedem najboljših atletov Sovjetske zveze se bo udeležilo mednarodnega atletskega mitinga v Ztirichu, ki bo na sporedu 22. avgusta. Nastopil bo novi svetovni rekorder v skoku s pa li co Sergej Bubka, metalec diska Jurij Sedikh, skakalka v višino Tamara Bykova ter še Tatjana Kazankina, Nadežda Olizarenko, Irina Podialow-skaja in Igor Takiin. • V ČETRFINALU teniškega turnirja v Stuttgartu so bili doseženi naslednji rezultati: Leconte (Fr.) -Lewis (N. Zel.) 7:5, 6:2; Teltscher -(ZDA) - Teacher (ZDA) 7:5, 6:2; Ma-yer (ZDA) - Kuharsky (Madž.) 6:4 in 6:3. Rekreacijski kolesarski maraton Franj& Na startu tudi naši kolesarji Danes s startom ob 8. uri bo v Tacnu pri Ljubljani tretji kolesarski maraton Franja dolg 155 km, ki se ga bo udeležilo preko dva tisoč ko’e-sarjev. Svojo udeležbo je potrdila tudi peterica kolesarjev iz zamejstva (Bukavec, Purič, Rustja, Skupek in Škabar), ki bo branila barve lonjer-ske Adrie. Lani sta se maratone u-deležila le zadnja dva, letos pa sta povabila še tri prijatelje, tako da bo skupina številnejša. Žal je prišlo do nepredvidenih organizacijskih težav, saj je bilo prvotno načrtovano, da bi se maratona udeležilo vsaj 9 kolesarjev, pač toliko, kolikor jih sprejme kombi. Maraton ni tekmovalnega značaja, je pa zahtevna preizkušnja, saj se bodo morali kolesarji nad Cerknim po 7 kilometrih strme poti povzpeti do vrha Kladja, ki leži na nadmorski višini 700 m. Med potjo bodo imeli na razpolago pet okrepčevalnic, ki jih bodo oskrbovale razne slov#1 ske temeljne organizacije. Kolesarje bo pot vodila od preko Vrhnike, Logatca, Idrije, nega do Škofje Loke in nato sp61 • Tacen, kjer bo tudi cilj. Tekmovat rezultati tu niso pomembni in govalec bo vsak, ki bo na cilj PnLk ljal do 17. ure, poleg tega pa bo v udeleženec, ki bo prišel na cilj " jel spominsko medaljo. (Z.S.) Kolesarska dirka po Coloradu ^ Na predolimpijski kolesarski “'Lj po Coloradu je v sedmi etapi zh\f.0 Američan Phinney, ki je 50 km 0“ -e etapo prevozil v 1.00’55”. Kek P^jjai1 z istim časom prišel na cilj JjfT vO' Pagnin. V skupnem vrstnem reo di Američan Shapiro. Kol prvi med našimi zamejskimi alpinisti L. Cergol tudi inštruktor gorskih reševalcev O, ?0-T^ sočak Anapurno O Lucijanu Cergo-lu kot vrhunskem alpinistu smo že večkrat pisali. Že nekaj let je član alpinističnega odseka SPDT in vodi njegovo alpinistično šolo, lani pa se je med drugim udeležil slovenske alpinistične odprave na himalajski osemti- ----,----- I. Kot znano, niso takrat naši plezalci dosegli vrha te Mogočne gore, ker je nastopilo traj-n? slabo vreme, ki je priklenilo alpiniste v bazni tabor. Lucijan Cergol pa ni samo alpinist, temveč tudi gorski reševalec. Vodi namreč eno od dveh skupin gorske reševalne službe v Trstu, katere član Je tudi slovenski alpinist Lucijan Mi-15' Pa se je pred kratkim Udeležil tudi tečaja za inštruktorje Sorskih reševalcev, katerega je us Pesno opravil. Da bi zvedeli kaj več tem tečaju, smo se obrnili direktno 0 Cergola, ki nam je obrazložil ves , italijanske gorske reševalne luzbe ter še marsikaj drugega. to, da so izbrali prav tebe za deležbo na tem tečaju in za kaj tu Pravzaprav gre? »Najprej ti moram opisati ustroj re-evalne službe, da bo potem vse jas-eJse. Struktura italijanske gorske re-evalne službe je razdeljena v tako imenovane deželne "delegacije”. Vsaka dežela ima torej enega delegata, nekatere "planinsko močnejše” pa celo dva. Tečaji za inštruktorje gorskih reševalcev se odvijajo redno vsako leto, iz vsake dežele pa sproti izbirajo svoje predstavnike. Letos je prvič, da se po letu 1972 tega tečaja udeleži kak tržaški reševalec, saj so bili v zadnjem času izbrani le alpinisti iz Trbiža, Karnije, Tolmeča in drugih krajev naše dežele. Pravzaprav sva bila letos izbrana dva, in sicer Roberto Borghesi, ki vodi eno tržaško reše-valsko skupino in jaz, ki vodim drugo.« Kje se je tečaj odvijal in kaj ste na njem vadili? »Tečaj se je odvijal na območju Mont Blanca, bivali pa smo v koči Monzino. Trajal je teden dni v sredini tega meseca, vadili pa smo ledno in skalno tehniko na Freneyu, na Aguille Noire, na Aguille Croux in še drugje v okolici. Tehnično smo se razdelili na štiri skupine, enega smo "spremenili” v ranjenca, ter ga nato "reševali” iz kake ledne razpoke. Vadili smo najmodernejše tehnike reševanja v skali in ledu, takoj pa moram tudi dodati, da smo imeli z vremenom izredno srečo, saj smo popolnoma izvedli celoten program.« »Skupno nas je bilo 29 reševalcev iz vse Italije, pridružila pa sta se nam tudi dva člana jamarske reševalne službe, da bi pač spoznala tudi alpinistične reševalne tehnike.« Lucijan Cergol z majico, ki jo je SPDT tiskalo ob priliki samostojne odprave v Himalajo prihodnje leto Mimogrede povedano, ti si prvi zamejski Slovenec, ki je postal gorski reševalec v Italiji, sedaj pa si seveda tudi prvi slovenski vsedržavni inštruktor za reševalce. No, kaj pa sedaj, ko si tudi vaditelj? »Kaj sedaj vprašuješ. Pravzaprav se ne bo nič bistvenega spremenilo glede na to, da sem kot vodja svoje skupine že vadil reševalce v izpopolnjevanju svoje tehnike in reševalske- ga znanja. Že v prvih dneh avgusta bom vadil skupino reševalcev iz Trsta na pobočju Viša, oktobra meseca pa bom inštruktor v Glinščici, na prvi reševalni vaji na deželni ravni, ki bo na Tržaškem. Danes odhod planincev SPDT v Aosto Danes navsezgodaj, ob 6. uri, so od potovali v »daljne kraje« člani SPDT udeleženci tabora »Aosta 84«. Štiriin-štirideset planincev se je na pot odpravilo z avtobusom, na svoj cilj pa bodo prišli v poznih popoldanskih u-rah. Današnji dan je posvečen le postavljanju in urejanju »tabora« oz. točneje campinga, ki bo celih osem dni dom naših planincev, v ponedeljek in torek pa se bodo s svojimi »domačimi« vodiči odpravili na štiritiso-čaka Matterhorn in Monte Roso, med svojim bivanjem v Aosti pa bodo naši planinci še obiskali Gran Paradiso in nekatere druge manjše vrhove, mimogrede pa si bodo ogledali Aosto zgolj turistično (znameniti gradovi ipd.). Vse je torej pripravljeno in organizirano, sedaj pa je treba le upati v naklonjeno vreme, saj časa res ni dosti, kdo ve, kdaj pa se bodo planinci SPDT še vrnili v Aosto. . . DUŠAN JELINČIČ NA PRVENSTVU V GORICI Poprečna kakovost deželnih plavalcev V goriškem bazenu na Rojcah se odvijajo mladinska deželna prvenstva v plavanju, na katerih nastopajo najboljši mladi plavalci iz štirih pokrajin. Iz prvih rezultatov, ki so jih dosegli, lahko rečemo, da kakovost deželnih plavalcev ni na najvišji ravni. Izjemo predstavlja Andrea Pittis iz Cedrai pa, ki je izboljšal deželni rekord na 200 metrov prsno. Kar zadeva društvenih zmag, sta se doslej najbolje izkazali Gymnasium iz Pordenona in Triestina nuoto. DANES POPOLDNE ob 18. uri in jutri zjutraj ob 9. uri bo v samem mestnem središču 7. vsedržavno prvenstvo v teku in hoji za poštne u-službence. Start bo na Trgu Unità, tekmovanja pa se bo udeležilo 200 a-tletov obeh spolov. Nagrajevanje bo jutri popoldne ob 14. uri v motelu Val Rosandra. obvestilo SPDT obvešča, da je pri objavi razpisa za likovni natečaj pomotoma izpadlo maksimalno število del. Vsak avtor lahko predstavi največ tri dela v katerikoli tehniki. Jadralni klub Cupa obvešča člane in prijatelje, da je društveni sedež v Sesljanskem zalivu odprt vsak dan od 9. do 18. ure. članom in tečajnikom so na razpolago društvene jadrnice in jadralne deske. Naše gor iške enajsterice bi želele v prihodnji sezoni okrepiti svoje vrste Brez združevanja ni mogoče bistveno izboljšati kvalitete , V.času dopustov, ko je večji del J ui ze odšlo na počitnice, se za no-oh!Tu^e Profesionalnih ekip začenja je uuuje priprav. Vrtinec milijard, ki it Zajel italijansko nogometno borzo, g ,f)ustil za sabo prve posledice. Pri-i a Se je prava tekma za nakup a-p n^ajev. ki sc. sicer dražji, zgleda ■ da množica za to se ni zmenila in dWP?datki kažejo, da bodo letos staja se bolj polni, kot prejšnja leta. Dr JfSa nogometnega sveta pause nas ■ mt> v na®’ zamejski. Zanimalo Gnr -f’ kako je z našimi ekipami na Vorin- 6r^: štandreško Juventino, So-Kot Jam' ‘n doberdobsko Mladostjo, čitn' S° nam udgovorni povedali, podi^