NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 298701434 COBISS Zgodovinsko črtice IZ v poknežene grofije goriške in gradiške. I. del. Spisal SIMON RUTAR c. kr. profesor. V GORICI, Natisnila in založila ,,Goriška tiskar: i“ A. Gabršček. 1895 . m,obz 1 42065 vi ' Ipfa severovzhodnem oglu staro,slavnega oglejskega megla nastal je. proti koncu X. stoletja slaven samostan nun Benediktink, ki se je prišteval najimenitnejšim naših dežel. Takrat so ljudje splošno pričakovali, da bode 1. 1000 konec sveta. Začeli so delati pokoro in romati v sveto deželo ali pa k drugim imenitnim božjim potom. Pred odhodom pa so podarili svoja posestva cerkvam in samostanom, ker niso niogli vedeti, ali se še povrnejo v svojo domovino. Jednaki nagibi so morda tudi patrijarha Janeza III. sklonili, da je utemeljil 1. 995. nunski samostan blizu Akvi- leje, okoli katerega je postala s časom cela vas Monastero. Vendar pa je še le patrijarh P op o 1. 1039. ta samostan bo¬ gato obdaril in takorekoč na novo utemeljil. On je daroval samostanu ves takoimenovani «červinjanski otok»'med Na- tiso in Alšo: Forum qui dicitur Insula Serviana cum omnibus suis pertinentiis, tam cul tis quam incultis, licet etiam excolendis. Vi las quoque non longe a civitate (i. e. Aquilegie:) Tercio, Cirviana, St. Martino, Muscolo, M orlici n i, Altura, Sacilo, Pertegulis (Perteole) cum omnibus pertinenciis earum, quae. sunt a lacu qui est in simima silva (pri Nogaredu, na južni strani Tavelle), usque in terra de Castellone (Castions di Smurghin), a prato frascario (Pradicello) usque ad Calvenzan; a časa Svaldana (vzhodno od Perteol) sicut tenet Rovedula (la Fredda, rivo freddo, severouzhodno od Gervinjana, kjer je. k raj le RavedoleT) et Ampliora rectum in Cornio (Como pri Porpettu) sicut tenet Zumellus (rečica Zumiel teče vz¬ poredno s Cornom) cum campis, pral is, pascuis, silvis etc. eto». To daritev je potrdil patrijarh Popo 1. 1041. in zago¬ tovil nunam njih posestva eum omni i i la terra, quae vo- catur Piuli et F a v d as (blizu kraja «Ro nchi di Terzo» ob potoku Maligni d o, ki se izliva pod Tercom v Natiso) et quidquid est cum Malignolo sive Maligno flumine, et flumen Magnum (i. e. Natissa) et castrum Civirganum (Gervi- njan) usque ad flumen R ubed u 1 a o-.. i* _ 4 - Patrijarh Pele gr in je potrdil vse Poponove daritve 1. 1139. in opisal meje samostanskih posestev s temi bese¬ dami : «a časa S v a 1 d a n a sicnt tenet R o v e d n 1 a et A m p bora rectnm in Cornio sicut tenet Humellins». Po tem takem je držala severna meja monasterskib zemljišč od Ravenčana proti zahodu nad Alturami in < Castions delle mura» do Zu- miela pri Porpettu. Med opisanimi mejami spadale so torej samostanu še sledeče sedanje, v listinah ne imenovane vasi: Malborghetto, Passolato, Moruzzis, Malisana in Torre di Zuino. Ra jugu je imel torej samostan mnogo močvirnega, z bičjem in jelšjem obraščenega zemljišča. Kedaj je dobil samostan še druga posestva ob zahodnem Komu, ki teče mimo S. Danijela in Kodrojpa, o tem do sedaj še ni znana nobena listina. Vendar pa se je moralo to zgoditi pred 1. 1160., ker v zaznamku samostanskih pod¬ ložnikov, katerega je opatica Hermelinda ali Krmil in t okoli rečenega leta sestavila, imenujejo se tudi posestva v vaseh: Mala Scinpicca (Mala Zompicchia uzhodno od Co- droipa), Bellan (Beano), Pantianic (Pantianicco) in Mele- retho (Meretto di Tomba). Vsi ti kraji se nahajajo ob Cornu tjegori proti Vidmu. V tu omenjenem zaznamku opominja opatica tudi, naj ■bo «vsem krščanskim vernikom znano», da je Mingo (Do¬ mingo, Nedeljko) iz Zodna (Zoden je morda pokvarjeno od Sobfn — Sabatin) prodal samostanu svoj vinograd in svojo hišo opatici za 28 lir in 4 denarje. Priča temu sta bila Rudilip (Rodoljub?) iz Pevme in Piligrin od Sv. An¬ dreja. Ivan in Marin iz Zodna sta prodala jedno njivo in j eden vinograd za 11 (?) lir in 3 denarje, a priče so bile Ivan duhovnik iz Solkana (de - Gelcan), potem Piligrin, Budin in Stebor; T rebus ac in Kos iz Sv. Florjana . • m-odala za 2 marki in 40 denarjev vso svojo hišo in j eden vinograd; priče Ivan duhovnik, Piligrin Meginhard in Cliuno. Budin iz Sv. Florjana je prodal svoj vinograd za 28 lir, a priči sta bila brata njegova Trebušac in Kos, potem Ulrik iz Sv. Florjana, Hugo in Božič (Nadal). Stojan ter njegpva dva sinova Bezljal (Bizlau) in Nedeljko (Mingo) iz Sv. Florjana sta prodala vse svoje posestvo, t. j. dva vinograda in jedno njivo v pričo Piligrina, Friderika, Stoborja, Nedeljka in svojega brata IValta. — Gerold iz Sv. Florjana je prodal jedno njivo za 14 de¬ narjev, priče: Piligrin, Friderik in Stebor. Stojan iz Sv. Florjana je prodal hišo, vinograd, travnik in dve njivi za 26 lir, priče Ivan duhovnik, Piligrin in Budin. - Dietricus iz Sv. Florjana je prodal jedno njivo in jeden vinograd za tri «fertone» do (10 goldinarjev našega denarja); priče Piligrin, Rudlip, Budin in Ditrihov nečak Kos. — Neki drugi Kos iz Sv. Florjana za 9 lir svoj — 5. — vinograd vpričo Rudlipa, Piligrina, Budina in svojega strica Božiča. Stebor iz Sv. Florjana je prodal jeden del svojega vinograda za 10 lir in 4 denarje, priče Ivan duhovnik, Pi- ligrin, Budin in Bezljal. — Stojan in Martin iz Sv. Flor¬ jana sta prodala jeden vinograd za 10 lir, priče Piligrin, 'Budin, Bezljal in Stebor. — Hugo iz Sv. Florjana je j>ro- dal vinograd za 10 lir, priče Piligrin, Budin, Nedeljko in Bezljal. — Nedeljko iz Sv. Florjana je prodal jeden vinograd in vso svojo hišo za 16 lir. Priče so bile Ivan duhovnik, Piligrin, Budin, Stebor, Bezljal in še mnogo drugih. Adalbero de Lonsnic (Ločnik z nazaliranim o) je prodal opatici za 60 denarjev jeden svoj vinograd v oko¬ lici Sv. Florjana. Med pričami beremo tudi sledeča slovenska imena: Trebušar iz Sv. Florjana in njegov sin Dominik, Zavnik, Volk on j a, Tiho n j a, Budin in Ko st in j a. Vsi ti so živeli kot služabniki cerkve sv. Štefana v Akvileji. - Tudi P er n h a r d de M o s s a j e' podaril samostanski cerkvi v Monasteru dva vinograda ležeča blizu Sv. Florjana. Iz tega zaznamka opatice Hermelinde razvidimo, da je imel njen samostan premnogo vinogradov okoli Sv. Flor¬ jana in cla je moral biti ta kraj takrat zelo vinoroden ter na glasu zaradi dobrega vina, ker se je opatica potrudila toliko vinogradov ravno tu kupiti. Čuditi se moramo, kako majhno vrednost so imeli takrat vinogradi, ali bolje rečeno, kako veliko vrednost je imel denar! Nadalje spoznamo malone vse šenflorjanske prebivalce med leti 1150. in 1160. po njih osebnih imenih in nekatere-še celo po njih sorodstvu. Duhovnik v Sv. Florjanu je bil takrat neki Ivan iz Solkana, a Piligrin iz Št. Andreža je vtegnil biti občinski pisar, ker se nahaja povsod kot priča na prvem mestu, ali pa vsaj koj za duhovnikom Ivam-’ p Ali je bil «Rudilip de Poume» ali de Pome» plemenitega rodu, o tem bi se dalo dvomiti, ker se nahaja med kmet¬ skimi pričami. . Zelo zanimivo je videti, kako lepa'slovenska imena so imeli takrat naši kmetje. Ali ne le v sv. Florjanu, marveč tudi po vseh drugih samostanskih posestvih, in celo tam doli ob Kornu, nahajamo zelo pomenljiva osebna imena slo¬ venskih tlačanov. To je nov dokaz, kako zelo je bil nekdaj slovenski jezik razširjen globoko doli po furlanski nižini. Zato pa moramo prav hvaležni biti vrlima beneškima rodo¬ ljuboma čč. gg. Ivanu Trinku in Jožefu Jušiču, ki sta na svoje stroške izdala ITermelindin zaznamek pod na¬ slovom: Listina iz 1. 1170 - 1190*),. v Vidnu 1890. *) Kakor je iz te razprave razvidno, mora ta listina za 20 -30 let sta¬ rejša bili. — 6 — Opatica Hermelinda ni prav zaupala takratnemu sa¬ mostanskemu branitelju Engelbertu II., grofu goriškemu, zato je sestavila tu pohvaljen zaznamek, da bi se kako sa¬ mostansko dobro ne poizgubilo. Vrhu tega prizadevala se je tudi, da bi se iznebila tako nevarnega braniteljstva, ki je le za svoj dobiček skrbelo. To se ji je tudi posrečilo, čeprav ne vemo, po kaki poti, ker 1. 1161. potrjuje akvilejski p atrij arh, da se je goriški grof odpovedal vsem pravicam, ki jih je imel kot branitelj (advocatus, Vogt) nad nunskim samostanom Sv. Marije, in to na korist opatice Hermelinde (Zalili, Austro - Friulana). Isti grof Engelbert II. je prepustil 1. 1166. nunskemu samostanu tudi mesto Izola v Istri, katero je imel poprej v fevd od tržaških škofov. Vendar pa prepir zaradi braniteljstva nad samostanom še ni bil tako kmalu poravnan, ker so poznejši goriški grofi vedno povdarjali svoje braniteljske pravice. Opatice pa so si prizadevale, osloboditi samostan od sitnega varuštva in od davkov, ki so jih dobivali grofi kot branitelji samostana od njegovega imetja. Naposled sta se grof Albert II. in njega sin Henrik 27. maja 1. 1286. na Vogrskem (Ungrispach) za večne čase odrekla vsem svojim braniteljskim pravicam nad vasmi Pantianicco, Bellano, Casellis (Chiasellis) in Malacipica (sic!) ter nad jednim kmetom v Biccinicu (Pečenik, severozahodno od Palmenove), in sicer na korist samostana Sv. Marije v Monasteru. Pridržali pa so si goriški grofi sodstvo nad omenjenimi vasmi in izgovorili si kot plačilo za to od vsa¬ kega dobrostoječega («benelocatum») kmeta v imenovanih vaseh po tri starje pšenice, štiri starje ovsa, svinjsko gnjat, dve kokoši, 20 jajec in 8 denarjev akvilejske vrednosti na leto. Od kmetov pa, ki niso stalno nameščeni na svojih zemljiščih, imenovanih «pustote» (ta slovenski izraz se je ukoreninil celo v pravni terminologiji na Furlanskem!), ter od kmetov, ki so slabo nameščeni, naj dobivata grof in samostan po jednak del od u-terjanih dohodkov. (Arclieo- grafo Triestino XII. pag. 66—70). Za kraje med Strassoldom in Akvilejo pa je imel sa¬ mostan potem, ko se je bil iznebil braniteljstva goriških grofov, svojo posebno sodnijo v Teren. Posvetno in du¬ hovno sodstvo v tem okraju, kakor tudi nad samostanom samim, je izvrševal v imenu samostana od tega izbrani «Vi- carius apostolicus»', katerega je pa moral vsakikrat papež potrditi. Že papež Bonifacij IX. je bil oprostil 1. 1400. sa¬ mostan vsakega sodstva od strani patrijarhov in ga pod¬ vrgel neposredno papeški oblasti. To določbo so potrdili poznejši papeži 1. 1458., 1566. in 1758. Od 1. 1751. naprej je moral Vicarius apostolicus» biti avstrijski državnik, a 7 — bil je izvzet od sodstva toli videmskega, koli goriškega nadškofa. (Št. Kocijančič, Folium periodicum archidioeceseos Goritiensis, 1. 1877. N. 6). Kakor vsaka druga graščina, imel je tudi samostan Sv. Marije nekoliko oboroženih'hlapcev, in ob vojnem času je pošiljal določeno število vojakov deželnemu knezu na pomoč. Ker so ležala samostanska posestva na goriški in na beneški strani, zato je pošiljal svoje zastopnike k zborom deželnih stanov toli v Gorico, koli v Videm. Iz raznih listin znana so nam nekatera imena mona- sterskih opatic. Te so bile s početka skoro izključljivo nemške narodnosti, ker so patrijarhi in goriški grofi sku¬ šali razširiti nemški upliv na južni strani Alp. Prva po imenu nam znana opati,ca je bila 1. 1138. Villibirga, druga 1. 1139. Haligga, potem 1161—1169. Hermelinda, 1234. Hir- burga, 1. 1256. Benvenuta Dei gr a tla itd. Poslednjega leta je živelo v samostanu 33 nun, med njimi tudi neka Maria de Caprutt (Caporetto?), Cuniza, S opili a de Go- ritia i. t. d. (Archeografo Triestino 1. c). Ob času patrijarha Paga na delja Torre (1319—1322.) je bilo samostansko premoženje zelo zanemarjeno. Ko je bil prišel papežev nabiratelj zahtevat desetino na podlagi starih cenitev, uprla se je opatica Rustigilla in ves sa¬ mostan proti temu, češ, da je samostan trpel mnogo škode v vojnih časih, da je zabredel v dolgove, da ga stiskajo goriški grofi, cijih hlapci, kakor tudi drugi Furlani, ropajo samostanskim kmetom živino in pridelke, tako da kmetje zemljišč ne obdelujejo in zato ne dobiva samostan ni kake najemnine. Samostan da je tako obubožal, da ne more mnogoštevilnim jiunam niti najpotrebnejšega dajati, nego da se morajo večinoma same z delom svojih rok živeti. Zato da nikakor ni mogoče dajati tolikošne desetine papežu, kot v poprejšnjih boljših letih. Papežev poslanec je zato odpustil samostanu vso zaostalo desetino in določil, naj v bodoče plačuje le po 10 mark na leto (januvarja meseca 1. 1324.) — Ko so pa nekaj let pozneje (1. 1330. in 1349.) znova cenili dohodke vseh duhovnih beneficij po Furlanskem, našli so, da dobiva nunski samostan v Monasteru največje do¬ hodke za kapitalom akvilejskim, namreč 3500 mark (4900 gold). na leto, in zato so mu odmerili 22 mark kot prispevek papežkej desetini. (Czornig, Gorz - Gradišča pg. 372). Ko se je bil zrak v Akvileji okužil, selile so se na¬ vadno nune o poletnem času iz Akvileje v različne kraje na deželo. To pa je bilo zelo spodtakljivo in zato jim je odločil papež Martin V. 1429. takrat izpraznjeni samostan klarisink v Čedadu, da so se mogle poleti tja seliti, a mo¬ rale so tudi onde živeti po pravilih sv. Benedikta. (Koci¬ jančič 1. c). To selenje se je godilo vselej z veliko sloves- t 8 nostjo: duhovniki, uradniki in vojaki so spremljali nune v Čedad. Pozneje so navadno tam gori stanovale, le veče slovesnosti (n. pr. spejemanje novih sestra, volitev opatice itd.) so se vršile v Akvileji, a po 1. 1751. se je samostan, popolnoma v Čedad preselil. Cesar Jožef je zatrl tudi ta samostan in njegovo pre¬ moženje so prodali 17. novembra 1782. za 184.555 goldinarjev. Posestva je kupil večinoma grof Cassis-Faraone, ki je bil ravno takrat iz Egipta prišel. Ta je daroval 1. 1793. glavni marmorni altar M. D. iz samostanske cerkve novo odprti romarski cerkvi na Sveti Gori. („Soča“ l. isso. št. io. in 41.) •sS‘i€s> šentjakobska Knjižnica v Ljubljani. JU e marsikatera goriška plemiška rodovina se je pre¬ selila iz naše dežele proti severu in si pridobila tam novih posestev, n. pr. Attemsi, Thurni in dr. K tem spada tudi gro¬ fovska rodovina «Neuhaus in Št. Maver . Ker se je nedavno omožila dedkinja te rodovine, grofica Andrej ana, s hrvaškim grofom Metelom Ožegovicem, naj ob kratkem omenim te goriške rodovine in s tem tudi popravim Czornigovo trditev (str. 657), da je omenjena rodovina «že pred kratkim izmrla . .Neuhausi so biii baje s početka tržaška plemiška rodo¬ vina, imenovana «Borsa d’ argento , ki je (po Valvasorju) dobila v last okoli 1. 1280. grad Karstberg (Carsperch) blizu Golca v Čičariji. Neki Vinter «Borsa d’ argento» je potem baje 1. 1313. sezidal nov grad nasproti gori Gromadi pri Podgradu (Castelnuovo), kateri je imenoval «Domus nova, Neuhaus». Temu nasproti je treba omeniti, da je iz zgodo¬ vinskih virov znano, da je goriški grof Albert sezidal okoli 1. 1267. «častnim novum apnd Cerolach (Cerovlje)». Goriški grofje so podelili Novigrad rodovini Borsa in še v XIII. stoletju nahajamo plemiča «Bursa de Neuhaus». Ta rodovina se je kmalu potem zelo razširila in sprejela naslov »Neu- haus von NeukofeL ( = Na školju pri Škofijah ob Reki: Mitth. dcs Museal-Vereins f. Krain, 1890, str. 193). V drugi polovici XIV. stoletja nahajamo Neuhause že v Korminu. Goriški grof Majnard je dal namreč 1. 1383. Simonu «de Neuhaus de Cormons» v najem za 253 mark tista posestva, katera mu je bil zastavil že grof Albert, namreč: Za lazom («Driolassa»), v Koroni, Korminu, Kravlju, Stegovcih (pri Šmarji), Ločniku, Št. Petru in Vrtojbi. Ne¬ katera teh posestev so goriški grofi rešili 1. 1498., druga pa so obdržali Neuhausi še do 1. 1572. Tega leta so odsto¬ pili posestva in desetino v Stegovcih Ivanu pl. Kobenclju, a druga ^posestva, ki niso bila odkupljena, ostala so jim še nadalje. Listina o tem je bila sestavljena v Št. Mavru dne 22. oktobra 1572. v hiši pl. Antona Neuhaus, v pričo — 10 Nikolaja Vargna in Leonarda Tab on-a iz Kanala, ki sta takrat stanovala v Št. Mavru. (Listina se nahaja v kromberškem arhivu, omara III., škatljica 5.) Tu vidimo, da so imeli takrat Neuhausi svoja posestva že v Št. Mavru. A med tem so si bili nakupili tudi že drugod posestev, kajti že 1. 1376. (?) je bil pridobil Majnarodov sin Simon de Neuhaus posestva v Martinjaku in Kozani. L. 1499. so sprejeli Antona Neuhausa med domače plemstvo goričko. Ta j e bil glavar v Pordenonu in prijatelj Blanke Marije, žene cesarja Maksimiljana. Nikolaj Volbenk je bil 1. 1483. komandator nemškega viteškega reda v Črnomlju, Metliki in Ljubljani. Ivan Neuhaus je bil 1. 1507. 1527. glavar v Rihembergu in si kupil več posestev v Gorici. L. 1508. je moral izročiti Rihemberg Benečanom, a 1. 1511. ga je imenoval c. Maks namestnikom Furlanije. L. 1525. je napravil svojo oporoko Krištof «Neuhauser* v lastni hiši v Gorici, «sita super Trauneich (Travnik) prope Rastellum . Mihael de Neuhaus (1519. 1523.) in Peter Urban Neuhaus (1605. 1608.) sta bila glavarja v Tolminu. Wolf. (Ulvin) Neuhaus zum Neukhoffl je bil 1567. vladarjev poverjenik pri podelitvi investitor, 1. 1571. pri ženitbi nadvojde Karla in 1. 1583. deželni odbornik kranjski (Valvasor). Ta je prodal omenjenega leta Ivanu Kobenclju jedno kmetijo v Koprivi za 275 dukatov, vsak po 80 krajcarjev. Naslednjega leta so prodali Neuhausi tudi svoja posestva v Kobiljiglavi Ko- bencljem. (Kromberški arhiv, omara III, skat. 4). Franc Neuhaus, sin pokojnega Krištofa iz Korunu a, pa je prodal 2. aprila 1580. Ivanu Kobenclju desetino v Svinem (Sphigna) v Branici. Ta desetina je bila deloma Neuhausova last, de¬ loma pa jo je kupil od Nikolaja Lionella, dediča po Kamilu Neuhausu (ravno tam, skat. 2.) Jakob Neuhaus, poznejši od¬ poslanec k nadvojvodi Ferdinandu, je prodal 1. 1581. svoj< posestvo Hrastovlje v Istri, kakor se posname iz nadpisa na tamošnjem malem stolpu, ki se glasi: «Castrum hoc Cristoviae rusque ipsum adiacens cum iurisdictione, reddi- tibus et privilegiis suis Leander Zoratus Ar. A. Medicinae Doctor a familia Neuhauser, nobili Germanico, emit MDLXXXI. («Ljubljanski Zvon«, 1888. str. 213.) Gašpar Neuhaus je branil 1. 1617. Šmartno v Brdih proti Benečanom, potem pa služil v tridesetletni vojni kot pol¬ kovnik. Sploh se zdi, da se je vsa rodovina Neuhaus ob onem času preselila v Avstrijo, na Češko in Moravsko. Gašparjevega nečaka Jožefa, (drugorojenega sina gori ome¬ njenega Jakoba), poslali so goriški stanovi 1.1616. v Ljubljano pozdravit nadvojvodo Ferdinanda. Jožef je postal cesarski svetovalec, kamornik in upravitelj goriške grofije. Njega je povzdignil cesar Ferdinand II. dne 23. avgusta 1624. v baronski stan s predikatom «Neuhaus und St. Mauro . 11 L. 1642. poslali so ga goriški stanovi kot svojega zastopnika na cesarjev dvor. Objednem ž njim je bil goriški patricij Volf Friderik, ki je darovali. 1626. svoj tabor (kateri?) ba¬ ronu Lanthieriju. V bitki pri Nordlingenu sta se bojevala dva Neuhausa kot polkovnika, a 1. 1651. sta živela v Gorici dva brata Neuhausa, Lenard in Jožef. Dne 24. avgusta 1698. povzdignil je cesar Leopold I. Nikolaja Neuhausa na čast državnega grofa. Njegov brat Gašper je bil podmaršal in vojaški zapovednik v Celovcu. Sedaj ima rodovina Neuhaus - Št. Maver svoja posestva na Koroškem, Moravskem in v Šleziji. Bržkone si je pridobila mnogo teh posestev po bitki na Beli gori, ker je bila strogo katoliška. Sedanji glavar rodovine je grof Julij, (Adolfov sin), polkovnik v pokoju, in hči njegova je začetku ome¬ njena grofica Andrijana. . &ska Knjižnica v Ljubljmk V pruski Šleziji pa živi rodovina «Neyhauss-Cormons , ki ima baronstvo in grofovstvo od tistega datuma, kakor Neuhaus - Št. Maver. Št. Maver so prodali Neuhausi v prvi polovici tega stoletja vojvodi Blacas. (Primeri: Grafliches Taschenbuch von Gotha, 1882. str. 635). j FotGvanjc cesarja Leopolda i po Goriškem 1. 1660. 4 o je poknežena grofija goriška L 1500. pripadla sijajno vladajoči dinastiji Habsburški, prisegli so deželni stanovi zvestobo in udanost odposlancem, katere je cesar Maks istega leta v Gorico poslal. Takisto so se Goričani poklonili odposlancem cesarja Karla V. in njegovega brata nadvoj¬ vode Ferdinanda 1. 1520. Prvi Habsburžan, ki je 1. 1564. osebno v Gorico prišel, bil je nadvojvoda Karol, sin Fer¬ dinanda L, ali ne, da bi sprejel poklon in prisego deželnih stanov, temveč, da bi si ogledal utrdbe ob meji proti Bene¬ čanom, ki so se takrat radi družili z vsemi neprijatelji Av¬ strije. Goričani so z veseljem sprejeli nadvojvodo in mu na vs< mogoče načine skazovali udanost in zvestobo do vlada¬ joče hiše Habsburške. Sto let pozneje osrečil je zopet član te prejasne dinastije, in sicer takrat vladajoči cesar sam, Leopold, Gorico s svojim visokim obiskom. Ta ljudomili in miroljubni cesar sklenil je namreč kmalu po nastopu vlade (1. 1658.), vse svoje podedo¬ vane "dežele prepotovati in osebno njih prisego udanosti sprejeti. Dne 17. junija popoludne 1. 1660. zapusti Leopold svojo prestolno mesto Dunaj in se poda najpoprej čez Se- mernik v Gradec, potem čez L j n b n o in J u d e n b n r g v Celovec, ter od todi čez Ljubelj v Ljubljano, kjer so se mu Kranjci dne 5. septembra slovesno poklonili. Deset dnij pozneje zapustil je cesar kranjsko glavno mesto in se podal v ladiji po Ljubljanici na Vrhniko in potem čez Planino v Vipavo, kjer je prispel dne 17. septembra. y Vipavo so prišli cesarju nasproti najodličnejši go- riški plemiči, katere je vodil tedanji goriški glavar Ernest pl. Herberstein. Leopold je prenočil v palači grofa L a li¬ tine rij a, ki je cesarja in vs.e njegovo spremstvo sijajno pogostil z najrazličnejšimi morskimi ribami in z izbornimi vipavskimi vini. «Veselje je bilo tako splošno , pravi opi¬ sovalec cesarjevega potovanja Lovre Kurelič*), <>da se *) L. de Churelichz, Breve e suceinto raccotito del Viaggid etc. deli’ Ira- peratore Leopoldo nell'anuo 1660. Vienna 1661. H — 13 — je hotel celo ogenj udeležiti splošnega veselja, ali po sreči so njegovo naudušenost kmalu potolažili*. (Oeividno je, da se je bilo takrat v Vipavi nekaj zažgalo, pa da so požar kmalu pogasili). Pustimo sedaj Kureliča samega pripovedovati, kako je cesar Leopold potoval po Goriškem. ■>'' -Lb * «Tako je sto])ilo Nj. V. dne 24. septembra okoli osme ure v kočijo in v tem trenotku je dalo nebo ob jednem z jokajočimi podložniki znamenje žalosti in solza, in sicer vlil se je tak dež, daste od njegove sile Vipava in Soča tako narastji, da se je moglo le z veliko nevarnostjo čez nje priti*. «Za kosilo prispelo je Nj. V. v mesto in trdnjavo Gra¬ dišče, v kateri je mestno svetovalstvo za večen spomin povzdignilo kip prejasnega vladarja Leopolda, jahajočega na konju. Isto svetovalstvo predalo je vladarju mestne ključe z vidljivo udanostjo in izraževanjem neizrečenega veselja. Tako so se tudi ti podložniki skazali podložni in zelo poslušni svojemu vladarju, katerega niso nikoli poprej videli. Tu je najsijajneje pogostil ves dvor presvetli grof Franc della Torre, poglavar omenjene trdnjave in vitez, ki zasluži vsako pohvalo-. Po zvršenem kosilu podalo se je Nj. V. na konju po zelo slabi poti k morju in potem ob obali k gradu, ki se imenuje Sv. Ivan Devinski in ki pripada g. grofu Karlu della Torre, ki je na jednak način pogostil tist večer ves dvor in se tudi drugi dan pri kosilu najsijajnejše skazal. Med tem je prišlo mnogo ladij iz Trsta, da sprejmejo prt¬ ljago cesarskega dvora, ker je bilo sklenjeno, da se Nj. V. poda po morji v Trst. Mesto je poslalo dobro preskrbljeno briganlinko, (hitro ladjo), ki je bila navlašč za cesarjevo osebo pripravljena. Med ladjami pa je bila tudi ona pre¬ svetlega grofa P e t r a Z r i n jske g a, najhrabrejšega viteza v vseli junaških podjetjih proti turškim napadom, in pogla¬ varja sen j skega, ki je bil osebno prišel z mnogimi plemiči, da posluži svojega prejasnega Gospodarja. Nj.' V. z večino svojih vitezov se ni hotelo v drugo ladjo vsesti, nego v Zrinijevo, katero je on sam, kot izkušen krmar, vodil--. Toliko nam pripoveduje Lovrenc Kurelič, gotovo dalmatinski Hrvat, ki se je bil v Benetkah naselil, odkoder je, kdo ve po kaki sreči, prišel na cesarski dvor na Dunaj. O sprejemu in gostbah v Devinu naj stoji tukaj v popol- njenje še nekaj iz znane Pichlerjeve knjige «11 Castello di Duino», pg. 403 sq. " a — 18 — Grof Ivan Filip della Tprre dal je bil devinski grad prenoviti in na opresno preslikati o priliki svoje ženitbe. Za cesarja Leopolda so pripravili najlepšo sobo v gradu, iz katere se je videlo največ obzorja in se užival najlepši razgled na Jadransko morje. Poklicali so navlašč tapecirje iz Be- netek, da so po tedanjem okusu sobo kolikor mogoče naj- dostojnejše pripravili. V njo so obesili tudi veliko sliko, ki predstavlja apoteozo prejasnega gosta. Cesarjev prihod na devinski svet so oznanjali streli iz trdnjavskih topičev. Po cesti se je ljudstva kar trlo, ker vsakdo je hotel videti svojega vladarja prav od blizu. Pred Nj. V. so jezdili ponosno opravljeni vitezi na najlepših konjih, katere je premogla torrianska žrebčarija v Devinu. V gradu je sprejela vladarja in njegov dvor grofica Eleo- nora, markiza iz Goncage, ki je toliko let na cesarskem dvoru preživela. Grof Franc Ulrik in njegovi bratje tru¬ dili so se na vse načine, svoje odlične goste kar najsijajnejše pogostiti in jim utisniti prijetne spomine na Devin. Torrianci so gostili cesarja Leopolda v svojem last¬ nem gradu. Bili so namreč posodili cesarski komori v teku časa čez 60.000 goldinarjev in zato so se vedno, poganjali, da bi ta grad v svojo popolno last dobili. Cesar Ferdinand III. je bii že 1. 1653. Devin Torriancem prodal, ali o dotični vsoti in o nekaterih podrobnostih se dolgo niso mogli zje- diniti. Pri cesarjevem obisku pa so se toliko sporazumeli, da je Leopold 1. 1669. podpisal definitivno pismo prodaje ter potrdil vsote, katere so bili Torrianci cesarski komori posodili. („Soea“ 1. 1890., št. 3, 4, 5). Soriški Travnik in knezonadškofijska palača. ’-^|/ je po¬ daril 1. 1749. hišo in posestvo za nameravano ustanovitev nadškofije v Gorici. Podaril je vrh tega še mnogo denarja za nadškofovo in kanoniško «menso» ter sezidal kapelo pri nadškofijski palači, v kateri leži tudi pokopan, kakor se čita na latinskem nadpisu. („Soča“ l. 1895. št. 8). č°2i. w lij ffj. 1. 1782. t ->>»X««- j\edkokrat se pripeti, da papeži potujejo zunaj Ita¬ lije. Blizu naših krajev sta bivala le dva papeža, namreč Aleksander III. 1. 1177. v Benetkah in Gregor XII. 1. 1409. v Čeda du, kamor je prišel na cerkveni zbor, katerega je bil sklical proti pizanskemu koncilu. Tem zanimivejše bode torej poročilo o potovanju papeža Pij a VI. skozi Gorico na Dunaj. Ko je bil Jožef II. razglasil znane prena redbe, ki so globoko segale v cerkveno ustavo, in si je lastil tudi pra¬ vico, da sme imenovati škofe in župnike na Lombarskem, odločil se je papež Pij VI. potovati na Dunaj, da bi cesarja pregovoril, naj prekliče svoje reforme. To svojo namero sporočil je papež cesarju v posebnem pismu z cine 15. de¬ cembra i781., v katerem mu naznanja, da želi -osebno in prijazno ž njim pogajati se, kakor oče s svojim sinom . Dunajsko vlado je zelo iznenadil ta sklep sv. Očeta, vendar je cesar naznanil papeževemu nunciju, «cla mu bode posebna čast, papeža sprejeti», in 12. januarja 1782. so poslali ce¬ sarjev odgovor z Dunaja v Rim. Poldrag mesec potem, t. j. 27. februarja, odpotoval je papež z malim spremstvom iz Rima proti Dunaju. O tem potovanju branijo v vatikanskem arhiv - 1 - -vrv zapisnike, katere je sestavil prvi papežev obredih ..-jou in spremljevalec Jožef Dini pod naslovom: Diarfb storico del viaggio fatto dal sommo pontefice Pio Šesto nell’ anno 1782 nel portarsi a Vienna». Te zapiske jo papež sam na¬ rekoval in zato so v njih zabeleženi le bolj vtiski, katere je papež dobil na raznih krajih, no pa veren .popis, njego¬ vega potovanja. Mnogo več podrobnostij o tem potovanju izvemo iz poročil, katera je pošiljal cesarju njegov odposlanec ! grof Filip Kobencelj, državni vicekancelar na Dunaju. Ta odličen član goriškega plemstva slovenske krvi in izvrsten diplomat je dobil od cesarja povelje, naj se poda na državno mejo blizu Gradišča in naj jmzdravi tam papeža 23 v cesarjevem imenu. Jožef II. je še posebej naročil Ko- benclju, naj skuša poizvedeti od papeževega spremstva, s kakim namenom da on prav za prav na Dunaj potuje, in naj dobro pazi, ali se ne pogovarja skrivaj z duhovniki in ali ne napravlja ž njimi kaka sporazumljenja. Dne 5. marca odpotoval je Kobencelj z Dunaja in prispel io. istega meseca v Gorico z jednim delom cesarjeve osebne kuhinje. Po poti je uredil vse potrebno za prenočevanje in postrežbo pape¬ ževo. Ker je bil takrat postni čas, naročil je Kobencelj tudi sveže ribe iz Trsta. Toli posvetnim, koli cerkvenim oblast- vom je povsodi zabičeval, da papež potuje «na tihem, inco- gnito», da ga torej ni treba sprejemati kakor cerkvenega poglavarja, da mu ni treba zvoniti, s procesijami spremljati, sploh prav nič slovesno vzprejemati ga. «Tudi da se ne sme nadlegovati s spomenicami in ustmenimi prošnjami, češ, da je to želja sv. Očeta in cesarja. Kdor pa bi vendar le želel videti papeža in govoriti ž njim, ta naj to stori ž nje¬ govim (Kobencljevim) posredovanjem. Vse to je uredil Ko¬ bencelj na svojem potovanju z Dunaja v Gorico in preskrbel, da je dobil v vsakem kraju, kjer je imel papež muditi se ali prenočevati, sobo za se blizu papeževega stanovanja. Vse te naredbe so bile zelo po volji cesarju, ki ni hotel, da bi prišel papež v dotiko s cerkvenimi ali posvetnimi oblastvi, da bi se ž njimi kako sporazumel. Na vsakem Tako se je zgodilo, da niti goriški nadškof, grof Ru¬ dolf Jožef E d lin g, ni prišel papežu pred obličje. Cesar Jožef je bil na tega nadškofa zelo hud, ker ni hotel razgla¬ siti tolerančnega edikta glede drugoverniko v. Papežev dnev¬ nik ga imenuje «un ecclesiastico molto zelante».*) Ko je cesar izvedel, da je nameraval nadškof celo na Beneško papežu nasproti potovati, sklenil je, njegovo upornost kaz¬ novati in mu naložil, naj v 24 urah razglasi omenjeni edikt in naj so potem nemudoma na Dunaj poda, ali pa naj prosi za odpust iz svoje službe. Kobencelj pripoveduje, da je zadel ta strogi ukaz škofa, kakor strela z jasnega neba, da je jokal in se posvetoval s starimi ženami, nunami in bivšimi jezuviti ter sklenil, nič ne storiti, kar se od njega zahteva, nego pred papeža poklekniti in od njega izvedeti svojo sodbo. Kobencelj pa si je na vso moč prizadeval, nadškofa od tega skjppa odvrniti, da bi prihranil papežu razburljiv prizor koj pri prihodo na avstrijska tla. Nadškof se je dal prepričati in se podal nemudoma na Dunaj, kamor je prišel 20. marca, torej dva dni pred papeževim prihodom. Tam je podpisal predloženo prisego pokorščine in potem se je *) „Jako marljiv duhovnik". 24 — moral nemudoma vrniti v svojo škofijo, ne da bi bil papeža videl. Grof Ivobencelj je bil poslal hitrega sela papežu nasproti do Ferrare. Ko se je ta vrnil 12. marca v Gorico s poro¬ čilom, da pride sv. Oče dva dni pozneje v Gorico in da bode potem nemudoma dalje potoval od postaje do postaje, kakor to cesar sam določi, naredil je grof Ivobencelj natančen načrt papeževega potovanja. Dne 13. marca poslal je svo¬ jega poročnika Vekelya v prvo avstrijsko poštno postajo Nog ar e d, da nemudoma sporoči papežev prihod v Gorico, in okrožnega glavarja Bardija, naj-preskrbi vse potrebno, kar bode sv. Oče želel. V Gradišče pa je poslal okrožnega glavarja barona Pavla Battellija, naj vzprejme papeža in ga spremljuje dalje do Gorice. Tudi papežev nuncij je bil prišel z Dunaja v Gorico k papeževemu sprejemu. Ko je prišel papež v četrtek dne 14. marca v Gradišče, stala je ob cesti vsa posadka z zastavami v vrsto postavljena in nu¬ je skazala vojaško čast. Nekoliko pred dvema istega dne pride v Gorico pa¬ pežev oskrbnik za potovanje, kapitan Melli, in proti trem sv. Oče sam. Veliko ljudstva je bilo privrelo od vseh stranij ter se nabralo po cestah in ulicah. Povsod, kjer so bili ljudje zbrani, vozil se je papež počasi in delil sv. blagoslov. Vendar se je zdel papežu in njegovemu spremstvu ta vzpre- jem 'j " v o hladen, ker zvonovi niso zvonili in ni bilo nika- kega ToUesnega sprevoda. Razloček je bil tem večji, ker so po Italiji papeža zelo slovesno in hrupno sprejemali. Zato omenja papežev dnevnik: «Vhod v avstrijske dežele j e bil sprejet z nekakim odurnim ponašanjem, ker ne samo, da ni bilo nikakega znamenja slovesnosti z zvonenjem in dru¬ gim, nego tudi palača odmenjena za prenočišče je bila po¬ polnoma prazna. Ne morem tajiti, da je ta posebnost vzne¬ mirila vse spremstvo sv. Očeta, ki tudi ni mogel zatajiti začudenja zaradi takošnih novotarij in vzdržati se, da bi se ne pokazal malo zadovoljnega in da bi se čez to ne pritožil . Za papeževo prenočišče v Gorici je bila odločena Lan- thierijeva palača (nekdaj bivališče zadnjih goričkih grofov) na Starem trgu. K tej palači peljal se je papež naravnost skozi mesto. Ko je pred njo stopil iz kočije, vzprejela sta ga hišni gospodar grof Lanthieri in grof Thurn, ki je moral vse potrebno preskrbeti. Tema se je pridružil tudi papežev nuncij Garampi, ki je nosil svojo obredno obleko in vodil papeža v njegove sobe ter se potem precej časa pri njem mudil. Ko je Kobencelj mislil, da si je papež odpočil in v novem stanovanji udomačil se, dal mu je naznaniti svoj obisk iz sosednje hiše. Papež, mu je poročil, naj pride v pol ure. Ob določeni uri vzprejel je papež grofa pri vratih svoje sobe. Nosil je dolgo belo suknjo in rudečežametasto - 25 mantiljo čez pleča ter rudeče čevlje, v katerih je bil zkit križec uvezen. Tako se je nosil papež na vsem svojem po¬ tovanju. Kobencelj se mu je globoko poklonil in povedal, da ga je cesar sem poslal, naj vzprejme papeža, naj mu vse potrebno preskrbi in da ga bo spremljal do Dunaja, kjer ga cesar radostno pričakuje, da ga bode osebno počastil. S temi besedami izročil mu je cesarjevo lastnoročno pismo in naznanil, da pošlje še tisti večer cesarju poročilo o pape¬ ževem dohodu. Ta mu je odgovoril, da tudi on priloži pismo do cesarja. Potem sta hodila precej časa po sobi gori in doli ter se razgovarjala o dosedanjem potovanju in o nadaljevanju proti Dunaju. Papež je naznanil Kobenclju, da slepo vzprejme vse tiste priprave, ki je cesar ukazal za njegovo potovanje in da sprejme torej tudi ponudbo, stanovati v cesarskem dvoru. Na potu ne želi počivati, da pride čim prej na Dunaj, opazil pa je grofu, da se mu čudno zdi, da vidi tako malo ljudi j in da mu to navdaja misel, da hočejo vsakteremu zabraniti pristop k njemu. Grof Kobencelj pa mu je razložil, da to izvira le od cesarjeve previdnosti, ki hoče obvarovati sv. Očeta pred vsako nadležriostjo; če pa hoče pripustiti tiste osebe, ki bi se mu rade poklonile, dovoli se vsem, da * se jim izpolnijo želje. Na to je odgovoril papež, da želi vsakikrat zgodaj prispeti do svojega prenočišča, da bode mogel povsodi tiste ljudi vzprejeti, ki bi radi pri* 1 ' do njega. To navado je imel na vsem potovanju od Ri; . . . naprej in je rad pustil vse ljudstvo pred se, ki ga je hotelo videti, tudi ženske, čeravno to v Rimu ni navada. Nuncij mu je naznanil, da je tudi v Gorici mnogo plemenitih ljudij, ki bi ga radi videli in zato hoče radostno vzprejeti viteze in dame. Grof je ugovarjal, da bi bilo to vendar le prenad- ležno za sv. Očeta in da hoče samo tiste pred-anj pustiti, ka^ro on sam želi videti; a papež je odgovoril, da ne pozna nikogar osebno in zato da želi vse ljudi videti, po¬ sebno če je mogoče proti peti uri, ker pozneje ima svoje opravke. Grof zagotovi papeža, da je to samo od njega odvisno in da si bode goriško plemstvo v posebno čast štelo, ako bode smelo pokloniti se sv. Očetu. — Med dru¬ gim je omenil Kobencelj papežu, da se mu ne more pokloniti | goriški nadškof, kakor je to sam želel, «ker je moral zaradi važnih opravil po najvišjem povelju nemudoma odpotovati*. Papežu je bil vso to stvar že nuncij pojasnil in zato je odgovoril Kobenclju, da bi bil sicer rad videl nadškofa, vender je ta dobro storil, ko je'nemudoma odpotoval, ker je treba najpoprej pokornemu biti svojemu deželnemu knezu. Po teh razgovorih poslovil se je Kobencelj od papeža, zagotovljaje ga, da bode vedno pripravljen streči mu in da je za jutrajšnji odhod iz Gorice že vse pripravljeno. — 26 — Naznanil je potem zapovedujočemu generalu, predsedniku de¬ želnega švetovalstva, korarjem in damam, ki so zelo nepo¬ trpežljivo pričakovali odgovora sv. Očeta glede njih želj, da vzprejme papež okoli pete ure vsakega, ki ga želi videti. Ob tej uri prišlo je v papeževo stanovanje skoro vse plem¬ stvo goriško, moški in ženske. Grofa Kobenclja so izpraševali tisočkrat, kako naj se obnašajo, kaj naj pred njim store, kaj naj mu reko in kaj naj mu poljubijo. Grof jim je od¬ govoril, da saj poznajo rimsko navado, ali v naših deželah da se ni še nikoli kaj tacega pripetilo in da tudi papež nima nikakeršne pravice od koga kaj posebnega (kako po¬ sebno počeščenje) zahtevati. Zato naj ga vsakdo tako po¬ zdravi, kakor se mu najbolje zdi. In to se je tudi zgodilo na najrazličnejše načine, ko jo papež stopil iz svoje spalne sobe pred zbrano množico. Mnogi so se mu globoko in ponižno priklonili, drugi so padli na jedno koleno, tretji so se vrgli popolnoma na tla, križali se in trkali se na prša. Ta mu je poljubil suknjo, drugi nogo in ženske veči¬ noma roke. Sv. Oče je bil proti vsem jednako ljubezniv in zdelo se je,. da je z vsemi jednako zadovoljen. Nuncij in predsednik deželnega sveta sta mu predstavila minogrede nekaj oseb, ali papež se ni mudil pri nikomur, ni govoril mnogo in se je vrnil v svoje sobe, potem ko so ga "bili vsi pozdravili. Iz tega se da sklepati, piše grof Kobencelj, da si papež ne želi toliko ljudij videti, nego da drugi njega vidijo. Po vzprejemu se papež ni več prikazal, le nuncij sam je ostal pri njem do devete ure. Ob »tej uri se poda k večerji. Sv. Oče obeduje vedno sam, monsignori njegovega spremstva jedo celo uro poprej. Vsi pa jedo meso, izvzemši petek in soboto, kar dela nekaj spremembe mojemu načrtu. K sreči pa prideta sedaj dva posta zaporedoma, tako da imam še zadosti časa poslati nekaj mesa v bolj oddaljene postaje. Od tukajšnjih svetnih in samostanskih duhovnikov se ni nihče posebej predstavil papežu, kolikor je mogel Kobencelj izvedeti; ali s plemstvom vred bili so mnogi pri vzprejemu. O papeževi osebi in njegovem spremstvu ni mogel grof nič. natančnejšega cesarju poročati, ker je le premalo ž njimi občeval. «Na prvi pogled — piše Kobencelj — «zdi se, da je papež zelo fina oseba, s katero se lahko občuje; njegov obraz je prijeten, ali ne posebno duhovit. Njega spremlja¬ joča škofa Marčucci in Contesini nosita dolgo sukneno obleko višnjeve barve, ravno tako kakor drugi monsignori. Po zu¬ nanjosti soditi sta zelo pobožna duhovnika in drugega nič. - Kar grof še posebnega opazi, to bo cesarju nemudoma poročal. Do Gorice sta se vozila omenjena dva škofa s pa¬ pežem v istem vozu, kako bo dalje, tega grof ne ve poro¬ čati, ker je prišel tudi nuncij v Gorico. (Pozneje je poročal, — 27 — da je papež tudi dalje potoval z omenjenima dvema ško¬ foma, a za njima da se je vozil nuncij sam v svoji kočiji). Dne 15. zjutraj je hotel papež iz Gorice odpotovati. Kobenclju je bilo znano, da pojde poprej (ob šesti uri zjutraj) k sv. maši v stolno cerkev in zato se je podal o polušestih A r papeževo stanovanje. Tu pa je izvedel, da je šel sv. Oče že pred četrt ure v cerkev in sicer peš. Monsignor Spagna jo nosil pred njim križ in omenjena dva škofa sta ga pod¬ pirala pod pazuho. Ob obeh straneh so stali vojaki razpo¬ stavljeni in zadrževali ljudstvo, da ni nadlegovalo sv. Očeta. V stolni cerkvi je poslušal tiho mašo, potem blagoslovil zbrano ljudstvo in prišedši iz cerkve, sedel je v svoj voz ter nadaljeval potovanje do Postojne, kamor je prispel proti šesti uri zA r ečer. Grof Kobencelj je bil nekoliko pred papežem iz Gorice odpotoval, da se je osebno prepričal, ali je za papeževo postrežbo Arne pripravljeno. Skrbel je posebno za red na cesti in da se ni pripetila nobena nesreča pri toliki množici A - oz. Kakor je iz drugih poročil znano, obedoval je sv. Oče dne 15. marca \ r Vipavi, a t palači grofa Lanthierija, ki je gotovo svojega A r isokega gosta tudi do tje spremljal. Pismo, katero je odposlal papež Pij VI. cesarju Jožefu II. pred svoj im odhodom iz Gorice, glasi se tako le : «Carissime in Christo fili Noster! Salu tem et aposto- licam benedictionem ! Eccoci al godimento delle grazie cli V. M. I. e delle attenzioni del conte Cobenzl, che al Nostro arrivo qui in Gorizia alle due e mezzo di questo giorno e venuto subito a favorirci e ci ha presentata la veneratissima lettera della M. V., che ricevdamo per una nuova cappara della magnanima Sna benevolenza. II viaggio fatto fin^ora non ci ha punto incommodato e molto meno potra incommodarci il restante, perche avalorato dai favori di V. M. coi piu vivi rendimenti di grazie per tanti tratti di Sna bonta, sospiriamo il momento di ossequirla et abbracciarla, com- piacendoci oltre modo, che 1’offerta generosa fattaci delTal- loggio nel Suo imperial palazzo ci faciliti T adito di vieppiu rimostrarle la A r erace Nostra amicizia. Intanto implorando sopra la M. V. e tutta T augusta famiglia ogni pienezza di vera prosperita, restiamo dandole con la maggior effusione del Nostro cuore la paterna apostolica benedizione. Datum Goritiae 14. Martii 1782, Pontificatus Nostri anno VIII. Na Dunaj je prispel papež dne 22. marca in se na¬ stanil, kakor že rečeno, v cesarskem dvoru. Prvi dnevi so minuli s samimi predstavljanji in slaAmostimi. Še le 7. aprila mogel je papež s cesarjem samim govoriti. Ti razgovori so se nadaljevali dne 8. in 9. aprila, toda brez uspeha. Dne — 28 11. aprila izročil je papež cesarju pismeno svoje zahteve, zlasti glede -tolerančnega edikta, ženitvanjsldh dispenz in podeljevanja duhovnih beneficij na Lombardskem. Na vse to je dobil papež same lepe besede, ki so v njem obudile upanje, da bode cesar nekoliko odnehal od svojih prena- redb. Ko tudi pri vsemogočnem ministru Kaunitzu ni ničesar dosegel, naznanil je cesarju, da je sklenil dne 22. aprila z Dunaja odpotovati. Tako je tudi storil ter se vrnil čez Mo- nakovo, Tirolsko in Benetke nazaj v Rim, kamor je prispel Še le 13. junija. (.Primorec" 1. 1893. št. 12). J\('dar se napravljajo Vipavci na Sveto Goro, upra- šajo se: «Kodi pojdemo, aii po cesti, ali po straneh?* Z zadnjim izrazom mislijo reči: po krajši poti naravnost prek obronka od kromberškega grada nad vikarjatno cerkvico na Mokrem in za sv. Katarino na Prevalo. To ime Stran, Strani je bilo poprej tudi krajevno ime in je najstarejše imenovanje sedanjega Kromberga. Ta prisojna, in nikakor tako strma stran je bila že v davnih časih naseljena, morda že v prazgodovinski dobi. Takrat so prebivalci sploh radi bivali na višjih in bolj oddaljenih krajih, da niso mogli sovražniki tako lahko do njih. V onih časih so ljudje bivali na Gradišču nad Ajdovščino, pri Sv. Pavlu nad Gojačami, na Vitovljah, pri Št. Mihelu, nad Gradom pri Lokali (242 m) in pri Sv. Katarini, kjer je kraj kakor nalašč ustvarjen za utrjeno naselbino. Tam blizu so letos našli s cementom zidane grobe, ki so bržkone iz rimske dobe. Tudi v srednjem veku in še pozneje je vodila glavna pot po straneh , t. j. iz Šempasa v Ozljan in dalje mimo izvira Lijaka skozi Loke in loški grad, pod Pobom, nad kromberškim gradom, mimo Komelov k Sv. Katarini in polagoma dalje na Prevalo. Loški grad je bil poprej zares grad , to priča njegova zidava in puškarnice v ozidju. Lastnina je bil baronov Dornberg, katerih se ljudstvo še dobro spominja. Pripoveduje se namreč, da je neki kmet Vodopivec zadnjemu Dornberžanu s koso vrat zasekal, da je moral umreti. Ko so potem njegovi hlapci kmeta zgrabili, Cčelcel je baron umirajoč: -Izpustite ga, saj je bil hitrejši od mene; jaz sem ga hotel iz puške ustreliti, a on je po¬ prej s koso zamahnil po meni». Dalje pripoveduje ljudstvo, da sta bili zadnji potomki dve baronici, ki sta se kot mladi deklici vsak dan spreha¬ jali po vozni poti (sedaj je opuščena), ki vodi pod Rob, in da sta seboj vodili dva jančka pa velikega črnega psa. 30 — Ko jima je oče umrl, milovali so jih kmetje: češ, da sta revici. A one sta odgovorile: «Mi dve nisva revici, saj sva žlahtnega stanu». Če sta dve baronici zgodovinske osebe, tedaj se je imenovala starejša Klara, ki je umrla 1. 1744. v osemin- devedesetem letu svoje starosti, a mlajša Terezija, ki je umrla 1. 1748. Njih rodovina je bila obubožala, ker sta si morali izposoditi od svojega soseda grofa Coronini 100 gld., kakor je zapisano v kromberškem urbarju iz 1. 1666. Tam se imenuje njih oče Rajmund, t. j. morda tisti, ki se omenja še 1. i643. (Czornig, Gorz-Gradisca, str. 639). Ome¬ njeni dve baronici sta bržkone zapustili loški grad uršulin- kam v Gorici, čijili lastnina je še sedaj. Iz starejših listin nam je znano, da je goriški grof Majnard IT. L 1206. daroval 10 kmetij na Strani Henriku D o r n b e r š k e m u, t. j. mlajšemu bratu onega Folkerja Dornberškega, ki je bil poseben ljubljenec goriških grofov in kateremu so darovali grad, ki je po tej nemški rodoviip (doma je bila baje iz Franlconije), dobil svoje tuje ime, katero je morala potem tudi vsa občina sprejeti. Ta mlajši Dornberžan Henrik je potem bržkone ustanovil svojo lastno rodovino, ki si je sezidala grad na Strani, uprav tam, kjer stoji sedanji Kromberg, ki je sezidan vrhu male stopice (Terasse) na živi skali (161 m nad morjem). Tako imeno¬ vani loški grad je bil potem gotovo le utrjena pristava pra¬ vega Dornbergovega gradu na Strani. Zelo pouoljivo bilo bi izvedeti, katere sedanje kmetije se nahajajo na mestu onih deseterih zemljišč (unansos ), ki so obsegala vsako zase blizu 18 do 20 oral. Nekatera se dajo še lahko zaslediti. Tako je verjetno, da je bilo jedno zemljišče okoli grada na Strani, t. j. med obema potokoma, ki tečeta vsak na svoji strani grada (zahodni prihaja iz studenca Perivnik, z a kateri se pravda zdaj goriško mesto). Drugo zemljišče bi bilo med Perivnikom in potokom, ki tiče vzhodno od sedanje vikarijatne cerkve proti Lijaku. To zemljišče obdeluje grajščina še sedaj v svoji lastni re¬ žiji. Izvestno je tudi okoli sedanje cerkve na Mokrem bilo posebno zemljišče, ker na starejših kartah je zazna¬ movana tu hiša z imenom «Pristava» (Prestau), t. j. tam, kjer se nahaja sedaj grofova krčma. Ali se ima tudi južni del tega kosa, tako imenovano Str ženiš če, prištevati med dornberška zemljišča, to je teško določiti, ker je to lepo posestvo v čisto tujih rokah. Ge gremo dalje proti za¬ hodu, pridemo do lepega posestva Lesi n e, katero je ute¬ gnilo tudi nekdaj biti samostalno zemljišče. Bržkone je bila tudi okoli hiše «Paludi» (one na gričku blizu vodovoda), samostalna kmetija, ker ima jako lepo zaokroženo posestvo. — 31 — Vsa do sedaj našteta posestva leže še v nižavi, izpod 200 m nadmorske višine. Nad njimi pa imamo še štiri večja zemljišča, ki so sicer sedaj razkosana, a ki deloma še po svojih imenih (množina!) pričajo, da so bila nekdaj le jeden posesten kos. To so zemljišča na Damberi (ob poti od sv. Trojice v Ravnico), Komeli (malo bolj gori proti severo¬ vzhodu), Makuci (na višji stopici nad gradom) iu Pod- robom v jarku severo-vzhodno od gradu. Ta zemljišča so bila izvestno zapopadena v podelilni listini iz leta 1206., dočim o dolenjili zemljiščih ne moremo tega z gotovostjo trditi. L. 1492. je potrdil zadnji goriški grof Leonhard ome¬ njeno podelitev svojega pradeda Folkerju Dornberškemu, o katerem pa nam ni sicer nič drugega znano. Ob jednem mu je podelil privilegij, da so mogle tudi žene podedovati ta fevd. Samo po sebi je umevno, da so imeli Dornberžani tudi jurisdikcijo (nižje vodstvo) nad njim podložnimi kmeti. Ravno tako so vršili to sodstvo tudi v občini Loke že za goriških grofov. V gradu so imeli posebnega pisarja ( no¬ tarja®), ki je moral zapisnike voditi in belježiti vse globe in dohodke ter odpošiljati spise na pristojno oblast; od te prve instance so se obsojeni lahko prizivali na deželn so¬ dišče v Gorici, ki pa ni imelo pod svojo- oblastjo niti toliko dežele, kolikor je ima sedanje okrajno glavarstvo. Tudi avstrijski vladarji so potrdili Dornberžanom njih posestva, in ti so se mnogokrat odlikovali v bojih s Turki. Morda so ravno zaradi tega obubožali in v začetku XVII. stoletja je začela njih rodovina pešati. Gašparju Vidu Dornberškemu se je še posrečilo, da je dobil 1.1607. gospoščino (Herrschaft) in glavarstvo v Tolminu, ali tedaj je pa bržkone prodal svoja druga posestva, tako tudi Stran. Kupec je bil Ivan Filip Coronini, drugi sin Ciprijana starejšega, ki je bil prišel v prvi polovici XVI. stoletja v Gorico in dobil od ces. Ferdinanda tisto posestvo, katero so imeli pozneje Werdenbergi (sedanje gimnazijsko poslopje). Coronini so se večkrat odlikovali v bojih s Turki in so poslali k obleganju Petrinje 1. 1594. sami 100 konjikov. Zato je čisto naravno, da jih je cesar posebno odlikoval. Omenjeni Ivan Coronini je bil tudi poglavar trdnjave M ar a n uto, katero so Avstrijci sezidali nasproti Maranu (vzhodno od Latisane), ki je bil v prvi beneški vojni kaj važna mejna trdnjava, dokler se ga niso polastili Benečani 1. 1542. Zaradi njegovih zvestih in podložnih zaslug podelil je ces. Ferdinand II. dne 4. decembra 1615. jurisdikcijo in obmirje (Burgfrieden) v Strani njemu in njegovemu bra¬ trancu Ivanu Andreju. V podelilnem pismu se omenja, da je Stran 4 italijanske milje oddaljena od Gorice in da šteje okoli 80 raztresenih hiš (sedaj jih je 82). Vrh tega je dovolil - 32 — cesar omenjenemu Coroniniju, da sme ime vasi Stran spremeniti v Crannperg (doslovno prepisano), vmb \villcn er vom Crannpergischen Geschleclit ist , češ, da se je njegova rodbina nekdaj pisala Crannperg*. Tega imena naj se poslužuje kot plemiškega predikata. Czornig trdi (str. 770.), da izvira rodovina Coroninijev iz volilne kneževine Mogunec, tam kjer je še sedaj mesto in grad Oronberg (severozahodno od Frankfurta), ki je ob jednem tudi zelo obiskovano mineralno kopališče. Koliko je na tem resnice, ne vem povedati, čudno je vsekako, da imajo Coronini goro v grbu j n to bi utegnilo pričati, da so slovanskega izvira iz beneške Slovenije. Tam gori nad Čedadom je stal nakdaj grad Gronumbergo ali O ro¬ li n m b er go (Grunnberg), in nemogoče ni, da so dobili Coronini svoj predikat po onem gradu. Vsekako pa Ivrom- berg nima nič opraviti s krono* in je torej tudi italijanska spaka Montecorona popolnoma neopravičena. Omenjena listina pa nam priča, kako so poštena slovenska imena potujčili in jih v nemška ali italijanska spreminjali, potem pa so zagnali krik, da so Slovenci poznejši pritepenci. Ivan Filip Coronini je sezidal tudi novi grad na Strani, N e u - C r o n b e r g, v tisti podobi, kakoršno ima Sesedaj, le cvetljičnjak so prizidali pozneje. Obdal je tudi vse zem¬ ljišče, ki leži okoli grada, z zidom in napravil spodej ob cesti dvoje vrat od katerih stoje še sedaj jugovzhodna. Tudi ozidje so'še dobro pozna na desnem bregu Perivnika. Po odhodu Dornberžanov vršil je sodstvo na Strahi deželni sodnik goriški, 1. 1615. pa jo podelil cesar to sodstvo prve instance Coroninijem in sicer ne le vsega civilnega sodstva, nego tudi kriminalno sodstvo, kolikor se je tikalo razžaljenj, prepirov, pretepov in drugih takih prestopkov. V teh stvareh naj oni sodijo po najboljši vesti in prevdarku, tako, kakor je pravično iiT*poštono, ter od starih časov na¬ vadno in zakonito v grofiji goriški. Prizvati pa se sme vsak obsojenec na deželnega sodnika, in Coronini nimajo pravice telesnih ali celo' smrtnih kazni nalagati. (Izvirna listina se nahaja med spisi grofov Kobencljev v skrinjici št. IV). Coronini so postali 1. 1634. državni baroni in 1. 1687. državni grofi. Njih polni naslov se glasi: «grof in gospod v Krombergu, Prvačini, Gradiškuti, Sv. Roku, Šempasu, Vitovljah, Ozljanu, Oseku, Šmihelu, Trnovem, Lokvah in Vogerskem, ter baroni v Dornbergu, (ta poslednji naslov so podedovali po rodovini Rabatta, kakor tudi vsa njena posestva). Potomec nekdanje tolminske (Pompejus) vrste živi na Dunaju in se imenuje: grof v Krombergu, baron iz in na Prvačini in Gradiškuti ter dedni poglavar tolminski. („Soča“ 1. 189.">. St. 0). t*, kateremu je pridejanih trideset tablic z nariski važnejših predmetov. Zlasti zani¬ miva je konjska oprava z nakraski po glavi, ki so popol¬ noma podobni onim, katere je izkopal J. Pečnik na gori Sv. Magdalene pri Šmariji. čeravno je naredil dr. Marchesetti natančen načrt svojih izkopin in je vestno beležil grob za grobom, vendar ni mogel zaslediti pravega reda pri pokopavanju. Le to¬ liko je opazil, da so grobi večkrat nagromadeni jeden okoli druzega, tako da bi se lahko mislilo na kako rodbinsko pokopališče. V obče ni mogel zapaziti, da bi imeli bogatini — 44 posebno odmerjen prostor za-se, ker se večkrat nahajajo okoli bogatih grobov take jame, v katerih ni bilo prav ni- kakih priložkov. Vendar pa je naj del včasih take poj ase, v katerih je bilo največ relativno bogatih grobov, a po drugih krajih so se vlekli precej daleč večinoma siro¬ mašni grobi. Xa vsem svetolucijskem grobišču se nahajajo samo sežgani mrliči, kojih ostanke so polagali ali v navadne jamo ali pa v velike lončene žare. Mrličev pa niso vedno jednako sežigali, ker nekatere kosti so tako popolnoma v vapno spremenjene, da imajo komaj še 1% organične tvarine; a druge so jedva nekoliko ožgane, tako da so popolnoma ohranile svojo prvotno obliko. Iz nekega groba so vzdignili skoro nepoškodovano hrbtenico, medenico in gorenji del stegen. Marchesetti je našel na vsem grobišču samo tri ne- sežgane mrliče, Szombathy pa dva. Gromade za sežiganje so napravljali prav blizu ne¬ kropole, ker so včasih polagali v jame še skoro živo oglje, tako da je deloma raztopilo pridejane prfedmete, ki niso bili na gromadi. V drugih slučajih pa je moralo biti oglje že popolnoma ohlajeno, ker ni škodovalo tudi najbolj ob¬ čutljivim predmetom, n. pr. onim iz jantarja. V nobenem slu¬ čaju ni mogoče dokazati, da bi bile stale gromade na istem mestu kot grobje, tako da bi bili n. pr. pod njimi izkopali jame za mrliče. Za gromade so rabili najbolj bukova, smre¬ kova in sploh jelova drva, potem pa lipova, hruškova in hrastova, včasih tudi jesenova in orehova. Lipova in hruš¬ kova drva so rabili najrajše pri sežiganju bogatinov. Po sežigu pobrali so navadno poleg kostij tudi oglje, katero so položili v okrogle jame, ali jih pa (redkejše) kot plast posuli. Le izjemoma so izbrali kostij posebej («ossi- legium ) in skrbno položili v j eden kot groba. Ti grobi so bili včasih zelo plitki, komaj nekaj centimentrov izdolbeni; včasih pa zelo globoki, dva metra in še več. čudno je, da so bili najglobokejši grobi navadno najsiromašnejši. Le malokdaj so bili grobi ob straneh obdani s pokončnimi ka¬ meni, ali pa s suhim primitivnim zidom. Nasproti pa so bili skoro vsi grobi pokriti se skriljo in tudi v takih slu¬ čajih, kjer je ta manjkala, da se misliti, da so jo že pri oranju s plugom iz zemlje potegnili. Nekatere skrili, zlasti lepe plošče, so bile naslonjene na podloženo kamenje, da neso strle spodej stoječe lončene posode. Skrili so bilo včasih prav velikanske, celo 60 kvintalov težke, včasih pa tudi zelo majhne. Plošče so iz takoimenovanega «volčanskega vapnenca:, ki se lomi blizu Modreja. Z malimi izjemami je ležal pod vsako skriljo le jeden sam mrlič pokopan. Le redko je bilo spodej po več mrličev (celo do pet), in taki grobi so bili vedno zelo bogati. Okoli — 45 — njih so ležali drugi, v katerih ni bilo prav nobenega pri¬ loživa. Iz takih skupnih grobov se da sklepati, da se je več elanov jedne ohitelji ponesrečilo, ali pa da so umrli za kako kužno boleznijo. Nekateri mislijo celo na človeške žrtve, da so morali o smrti kakega imenitnega junaka ž njim vred sežgani in pokopani hiti tudi njegovi sužnji. Večkrat so nametali na kak grob tudi velik kup ka¬ menja, kakor hi hoteli narediti kako gomilo. V drugih slu¬ čajih pa so bili taki griči naneseni nad celo skupino grobov, kakor da so hoteli s tem naznačiti obiteljsko pokopališče. Največja taka kamnena gomila je bila 10 m dolga in 5 m široka, a pod njo je ležalo 41 mrličev (25 odraščenih in 1(5 otrok). Navadno šopa grobi čisto ravni in od zunaj ne kažejo nobenega znaka, kaj je pod zemljo skrito. Verjetno je pa, da so iz početka zasadili kol na vsak grob, kakor v Koba¬ ridu, da pri poznejšem pokopavanju niso uničili prejšnjih grobov. Ker so bili mrliči sežgani, zato se ne more soditi o anatomičnih svojstvih tedanjega prebivalstva. Le toliko je gotovo, da so živeli tedaj poleg močnih in hrustastih lj udi j tudi vitki in drobni. Ostanke sežganih mrličev pokladali so najnavadnejše v samo zemljo, le v 282. grobih (t. j. 9'56%) je našel Dr. M. ostanke položene v žare. Te žare so bile primeroma ve¬ like, 30 do 90 cm visoke, deloma lončene, deloma bronaste. Lončene žare so nekatere gladke, druge pa z vzbočenimi trakovi opasane. Prve so večinoma iz debele ilovice in imajo majhne stranske ročaje, a druge so iz finejše ilovice, po¬ barvane z rudečo zemljo in pakoščene (gefirnisst), ali pa izmenice z rudečimi in črnimi pasovi obdane. Orno barvo so prilepljali s pomočjo smole. Opasane žare nimajo nič • ročajev in so navadno večje od gladkih. V šestih grobih so našli bronaste žare, štiri cele in dve zdrobljeni. Iz priložkov se lahko posname, da so bili to grobi bogatinov, ker je poleg bronastih žar imel vsakteri še po jedno bronasto situlo ali pa po jedno cisto z obroči, po jedno ali dve posodici iz stekla in mnogo nakrasninskih predmetov. Štiri cele bronaste posode z jako lepo patino so prav dobro ohranjene in nam pričajo, da so tedanji pre¬ bivalci že znali izvrstno obdelavah bron. Posamezni ploče- vinski deli so tako trdno med seboj pričvrščeni, da se med njimi ne opazi niti najmanjša razpoka, in žrebljički, od znotraj zabiti, so od zunaj tako dobro začeljem, da se njih široka glava spozna še le pri natančnejšem opazovanju. Največja bronasta žara je visoka 930 mm in je brž¬ kone n a j v e č j a do sedaj znana kovinska p o s o d a. Zložena je iz šestih pločevinastih kosov, ki so skovani s 127. žebljički. Vrat in nazaj zakrivljeni rob sta skovana iz 46 jednega samega kosa in sta pričvrščena s 27. žeblji k tre¬ buhu žare. Ravno tako je tudi dno pričvrščeno s 27. žebljički k žarinemu telesu. Premer posodinega ustja znaša 250 mm, žarinega dna 288 mm, a največjega obsega 1920 mm. Druga bronasta žara, ki ima obliko situle brez ročajev, je skovana iz petih trapezoidalnih bronastih pločevin in ima rob pri¬ čvrščen na svinčen cilindrast vrat. Višina je 643 mm, premer ustja 484 mm, dna 250 mm in največja obsega 1750 mm. Tej popolnoma podobna je druga žara, ki je samo 480 mm visoka, a ima v premeru 1510 mm. Najbogatejši grob j e so imeli samo žare za kosti in pepel, in vse druge priložke, bodisi piskre, ali nakrasnine, položili so v nje in samo izjemoma tudi zunaj žare, n. pr. če je kdo prav dolgo žaloval, je potem tudi zunaj žare položil še svoj posebni dar. Ravno tako se nahajale redko oglje potreseno tudi še od zunaj okoli žare. Vendar ni treba misliti, da so bili v vseh grobih dotični priložki, ker skoro tretjina grobov (32 - 76°/ n ) ni imela nič druzega, nego samo oglje. Pri drugih grobiščih je bila navada, da so dajali stariši svojim prezgodaj umrlim otrokom v grob naj¬ dragocenejše predmete, a pri Sveti Luciji so jih pokopa¬ vali skoro brez vsakega priložka: samo 8’3"/ 0 . jih je dobilo nekaj nakrasnin. Nasproti pa se mora reči, da je večina odraščenih dobila kak predmet v svoj grob, če so tudi ti predmeti bili slabejše tvarine in slabejšega kova. V svetolucijskih grobih je našel dr. Marchesetti največ koraldskih zrn, in sicer 1697 iz stekla, in 615 iz brona, v k up n o 2312; potem raznih posod 1910 (80 bronastih, 5 steklenih in vrh tega še 282 žar) in 1737 fibul (1629 bro¬ nastih in 108 železnih). Naravno je, da so našli mnogo gumb (790 bronastih), potem igel (458), prstanov (346) in zapestnic (197). Ali čuditi se moramo, da so izkopali samo 13 vretenc za prejo in prav prav malo orožja. Iz tega bi se lahko sklepalo, da je bilo svetolucijsko prebivalstvo izredno miroljubno. Manjše lončene in bronaste posode niso imele nikoli kosti ali drugih mrtvaških ostankov, zato je verjetno, da so v nje polagali jedi in pijače, ki so bile najdražje umrlim. Tako so našli v teh posodah večkrat živalske koščice, iz katerih se lahko razvidi, kake jedi so pokladali v take posode. Iz teli koščic se spozna, da so prazgodovinski pre¬ bivalci najbolj ljubili ovčje nožiče in stegna, goveje noge, pa tudi telečje nožiče; redko so se našli ostanki od jelena, zajca in divje koze. O svinji, ptičih in ribah ni nikakeršnih ostankov, ravno tako ne o rastlinski hrani. Nakraskov niso polagali v žare, nego zunaj njih med oglje; samo sklepanci od usnjenih pasov so se našli večkrat tudi v posodah in v dveh slučajih celo fibule. V bronastih — 47 - posodah (a ne v lončenih) nahajala se je neka žolta tvarina, ki je lepo zadišala, ko so jo ob plamenu žgali. To je torej ostanek neke dišave, katero so napravljali iz drevesne smole. Kemična preiskava ni mogla dognati, ali je bila ona smola brezova ali borova. II. Izmed bronastih posod našel je Dr. M. pri Sv. Luciji 43 celih situl (drugih 30 je bilo več ali manj zmečkanih) in 38 cist, t. j. valjarju podobnih, iz pločevine skovanih vrčev. Situle so skovane iz tanke trapecoidne pločevine, ki je pregnjena v podobi stožca in na robeh prikovana z začelje ni mi žrebljički. Gorenji rob je na zunaj zavihan, a spodnji na znotraj, tako da služi dnu kot utor, ne da bi ga bilo treba še posebej učvrstiti z žebljički. Vsaka situla ima na zgornjem robu prikovani dve ušesci, v kateri je vtaknjen lahko pregibljiv povraz, včasih tudi dva. dedna sama situla je imela tudi reno ali pokrovko. Nekatere situle nimajo skoro nič vratu, druge pa precej visokega. Vse situle so visoke med 160 in 180 mm, samo dve sta mnogo višji, 235 in 245 mm. Nekatere situlo so zakrpane s ploče- vinskimi kosci, znamenje, d-a so jih že dolgo poprej rabili. Večina situl je skovana iz gladke pločevine, vendar so nekatere tudi nakrašene s pikicami, črtami, krogi in figu¬ ralnimi zavoji. Jedna situla je imela tudi na zunaj zavihano podnožje, kakor lonci, a druga je bila celo železna. Naj zanimivejše so tiste ciste, ki imajo na zunanjem površju vodoravno izbočene obroče in so torej razdeljene na več pasov od 6 do 11 mm višine. Tudi te so skovane iz jedno same bronaste pločevine, ki je na kraju pričvrščena z začeljenimi žeblji. Zgornji rob je na zunaj zavit, kakor pri situlah. Vsaka cista ima po dva povraza. Ker se nahajajo,bronaste posode izključno le v grobih bogatinov, zato lahko sklepamo, da so bile situle in ciste pri Sv. Luciji jako redke, da so jih torej tem bolj cenili. V teh posodah so bile samo mrličeve kosti zbrane. Večkrat so se našle situle in ciste s tkanino in od zunaj še z lubjem obdane, a pokrite so bile s pokrovi,' spletenimi iz vrbičja. Značilno je, da so izkopali le redkokedaj iz jednega in istega groba poleg bronastih tudi ilnate. Lončene posode so zelo mnogovrstne glede tvarine, oblike in ornamentike. Na teh posodah lahko proučimo ves razvitek svetolucijske keramike. Tu vidimo najprimitivniše lonce brez vratu in zavihanega roba poleg lepših in finejših svetlih posod, ki so slikane, risane, začrtane, s kovinskimi bučkami in pločevinami nakrašene. Iz teh lahko spoznamo, do kakošne popolnosti so dospeli rokodelci tedanjega časa. - 48 — Kako fini so nekateri izdelki, spoznamo najbolj iz tega, da se nahajajo med drugimi posode, ki imajo komaj jeden milimeter ali malo več debele stranice, a vendar so izdelane na samo roko, brez lončarskega kolesa. Več kakor polovica (skoro 56%) grobov ni imela ni- kakeršnih posod, a jedna četrtinka je imela po jeden sam lonec. V 391. grobih sta bili po dve, v 61, po tri in samo v dveh po štiri posode. Seveda je bilo mnogo teh več ali manj zmečkanih, a mnogo se jih je dalo še sestaviti. Lonci so stali navadno po koncu, redkokodaj so bili nagnjeni in še redkejše poveznjeni. Večkrat so bile manjše posodice v večjih loncih, zlasti ročkam podobni piskri. Nikoli ni bil lonec pokrit s poveznjenimi zdelicami, in samo jedenkrat se je našla tudi lončena rena. Največ je bilo loncev z ročaji, potem zdelic, ročk, čaš in situlam podobnih piskrov. Našle so se pa tudi zdelice z visokim ročajem in kupice z visokim podnožjem; celo jeden oinochoe* in jeden kylix je prišel na dan. Ogromna večina lončenih posod je brez posebnih na- kraskov. Le 35 jih je imelo začrtane ornamente, 47 bro¬ naste bučke in 17 ploščice iz svinca ali cina. Nekatere oblike in nekateri nakraski se ponavljajo skoro na vseh posodah. Najprvotnejše so valjarju podobne posode iz debele ilovice s pokončnim robom in brez ornamentov. Takošne posode se nahajajo že po jamah in po najstarejših gradiščih. Pozneje še le so začeli napravljati vrat in stiskati posode proti dnu: narejali so trebušaste lonce. Tudi ti imajo časi še debelo ilovico in pokončen rob, mnogokrat pa so.njih stranice že bolj tanke in od zunaj nakrašene z bradavicami, koncentričnimi krogi, ki so popku podobni, z linearnimi vzbočenimi risarijami itd. Večkrat so celo začrtani, in včasi so brazde napolnjene z neko belo pasto, s svinčenimi ploš¬ čicami itd. Svetolucijski lonci imajo navadno po jeden sam ročaj, ki je prilepljen ali na trebuhu ali pa na gorenjem robu, in so le redkokdaj okrašeni .z ravnimi ali pa valo¬ vitimi črtami. Posebno mnogovrstna so torila (Napf) z visokimi ročicami, ker njih primer znaša od 60 do 253 mm, tako da so mnoga izmed njih najmanjše lončene posode svetolueijske nekropole. Ta torila so navadno črne barve in zelo fine tvarine. Večja nimajo nakraskov, a manjša so prav po- gostoma olepšana s piknjaštimi risarijami ali pa z brona¬ stimi bučki in svinčenimi ploščicami. Nekatera torila imajo prav goste in drobne bučke tudi po ročajih. Vsem tem posodam so vtisnili bučke prav trdno še tedaj, ko je bila lončena tvarina še mehka, tako da se drže nepremakljivo, če so tudi zarjaveli, ali pa se vsaj jamica dobro pozna, kjer so bili vdelani. Vendar pa se je našlo tudi torilo, na 49 — katerem so bili bučki in koncentrične kolute od brona samo prismolj ene. Tudi ta torila, posebno ona z bučki preskrbljena, so bila zelo priljubljena pri Sv. Luciji, ker so mnoga med njimi celo zakrpana. Kadar so jim hoteli luknje zamašiti, posluževali so se ali smole ali svinca ali cina ali pa dveh do treh tvarin skupaj. Včasih so luknjo kar s smolo zade¬ lali, ali taka posoda se ni smela več k ognju pristaviti. Večkrat so zalili razpoko s svincem ali pa so jo zvezali z žabicami, ki so bile podobne velikim šivom iz debelega su¬ kanca. Večje luknje so zalivali s svincem ali činom, ne glede na to, ali je bila taka krpa gladka ali ne. Iz tega sledi prvič, da tu omenjeni tvarini nista bili dragi in redki; drugič pa, da so tedanji ljudje porabljali za mrtvaške žare tudi take posode, ki so bile pokvarjene že pri navadni rabi, in katerih prav za prav niso mogli porabiti za kaj drugega. < če si pomislimo torila bolj znižana in razširjena, do¬ bimo podobe zdelic z visokimi ročaji. Te so bolj redke ter imajo ravne robove in na dnu vtisek izdelovdlčevega prsta. Mnoge zdelice imajo zelo razvito, podaljšano pod¬ nožje, ki je večkrat neprimerno visoko. Tudi trebušasti lonci z visokim podnožjem so se našli pri Sv. Luciji, ali ne tako mnogoštevilno, kakor n. pr. v Kobaridu. Neka posebna vrsta žar so lonci, podobni situlam, ki imajo malo razvito podnožje in več ali manj ravne stranice, ' tako da so najširši pod vratom. Takošni lonci so navadno črni (le redko tudi rudeči) in prav visoki, tako da dosežejo celo 32 cm. Najnavadnejši nakraski na njih so začrtane brazde, katere so včasi napolnjene z belo pasto. Te brazde so podobne večkrat «meandru», in take posode imajo tudi piknjaste črte ter svinčene poteze podolgič in počez. Na neki posodi se nahajajo tudi prav lepe cinaste poteze v podobi meandra. Včasi so situlasti lonci razdeljeni na pase, ki so izmenice rudeče in črno pisani in večkrat tudi z dvojno piknjasto črto okrašeni. Na takošhih loncih se na¬ hajajo le izjemoma tudi ročaji. Posebno krasne so lončene čaše, ki so različno okra¬ šeno z vzbočeninii obroči, z rodečimi in črnimi pasovi, s koncentričnimi krogi, z brazdami, z vzdignjenimi rožički, s križci, z bronastimi bučki' itd. Bolj priprosto so olepšane zdele svetolucijske nekro¬ pole, čeravno se nahajajo v prav velikem številu. Najbolj se razločujejo po obsegu, ker so nekatere zelo plitke in široke, druge pa imajo ob straneh rožičkom podobne vr¬ šičke, ki so včasi prevotljeni. (To je bil začetek ročajev; skozi luknjice so potezali vrvice in potem lonce obešali). Vse zdele so temne barve in večina njih ima rob na znotraj obrnjen. Vendar pa je izkopal Dr. M. tudi dve zelo fini 4 — 50 zdeli iz najboljše ilovice in črno-svetlo pobarvani, izmed katerih ima jedna na dnu od zunaj in znotraj vtisnjeno staroarijsko znamenje «svastika». Nekatere zdele imajo podnožje, in iz takih so se raz¬ vile kupice z visokim podnožjem. Tudi te so zelo široko in imajo rob na znotraj obrnjen. Posebno tri posode te vrste so zelo zanimive, ker imajo prevrtano'podnožje: jedna ima dve nasprotni pakrožasti luknji, drugi dve pa po tri¬ kotne luknje. Kupice z visokim podnožjem nimajo ne orna¬ mentov, ne vzviškov ali ročajev, izvzemši nekatere, ki so bolj zdelam podobne. Vse te posode so bite gotovo doma izdelane, in sicer brez lončarskega kolesa, čisto drugačni pa sta dve posodi iz najfinejše bledo-žolte ilovice, ki imata podobo grških vaz. Prva je takoimenovana «oiriochoe» (205 mm visoka), t. j. ročki podoben vrč z visokim ročajem in žlebastim livkom v podobi peresa. Druga («kylix») je iz jednake tvarine in podobna mali skledici (81 mm visoka) z dvema lepima, vodoravnima ročajema na gorenjem robu. Njena zunanja plat je okrašena z rudečimi pasovi. Obe ti dve posodi sta izdelani na lončarskem kolesu. Zanimivo je tudi opazovati, katere vrste lončenih posod so se nahajale skupno v jednem in istem grobu. Dr. M. je spoznal, da tiste posode, ki se dobivajo najpogostejše, namreč lonci z malim ročajem in pa zdele, se nahajajo tudi največkrat skupaj, dočim so le redko priložene kaki drugi posodi. Zdele same brez loncev se dobe zelo redko, pač pa so prav navadni osamljeni lonci z malim ročajem. Naj dragocenejše posode iz svetolucijske nekropole so steklena torila, katera pa se zelo redko nahajajo. (Dr. Marchesetti jih je našel 5, Szombathy 2). Izvzemši jedno, so vsa ostala torila barvana, napravljena iz steklene paste. Ta pasta je temno-zelena ali temno-modra ter prevlečena z rumenimi in belimi črtami. Vsa ta torila imajo visok ročaj in merijo 47 do 55 mm. čudno je, da so našli leta 1890. v bronastih posodah tudi dve torili iz tenkega lesa, ki sta imeli po 55 mm v premeru. Med nakrasninami svetolucijskimi stoje na prvem mestu fibule, katerih je toliko in tako različnih, kakor malo kje drugodi. Tu nahajamo vse vrste in. vse mogoče oblike tega nakraska, tako da se moramo čuditi izvrstnosti dela in vi¬ soki stopinji popolnosti. Velika večina fibul je izdelana iz brona, manjšina pa (one s prostim lokom) iz železa. Včasi pa sta ti dve kovini združeni, tako da je n. pr. igla železna, ostalo pa bronasto. Vseh fibul je nabral dr. Marchesetti pri Sv. Luciji 1737, in sicer največ kočastih (360), potem prostoločnih (347) in certoških (248). V grobih so bile fibule 51 — ali posamezno, ali pa v večjem številu skupaj. Največ jih je bilo 16 v jednem grobu. Navadno se nahajajo le kačaste in certoške fibule v večjem številu skupaj. Vse fibule imajo tri različne oblike: prostoločnate, ali kotančaste, ali pa imajo mesto loka kakošno živalsko po¬ dobo. V svetolucijski nekropoli se nahaja mnogo ločnatih fibul najstarejše oblike, t. j. podobne so sedanjim zapenjačam (Sicherheitsnadel) za žensko obleko in nimajo prav nič okra¬ šenega loka. Večina svetolucijskih fibul ima polokrožne loke, le izjemoma so bolj stisneni. Ali te primitivne fibule niso zadostovale napredujočim prebivalcem, nego začeli so lok krasiti, naredili so ga bolj debelega, napravili mu po- čezne zareze, prikovali mu vozle in kolutice itd. Zatika je pri polokrožnih fibulah manj skrbno izdelana, navadno prav kratka in nima nikoli bučka na koncu. Ker se je lok fibule na obleki videl, obešali so nanj obročke, kolesca, verižice, kraguljčke, prstane, ključke, rokice, kleščice. igle, pločevinaste trikotiče itd. Na jedni polumesečni fibuli so visele štiri poprečne pločice, ovite z bronasto žico, a na pločice je bilo pritrjenih več precej dolgih verižic, ki so imele na koncu obešene po dvojne kotance. Širokoločne fibule imajo prav dolge zatike in bučke na koncu. Včasi se lok na znotraj tako razširi, da dobi obliko pijavke, čolničaste fibule so navadno zelo velike in imajo včasi okoli zatike mali obroček, s katerim se je igla pričvrščala. Večkrat imajo take fibule bučke in bradavice na loku, zlasti takrat, če ta ni od znotraj žlebasto izdolben, nego raven. Najpogostejše pa se nahajajo pri Sv. Luciji kačaste fibule, ki imajo mesto tečaja kolutico med lokom in iglo. Lok je zakrivljen navadno jedenkrat, redkejše dvakrat. Ob zavojih so pričvrščene razne nakrasnine: od zunaj navadno bučki, ob straneh pa kolutice in kolesca. Te nakrasnine so včasi izdelane iz jantarja. Certoške fibule so tudi širokoločne, ali razlikujejo se od drugih po tem, da imajo koncem zatike na zunaj zakrivljen buček s precejš¬ njim vratom. Njih zatika je redko daljša od tretjine lokove dolžine in mesto tečaja imajo tudi včasi kolutico ali krogljico. Najlepše so one fibule, ki imajo mesto tečaja Spiralno navito cev iz bronaste žice. Pri tej fibuli so najbolj skazo- vali svetolucijski kovači svojo umetnost, in ta vrsta fibul se je ohranila tudi v latenski dobi ter se pozneje spreme¬ nila v rimsko fibulo z dolgim tečajem. Včasi se nahajata celo dve žičasti spirali, kakeršnih še niso našli do sedaj v Italiji. Lok je navadno okrašen s počeznimi zarezami in brazdami, ki so bile bržkone napolnjene s kakim emajlom, ali pa ima na zunanji strani pričvrščene tri do pet kolutic. Konec zatike se nahaja ali na zunaj zakrivljen buček, ali pa glava kake živali (konja, zmaja). Mnoge spiralne fi- 4 * — 52 bule imajo mesto loka živalske trupe, n. pr. psa, mačko ali konja. Konec zatike je kljukasto nazaj zakrivljen, ali pa ptiču podoben, (posebno, če je mačka na loku). Latenskih fibu 1 (konec zatike je nazaj zakrivljen celo do loka) našlo se je pri Sv. Luciji le malo in še te ne v grobih, nego v raznih zemljiščih raztresene: znamenje, da so so jih njih lastniki le slučajno izgubili, ali pa, da so bile z gnojem na polje prinesene. — Nekaj posebnega so kotančaste ali naočniške fibule, ki sestoje iz dveh debeložičastih, manj ali večkrat zvitih kotancev. Od središča desnega kotanca je žica zavita kot igla proti središču le¬ vega kotanca, kjer je notranji konec žice zakrivljen kot za¬ tika. Mesto kotancev se nahajata včasi tudi dve bronasti kolutici, ki sta spojeni z malo poprečno pločevino. Kolutici sta malo vzbočeni in ob robu, kakor tudi ob polumerih, nakrašeni z vtisnjenimi jamicami. Poleg fibul so lasne igle najnavadnejši nakrasek svetolucijske nekropole, čudno je, da so se našle fibule in zalasnice samo v 34. grobih skupno, a v ogromni večini grobov sta bila ta dva predmeta ločena, tako da se misli, da so zalasnice pokladali v grobe mesto fibul. Tudi zalasnice so navadno iz brona izdelana (Pr. M. je našel samo 20 železnih) in imajo skoro vedno na jednem koncu kroglice, vozle ali kolutam podobne bunke, včasi tudi kodrom po¬ dobne zavoje. Teh vozlov in bunk je zmirom več zapo¬ redoma, celo do pet, šest, in potem se začne še le počasi igla tanjšati ter ostriti. Na ostrem koncu so imele te igle druge bunke in vozle s tuljavami, da so se lahko natikale in snemale. Dr. M. je našel celo dve jako lepi viličasti za- lasnici (po 15 in 21 cm. dolgi), čijili žici sta spleteni v lep ročaj, da sta se lože prijemali z rokami. Tudi prstani so skoro vselej bronasti. Skovani so iz nekoliko naploskane žice, ali pa iz tanjše ali debelejše pločevine. Večino prstanov pa niso nosili na rokah, nego natikali so jih kot obeske na fibule, zato imajo večkrat vozle in kroglice na obsegu. Redki so spiralni prstani in imajo k večjemu dve, tri zavojke. Tudi Spiralnih zapestnic je jako malo. Skoro tretjina zapestnic je izdelana iz železa, in vse te so skupaj skovane, da se niso dale odviti, nego je- dino le sneti kadar je nositeljica palec med dlan stisnila. Uhani so napravljeni iz tanke pločevine, ki ima podolžne brazde. Na jedni strani se pločevina zoži in v kopčico spre¬ meni, na drugi široki strani se pa nahaja dotična luknjica. Z a vratnice so večkrat železne, kakor bronaste. Prve so vedno gladke, druge pa imajo večkrat okrogle ali ploskaste vozle in med njimi včasi tudi kolute. Še bolj navadne, nego zavratnice, bile so pa razne koralde iz steklenih, jantarskih, bronastih in žgano-ilnatih jagod. Koralde so imele večkrat koščene kopčice. Steklene jagode so zelo različne debelosti, včasi prav majhni koleščki, komaj 2 mm. debeli; včasi pa skoraj kot oreh debele. Take jagode imajo vdelane koncentrične raznobarvene obročke iz okroglih ali valovitih krožnic. Steklena pasta je vedno motna (bela, žolta, kostanjasta, višnjeva, le redko tudi ze¬ lena), in le modre jagode so prozorne. Jedno jagodo je našel Dr. M., da je imela podobo bradate glave iz višnje¬ vega stekla. Belo lice ima dvoje velikih modrih očes, modra je tudi brada, a usta in uhani so žolti. Škoda, da je odletel gorenji del glavice! — Majhne jagode so služile tudi zato, da so jih ženske našivale po svoji obleki. Dr. M. je našel v jednem samem grobu nad 1500 steklenih in bronastih jagod, ki so še bile nanizane in tako razrejene, kakor prvotno na obleki. Zelo krasne so jantarske jagode, bodisi okrogle, bodisi bolj bučkom podobne. Število jagod je seveda različno po njih debelosti: čim drobnejše so, tem več jih je treba za jedno koraldo (od 10 do 41). V sredi pod vratom so jagode vedno debelejše, na obeh koncih pa tanjše. Najdebelejša jan tarska jagoda ima 34 mm. v premeru. Mnogo jagod (jantarskih in bronastih) je raztresenih tu pa tam po grobu in torej niso bile v koraldo nanizane (visele so morda le posamezno na trakovih). Kakor na fibulah, tako so viseli tudi na zavratnicah in koraldah razni obeski, katerih se je našlo pri Sv. Luciji jako mnogo in prav različnih, n. pr. okrogli ali hruški po¬ dobni kotlički, cele ali prevrtane krogljice, okrogle ali tri- voglate škatlice, trivoglate pločice s pikicami, razni prstani, kotanci, ptičje podobe, volovske glave, človeške roke, igle in kleščice (pincete, posebno na fibulah). Med obeski se na¬ hajajo tudi žličke za čiščenje ušes in nožki za trebljenje nohtov. Na obleko so prišivali poloblate, bronaste bučke z zanko, ali pa z dvema luknjicama na robu poloble. Tudi male štirivoglate ploščice z luknjami na voglih in male prstanke (steklene in bronaste) so našivali po obleki. Prav pogostoma se nahajajo ostanki usnjatih pasov, ki so se zapenjali na obeh koncih z bronastimi sklepanci. Včasih se je našla tudi pod sklepancem, na notranji strani pasa, bronasta pločevina, ki je bila z žeblji k sklepancu pričvrščena. Poslednji imajo največkrat obliko podolgastih pravokotnikov in nekoliko podaljšan repin, čegar hrbtnica so vleče včasi po celi pločevini nazaj. Na štirih voglih je bil sklepanec pribit s štirimi žeblji za usnjat pas, čegar hrbtnica se vleče včasi po celi pločevini nazaj. Na štirih voglih je bil sklepanec pribit s štirimi žeblji za usnjat pas, čegar ostanki se še po gostoma nahajajo ob žebljih. Skle¬ panci so le redko nakrašeni z geometričnimi podobami (vtis- - 54 nenimi krožnicami), še redkejše z živalskimi podobami (kakor na situlah). Orožja so rabili svetolucijski prebivalci prav malo. Še to malo, kar se ga je našlo, se je nahajalo prav redko med mrliškimi ostanki, nego bolj navadno pri grobih ali nad grobovi. Kustos Szombathy, je našel 1. 1892. lep bro¬ nast «palstab», t. j. sekiro, ki nima še prevotljene tuljave za toporišče, nego le toporiščne uhlje, ki so na znotraj za¬ krivljeni, kakor dvoje perut. Vse drugo svetolucijsko orožje je iz železa skovano, tako na pr. «palstab», katerega je Dr. M. našel. Sekire s tuljavo imenujemo «kelte» in takih se je več našlo pri sv. Luciji (dolgi so 17 — 20 cm). Osti za su¬ lice so deloma gladke, deloma imajo po sredi vzvišene hrbtnice (najdaljša meri 38 cm). Poleg sulic nahajamo tudi okrogla ali štirivoglata bodala, ki so služila v isti namen. Jedini znani meč (96 cm. dolg) našli so tudi v zem¬ ljišču in ne v grobu. Meč ima po sredi hrbtnico, je pregnjen in na koncu odlomljen. Več pa so našli orodja, zlasti nožev, ki so skoro vsi železni (samo dva sta bila bronasta), čuden je železen nož, ki ima bronast ročaj v podobi delfina. Drug železen nož je imel celo ročnik iz dveh koščenih pločic. Izmed ku¬ hinjskega orodja se je našla lepa bronasta cedilna žlica za precejanje z nakrašenim repom. Takošna cedila so našli tudi v Bolonji, v Estu, na Idriji pri Bači, na Bregu (Frogg), v Glini (Štajersko) in Halštatu. Mnogo predmetov pa je ogenj tako poškodoval, da se zdaj ne more več določiti njih prvotna oblika in poraba. Ali ne samo ljudi in njih imetek so pokopavali pri Sv. Luciji, nego tudi konje z njih opravo, ali vrat z žvali. Dr. M. je našel dve taki opravi, Szombathj in Majonica pa sta našla vsak po jedno železno žvalo. Prazgodovinski konji po naših krajih so bili srednje rasti. Verjetno je, da so po smrti mladega junaka tudi njegovega konja nad grobom ubili in ga z gospodarjem vred, kateremu je moral zelo drag biti, zakopali, in sicer včasi nad junakovim grobom, včasi pa v poseben grob, katerega so skrbno ogradili s ploščami in skalami. Zlasti lepo opravo je našel Dr. M. pri jednem konju. Žvala (Mundstiick des Pferdezaumes) so bila sestavljena iz treh verižnih udov in so imela na vsaki strani po dva železna drogiča z obeski, katera sta imela zopet po dva obročka. Za jednega teh so bili pričvrščeni vajeti, za drugi pa tisto jermenje, ki se konju na glavo natakne. Po tem jermenju je bilo nanizanih vse polno ko- lutastih bučkov iz železa. Srednji teh, ali pa tisti, ki so stali na setiku dveh jermenov, so bili večji in lepši, zobčasti ali pa okroglo brazdasti, in so imeli v središču obročke, za katere so bili zopet obešeni obročki. Takošna konjska oprava — 55 — je še dandanašnji po več krajih v navadi, zlasti za močne konje, ki morajo vlačiti težke vozove. Konjska žvala so našli po vseh italskih grobiščih, na Vačah, v Šmarjeti, Wiesn itd.; cele konjske oprave, kakeršne vidimo vpodob- Ijene na raznih spomenikih so pa bolj redke. (Podobne kolntaste bncke od konjske oprave je našel tudi g. Pečnik v gomili št. II. na gori Sv. Magdalene). Iz poznejše, po-latenske dobe, našel je Dr. M. le ma¬ lenkosti na svetolucijskem grobišču, in še te so tu pa tam raztresene. O novcih je le malo sledu, izvzemši beneške solde. Bolj pogostoma se nahajajo črepinje žar iz rimske dobe. Kakor že rečeno, so rimski ostanki gostejši na desni strani Idrijce. Med najzadnjimi izkopinami je našel Dr. M. lep bronast zvonec na štiri vogle s štirimi nožicami. Taki zvonci so se našli tudi po isterskih gradiščih. Pri razkopavanju 1. 1893. naletel je Dr. M. prvikrat na rimski grob sredi med prazgodovinskimi, t. j. na amforo iz fine paste, ki je imela odbrane kosti in železno zapest¬ nico. Na dolenji strani tega groba so bile okrogle jamice izdolbene v skriljenec in v njih so bili ostanki gromade ter priložki. Samo polovico grobov je bilo pokritih s ploščami, večinoma modrej skimi. V. zadnjih grobih je našel Dr. M. 34 velikih žar (med njimi dve s svincem popravljeni), torej primeroma več, nego v prejšnjih letih, in strto bronasto žaro z vzbočenimi pasovi. Situl je bilo sedem (štiri cele, jedna ozaljšana s krogi), cista jedna, vsa uničena, in jedna lepa bronasta posoda v premeru 245 mm. Malo je bilo lončenih posod (56), največ čaš (22) in skled (14). Mnogo pa so nabrali fibul (150), največ kačastih (49), certoških (27), pijavičastih (15) in prostoločnih (12). Dve kačasti fibuli z dvema zavojkama sta bili pozlačeni; to je prvi sled zlate kovine v sveto- lucijski nekropoli. Jedna fibula je imela sredi loka vrezano žival (ležečega jelena?) ter je bila pokrita s koščenimi krožčki in pločicami. Najlepša in najbolje ohranjena pa je bila fibula z vozom, katerega vlečejo trije konji (podobno fibulo so našli tudi že 1. 1850.). Vseh prstanov so našli 27, igel in zalasnic 23 (1 debela je imela uho), zapestnic 13, obeskov 13, pasnih sklepancev 12, uhanov 11, steklenih jagod 11 itd. Jeden obesek je bil sestavljen iz štirih jan¬ tarjevih ploščic; jeden sklepanec je imel vzbočene risarije m trivoglate obeske, in jedno vretence iz kosti cikcakasto črto okoli oboda. Pa ne samo pri Sv. Luciji kopal je Dr. M., nego tudi drugod po gorenji soški dolini, zlasti v Kobaridu, kjer je začel preiskovati že jeseni 1. 1886. Tamošnje gradišče je stalo na griču sv. Antona, malo višje za cerkvijo (okoli 320 m nad morsko gladino). Svetolucijsko «Mirišče» je bilo — 56 v poznejših časih prekopano in je izgubilo svojo prvotno podobo, a pri Sv. Antonu se še vedno pozna oblika nek¬ danjega gradišča, ker so je ljudje že precej zgodaj popol¬ noma zapustili. Ker je Soča pri Kobaridu -zelo stisnjena (ravno tako, kakor pri Sv. Luciji), bilo je lahko premostiti jo z gredami in ob tem prehodu je morala nastati tudi večja naselbina, zlasti ker se tu odpira še tretja dolina proti Italiji. Kobaridsko grobišče se nahaja jugovzhodno od trga, na stopicah, ki se k Soči doli znižujejo (gladina Soče leži 200 m, grobje 218 in 224 m, cerkev v trgu 235 m nad morjem). Glede obsežnosti merilo se je lahko s svetolucijskim grobiščem, ali ker so ležali grobi le plitko pod zemljo, zato so jih večinoma uničili pri poljskem delu. Do sedaj je odprl Dr. M. v Kobaridu 1079 grobov, ki so imeli sicer podobne, in torej istodobne priložite, kakor svetolucijski; ali iz vsega se da sklepati, da je bilo kobaridsko prebivalstvo siro- mašnejše, nego svetolucijsko. Velike mrtvaške žare (lončene) so rabili tudi v Kobaridu (ravno tako na Št. Vidski gori in v Št. Petru Slovenov), ali vendar je bilo zbiranje kostij po sežigu že bolj v navadi, kakor pri Sv. Luciji. Tudi dve žari vilanovske oblike sta se našli pri Sv. Luciji, ali nista služili za shrambo kostem. Bilo je tudi nekaj stožčastih žar iz brona in še več situl, med temi jedna (strta), ki je imela vtisnjen dogodek, kakor vaška. Lončenih posod je izkopal Dr. M. 1123, med temi največ (19 - 3%) situlam podobnih loncev in kup z visokim podnožjem (17‘3°/ 0 ). Nakras je nekoliko različen od sveto- lucijskih posod, ker imajo kobaridske večinoma svinčene in cinaste poteze, zlasti poslednje. Sklede z visokim podnožjem so podobne onim v Estu, a kupe z visokim podnožjem so zelo redke. Na neki žari vilanovske oblike so bogate risarije, sestavljene iz začrtanih konjičkov in svastik. Čaše s črnimi in rdečimi pasovi so v Kobaridu skoro izključljivo navadne. Prostoločite fibule iz železa imajo skoro izključno (72%) dvojno Spiralo, namreč tudi še pod zatiko. Fibul z obeski je našel Dr. M. 13, več tudi pijavkam podobnih in s kolutico mesto spirale. Jedna fibula je imela zelo podaljšano konjsko telo mesto loka. Bronaste igle z ušesi so se našle v kobaridskem grobišču in v Ko¬ vačevi jami pri Pobiču. V grobu na obronku griča Sv. Antona, v katerem je bilo polno orožja, našli so precej velik železen kelt. Neki meč je bil z žreblji prebit. V Ko¬ baridu najdena žvala so bila iz jednega kosa in na pol bronasta na pol železna. Dr. M. je poskušal kopati zadnja leta tudi na Idriji (pod cesto med 8'2 in 8'3 km) in na Slapu, ter našel, da so ta grobišča nekoliko poznejša, za svetolucijskim (njih situle so bolj široke, kot visoke). Na Št. Vidski gori je 57 — odprl 19 grobov in našel istodobne starine kot pri Sv. Luciji, med drugimi tudi jedno fibulo z obeski*). Dalje je kopal Dr. M. pri Št. Petru Slovenov ob Nadiži na Italijan¬ skem in našel tudi tam (odprl je 32 grobov) slične pred¬ mete, kakor na Tolminskem. Podobne starine, ali v manjšem številu, so našli pri Medeji v Furlanski nižini, Št. Poln blizu Tržiča, Štanjelu, Svetem in Škocijanu na Krasu, čudno, da niso zasledili do sedaj po Krasu nikakoršnih nekropol, čeravno je bilo tudi tam vse polno gradišč, n. pr. novo zasledeno na Kontavelu pri Trstu. Kraške jame je tudi preiskaval lani Dr. M., in sicer v Samotorici, Slivnem, Briščih in Poviru, kjer je našel 33 m pod zemljo lepe bronaste nakrasnine, povsodi pa živalske ostanke iz kamnene dobe. III. Značilno je, da niti pri Sv. Luciji, niti drugodi po gorenjesoški dolini ni nič sledov o gomilah, ki so brž¬ kone bolj arhajične nego ravni grobi. Dr. M. misli, da je tesnoba grobišča prisilila ljudi tako ravnati in da so morali zaradi varnosti ravne grobe kopati, ker bi za gomile ne bilo dosti prostora. Še manj sledu imamo o etruščanskih grobih, ki so sestoj ali iz pravili grobnih celic, in o grških stelah:, ki so tudi po Italiji nahajajo po starejših grobiščih. Nekaj posebnega so velike, badnjem (brentam) po¬ dobne žare, kakoršne so se našle sicer tudi v Boloniji, Estu, Šmihelu, na Vačah, v Rušah in na Bregu, ali po teh krajih niso služile za spravljanje kosti j, nego so imele v sebi še druge manjše posode, v katerih so bile kosti shra¬ njene. Lončene žare so večinoma gladke ter z rudečimi in črnimi pasovi opasane, kar je nekaj značilnega za Sv. Lucijo, ker v Istri še niso našli takih žar in na Vačah jedno samo. Nekaj posebnega je tudi, da imajo svetolucijske žare bučke vrh ročajev. Tudi velike bronaste žare, skovane iz več kosov pločevine, se nahajajo samo pri Sv. Luciji. Več podobnosti s tujimi pa imajo manjše bronaste posode. Ali na tujem so služile te posode kot žare, pri Sv. Luciji niso kosti polagali v nje. Naj zanimivejše so pasaste < ciste z j ednini ali dvema povrazoma. Takih še niso našli ne v Bosni, ne v Hercegovini, pač pa mnogo po Veneciji in Lombardiji. Zato je prav verjetno, da so v teli deželah najpoprej izdelovali pasaste ciste in da se je od tam raz¬ širila ta obrt tudi na Primorsko in dalje gori v alpske dežele. *) Spomina vredno je, da ho izkopali delavci 1. 18S3., ko so cesto širili, pri mostu čez potok Kozarska (severno od Šebrelj) prazgodovinsko bronasto čelado, katero so poslali v muzej v Gorico. — 58 Še bolj razširjene pa so bile situle, katerih se je našlo pri Sv. Luciji več nego sto. Znano je, koliko takih posod so izkopali po severni Italiji, Istri, Kranjskem (Vače, Šmarje', Brezje in Slivnica), na Štajerskem (Wies), Koroš¬ kem (Breg) in Avstrijskem (Halštat). Svetolucijske situle so gladke, t. j. nimajo vzbočenih podob, kot vaška, nego samo geometrične risarije ali k večjemu ptičje oblike. Tudi imajo navadno j eden sam povraz (a bolonj ske po dva) in ele¬ gantno, vitko obliko (največji premer je jednak višini). Situla s podstavcem ima le malo tovarišic po Italiji. Precej splošna pa je bila navada, da so bronaste po¬ sode zavijali v tkanine (v Bolonji, Vetuloniji, ob Amerskem jezeru). Da so se posode bolje ohranile, obdajali so jih tudi z lubjem, s pinto (Kork) in pletenicami iz vrbičja. Ker so pa ti omoti ležali dolgo časa v vlažni zemlji, zato so veči¬ noma popolnoma segnili, tako' da se le redko najde kak sled o njih, in sicer navadno v riji na železnem orodju. Taki sledovi so se našli na železni sulici pri Sv. Luciji in v Mikenah ter na neki čolničasti fibuli ljubljanskega muzeja. Tudi navada, jedi mrličem v grob dajati, je bila pov- sodi razširjena, ker je bilo ljudstvo sploh prepričano, da l)o imel mrtvec tudi onkraj groba jednake potrebe, kakor v življenju. To navado nahajamo po vseh gorenjeitalskih in etrurskih nekropolah, pa tudi po kampanskih in sicilskih. Svetolucijski prebivalci so imeli gotovo trdno vero v živ¬ ljenje po smrti. Dr. M. poudarja posebno, da so skoro vse lončene posode domačega izdelka že zaradi tega, ker se dajo zelo težko daleč prenašati. Še bolj dokazujejo to trditev pa vapnenčasti primeski, ki se nahajajo v ilovici. V vseh posodah iz primorskih nekropol je mnogo kalcita, kakoršen se nahaja jjo tej deželi. In ker so izdelovali posode na različnih krajih, zato so tudi njih oblike in nakrasld različni, kakor je bilo jednemu ali drugemu kraju bolj všeč, ali kakor se je spreminjala moda. Da je to res, vidimo tudi iz tega, ker se nahajajo že v Kobaridu drugačne posode, nego pri Sv. Luciji, in vendar sta ta dva kraja le 19 km oddaljena drug od drugega in njih prebivalci so bili isto¬ časni. Pri Sv. Luciji so n. pr. najnavadnejši piskri j. malim ročajem, v Kobaridu pa situlam podobni lonci. Še večji razloček je glede ornamentike. Pri Sv. Luciji imajo posode bronaste bučke, v Kobaridu pa svinčene in cinaste črte; na prvem kraju so bolj navadne gladke, pološčene, na drugem pa z rdečimi in črnimi pasovi prevlečene čaše. Svetolucijske posode so malo podobne istrskim in skoraj nič ne kranjskim (izvzemši redke slučaje). Nekatere so res finejše in skrbnejše izdelane, ali to ne pomeni, da so jih pozneje naredili, nego da so bile namenjene bolj — 59 — bogatim, imenitnim osebam. Sploh se ne opaža mnogo razvitka v svetolucijski keramiki in posod iz najstarejše dobe manjka popolnoma, dočim na istrskih lahko razloču¬ jemo več dob zaporedoma. Čudno je, da se rdeči piskri s stranskim ročajem ne nahajajo v Estu in Bolonji. Ruauio tako manjkajo v Bolonji sklede, rdeče-črne čaše ter z bro¬ nastimi žebljički in svincem ali činom okrašene posode (poslednjih tudi v Estu ni). Kupe z visokim podnožjem so služile bržkone za bogo- častne namene. Take posode se nahajajo v najspodnejših plasteh razvalin v Hissarliku (Troji), potem v arhajičnih naselbinah sicilskih in v najstarejših grobiščih na Ogerskem. Najpopolnejše so se razvile te posode v Estu, dočim sveto- lucijske kupe nimajo nikoli tako dolzega podnožja. Kakor nekatere italijanske, tako imajo tudi svetolucijske kupe oknom podobne luknje v podnožju, morda zato, da so jih ložje s prsti prijemali, ali pa le zaradi olepšavo. V Istri še niso našli takih kup (le jedno skledo 7 dolgim podnožjem) in tudi na Kranjskem ne, pač na na Štajerskem, Koroškem in dalje gori proti severu. ientjakebska knjižnica v Ljubljani, Tudi torila in torilca z visokim ročajem so zelo raz¬ širjena. Nahajajo se po najglobočejšili plasteh v jamah in gradiščih in segajo nazaj celo do novokamneno dobe. Posebno zanimive so tiste posode, ki so nakrašene s kovinami: z bronom, svincem in včasih tudi s činom. V ilovico so vtiskali ali pa v smolo prilepljali bronaste bučke in male kroge skoro jedino le po Veneciji, potem v Št. Petru Slovenov, v Kobaridu in pri Sv. Luciji. V zadnji ne¬ kropoli je našel Dr. M. 47 takih posod in skoro ravno toliko tudi Szombathy. Jednaki nakraski se nahajajo tudi po Karniji, redkejše^ pa na Koroškem (Gorina in Breg), Kranj¬ skem (Vače) in Štajerskem (Ruše). Na dveh torilih z viso¬ kim ročajem so vtisnjeni arhajični konjički, kakoršni se vidijo na posodah v Estu. Navada, posode s svincem krasiti se je razširila s Koroškega tudi na Primorsko, manj v Istro, in pri Sv. Lu¬ ciji se najdejo prav pogostoma take posode s svinčenimi prevlečki, živalskimi in človeškimi podobami. Svinec so pa rabili tudi za popravo loncev, da so ž njim razpoke zade¬ vali. Isto navado so imeli tudi prebivalci stare Troje, Do- done, Elevsina, Tirinta in tu pa tam po Italiji. Bolj redko so rabili v ta namen cin, ki se nahaja že v švicarskih mostiščih. Čeravno so bile skoro vse svetolucijske posode doma izdelane, vendar so prišle nekatere tudi od zunaj kupčijskim potom, namreč omenjena «oinochoe» in «kylix». Ona dva sta popolnoma podobna tistim predkorintskim vazam, ki imajo le geometrične risarije brez paltosti, in katere so iz- — 60 delovali od VII. do V. stoletja pred Kr. v južni Italiji, zlasti v Apuliji (odtod izraz « apulijske vaze-). Iv Sv. Luciji sta prišli omenjeni posodi najpoprej morskim potom, morda k Timavi gori, odkoder so ji potem trgovci dalje zanesli. Apu¬ lijski vrč je našel tudi J. Pečnik 1. 1892. v Št. Vidu pri Stičini. Ravno tako je prišla črnosvetla skleda trgovinskim potom k Sv. Luciji, in Dr. M. sodi, da najbrž iz Kluzija na Toskanskem. Glede vtisnjene »svastike* se ni treba nič čuditi, ker se to znamenje nahaja skoro pri vseh narodih vtisnjeno na najrazličnejših posodah, bodisi ilnatih, ali kovinskih. Steklene posode so zelo redke v grobiščih ilirske dobe in se ne nahajajo niti v Estu in Lombardo-Veneciji, niti po Koroškem, Štajerskem in Hrvaškemu Poleg Sv. Lucije našli so se ostanki takih posod le še pri Šmarjeti na Dolenjskem. Koščene posode pa so našli tudi na Vačah in v Mokronogu ter so bolj nakrašene, kakor svetolucijske. Kakor iz posod, tako tudi iz fibul ni mogoče razloče¬ vati raznih dob svetolucijskega grobišča, ker se v jednem in istem grftbu nahajajo najrazličnejše fibule, ki izvirajo gotovo iz raznih dob. Le toliko se lahko reče, da je v za¬ hodnem delu grobišča največ fibul s priprostim lokom in kotančastih fibul, v vzhodnem delu j e,pa več certoških fibul. Naj starejše oblike fibul (iz tanke žice z malo zakrivljenim lokom) manjkajo pri Sv. Luciji popolnoma. Na to prvotno obliko spominjajo nekoliko le one, ki imajo lok skoro vzpo¬ reden z iglo, ali vendar že nekoliko debelejši in nakrašen z zarezami. Ta oblika se nahaja najbolj pogosto v zahodnem delu grobišča, na Goljevem polju, kjer je Szombathy kopal. Najgostejše so pri Sv. Luciji polokrožne fibule, potem vo- zlaste fibule, ki so pa različne'od naših, ker nimajo nikoli železne igle in zatike. Fibule z dvojno Spiralo (železne in bronaste) se ne nahajajo nikjer po Italiji, nego samo po vzhodno-alpskih zemljah (Gorina, Beljaške toplice, Rožek, Ruše, Videm, Vače, Šmarjeta, Podzemelj, Dobrava, Rovišče, Slivnica, Šmihel, Kranj), potem po Hrvaškem (bolj redko) in zlasti po Bosni. Prostoločne fibule, nakrašene s kreguljčki, prstani in kleščicami, dobe r se jedino le pri Sv. Luciji, zato jih je krstil Dr. M. za svetolucijske fibule, katerih je našel on 72 in skoro ravno toliko. Szombathy. Tudi v Lepenici pri Bitnem v Bohinju so našli dve taki fibuli (pa brez ldeščic), ki sta bili bržkone s Tolminskega zanešeni tja gori* Sicer pa se nahajajo blizu Lepenice že dolgo časa samo- kovnioe za železo. * Občevanje med Tolminci in Bohinjci je bilo nekdaj mnogo živahnejše, nego dandanašnji, in dr. M. sodi, da je vodila že v prazgodovinski dobi zelo obiskovana pot čez Bačo v Bohinj (mimo Koritnice!). — 61 — Bolj redke so polumesečne fibule, kakoršnih se je naj¬ več našlo v Ilalštatu. V bližini Sv. Lucije so se našle še v Kobaridu, dalje v Šmihelu in Ostrožniku pri Mokronogu, a v Italiji so zelo redke. Polumesečne fibule imajo včasi spiralo tudi pod zatiko, kar se po drugih deželah ne na¬ haja. Tudi fibule s krogom nad tečajem mesto spirale so po drugih krajih redke (po jedna taka se je našla v Estu, na Vačah, v Vidmu in tri v Šmihelu). Zelo razširjena je bila navada, fibule oblagati z jan¬ tarjem, t. j. natikati na lok jantarjeve jagode. Na Hrvaškem so se našle najdebelejše take jagode, a v Italiji mnogo drobnejše, krogičem podobne. Mesto jantarja se nahaja večkrat steklo nanizano na loku, in sicer nalašč za to vlito v podobi pijavke. Podobne fibule so se našle, razun pri Sv. Luciji na Vačah, Rovišču, v Kleniku in Šmarjeti. Col- ničasta fibula je zelo navadna tudi po Italiji, potem po Kranjskem (Vače, Šmarjeta, Rovišče, Mokronog, Podzemelj, Cerknica, Novo mesto, Šmihel, Lepenica i. t. d.), na Ko¬ roškem (Gorina in Breg), Štajerskem (Videm, Ruše, Wies), Hrvaškem, Bosni (zlasti v Glasincu), Ogerskem in Bal¬ kanskem polotoku tj e doli do Grškega. Skoraj ravno tako navadna in razširjena je fibula z bučki, ki se nahaja po več krajih na Goriškem (Št. Peter, Št. Vidska gora, Kobarid) in v Št. Petru Slovenov. Kačasta fibula s krogom nad tečajem se nahaja pri Sv. Luciji, dalje v Št. Petru Slovenov v Kobaridu, po Istri, Kranjskem (tam, kjer čolničasta), Koroškem, Štajerskem, Hrvaškem, Bosni, Grškem, Italiji, Francoskem in Nemškem. Szombathy je izkopal pri Sv. Luciji pet kačastih fibul, ki so imele zavoje po vsem loku, po tri, četiri in celo pet. Dr. M. je našel jedno s tremi' z anj k a mi tudi v Št. Petru Slovenov, ki spominja nekoliko na one kranjske z večkrat pregnjenim lokom, katere še sedaj nosijo ženske na Črno¬ maljskem. (Szombathy, Moderne Fibeln aus dem Gebiote der Siidost-Alpen: Sitzungsberichte der anthropol. Gesellschaft 1888, pg. 17). Certoška fibula se je našla na Primorskem tudi v Štanjelu, na gradišču S. Polo pri Tržiču, na Idriji pri Bači, na Št. Vidski gori, v Kobaridu, Št. Petru' Slovenov, Bermu, Picugih pri Poreču, Jelšanah in Sapjanah (v teh dveh krajih izključno le ta oblika), zlasti pa v Šmihelu pri Po¬ stojni, kjer je zelo navadna in ima velikansko obliko. Ravno tako navadna je certoška fibula povsocli po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Hrvaškem, Dalmaciji, severni Italiji in, Nemčiji. Po istih krajih se nahajajo tudi fibule s podalj¬ šano, navzgor zakrivljeno zatiko, ki ima buček na koncu. Nasproti pa so redke kotančaste fibule, ki spadajo v poz- — 62 — nejšo dobo (preseljevanje narodov?). Pri sv. Luciji so jih našli šest, na Vačah tri, v Dobravi dve in v Gorini dve. Fibule z živalskim lokom so navadne tudi po Italiji (okoli Bolonje), dalje po Kranjskem (Podzemelj in Rovišče), Tirolskem in Halštatu. Najnavadnejše fibule lok ima podobo konja in časih sedi vrh zatike še ptica. Redko pa sta po dva ali več konj skupaj, kakor n. pr. pri svetolucijski «trigi». Dne 24. februvarja 1893 je izkopal J. Pečnik tudi na Mag- dalenski gori fibulo s tremi konjiči, pred katerimi leti golob (Izvestja, III., 42). Podobne fibule so znane tudi iz južnih Tirolov, dočim se v Estu in Bolonji nahajajo izmišljene živali. Fibule z mačko in ptičem so našli večkrat na Kranj¬ skem (Gradine, Šmarjeta, Novo mesto in Podzemelj). Sfinga se vidi le na najstarejših fibulah (v Mikenah in Spati). Mesto bučka koncem fibule so našli živalske glave tudi na Idriji pri Bači, na Št. Vidski gori, v Estu,•Mokronogu, na Vinkovem vrhu, v Grobniku pri Reki, na Bavarskem. Te fibule spadajo v poznejšo, morda že latensko dobo, čeravno so bile pri Sv. Luciji združene s predmeti iz ilirske dobe. Jedina latenska fibula, ki se je našla v svetolucijski nekropoli, je še bolj arhajična za to dobo, ker ima še spi¬ ralo. Druge so se našle raztresene zunaj grobišča, zlasti pa na Idriji pri Bači. Latenske fibule so zelo navadne tudi drugodi po Primorskem, dalje po Kranjskem (Mokronog), Hrvaškem, Bosni, Ogerskem, Nemškem, Švici, Francoskem in Angleškem. Kotančaste fibule so bolj navadne po vzhodu (Ogersko, Bosna, Hrvaško), kakor po zahodu. Bolj redke so že na Kranjskem (izvzemši Cerknico in Šmihel, kjer so precej na¬ vadne), Koroškem in Štajerskem, v Halštatu jih je pa več kakor drugih. Pri Sv. Luciji in v Kobaridu je kotančasta fibula precej navadna, a na Št. Vidski gori in v Št. Petru Slovenov manjka popolnoma. Tudi po Istri je redka (v raz¬ dejanem grobišču pri Škocijanu blizu Divače so našli dve) in postaja tem redkejša, čim dalje gremo v Italijo; v Estu manjka popolnoma. Še redkejše so kotančaste fibule s po¬ vprečno pločevino spojene po drugih krajih, zunaj Sv. Lu¬ cije (29 komadov) in Kobarida (31). Po Istri, Kranjskem in Italiji jih zastonj iščemo, a v Halštatu so našli samo jedno (zlato). Pač pa so te fibule zelo navadne po severni Nem¬ čiji in Skandinaviji, če so tudi nekoliko različne od naših. Igle so bile zelo navadne v prvi dobi železa in raz¬ širjene skoro po vsi Evropi. Po naših krajih, t. j. od Esta do Halštata in od južnega Baverskega do Grškega (Olim¬ pija, Korint), je najnavadnejša buckasta in vozlasta igla. Nahaja se pogostoma (poleg Sv. Lucije) tudi v Kobaridu, v Št. Petru Slovenov, na Št. Vidski gori, v Medeji, Svetem, po Istri, Kranjskem (Vače, Šmarjeta, Mokronog, Podzemelj — 63 — in Dobrava), Koroškem (Beljak, Breg), Štajerskem (Ruše, Wies), Hrvaškem (Prozor) in Bosni (Glasinac). Zelo raz¬ širjene so tudi igle s kodrastim zavojem, ki se nahajajo sicer že v mostiščih in terramarah, potem pa v dobi železa. Zunaj Sv. Lucije so se našle take igle v Kobaridu, Št. Petru Slovenov, po Istri, Kranjskem (Vače, Mokronog, Pod¬ zemelj, Šmihel. [tudi železne]), Koroškem (Gorina, Breg), v Halštatu, po češkem, Moravskem, Šleziji, Vzhodni Prusiji in Skandinaviji ter na drugi strani v Prozoru, Glasincu, Troji in na Kavkazu. Zelo redke so viličaste zalasnice^ iz železne dobe; iz dobe mostišč se nahajajo po Italiji in Švici. Precej navadne so pa v Bosni (Glasinac in Rakitno) in tudi na Hrvaškem (Prozor in Sisek, ter v Dalmaciji (Blato na Korčuli) in Istri (Vilanova, Picugi). Med vsemi temi komadi so najlepši sve- tolucijski. Iglino ost so tudi drugodi vtikali v tuljasto bunko, n. pr. v Estu, pri Št. Petru Slovenov, po Istri, na Vačah, Bregu, v Halštatu in Glasincu. Šivanko z ušesom nahajamo že y kamneni dobi, izdelano iz trde kosti ali iz jelenjih rogov. Prstani in zapestnice so pri vseh narodih na¬ vadni od naj starejših dob do današnjega dne, tako da se da težko iz njih sklepati na kaj posebnega. Vendar so po severnoitalskih in vzhodnoalpskih grobiščih najnavadnejši vozlasti prstani, n. pr. po Lombardiji, in pri Št. Petru Slo- venov, v Kobaridu, pri Sv. Luciji, na Št. Vidski gori, v Medeji, pri Škocijanu blizu Divače, v Šmihelu, na Vačah, v Halštatu ter posamezno tudi po Moravskem, Ogerskem, Bosni in Grškem. Redke pa so spiralne zapestnice pri Sv. Luciji in v Kobaridu, dočim je te vrste nakrasnin vse polno po severni Italiji, Istri, v Škocijanu, Šmihelu, po češkem, Ogerskem, Bosni in Grškem. — Svetolucijski uhani so tudi neka lokalna posebnost. V Estu se ne nahajajo jed- naki in prav redko tudi v Bolonji in na Vačah. Široki uhani, podobni onim z Idrije pri Bači, se nahajajo najbolj zunaj grobov in zdi se, da so iz poznejših časov. Še starejše so koralde, ker so jih nosili ljudje že v kamneni dobi, nanizane iz školjk, kostij, živalskih zob, il- natih jagod i. t. d. Pozneje so napravljali jagode iz kovine, stekla in jantarja, ker so si ženske vedno rajše krasile vrat s koraldami. Zato nahajamo tudi toliko ovratnic pri Sv. Luciji in v Kobaridu, a po zahodni Istri jih nič ni. Nasprotno se nahajajo prav lepe, gladke ovratnice po severni in vzhodni Istri (Jelšane, Povir). Po Italiji je malo gladkih ovratnic, mnogo pa po Ogerskem, severnoavstrijskih deželah in Nemčiji. Zavite ovratnice se nahajajo po Kranjskem (Cerknica,^ Hrastje, Vače, Mokronog, Podzemelj), Koroškem (Rožek), Štajerskem (Ruše), v Halštatu, po Češkem, Nemš- 64 — kem, Švici, Francoskem, Angleškem, Ogerskem, Hrvaškem, Dalmaciji, Bosni, Kavkazu itcf. Vozlaste ovratnice se nahajajo tudi v Kobaridu, Št. Petru Slovenov, Cerknici in Roželui. Steklene jagode so povsodi zelo razširjene, ali pri Sv. Luciji so jih le bolj na igle natikali, nego porab¬ ljali za koralde. Zelo redke pa so steklene glave, katere so služile od začetka bržkone kot obeski, kakor n. pr. po Italiji, Grškem in na Cipru. Tudi v Prozoru so našli steklene ja¬ gode v podobi človeške glave in v Kobaridu jedno, ki pa ni prevrtana. — Zelo priljubljen je bil jantar že od sta¬ rodavnih časov in ravno skozi slovenske dežele je vodila kupčij ska pot, po kateri so spravili neizmerno množino te strjene drevesne smole od Baltiškega morja k Jadranskemu. Premnogo jantarjevih jagod so našli posebno na Kranjskem, na Vačah in še več leta 1893. na Magdalenski gori. Zelo navadne so tudi na Bregu, v Vidmu, Halštatu, na Hrvaškem, v Dalmaciji, Bosni in Grški. Svetolucijski jantar je inten¬ zivno rdeč, a akvilejski večinoma žolt, zlasti v bolj starih grobih. čudno je, da se nahaja pri Sv. Luciji tako malo vre¬ tenc, katerih je vse polno po istodobnih grobiščih po vsi Evropi in Mali Aziji. Že v Kobaridu in Št. Petru Slovenov so vretenca bolj navadna, ravno tako po isterskih nekro¬ polah in gradiščih. Obeski po ovratnicah so primeroma jako navadni po vseh naših grobiščih, po severni Italiji, Kranj¬ skem, Štajerskem, Hrvaškem, Bosni, Greciji, po Ogerskem, v Halštatu, Nemčiji, Švici, Franciji in Španiji. Po vseh teh krajih se nahajajo trikotne pločice kot obeski, redkejše pa so okrogle škatljice. Zelo razširjeni so tudi dvojnokotančasti obeski in kleščice. Obešali su tudi orodje, s katerim so či¬ stili nohte in ušesa, in to nam dokazuje, da so premožnejši ljudje tudi pri Sv. Luciji že precej zložno živeli. Kolesca, živali in roke so tudi navadni obeski po vseh ravnokar na¬ štetih deželah. Bucki so služili starim ljudem le kot nakrasnina (ne za zapenjanje) in so bili tu pa tam po obleki prišiti. Zato so bili navadno ob robu na dveh nasprotnih straneh pre¬ vrtani in le redko so imeli našim podobno zanjko. Bucki po¬ slednje vrste so bolj navadni po Istri, Kranjskem (zlasti v Šmarjeti), Koroškem (Beljašlre toplice), v Halštatu, Hrvaški in Bosni. Svetolucijski in kobaridski pasovi niso bili popol¬ noma iz pločevine sestavljeni, kakor v Istri in Halštatu, nego imeli so le kovinske sklepance iz pravokotnih, podol- gastih pločevin, katere so z žeblji pričvrščevali k usnju. Ravno taki pasovi se nahajajo v večini po italskih gro¬ biščih, po Kranjskem, Hrvaškem, Bosni, Grškem, Ogerskem, Nemčiji in Francoskem. Sklepanci z živalskimi podobami, — 65 slični svetolupijskian, se nahajajo tudi v Bolonji, na Vačah, v Brezju, v Halštatu i. t. d. Bronasto orožje manjka po vseli primorskih gro¬ biščih in tudi na Kranjskem, v Estu in Bolonji je le bolj redko. Pa tudi železnega orožja se je našlo le malo pri Sv. Luciji, iz česar se da sklepati, da so bili ohdotni prebivalci bolj miroljubni poljedelci. Niti v grobih bogatašev ne najdemo orožja, in iz tega sledi, da-je niso imeli nikakor v čislih. Po drugih grobiščih, n. pr. v Šmihelu, Halštatu in po Bavarskem pa nahajamo pogostoma orožje pri ostankih mrličev. Kakor po vseh drugih grobiščih, so tudi pri Sv. Luciji najnavadnejše sulice, bolj redki pa palstabi in kelti. Po Italiji so precej redki takošni kelti, kakoršen je sveto- lucijski, in manjkajo v Istri, a navadni so po Kranjskem, Šta¬ jerskem in v Halštatu. Nekaj se jih je našlo tudi na Idriji pri Bači (v družbi palstaba), na Št. Vidski gori in v Št. Petru Slovenov. Dolgih mečev, kakoršne opisuje že Polibij, se je našlo pri Sv. Luciji prav malo (mnogo pa na Kranjskem in Koroškem) in še ti daleč od grobov. Skovani so iz zelo mehkega železa, tako da so se pregibali pri vsakem udarcu in da jih je bilo treba vedno zravnati. Precej mnogo pa so je našlo nožev, ki so podobni isterskim, koroškim, kranj¬ skim, hrvaškim in bosenskim. Taki noži, ki imajo prstane koncem ročnika, našli so se že v Bolonji, Estu, Propetu na Furlanskem, Št. Petru Slovenov, v Istri, Mokronogu, Hal¬ štatu, na češkem, Nemškem in Francoskem. Izrezljani koš¬ čeni ročniki so zelo redki proti koncu ilirske dobe. Naha¬ jajo se pa bolj pogostoma koščene kopčice za koralde. Britve in krivci se niso še našli pri Sv. Luciji, pač pa po Furlanskem in Kranjskem. IV. Iz teh primerjanj svetolucijskih starin z jednakimi po sosednjih deželah spozna lahko vsakdo, da sta bili središči kovinske obrtnosti v prazgodovinskem času Bolonja in E s te. Vendar se pa nahajajo razlike med našimi starinami (ne samo lončenimi, ki so domačega izdelka) in onimi iz tu omenjenih mest. Mesto naših bronastih žar se nahajajo v Bolonji velikanski lonci, in tudi Este ne pozna tako velikih, situlam podobnih bronastih žar, kakoršne so svetolucijske. Pa tudi nakraski imajo tako različno obliko, da ne moremo misliti na kako uvažanje iz severne Italije. Ne le da imajo čolničaste, certoške in živalske fibule svoje lokalne poseb¬ nosti, nego poudarjati je' treba, da manjkajo kotančaste fibule popolnoma v Estu in Bolonji. Tudi druge fibule kažejo mnogo karakterističnih razlik. Tako imajo n. pr. 66 - svetolucijske prostoločne fibule krajšo zatiko in bolj za¬ krivljen lok, nego gorenj eitalske. Kačaste fibule so tam in tu mnogoštevilne, ali vendar imajo bolonjske debelejše za¬ voje na loku. Fibule s stranskimi rozetami in ploskastimi bučki manjkajo v gorenji Italiji popolnoma. Tudi odstotek zmesi iz brona in cina (prvega je 73 -91%) dokazuje, da naši talilci niso bili posebno izurjeni, ker se niso držali vedno istega odstotka, kakor v velikih središčih kovinske obrtnosti. Nasproti pa misli Dr. M., da je večina steklenih predmetov od drugod prinesena (iz Fenicije, ah kake feničanske naselbine), ker se podobne reči nahajajo ne le po vsi Evropi, nego tudi po Aziji in Afriki. Zlasti bradata glava spominja na asirske in babilonske uzorce, po katerih so tudi Femčani posnemali svoje nakrase. V etru- rijskih in umbrijskih grobih ne nahajamo takih tipov. Bradni kodri so sestavljeni iz zelo drobnih jagodic, kakoršnih se nahaja premnogo raztresenih po svetolucijskem grobišču, in torej so bile tudi te jagodice od drugod prinesene. Steklena torila imajo isto pasto in isto razvrstitev barv, kakor feničanska z otoka Cipra. Glede steklenih fibul se pa ne da kaj takega trditi, ker podobne fibule še niso znane iz krajev, po katerih so Feničani stanovali, ampak se na¬ hajajo le po Italiji in deželah okoli Alp. One posnemajo obliko bronastih fibul in zato so bile bržkone tudi izdelane po omenjenih krajih. Srednjeitalske steklene fibule so iz mnogobarvne paste s podolžnimi rebri, a naše alpske so iz prozornega, večinoma višnjevega stekla, in sicer, ah gladke ah pa^ polne malih bradavic. če primerjamo tolminske lončene posode s kranjskimi, najdemo sicer pri obojih isto pasto, ah njih oblika in teh¬ nika je kaj različna. Z malimi izjemami so kranjske lon¬ čenine precej surove, prvotne, in isto velja tudi za dober del isterskih. Tako n. pr. so torilca z visokim ročajem, ka¬ terih je množina v kranjskem muzeju v Ljubljani, zelo de¬ bela in nimajo one elegantne oblike, katero občudujemo pri tolminskih. Tudi nakraski so pri kranjskih torilili zelo redki: samo dve imata bronaste žebljičke, nobeno pa ne svinčenih ah cinastih prevlečkov. Samo na majhnem šte¬ vilu čaš se nahajajo izmenice rudeče-črni pasovi, in velike žare imajo le izjemoma take trakove. Tudi se ne nahajajo po Kranjkem situlam podobni lonci (izvzemši one na ob¬ činskem pašniku pri Slivnici) in rudeči piskri z ušesom. Bolj podobni pa so si bronasti predmeti, zlasti fibule (iz¬ vzemši dvojno-kotančaste). Tolminska grobišča so različna tudi od isterskih. V poslednjih manjkajo popolnoma velike žare in mesto njih se nahajajo manjše posode (kakor tudi v Estu in Bolonji), katere služijo na Tolminskem le stranskim namenom. Zato — 67 — pa se nahajajo v isterskih žarah kosti vedno skrbno od¬ brane («ossilegium»), a na Tolminskem prav izjemoma. Če¬ ravno imajo isterska grobišča važne posode, vendar te niso tako lepo razvite, kakor tolminske. V Istri se nahaja naj¬ več trebušastih, debelih loncev,, a prav redke so stožčaste čaše, sklede in situlam podobni lonci. Manjkajo tudi tol¬ minski piskri z ušescem, kupe z visokim podnožjem in to- rila z,visokim ročajem. Tudi nakraski (vtiski s prstom, geometrične risarije, vzbočene podobe, jeleni, goske i. t. d.), so na isterskih posodah starejši in podobni onim iz arhaične nekropole bolonjske. Zelo redki pa so kovinski nakraski in tudi situle so gladke (jedna sama ima vzvišeno vrvico). V Istri so fibule zelo redke; prostoločne, polumesečne ter dvojno-kotančaste so popolnoma neznane, a prevladu¬ jejo certoške (vse s spiralo) in kačaste fibule. Igle s krog- ljicami se nahajajo po Tolminskem, kakor po Istri. V po¬ slednji deželi so zelo navadni Spiralni prstani in zapestnice, dalje širokotračne z repinasto zapono, Jci manjkajo popol¬ noma na Tolminskem. Isterski uhani so vedno gladki, mno¬ goštevilni pasovi imajo udolbene nakraske (zlasti meandre), a gladkih in zavitih ovratnic nič ni. Iz vsega tega vidimo, da je na Tolminskem pač dober del podobnih tipov, ki se nahajajo po vseli bližnjih, isto¬ časnih grobiščih, ali vendar so te oblike spremenjene po posebnem ukusu dotičnega kraja. Iz tega sledi, da se ne more misliti na nikako uvažanje teh predmetov, ker, če bi se bilo to godilo, morali bi trditi, da so na jednem mestu izdelovali različne oblike jedega ter istega predmeta, a tedaj bi bilo neverjetno, da bi se ne bil ohranil nobeden primerek na mestu izdelovanja. Velika večina onih predmetov torej, ki določujejo kulturno stanje jednega kraja, izdelana je bila v istem kraju, ali pa vsaj prav blizu njega. «0 tem sem se uveril — piše Dr. M. — posebno tedaj, ko sem obiskaval severne muzeje, v katerih se nahaja brezštevilna množina predmetov, ki niso znani južnim krajem, dalje nekaj malo takih, ki se bistveno razločujejo od prvih in so torej gotovo tuji izdelki. Kako bi se drugače nahajali talilni kalupi daleč od onega kraja, kjer so se našli iz njih izvirajoči predmeti? Pri sv. Luciji nismo našli do sedaj nobenega kalupa, ali razkopavalo se je doslej skoro izključno le grobišče in v teh vendar ljudje niso zagrebali rokodelskega orodja (z malimi izjemami). Pri malem poskusu na svetolucijskem gradišču smo našli pa več kosov bakra. Ti kosovi so ka¬ zali znake talenja in so bili namenjeni, da sc prekujejo v bronaste predmete. Za razvitek keramike je svetolucijska okolica kaj ugodna, ker se nahaja dobra ilovica na Selih, Kozarskem, v Tolminu i. t. d. 68 - če vse rečeno pregledamo, spoznamo lahko, da spa¬ dajo tolminska grobišča v prvo dobo železa, t. j. v ono dobo človeške izobraženosti, ki je cvela v prvem tisoč¬ letju pred Kristom skoro po vsi Evropi. Seveda je velik razloček v kulturnem razvitku med srednjo Italijo in na¬ šimi kraji. V najstarejši dobi so si bili predmeti tudi od¬ daljenih krajev bolj podobni, kot pozneje, ko so Etruščani že prišli v dotiko s Feničani in pozneje z Grki, ki so bolj spodbudili in povzdignili prvotno kulturo.. Nasproti pa so prebivalci ob najnotranjejšem zalivu Jadranskega morja, h katerim je le redko kak ptujec prišel, delj časa ohranili svojo prvotno izobraženost, ker so bili oddaljeni o tujega vpliva. Na te prebivalce so začeli še le pozneje vplivati bolj izobraženi narodi, in sicer ne samo od juga, nego tudi od severa, in zlasti pa z Balkanskega polotoka. Toda starinski predmeti od tam doli še niso zadosti preiskani, da bi mogli z gotovostjo določiti ta vpliv. Povdarjali smo, kako podobne so tolminske starine bolonjskim in atestinskim. V Bolonji je trajala prva železna doba (tako imenovana «vilanovska») do 1. 500 pred Kristom, ko so Etruščani to mesto posedli in mu kar najedenkrat prinesli svojo, že bolj napredno kulturo (pisane atiške vaze). V Estu stara kultura ni bila tako nenadno pretrgana, nego prehajala je počasi iz jedne dobe v drugo (učenjaki razlo¬ čujejo štiri take dobe atestinskih starin). Ta kultura je za¬ čela najbolj cvesti okoli polovice V. stoletja pred Kristom, ko se je keramika najbolj razvijala (rudeče-črni pasovi, naj mnogovrstnej še fibule, elegantni sklepanci, situle s po- dobami i. t. d.). Tedaj so začeli tudi že uvažati pisane grške posode. Pri Sv. Luciji, kakor že rečeno, ni mogpče zaslediti različnih tipov v starejšem in novejšem delu grobišča, če¬ ravno je moralo gotovo mnogo mnogo časa preteči, predno so tolikošen prostor napolnili z mrliči. Po primerjajoči poti pridemo do sklepa, da je svetolucijsko grobišče iz istega časa, kakor II. in III. doba atestinskih (odnosno istočasnih bolonjskih) grobišč. Ker je Sv. Lucija zelo daleč od morja, zato je prišlo do nje le malo grških (apulskih) posod, dočim se jih po Istri nahaja vse polno, čudno pa je, da niso našli pri Sv. Luciji še nikakoršnega napisa, niti pečatov in tvor- nišlcih vtiskov na bakrenih posodah, kakoršnih je vendar dosti na kovinskih pločicah v Bolonji in Estu. Ker so se pa ohranile pri Sv. Luciji tudi še arhajične fibule, zato lahko sklepamo, da sega tamošno grobišče v najstarejšo kovinsko dobo. Kdaj so prenehali pokopavati v svetolucijski nekropoli, to lahko spoznamo iz tega, da se v njej ne nahaja skoraj nič latenskih predmetov, ki so večinoma zunaj grobišča - 69 - raztreseni, tako da ne morejo spadati v isto dobo, kot ne¬ kropola. Pridrli so bili, kakor je znano, Galci že v V. sto¬ letju v gorenjo Italijo in se po nji tako hitro razširili, da so bili Veneti že v III. stoletju vsprejeli galske šege in obleke. Od konca IV. stoletja pred Kristom razširila se je počasi galska kultura (ki pa je bila nižja od venetske) tudi po naših krajih in je prevladovala do začetka rim¬ skega gospodstva, kakor se spozna iz galskih starin v atestinskih grobiščih. Zato se ne smemo čuditi, če nahajamo pri Sv. Luciji in po Kranjskem bolj arhajične fibule skupno z novejšimi. Iz vsega tega sledi, da so začeli pokopavati pri Sv. Luciji najpozneje okoli 1. 600 pred Kristom in so pokovali celo do (okroglo) 1. 300. pred Kristom. Imena tedanjih pre¬ bivalcev nam sicer noben vir ne imenuje, ali iz priložkov, katere so svojim mrtvim dajali v grobe, sklepamo brez dvojbe, da so bili ilirskega pokolenja in sicer venet- skega rodu. Iliri so bili naseljeni po srednjem in sever¬ nem delu Balkanskega polotoka, po Istri, vzhodno-alpskih deželah in po Benečiji tjedoli do Pada in Gardskega jezera. Tudi po Apuliji in Kalabriji so bivali ilirski razrodi (Japigi, Mesapi, Dauni i. t. d.), ki so bili prišli čez morje z Bal¬ kanskega na Apeninski polotok, in celo po Umbriji in Pi- cenu so bile posamezne ilirske naselbine. Proti severu so se razprostirali Iliri celo do Ina 4 '), in ime Veneti nahajamo n. pr. v gori «Grossvenediger» ter «M. Venet» med Imstom in Landekom. Veneti so se naselili brez dvoma z Balkan¬ skega polotoka okoli tržaškega zaliva v gorenjeitalsko ni¬ žino. Pred Veneti pa je stanovalo po naših krajih bržkone še jedno prvotno ljudstvo (to je mnenje g. dr. M., drugi starinoslovci pa so postali glede «preseljevanja* že neizre¬ čeno skeptični). Nove preiskave na Balkanskem polotoku so dokazale očividno, da so bili tamošnji gorati in gozdnati kraji gosto naseljeni že v kamneni dobi, ob istem času, kakor italijanske teramare, in da so ljudje tam ravno tako po gradiščih sta¬ novali, kakor na Kranjskem in Primorskem, če so torej Veneti poznejši prisiljenci (po mnenji dr. M.), morali so se gotovo hudo bojevati s prvotnimi prebivalci in niso mogli po najkrajši poti prodirati v gorenjo Italijo. Potovanje Ve¬ netov je bilo prav za prav brez načrta in cilja; pomikali so se počasi naprej za solncem, kakor jih je k temu sililo pomanjkanje živeža ali pa napadi sovražnikov. Mogoče je, da so ravno v Bosni clelj časa bivali, in zato se nahajajo tam slične starine, kakor pri nas in po vseh alpskih deželah tjegori do Bavarske. Vendar pa se razločujejo naše starine *) Pauli, Altitalische Forschungen, Leipzig 1S86 bis 91, str. 420. —■ 70 nekoliko od bosenskih in zato jih imenuje I)r. M. veneto- alpske». «Naši kraji — tako sklepa Dr. M. svojo temeljito raz¬ pravo — torej niso bili divji predeli, kjer so stanovali bar¬ bari in po katerih so se potikale tolpe narodov brez zakona in civilnega reda. Že mnogo poprej, nego so Rimljani pod- j armili apeninski polotok, cvetela je po gorenjesoških dolinah in bližnjih planotah lepa, mnogoletna in napredna kultura. Naša grobišča so podobna prstanu, ki spaja zahod z vz¬ hodom in ki priča, da so že v onih starodavnih časih bi¬ vali po Balkanskem in Apeninskem polotoku sorodni, med seboj občujoči narodi, ki so imeli podobno, čeravno po krajevnih razmerah modifikovano kulturo®. Kakor že rečeno, povdarja Dr. M. izrecno, da so bili z malimi izjemami vsi starinski predmeti svetolucijski isto velja tudi za Kranjsko -- izdelani doma in od domačih obrtnikov, kar je dvorni svetovalec Hochstetter že 1. 1883. povdarjal glede vaških in šmarjetskih starin. S to trditvijo se strinjajo tudi vsi najnovejši preiskovalci prazgodovinskih dob, in istega mnenja so vsi razsodni možje, ki se resno pečajo z arheologijo. S tem pa je popolnoma dno spodbito trditvi: «In jener scheinbar so morgenfriihen (!) Zeit etab- lierten (!!) sicli etruskische Schmelzer und Schmiede im Lande (sc. Krain), um die Producte ihrer Fabriken hier an Mann und Weib (!!!) zu bringep. » (Argo, 1892, str. 10 in 11.) Etruščansko prašanje je torej za nas Slovence rešeno. Že 1. 1886. je spoznal A. B. Mayer, ki je kopal na Gorini (Gurina pri Muti), da slavnoznani vurmljanski napis (Wiirm- lach, na severni strani Polinika) ni sestavljen v etrur- skem jeziku, nego bržkone v ilirskem. In v soglasju s tem piše T. Mommsen v V. zvezku «Rimske zgodovine str. 180 in 182, «da so bili prvotni Stanovniki Norika ilir¬ skega rodu, a pozneje mnogo s Kelti (t. j. Galci) pome¬ šani, ter da so stanovali Iliri po vseh zemljah na severni in vzhodni strani jadranskega morja in še celo po Ogerski na desni strani Dunave. Kakor znano, smatra Mommsen tudi končnico ik v rimskih nadpisih naših krajev, da je ilirskega korena. Zajedno z etruščanskim prašanjem pada pa tudi keltsko, ki je zadnja desetletja tako zelo strašilo po vseh spisih Slovanom sovražnih zgodovinarjev. Zlasti štajerski pisatelji (Knabel, Mitt. des hist. Vereines f. Steiermark, XIV; Muchar, Keltisches Noricum; Pichler, Virunum; in Krones, Oester- reichische Geschichte) so bili vsi navdušeni za keltsko prvo¬ bitnost po slovenskih deželah in so slnišali s tem zajeziti «slovanski naval®. Francoski in angleški, torej v tem pra- šanju najkompetentnejši raziskovalci (n. pr. P. L. Lemiere, — 71 — Aleks. Bertrand, Evans), so dokazali, da treba Kelte dobro razločevati od Galcev. Prvi so bili miren, nebojevit narod, stalno naseljeni po Britaniji, Franciji in severni Italiji, drugi pa nomadsk narod južne Nemčije (in Češke). Od tod so se preselili Galci čez Reno na Francosko, ustanovili tam voj a s k o - a r i s t o k r a t i č n o državo in dali celi deželi ime Galija. To so ravno tisti Galci, ki so se razširili okoli 1. 400 v gorenjo Italijo, napali Rim, preplavili tudi naše dežele ter prodrli celo v Gredjo in Frigijo. S tem smo označili sedanje stanje znanstvenih raz¬ iskav o Keltih. Nasprotniki Slovencev seveda ne bodo za¬ dovoljni in se ne bodo dali prepričati, dokler se ne vresniči zahtevanje Fliegerja (Mittheilungen der anthropologischen Gesellschaft YII., 284): «Mann solte die Schriften der Kelto- manen auf den Index setzten, damit nicht sonst ehrliche Forscher auf Irrwege geleitet werden». (Izvestja muz. društva za Kranjsko, letnik IV. sešitek 1—o). Zgodovinsko črtice o GoriGi, i©lizu tam, kjer priteka bistra Soča v nižino, vzdiga se ob njenem levem bregu osamljen grič, ki je že prazgo¬ dovinske prebivalce vabil k naselenju. Pozneje so Slovenci sezidali na njem vas Gorico, ki se l. 949. prvikrat omenja s tem imenom. Bila pa je tedaj odvisna od bližje župnije Solkan, kjer se je nahajal (na severovzhodni strani vasi) tudi okrožni grad, katerega je podelil cesar Oton III. 1. 1001. furlanskemu grofu Verihenu. Ta, ali pa njegovi na¬ sledniki Epenstajnci, so sezidali goriški grad in se začeli po nje imenovati gor iške grofe. Lurnsko-bistriški grofi so obzidali potem tudi vas na griču in dobili od cesarja do¬ voljenje vsaktedenskega tržnega dne (14. junija 1210.). L. 1225. (?) ustanovi sv. Ant. Pad. prvi samostan v Gorici (na Star. trgu, blizu stare cerkve sv. Marka, in pozneje sv. Antona st.). Tržni kraj je vabil vedno več naselnikov in ti so začeli staAdti svoje hiše tudi zunaj obzidja ob pobočji griča proti ravnini. Kmalu so si sezidali dvorniki goriških grofov in njih plemeniti služabniki hiše v Gorici in ravno tako yse važnejše plemiške rodovine iz cele grofije. L. 1307, podeli grof Henrik III. obzidanemu trgu mestne pravice in mu podeli pravilnik, da si je smelo samo zbirati svoje uradnike ter pobirati malo užitnino (n. pr. od soli) za vzdrževanje mestnega ozidja^ in vrat. Tedaj so začeli Goričani misliti na svojo župnijo. Že 1. 1298. je stala mala kapela v g\ 'jem mestu, 1. 1356. pa tudi a- spodnjem. L. 1400. dozidajo tudi lastno farno cerkev sv. Hilarja (sedaj stolna) in si pos||vijo svoje pokopališče na Starem trgu. Ko se je prebivalstvo namnožilo, začeli so zlasti dvorniki zidati vedno več pro¬ stornejših hiš proti stolni cerkvi in ulici Raštelu. Ta doljni del sicer ni imel meščanskih pravic, vendar so imeli plemiči tu svojega sodnika in sA r ojo upravo. Še le 1. 1455. podelil je grof lA r an tudi dolenjenni kraju mestne pravice in združil oba dela v jedno mesto. Tedaj so napraviliokoli dolenjega mesta nasip in pred njim globok jarek (ali «grapo»), ki je — 73 vodil od severne strani Raštela čez Travnik okoli vrta ur- šulink, potem preko munieipijskih in kraških nlic ter okoli Starega trga in Lanthierjeve palače za Strassoldovim vrtonj proti grajskemu ozidju. Grof je dovolil mestu poleg trgov tudi vsakoletnih sejmov, a od teh mn je moralo plačevati 14 mark na leto. Da bi mesto še bolj povzdignil, zapovedal je isti grof, da morajo vsi deželani v Gorici hoditi po tu¬ jega blaga in obrtnih izdelkov. Določil je tudi uradno vse cene, zlasti za kruh, meso in olje. Štirje odborniki izmed plemičev so nadzirali vse prodaj alnice, zlasti ostro mesnice. Za uboge bolnike ustanovili so bili že v XIII. stoletju bol¬ nišnico svete Marije na sedanjem Stolnem trgu. Pod grofi se je bilo naselilo več nemških plemičev in obrtnikov v Gorici, a pod Avstrijo prihajali so vedno bolj italijanski naselniid. O stanovskih zborih za časa grofov vemo prav malo, pač pa da je imelo mesto svoje posebno starešinstvo (dvanajstijo), ki se je zbiralo v občinski hiši v gorenjem delu mesta ter volilo in plačevalo svoje uradnike. L. 1507. se čita: Actum sub loggia comunitatis». Mesto je imelo torej svojo lopo ali «ložjo», kjer so nove ukaze ragzlašali, kakor po vseh beneških mestih. L. 1412. (12. dec.) je poto¬ val cesar Sigismund skozi Gorico v Čedad, da bi kaznoval Pristana Savorgnana. Pod avstrijsko vlado se je mar¬ sikaj spremenilo v Gorici. Prvi Habsburžani so še dajali kovati poseben denar za Goriško,, n. pr. Maksimilijan I. z napisom «Comes Goricie». Tudi še na poznejših bakrenih denarjih Habsburgovcev se še vidi grb goriških grofov. Vsled beneške okupacije (od marca 1508. do julija 1509.) sprevideli so potrebo, goriški grad še bolj utrditi, in to delo so bili začeli že Benečani, ker so mislili, da ne bodo nikoli več zapustili Gorice. Pa tudi mestni j arek je bilo treba dalj e pomakniti, ker se je bilo prebivalstvo prav zdatno pomnožilo. Iz urbarjev XVI. stol. spoznamo namreč, da je bilo tudi že na Travniku ( am Anger») mnogo hiš, ki so plačevale deželnemu knezu. Po¬ tegnili so tedaj jarek iz potoka Korna na korenjski ulici okoli grada in potem mimo sv. Roka do stare pošte, a od todi čez Studenec zopet v Koren. Kot posebni predtrdnja- vic' obrambo mesta moramo smatrati za se utrjena gru¬ do, a Cingraf in Turn (sedaj villa Bockmann). Stanovi so si sezidali-svojo lastno Hišo v dolenjem mestu (tam, kjer je sedaj deželni odbor), a tudi meščani kmalu za tem svojo ob¬ činsko hišo, za kar so dobili od vlade 200 gld. podpore (1562.). Zlasti mnogo je storil za povzdigo mesta deželni glavar Franc Thurn (1542-69.). Ta pokliče izurjenega zdravnika Mattiola iz Tridenta in po njegovih nasvetih da mesto ka- nalizovati, mestni jarek občistiti ter obzidje zvišati. Isti vpelje tudi redarstvo, požarni red in prepove ostro bera¬ čenje po mestu (za domače reveže je skrbela posebna družba 74 — meščanov). V drugi polovici XVI. stoletja začeli so si go¬ riški plemiči postavljati svoje «dominikaine» hiše od Trav¬ nika naprej proti trgu Koren. Tako je nastala sedanja »Go¬ sposka ulica, poprej «Contrada nobile>, kateri so Slovenci rekali «Žlahtnica». L. 1701. sezida goriški (iz Italije pri¬ seljeni) kamnosek Pacassi Attemsovo palačo na Kornu. Nje¬ gov sin Nikolaj je sezidal 1. 1744. cesarski grad Schonnbrunn pri Dunaju. L. 1555. je zapovedal papež «ghetto» in 1. 1564. r so bili tudi Goričani Žide izpodiii (kakor Tržačani), ali brez uspeha. L. 1567. pride (sredi aprila) nadvojvoda Karol po vipavski cesti čez Kromperk in mimo sv. Trojice v Gorico (za gradom ni bilo uhoda), da sprejme poklon deželnih \ stanov in ravno po tej cesti so prihajali tudi poznejši ce¬ sarji (n. pr. Leopold. I. 1. 1660.). L. 1588. so ustanovili poštno postajo x Gorici in še sedaj stoji na clotični hiši v gorenjem mestu urezan napis »magister cursorunv . V XVII. stol. za¬ čela se je tudi trgovina razvijati v Gorici, zlasti s platnom in guknom. L. 1602. prinesli so prvikrat turšico na goriški trg in sicer je stal star 7 lir in 18 soldov. Mesto se je lep¬ šalo po novih zgradbah: jezuitska cerkev (1621.), šola, mla¬ deniško semenišče (1636.), steber sv. Ignacija (1640.). Kot znamenje napredovanja mesta moramo smatrati mnoge na¬ selitve samostanskih redov: 1. 1591. so se naselili kapucini, 1. 1617. jezuiti (imeli so svoje letovišče na Kostišču v Grčini, kromperške duhovnije), 1648. karmeliti (na Kostanjevici), 1653. klarisinke, 1656. usmiljeni bratje na Plačuti, 1672. uršulinke in slednjič 1. 1780. pijaristi. Ali lakota in kuga sta pogostoma obiskovali mesto, zlasti 1. 1682., ko je v sedmih mesecih 500 ljudij pomrlo (mesto je imelo že 'dva zdravnika, a ta se nista mogla sporazumeti z drugimi ranocelniki.) Zaradi mnogih pretepov in pobojev poslal je cesar Leopold I. (1665.) 50 mož kot posadko na goriški grad in zapovedal, naj sprejme mesto 36 redarjev (24 na deželne n 12 na svoje stroške.) L. 1696. so ponovili zapoved, da ihorajo vsi Židje v «ghettu» stanovati. Ti so osnovali svojo posojilnico in zastavljalnico, a ker so zahtevali previsoke odstotke, vzdignilo se je ljudstvo zoper nje in vlada je morala določiti, da smejo zahtevati od meščana k večjemu 15%, od kmetov pa 20%. L. 1729. je zapovedala graška vlada, da morajo vedno nositi rumeno prevlečen klobuk in ca od posojil ne smejo zahtevati več kot 5% ali k večjemu 6% obresti. Tri rodovine Marburg (Morpurgo), Pincherle in Gentile so uživale posebne predpravice, ker so dajale denar, hrano in strelivo, ko so Benečani oblegali Gradišče. Vsi goriški Židje naj stanujejo v «ghettu», ki naj ima jedna sima vrata. Tisti pa, ki so se v Gorico pritepli, morajo jo zapustiti v šestih mesecih. Židje, ki ostanejo v Gorici, ne smejo v bodočnosti nobene nepremičnine kupiti si. Svoje — 75 — prodajalnice smejo imeti le v «ghettu», a dovoli se jim tudi po hišah krošnjariti. Pri sebi ne smejo nobenega tujega Žida imeti in ne držati kristjanskih poslov, razun k večjemu dojk. Te naredbe so veljale do tolerančnega edikta Jožefa II. Prvi goriški nadškof je ustanovil sedanjo posojilnico «Monte di Pieta» 1. 1753. in istega leta Španec Alvarez svojo hišo na Studencu za gostinjec dvajsetim osiroČenim, bolnim dečkom. Okoli hiše so bili tedaj še sami vinogradi, izvzemši vilo Lujizo št. 21. Z ustanovitvijo nadškofije prišlo je sploh mnogo novega življenja v mesto. Baron Codelli je prepustil škofiji palačo s kajielico, vrt, vinograd in še 40.000 gld., a cesarica Marija Terezija je bogato obdarovala stolno cerkev. (V njeni zakladnici hranijo dve umetni škofovski palici, ki sta prišli v Gorico 8. junija 1756., ko so razdelili stare patri- jarške zaklade med Videm, Čedad, Gorico in Akvilejo. Prva izvira iz najstarejših časov (baje od sv. Marka), druga pa iz časov patr. Popona). L. 1757. so odprli škofijsko semenišče in ravno istega leta so dovršili jezuiti novo pročelje svoje cerkve. L. 1768. je bil prvi dijocezanski zbor v Gorici, katerega se je udeležilo nad 300 duhovnikov. L. 1765. je obiskal cesar Jožef II. prvikrat Gorico in tedaj so popravili v naglici mestni tlak, ki je bil do takrat zelo slab. Sploh je dobila Gorica v preteklem stoletji novomestni značaj. Hiše so povečali in olepšali, lastniki so morali pred njimi tlake napraviti, in mesto opečnih tal so vpeljali pode iz žaganic. Mesto se je precej razširilo, 1. 1703. so mu pridružili «Pristavo», 1734. so postavili most čez Koren in zvezali Koroško predmestje z Gorico, a predmestje Studenec je znova nastalo, potem ko so bili zasuli stari mestni jarek. L. 1756. so podrli vrata koncem Gosposkih ulic ter jih prestavili h korenskemu mostu, a druga taka vrata k mostu proti Plačuti. Istega leta so začeli Mesarske idice in postavili nov vodomet na Travniku. L. 1735. so odprli v Gorici prvo prodajalnico papirja in knjig. Na gradu so imeli posebno turnsko uro, v katero pa je bilo treščilo 8. avgusta 1764. Cesarica Marija Terezija je prepustila mestu nad 2000 stotov svinca za vodovodne cevi (iz Kromperka) ter dve ognjegasni brizgalnici. Prvo gledališče je bilo v Gorici že 1. 1739. in ko je to pogorelo (1779.), sezidali so sedanje blizu prejšnjega. L 1777. so. združili i r se goriške bolnišnice v jedno samo veliko ter jih dali v oskrbovanje usmiljenim bratom. Prvi časnik Gazzetta 1 Goriziana» je izhajala 1774-76.; zadnjega leta so vpeljali «nemške šole» v Gorici. Zanimivo je, da je pre¬ nočil papež VI. 14-15. marca 1782. v Lanthierjevi palači, a 1. 1784. mudil se je zopet cesar Jožef II. v Gorici. Bival je v hotelu Baylon» (sedaj «tri krone») in ostal štiri dni v mestu (10. 14. marca). Za jezuiti so vodili gimnazijo šestrazredni licej pijaristi 1780-1810. L. 1797. (20. marca) med 6. in 7. - 76 — uro posedli so Francozi Gorico brez najmanjšega upora. Sestavili so provizorno vlado (15 najuglednejših meščanov), ki je imela skrbeti zlasti za hrano francoske- vojske. V Gorici Francozi niso postavili «drevesa svobode®, kakor drugod i , in obnašali so se tako moško, da se ni mogel nihče čez nje pritoževati. —' Dne 25. maja prišli so zopet avstrijski vojaki v mesto. L. 1799. sta ustanovila grofa Gnido Kobencelj in tedanji deželni glavar Rajmund Thurn učeno društvo «Accademia degli Arcadi romano-sonziaci» (kot podružnico rimskih Arkadcev), ki se je pa razšlo 1. 1802. L. 1781. so preložili pokopališče od sv. Antona novega (po¬ prej je bilo tudi pri sv. Ivanu Kr.) v brajdo «Vaccana» pod Kostanjevico, 1. 1827. na mirensko cesto, 1. 1878. pa v Kromperk. L. 1805. (17. nov. ob 7. uri zjutraj) so posedli Fran¬ cozi drugič Gorico, pa se tudi dobro obnašali, izvzemsi seve rekvizicije. Koncem marca 1806. zapustili so Gorico in vse levo obrežje Soče. Od 1. 1809-1814. je bilo mesto zopet v oblasti Francozov; po njih odhodu pa je preustrojil grof Saurau vso upravo. L. 1819. se je naselila v Trstu bogata trgovska rodovina R i 11 e r von Z a c h o n y ter kupila go- riško cukrarno blizu kapucinov, ki je bila nekdaj last M. Kravanje iz Bolca. Ker so Ritterji razširili svojo obrt (se¬ zidali so po 1. 1840. velikansko tvornico in mehanični mlin v Stražicah) in poklicali mnogo protestantskih delavcev v Gorico, pomnožila se je evangeljska občina tako zelo, da si je postavila 1. 1862-64. svojo lastno cerkev na Studencu. L. 1816. (17. apr.) pripeljejo truplo cesarice Marije Ru¬ do vike iz Verone v Gorico ter jej napravijo velik sprevod od plačutskih do dunajskih vrat. Pregnani francoski kralj Karol X. je prišel 25. okt. 1836. v Gorico ter bival v pala¬ čah grofa Coronini-ja na Cingrofu in Strassolda na Starem trgu. Umrl je pa že 6. novembra in bil pokopan v samo¬ stanski rakvi na Kostanjevici, kakor tudi pozneje njegovi sorodniki: vojvoda angulemški (1844.) s soprogo (1851.) in grof Chambord (1883.). L. 1857. je obifdcal naš presv. cesar Gorico (drugikrat 1865. in tretjikrat 1882*. ter po zimi 1863-64. je bival v Gorici N. V. nadvojvoda Karol Ludvik. L. 1839 pridružijo Gorici tudi občini Baronovšče in Staro goro. Ti. 1861. ustanove višjo realko (že 1. 1700. je bil poleg normalke še IV. «tehnični razred-, od 1849. dvorazredna in od 1852. trorazredna nižja realka), a 1. 1875. pa žensko učiteljišče, potem ko so prestavili moško v Koper. Goričani prod 100 leti. zifc- jfV^nton Mu ž ni k je bil deželni zdravnik (protome- dicus) poknežene grofije Goriške-Gradiščanske. Rodil se je 1. 1726. pri Sv. Luciji, prišel v mladih letih k vojakom in se tam izobrazil za vojaškega ranocelnika («Feldscher, feljčar»). Zaradi svoje spretnosti dobil je 1. 1765. službo prvega zdravnika v deželi ter izdal 1. 1781. knjigo o go- riškem podnebju ( Clima Goritiense»), v kateri opisuje tudi način življenja prebivalcev po raznih delih goriške grofije. Zanimljiv oddelek v omenjenem učenem in obsežnem delu j e posebno poglavj e: 22. aprila leta 1875. štv. 16. je dodalo temu spisu naslednjo opombo: »Presrčna hvala za izvrsten listek, kateri naše čitatelje posebno zanima in Vam zagotavlja zaupanje našega naroda, da mu še kot prav mlada moč postanete važna zaslomba na polju učenosti. — Z voščilom, da bi Vaše pero še dostikrat posvetili domači zgodovini, Vas prisrčno pozdravljamo! Uredništvo*. 6 — 82 čudne zgodbe njegovega sina enakega imena je popisal Pavel jako priprosto (IV. 38.)*) Pavel je imel brata Ari- chis-a in sestro, ki je že zgodaj šla v samostan. Odgojen je bil na dvoru kralja Ratchisa (744-749) v Paviji od uči¬ telja Flaviana. Po tem soditi ni bil iz početka za duhovski stan namenjen, vsaj za samostansko življenje ne (Abel pg. VIII.) Pozneje je živel na dvoru vojvode Arichisa v Bene- ventu, katerega soprogo Adelpergo, hčer Deziderijevo, je učil. Za njo je spisal «Historia romana», razširjeno po Eu- tropiju. Tukaj je živel Pavel več časa in to kot duhovnik. Negotovo je, kedaj in zakaj je šel v samostan Montecasino; morda iz nevolje nad življenjem in iz žalosti zarad svoje nesrečne domovine. Ko je ukrotil Karol Veliki okoli velike noči 776 upor vojvode Hrodgauda, peljal je tudi Pavlovega brata Arichisa v ječo in mu pobral njegovo premoženje. Leta 782. izroči Pavel Karolu elegijo, v kateri ga prosi za izpuščenje svo¬ jega brata. Takrat je bil že na frankovskem dvoru, kamor ga je bil Karol poklical zaradi njegove učenosti. Toda Pavel se ni počutil dobro na dvoru premagovalca svoje domo¬ vine in želel si je nazaj v Montecasino. Pozneje je bil Arichis izpuščen in Karol je pregovoril Pavla, da je ostal pri njem. Tukaj je učil zlasti grščino in pisal nagrobnice. Tudi sloveča pesem na sv. Ivana, «Ut queant laxis», je njegova. Sestavil je zbirko homilij, kakoršna je še sedaj v katoliški cerkvi v navadi. Decembra 786. je šel s Karlom v Italijo. (Abel pg. XV.) Svoja zadnja leta je preživel v Montecasiim, kjer se je a^ ondotni imenitni šoli zbiralo ve¬ liko učencev krog njega. V tem času je spisal svoje naj¬ važneje delo: «De gestis Langobardorum». Toda predno je je mogel izvršiti, pobrala ga je smrt 23. aprila, leto ni znano (bržkone 799). Pavel je bil eden najizobraženejih in najomikanejih mož svojega \ r eka. Bral je pridno klasike in sam veliko pisal. Njegove pesmi so brez vzleta. Njegova zgodovina ni popolnoma izvirna, nego sestaAdjena iz raz¬ ličnih pisateljev, ki so se nam poizgubili, zlasti pa iz ljud¬ skega poročila. Hotel je pisati tudi le zgodovino za ljudstvo, >) Leupichis je bil ušel s pomočjo Slovencev avarski sužnosti D. P. IV. 37. — Paulus Diaconus und dre iibrigen Geschichtsclireiber der Langobarden, ubersetzt von Abel, 2. Auflage, bearbeitet von Reinhard Jacobi, Leipzig, Verlag von Franz Duneker. 1878. - 83 — kot učena zgodovina ima preveč pomanjkljivosti. Skušal je biti natančen, toda ni se mu posrečilo. Veliko romantičnega ima za pravo zgodovino. Tudi je kronologija njegova slaba stran. Vendar je ta zgodovina tako važna, da je od nje 113 rokopisov znanih in da šteje 10 nadaljevalcev (Archiv der Gesellschaft fur altere deutsche Geschiehtskunde, III. pg. 226; VII. 274; X. 247, 335. Wattenbach pag. 95).') II. Langobardi, suevsko ljudstvo, niso prišli iz Skandi¬ navije, kakor govore njih pravljice (kakor tudi Goti in Sasi ne), nego bivali so v severni Nemčiji, morda na obalih Vshodnega morja (Zeuss, die Deutschen und die Naclibar- stamme, pag. 110, 375, 485; Abel, Anhang: Die Wanderung der Langobarden). V zgodovinski dobi je nahajamo ob levem bregu Labe južno od Hamburga do Salzwedla. Njih dežela se imenuje Bardengowe in njih mesto Bardemvic (Bardewick pri Luneburgu). Langobardi niso bili iz početka močen, mnogoštevilen narod, nego okrepčali so se po srečnih podjetjih, zlasti po zmagi nad Heruli. Ob času splošnega gibanja severonemških ljudstev proti koncu II. stoletja so se bili pomaknili tudi Lango¬ bardi v Šlezijo do Krkonošev. Proti severovzhodu, odkoder so Slovani na-nje tiščali, jih je branilo nekoliko tarnoviško višavlje. Langobarške pravljice o bojih z Amaconkami in Bolgari v deželah Antaib in Bantaib t. j. v deželah (Slo¬ vanov) Antov in Bantov (Venedov ali Vandalov; staro- nemška beseda «Eiba». pomeni župo, krajino, deželo, Wie- tersheim, Gesch. der V61kerwanderug IV. 576) pričajo, da so se Langobardi več časa s Slovani bojevali. Kedaj so prekoračili Krkonoše, se ne ve. Morda se je to zgodilo že 377., in potem bi bili tudi Langobardi Atili podložni (njegova oblast ni segala proti severu čez Kar¬ pate), a kakor malo ljudstvo na'severu njegovega obširnega kraljestva se ne imenujejo nikjer izrekoma (Pallmann, Gesch. der Volkeiuvanderung II. 87). 9 Najbolja izdaja Paulove zgodovine se nahaja v Muratorijevi zbirki: Scriptores rerum Italicarum 1.-pg. 405-511. Oskrbel jo je po, Lindenbrogu (izdaja od 1595) Hor. Blancus s primero milanskega in monzaškega rokopisa ter z Lindenbrogovimi in svojimi opombami. Pis. 6 * 84 — Iz Šlezije so šli proti jugu in posedli .deželo Rugov, katere je bil Odovaker leta 487. premagal in razkropil. Ko so jih pa pregnali Heruli iz Rugilanda (Spodnje Avstrijske ter dela Moravskega in Ogerskega), so šli v ogersko ni¬ žino «feld», Okrog leta 526. so se preselili, (kakor poroča Prokop: na Justin j anovo povabilo) na desni breg Donave v Panonijo. Grki so znali zanetiti med njimi in Gepidi, ki so bivali v Daciji, najhujše sovraštvo. Alboin se je zvezal z Avari in ž njih pomočjo je Gepide tako pokončal, da so odslej iz zgodovine izginili. 1 ) Avari, poprej Warchoniti ali Warchuni imenovani in Turkom podvrženi, so prihruli iz srednje Azije in se ustavili najpoprej med Hvalinskim in Maiotiškim jezerom. L. 557. ponudijo Justinjanu svojo službo proti letni odškodnini, in res so ukrotili vse grške sovražnike ob Kavkazu. Potem so šli dalje proti zapadu mimo Maiotisa in si podjarmili velik del Slovanov. Leta 562. so se prikazali že ob izlivu Donave in zahtevali od cesarja bivališč, kateri jim jo od¬ ločil spodnjo Panonijo (Zeuss pg. 730). Vendar so raje ostali ob črnem morju in se znašali nad Kutriguri in Slo¬ vani. Celo globoko v Nemčijo do Labe so prodrli, dokler jih ni primoral frankovski kralj Sigbert, vrniti se. Nazaj prišedše pozove Alboin v boj proti Gepidom in jim obljubi deseti del vseh goved, polovico plena in gepidsko deželo. Po dobljeni zmagi posede Bajan, avarski kan, Dakijo (Ogersko in Zalesje) ter prične boj proti Bizantincem, katerih deželo nadleguje s pogostimi napadi in si tako davek izsiljuje. Po razpadu efemernega hunskega kraljestva 453. so se pomaknili Gepidi in Goti v notranje pobočje Karpatov in prepustili zunanji prostor Slovanom, ki so se jako hitro razširili od Dnjepra do Donave in celo Vlaško posedli. Ti Slovani so bili Slovenci in njih najbližneji sorodniki (pozneji pannonski Slovenci, Slovaki in Bolgari). Iz Vla- ške so se začeli Slovenci počasi pomikati ob Donavi na¬ vzgor z dovoljenjem Gepidov, katerih nadoblast so morali priznavati. Od 551-555 so bili prišli že- v Sirmijo in spodnjo h Zgodovina Langobardov do odhoda v Italijo se nahaja najbolje v Wietersheimu, Geschichte der Volkerwanderung, IV. 474-85. Le o po¬ tovanju proti vzhodu nič določnega ne pove in se mora v tem oziru primeriti s Palhnannom, Gesch. der Volkerwanderung, II. pg. 87. sq. 85 — Panonijo do vukovarskega močvirja (lacus Mursianus pri Jordanu). V boju Gepidov proti Langobardom in A varom so pomagali prvim tudi Slovenci (leta 567). Kakor Gepidi tako tudi Avari ne le niso zabranjevali razširjenja Slovencev po Dakiji, Panoniji in dalje proti zapadu ob Donavi, Dravi in Savi nevzgor, nego ga še celo pospeševali in morda tudi silili, kakor se pripoveduje, da so preselili Slovane iz so¬ lunske okolice v Panonijo. Avari gotovo niso bili mnogo¬ številni, kakor nobeno teh nomadskih ljudstev ne, in spoznali so v Slovanih izvrstne vojake, ki so bili sposobni njih manj¬ šajoče se vrste dopolnovati. Tudi so jim morali biti Slovenci kot poljedelci priljubljeni, ker sami se niso pečali s tem važnim opravkom, nego živeli so od sosednih pridelkov (Primeri: Roesler, Ueber den Zeitpunkt der slavischen An- siedlung an der Donau. Sitzungsberichte der hist. phil. Classe der k. Akademie Bd. LXXIII. pg. 76 ff.) III. Leta 552. pošlje Alboin Narsetu na njegovo prošnjo 2500 ') izbranih langobarških vojakov na pomoč zoper Gote. Po slavno dokončani zmagi pridejo ti domov in vedo veliko pripovedovati o lepoti gorke Italije. Ko pade Narses pri svojem cesarju v nemilost, povabi Alboina, naj pride s svojim ljudstvom in posede Italijo, kjer bode veliko prijetnejše živel. A gotovo ni bil to pravi uzrok, kakor nam pripoveduje Pavel D. (II. 5), zaradi katerega so Lango¬ bardi zapustili Panonijo. Ob času preseljevanja vidimo v vseh ljudstvih neko nagnenje do južnih in zapadnih dežel. Razun tega je ostrašila Langobarde vedno silnejša moč Avarov, in skušali so se teh sovražnih sosedov prej ko prej znebiti (Abel pg. .140). Alboin prosi Sakse za pomoč, da bi si lože osvojil Italijo. Ti mu pošljejo nad 20000 mož z ženami in otroci (P. D. II. 6), dasi so se pozneje, lango- barške nadvlade siti, vrnili skozi Galijo zopet v svojo domovino (P. D. III. 6). 2. aprila 568. se vzdignejo Langobardi, potem ko šo 42 let prebivali v Panoniji, z ženami in otroci ter svojim premakljivim imetjem proti Italiji. Ž njimi so šli razun h (Casasola) Ricordino pg. 252. — 86 — Saksov tudi Gepidi, Bulgari, Sarmati, Panonci, Noričani, Švabi i. t. d. O načinu preseljevanja Langobardov velja to, kar piše Ennodius o vzhodnih Gotih: «Cel svet je po¬ toval proti Avsoniji, vozovi so služili mesto streh, in v potujočih hišah je bilo vse zbrano, kar more zadostiti hipni potrebi. Voli so vlekli Cererina orodja in kamne za mletev žita; matere so nosile svoje otroke in pozabivši na svoj spol in na butaro delale so in pripravljale jedila». Ko je prišel Alboin s SA r ojim ljudstvom do meje Italije, šel je na goro, ki se ondi vzdiguje, in je gledal po Italiji, kolikor daleč so mu oči nesle. Zaradi tega, kakor pravijo, se ime¬ nuje ta gora od onega časa «kraljeva gora». Ravno na tej gori žive baje zobri (evropski turi), kar ni čudo; saj se ta gora steguje celo do Panonije, ki rodi te živali. («Igitur cum Alboin... ad extremos Italiae fines pervenisset, montem, qui in eisdem locis prominet, ascendit, indeque prout con- spicere potuit, partem Italiae contemplatus est. Qui mons propter hanc, ut fertur, causa ex eo tempora Mons regis appellatus est. Ferunt in hoc monte Bisontes feras enutriri, nec mirum, cum usque ad Pannoniam pertingat, quae horum animantium ferax est» P. D. II. 8). Zaradi lege te «kraljeve gore» so se učenjaki že veliko prepirali. Schonleben (Annal. Carn. III. pag. 312) je mislil na,«kraljevi vrh» pri Kraljeviči (Buccari). Linhart (Gesch. von Krain II. pg. 108) spoznava v njem en del julskih Alp. Jireček (Entstehen christ. Reiche im Gebiete des heutigen Oester. p. 28), Czornig (Gorz und Gradišča I. 1-6 nota 2) in Dimitz (Geschichte Krains bis 1813, I. pg. 97) se odločijo za Nanos, češ, da leži najbliže prehajalni cesti ter da se vidi tudi z njega lep kos Italije in Čedad v ravno tako kratkem času doseže, kakor po drugi strani (Czornig 1. c.). Ankershofen (Gesch. Karnthens II. pg. 23 24) bi rad našel v njem 1908 metrov visoki «Konigsberg» pri Rabeljnu, s katerega se res uživa lep razgled, a ne po Italiji. Nasjmoti pa sluti Q. Viviani (o. c. pg. 74 nota 1), da bi bil «Mons regis» naš Matajur, ali kakor ga on imenuje, Monte mag- giore (to pomeni prav za prav naš Golovec ob viru Nediže; ali Italijani imenujejo vas Matajur, kakor tudi vas pod Golovcem, le «Monte Maggiore»). Temu pritrjuje tudi dr. Bizzaro (Sarcofago dissotterato a Cividale pg. 14 nota 2), — 87 češ, da se z Nanosa ne more Italija tako lepo pregledati, kakor z Matajurja. 1 ) Po kateri poti so šli Langobardi v Italijo? Cluverius (Italiae ' antiq. I) meni, da po isti, kakor nekdaj Goti, torej čez Hrušico in po Vipavski dolini. A pomisliti je treba, da so Langobardi stanovali le v zgornji Panoniji, ker spodnjo je ponujal Justinijan A varom v posest. Iz go¬ renje Panonije pa pelje najbližja pot čez Koroško in dalje po starodavni cesti čez Predel mimo Polca in Kobarida ob 'Nediži v Forojuli (Čedad). Že Ankershofen (1. c. pg. 25) se je odločil za to cesto, trde, da je vsaj en oddelek Lango¬ bardov šel po njej. Temu pritrjuje tudi dr. Bizzaro (1. c.), le da nekako čudno sklepa, da so še le Slovenci pokazali Alboinu to pot. Poglejmo nekoliko, kake zemljepisne pojme je imel Pavel D. o naših deželah. Venecija se razširja od Ade do meje Panonije (II. 14). Venecije se dotika Istra in obe skupaj ste le ena provincija (1. c.). Italija je proti večeru in polnoči od Alp tako zaprta, da se more priti v njo le skozi soteske in čez hrbte gora. Od jutra pa, kjer na Pa¬ nonijo meji, je vhod širok in popolnoma raven (Ab orien- tali vero parte, qua Pannoniae conjugitur, et largius pa- tentem, et planissimum habet ingressum II. 9). Med Osoppom in Aguntom leže Julske Alpe (torej kjer današnje karnijske, II. 13). Norik, kjer prebiva bavarsko ljudstvo, meji proti jutru na Panonijo, proti jugu na Italijo, proti zapadu na Švabijo in proti severu na Donavo (III. 30). čez Norik se je vračal kralj Authari od svoje bavarske neveste v Pavijo (1. c.) Iz tega je razvidno, da ima naš Pavel D. zmešane pojme o zemljepisni legi teh dežel. Bavarci so stanovali le v onem delu Norika, ki se danes imenuje gorenje Av¬ strijsko in Solnograško, kakor tudi v severnem delu Tirolov, katerih majhen del je še spadal k Noriku. 2 ) Že od go- tiške vlade čez Italijo in vzhodno-alpske dežele se je začelo ime Norik poizgubljati, ni čuda torej, če Pavel D. ni poznal njegovega nekdanjega obsega. Precej na vzhodu gorenje 0 Najkompetentnejši o tem soditi so domači, torej furlanski pi¬ satelji. Tudi smer rimskih cesta je v tem odločilen. 2 ) V IX. in X. stoletju je nastala med učenjaki neka manija de¬ želam latinska imena dajati, in tako je pomenil Norik takratno Bavarsko. — 88 Avstrije, Solnograda, Tirolov in Italije torej začenja se njemu Panonija, a ne še le onstran dunajskega Golovca in Do¬ načke gore (M. Cetius in M. Claudius). Med Panonijo in Italijo ne našteje nobene druge dežele (II. 7. 8. 9). Oni «široki in ravni vhod v Italijo* more ležati le med Kor- minom in izlivom Alše, ali bolje med zadnjimi odrastki karnskih Alp in Krasom pri Gorici. S Krasom se začenja tudi Istra in vleče dalje proti jugovzhodu ob morju. Meja med Panonijo in Italijo je bila torej Pavlu D. skoro ravno tista, kakor sedaj med Goriškim in Venecijo (izvzemži morda ravnino ob spodnji Soči) in ne še le na Hrušici ali morda celo pri Trojanah (M. Adrans). Na tej črti torej moramo iskati njegov «Mons regis», ker se je vzdigoval na meji Italije. Pri Gorici pa, kjer je svet «raven in odprt», ni take gore, s katere bi se dal pre¬ gledati velik del Italije. Pavlov popis jasno kaže, da je prekoračil Alboin na gorati strani italijansko mejo. Toda odločilno pri tem je, kar pripoveduje Pavel D. dalje, da je Alboin, kakor hitro je prekoračil italijansko mejo, stal a* okrožju mesta Forojuli (P. D. II. 9). To pritrjuje tudi Andreae Bergamatis Chronicon (Pertz, Men. Germ. SS. III. pg. 235), ki je nadaljevanje Pavlove zgovine: «Igitur Lan¬ gobardi introierunt Italiam per Foroiulanorum terminum». Langobardi so torej morali priti čez Predel po Nediži v Italijo, in Pavlov «Mons regis» je mogel biti le eden iz¬ med onih gora, ki ležijo ob benečansko-goriški meji na obeh straneh Nediže. 1 ) IV. Kedaj so prav za prav Langobardi prišli v Italijo, ni natanko znano, ker vsa kronologija pri Pavlu D. je jako omahljiva. Marius Aventicensis (Chronicon) postavi prihod Langobardov k letu 569. (Muratori, Annali d’Italia II. pg. 118) in mnogi učenjaki so mu pritrdili. «Služabnik božji* Secundus, škof tridentinski (f 612.), ki je pisal še pred s ) Da je Mons regis (Monteregale) naš Matajur, potrjuje tudi (Dr. Casasola) Ricordino storico della chiesa d’Aquileja dalle origini fino ali’ anno 776 (Udine 1873). I. pg. 254 & 255. II Matajur e monte del Re (Ciconj, Udine e sua provincia). Cantus: Ulustrazione del Langobardu- Veneto; vol. V., p.te II., pg. 24-8). Isto trdi tudi Guida di Cividale pel- 1’ anno 1858. — 89 » Pavlom D. langobarško zgodovino in katero je tudi ta porabljal (P. D. III. 29; IV. 42), poroča, da so prišli Lan¬ gobardi v maju 1. 569. v Italijo (Abel o. c. pg. 240). Vendar stavi večina zgodovinarjev ta dogodek v prvo polovico leta 568. Ko pride Alboin v mesto, ali bolje grad Forojuli, ki je bil takrat namesto Akvileje glavno mesto Venecije (P. I). II. 14), premišljuje, komu bi to prvo posedeno deželo iz¬ ročil v varstvo. Sklenil je, mesto z vso okolico dati svojemu stričniku Gisulfu. Ta je bil skoz in skoz izvrsten mož in že poprej Alboinov maršal ali konjuh (marpohis). Toda Gisulf je hotel sprejeti le s tem pogojem ponujano čast, da si je smel izbrati one rodovine (fare, od tod baron) izmed Langobardov, katere so se mu najsposobnejše zdele. Alboin mu je dovolil najplemeniteje langobarške rodovine, da so stanovale ž njim, in Gisulf je sprejel vojvodstvo. Izprosil si je tudi od kralja zarod žlahtnih venetskih kobil (P. D. II. 9). To previdno ravnanje Gisulfovo kaže, da je dobro čutil nevarnost, kateri je bilo izpostavljeno Frijulsko na meji v Italijo. Vedel je, da bi znala razen Langobardov tudi še kakega drugega ljudstva polastiti se želja po Italiji. Izgovoril si je torej najhrabreje langobarške rodovine, da bi mogel ž njimi uspešno braniti vhod v Italijo. In ker je vedel, kako važen faktor je konjištvo, si je izprosil tudi plemenitih kobil, ki bi mu preskrbele krepak konjski zarod za težke boje. Tudi je bila konjereja že od nekdaj med Veneti v cvetju, ker so rabili konje razun za poljedelstvo zlasti za jahanje in različne igre v cirkusih (Primeri Czor- nig o. c. p. 135). Alboin se je brez najmanjšega upora polastil Frijul- skega (P. D. II. 9) in tako tudi skoro cele gorenje Italije. Že strah pred langobarškim imenom je prešinil vse, da ni nihče mislil na upor. Patrijarh Paulus se je umaknil iz golega strahu pred langobarško divjostjo iz Akvileje na bolj utrjeni otok Grad in vzel je seboj ves cerkveni zaklad (P. D. II. 10). Enako so bežali gorenjeitalijanski prebivalci na lidske otoke ob izlivu Brente in ustanovili slavne Be¬ netke. Tudi Genova in Ravena sta bili pribežališče rimskim provincijalom. Samo Pavija (Ticinus) se je Langobardom — 90 resno ustavljala, in sicer tri leta in pol. Slednjič jo Alboin pre¬ maga in si jo izvoli stolnim mestom. Med tem so se bojevali Langobardi tudi s Franki, si podvrgli vso Tuscijo, in malo potem jih vidimo v Beneventu ustanoviti svoje vojvodstvo in razširiti do južnega konca Italije. Skoro ni ostalo grš¬ kemu cesarju drugega, nego Marchat in Pentapolis med Benetkami in Ankono, pobrežje od rečice Marta do mesta Amalfi, obsegajoče vojvodstvi Rim in Napolj, ter južni kos Italije. Ta posestva so bila zvezana po vojvodstvu Peružija, katero so bili pa tudi že Langobardi premagali (P. D. IV. 8). Pridobljeno deželo razdele Langobardi v 36 vojvodstev, med katerimi so bila najmogočneja Pavija, Bergamo, Brešja, Trident, Forojuli in pozneje zlasti Benevent (P. D. II. 32). Langobarška ustava je bila volitevno vojaško kraljestvo. Že ta državna oblika sama po sebi priča, da so imeli glavno oblast in skoro vso vlado vojvode v svojih rokah. Zato niso hoteli po Clephovi smrti izvoliti nobenega kralja, nego vladali so sami skozi deset let (575-585). In ko so si vendar pozneje Authorja izvolili za kralja, odstopili so mu polovico svojega premoženja, da so se kraljevski stroški poplačali in da je mogel kralj svoje spremstvo, svoje ministre in svoje uradnike vzdrževati (P. D. III. 16). Le kedar je sedel kak mogočen kralj na prestolu (n. pr. Lujtprand), brzdal je malo bolj svoje vojvode ter jih držal v pokorščini. A da se to ni prepogosto zgodilo, za to so že skrbeli vojvode sami, ki so imeli volilno pravico, s tem, da so volili le onega za kralja, pod katerega vlado so pričakovali največ svobodnega gibanja. 1 ) Zatorej vidimo, da so bili n. p. forojulski vojvode skoro samostojni in da so se morali tudi sami braniti svojih vzhodnih sovražnikov. Bili so tako močni, da so se večkrat spuntali zoper kralja, nasproti pa včasih kralji tako sla¬ botni, da si jih niso upali sami podvreči, nego so morali iskati tuje pomoči, kakor n. pr. Gromuald zoper Lupa pri Avarih (P. D. V. 18). Posamezne vojvodine so bile razdeljene v okrožja, katera so vladali «sculdahis» (toliko kot naš župan) in ta v fare (rodovine) in stotnije, katerim so zapovedovali stot¬ niki in desetniki (Dr. Bizzaro, Sarcofago dissot. pg. 5). ’) Abel, Untergang des Langobardenreiches pg. 12. - 91 Tako vidimo, da je bila langobarška vlada še precej dobro urejena. Vse to pa je bil nasledek fevdalne sisteme, katero so uvedli Nemci povsod v svojih državah. Pol posedenih zemljišč je vzel kralj, katera je razdelil kot beneficija med svoje zveste, ali pa jih dal po svojih glavarjih (gastaldi), ki so tudi sodili v kraljevem imenu, zase oskrbovati. Prav tako so vojvode svoja posestva zopet razdelili (Primeri dr. Bizzaro o. c. pg. 5 in 16). Jako slaba se je godila podvrženim Romanom. ‘) Iz prostih posestnikov so bili premenjeni v robe, ali bolje kolone. (Primeri dr. de Cega «Dell’ influenza del dominio Langobardo sulle condizioni d’ Italia» v goriškem gimna- zijalnem programu L 1870. pg. 7). Pavel D. pripoveduje (II. 32), da so Langobardi pomorili veliko imenitnih Ro¬ manov, drugi pa so jim morali plačevati najemnino, in bili so med Langobarde tako porazdeljeni, da so morali tretji del svojih pridelkov izročevati gospodu. Kralj Authari si je priložil ime Flavius (P. D. III. 16), kakor so se imeno- vali rimski in bizantinski cesarji. S tem je hotel pokazSti eo, Romanom, da je sedaj on njih pravi vladar. ^ Ko so prišli Langobardi v Italijo, bili so sicer se j 1874. št. 131. in «Esaminatore friulano - 1874. št. 4. Na¬ sprotno mnenje je izrazil dr. Bizzaro v knjižici«Sul sarcofago disotterrato a Cividale>. Prof. Arboit < La tomba di Gisolfo» ga je skušal pobijati, a dr. Bizzaro mu zopet odgovori -I Langobardi e la tomba di Gisolfo», — Po vseh okolnostih je soditi, da oni vojak ni bil Gisulf, pač pa kak drug imeniten Langobard, kar že to kaže, da je bil v cerkvi pokopan (dr. Bizzaro II. pg. 35,-36). Gotovo pa je, da je bil oni napis «Cisul > v naglici od kogarkoli na grob vdolben, ker se je hotelo s tem dokazati, da je oni grob res Gisulfov, a se je stvari in resnici le še bolj škodovalo. — 104 — mu izda mesto z vsem, kar je v njem, če jo vzame za ženo. Kakan na videz privoli, in ko Romilda vrata odprej dere v Čedad, opleni vse, kar najde, zažge potem mesto in odpelje vse prebivalce seboj v Panonijo z obljubo, da je bode ondi naselil, od koder so bili nekdaj prišli. A ko pridejo Avari v tako imenovano sveto polje, pomore vse dorastle Langobarde, otroke in žene si pa razdele med seboj kot plen. Le Gisulfovi sinovi so poprej utekli, nego jih je zadela žalostna usoda. Romildi se je slabo godilo, kakan jo je dal oskruniti po svojih Avarih, potem pa javne pribiti h kolu. Kogar romantična pripovest o Romildi in njenih hčerah zanima, jo lahko bere pri Pavlu D. IV. 37. Pripovest o Romildi je preveč romantična in preveč podobna drugim enakim zgodbam, kakor da bi smela z? historično veljati. Pavel je posebno rad jemal pripovedke svojega naroda v Langobarsko zgodovino, zlasti stareje, ir tako ni smel tudi te izpustiti. Saj ima njegova zgodovin; ravno zaradi tega toliko važnost za Nemce, ker je narodm pripovedke langobarške s spoštovanjem nabral in že tak< zgodaj napisal ter je na ta način otel pogube. (Primeri Gervinus Nationalliteratur I. pg. 30). Pomisliti je treba, da je morala biti Romilda že preče priletna, ker je Gisulfu rodila 8 otrok, med katerimi st imela dva sina že nad 20 let, in tudi njene štiri hčere s bile po Pavlovem pripovedovanju že sposobne za možite (dr. Bizzaro, I Langobardi e la tomba, pg. 31). Razen teg je znano, da so bile langobarške žene jako sramežljive. Zakonska nezvestoba je bila pod ostro kaznijo prepovedan? Ravno tako se Romildina veleizdaja čisto nič ne vjema langobarškim patrijotizmom. Rotarjev zakonik je kaznovc obe Romildini pregrehi s smrtjo. Zatorej je težko mislit da bi se bila Romilda tako daleč spozabila, in Pavloveg pripovedovanja ne smemo brez suma vzeti za zgodovino V domovino prišedša Taso in Caco prevzameta vlad* po očetu v Čedadu. Glej slovensko zgodovino v Pavlu D (IV. 39. po Murat, 40). On pravi, da sta Taso in Caco ot svojem času posedovala tudi slovensko pokrajino «Oagellia do kraja «Meclaria». (Hi suo tempore Scldvorum regionei quae Cagellia appellatur, usquae ad locum, qui Meclari — 105 — dicitur, possiederunt). Torej so ti Slovenci do časov vojvode Ratchisa plačevali davek frijulskim vojvodom. 1 ) Ali so Forojulci to pokrajino z orožjem premagali in kedaj? Taso in Caco gotovo ne, kakor nekateri mislijo (Bradaška o. c. pg. 167), to se že iz teksta Pavlove zgodo¬ vine vidi, in tudi sta ona premalo časa vladala. O legi te pokrajine se je že jako veliko ugibalo. Naj- poprej je treba opomniti, da imajo rokopisi tukaj različno pisavo. Muratori bere Zellija, ambrozijanski rokopis ima Cagellia, in v Lindenbrogovi izdaji (Hamburg 1611.) stoji Aglia, torej meni Šafafik (Starožit. II), da bi utegnilo biti pravo Cuglia, t. j. Julia. Drugo ime pa se je do sedaj vedno bralo in tiskalo «Medaria». Še le popravljeni tekst bere «Meclaria» (Abel, Paulus Diaconus, pg. 91). Valvasor (Ehre des Herzogthums Krain V. 11. pg. 173.; V. 14. pg. 213.; X. 8.) je imel Zellia-Agellia za Celje na dolenjem Štajerskem. Linhart (o. c. pg. 127.) misli, da je Zellija toliko kot Ziljska dolina (Gailthal), ki se je baje v srednjem veku Vallis Julia, Vallegilia imenovala. A Mannert (Geographie d. Griechen und Romer III. pg. 592.) trdi, da se Ziljska dolina ni nikoli tako imenovala in da je Zellija — Celje. Medarija je Linhartu Matarija, vas v Istri na reški cesti 20 kilom. od Trsta. Zeuss (o. c. pg. 618.) primerja Zellija k Celju, a ker se mu to ne zdi verjetno, misli, da je Zellija popačena iz Carniolia. Šafafik (o. c. II. pg. 315. in 335.) ima Zellijo za Ziljsko dolino, kakor Lin¬ hart, Medarijo pa išče v Slov. Matri (Matereium Winidorum, Windish-Matrej), in stavi ono pokrajino v dolino potokov Sile in Bele tje do Slov. Matre. To mnenje je sprejel tudi Pleteršnik (Najstareja doba slov. zgodovine v Gršakovi čitalnici) in Bradaška (o. c.). Hormayr (LIerzog Luitpold pg. 19.) išče Zellijo na potoku Šilu (Asilis) pri mestu Asolo (Asilium) blizu Treviža, a to je že pregloboko na Beneškem, onstran Plave, kamor niso Slovenci nikoli segali. Medario išče tudi on v Materiji. Janull (Carinthia 1813. št. 27) spozna v Zelliji Zilsko dolino in v Medariji Modrinjo, vas (Modern- dorf) v Ziljski dolini na meji med Slovenci in Nemci. Tega h V noven izdanju Pavla D. po Waitzu: S. S. rerum Langobardi- carum et Italicarum saeculorum VI.-IX. 1.878., pg. 131, P. D. IV. cp. 38. je upeljana zopet pisava «Zellia» in «Medaria». — 106 — mnenja je tudi Ankershofen 1 ) (o. c. pg. 39). Drugi so iskali Zellijo v Ziljski dolini na Tirolskem, ali pa v Kočevji pri Sylu na Kolpi. Medarijo so imeli oni, ki so v Zeliji Celje spoznali, za Maribor ali pa za Metliko (primeri: Dimitz. Gesch. Krains pg. 97). Muchar (Gesch. Steiermarks IV. pg. 157. nota) in Dimitz (1. c.) naštejeta vsa različna mnenja, a se za nobeno ne odločita. Muratori (SS. I. pg. 467) raz¬ laga Zellija s dgovore po poslancih, da ne odidejo s Forojulskega, katero o premagali z lastnim orožjem (P. D. V. 20). 112 — Grimuald je bil prisiljen zbrati svojo vojsko in jo pe¬ ljati proti Avarom. Sredi polja postavi svoj ostrog in zraven gostovalne šotore za avarske poslance (Abel pg. 113). Ker je pa imel le majhno vojsko, je ukazal tej marširati več dni zaporedoma mimo avarskih poslancev v različni obleki in opravi, kakor bi dohajale zmerom nove čete. In Avari so res mislili, da je to brezštevilna langobarška vojska. Gri¬ muald je v tem še potrdi, rekoč: «Z vso to bojno množico, ki ste jo videli, napadem precej kakana, če ne zapusti hitro Forojulskega». Ko so to poročili poslanci kakanu, je ta odšel nakrat z vso vojsko v svojo deželo. (P. D. V. 21). Tudi tukaj je veliko pretiranega. Avari gotovo niso odšli le iz strahu pred Grimuldom, nego na podlagi skle¬ njenega miru, katerega pogoji nam niso znani. Bržkone so morali Langobardi odstopiti kakanu bogate darove, saj nam je znano, koliko denarja si je znal izviti od bizantinskih cesarjev. O legi kraja Fluvius nam ni nič natančnejega znano. Viviani (o. c. pg. 32.) pravi, da se ti kraji sedaj imenujejo «Fiume» (Reka), a ne omeni dalje njegove lege. Linhart (o. c. pg. 142.) meni, da se je oni boj v Vipavski dolini odločeval, ker Vipava se imenuje pri starih Fluvius Frigidus. Tudi Abel (Paulus D. pg. 113.) je tega mnenja. A gotovo je, da je moral ta kraj ležati kje na Forojulskem. Saj se nahaja jako veliko krajev, ki se reka, italijanski Fiume, imenujejo. 1 ) Po Lupovi smrti mu je hotel sin Arnefrit slediti v voj¬ vodstvu, a ker se je bal Grimualdove oblasti, utekel je k h Fluvius (Flovius) je gotovo ona reka, katero omenja 364 let pozneje listina cesarja Konrada II. — L. 1028. podari namreč ta patri- jarhu Popu velik gozd «med Sočo in morjem in pod cesto, ki se navadno imenuje ogerslca («strata Hungarorum», pozneje , in ob tej reki navzdol do Medane, ter med Medano in Livenco« (Rubeis Monumenta ecclesiae Aquilejensis pg. 503). Ta reka Flumen se sedaj imenuje «Fiume» in izvira pri vasi S. Lorenzo, jugozapadno od Valvasona, izliva se pa pri vasi Brische v reko Sile, ki potem v Meduno teče. Blizu izvira Reke, ravno pod železnično progo iz Vidma v Benetke, ste dve vasi enakega imena, t. j. Fiume piccolo in Fiume grande. In ravno tukaj moramo iskati kraj one bitke 1. 664. (665). — Tudi se nahaja okoli Medune še več slovenskih krajevnih imen, ki kažejo, da so nekdaj Slovenci tudi ob spodnjem porečji Medune bivali. Tako je tik Pordenona na severni strani kraj «Sclavons>. Blizu izliva Medune ste vasi Brische (tudi nad Šempetrom je vas Brischis, slov. Brišča) in Carnizai, ter ime Meduna samo bi utegnilo biti slovansko. — Tako tudi Livenza = Livnica. — 113 — Slovencem v Karantan (fugit ad Sclavorum gentem in Car- nuntum, quod corupte *) vocitant Carantanum). S pomočjo Slovencev si je hotel zopet pridobiti svoje vojvodstvo. Brž¬ kone pridere čez Pontebo na Forojulsko, a je bil pri gradu Nemas (apud Nemas, Neumasinncastrum) napaden in ubit (P. D. V. 22). Nemas je sedanji Nimis (slov. Neme) nad Teržiznom (Tricesimo), a ne kakor Muratori misli, Mažo pri Venconu. Potem je bil dobrotljivi Vectari (Juvectari) vojvodom postavljen (664.; Šafafik: poletu 670). Ko se Slovenci slišali, da je odšel v Pavijo, so zbrali veliko vojsko, da bi Forojuli napadli. Pri kraju, ki se Broxas imenuje, postavijo svoj ostrog. Toda Vectari je ‘bil že prejšnji večer odšel iz Pavije, o čemur niso Slovenci nič vedeli; ker so pa že bili njegovi ministerjali domov odšli, poda se sam, ko zve o Slovencih, s petindvajsetimi možmi (nekateri rokopisi imajo 22, drugi 26) proti njim. Toda ko pride Vectari do nadiškega mosta, kjer so stali Slovenci, sname čelado z glave in se da tako spoznati (bil je namreč plešec). To je Slovence tako zmešalo, da so bolj na beg, nego na boj mislili. Zdaj jih napade Vectari z onimi, ki so bili pri njem, in jih tako potolče, da je le malokdo odšel. (Drugi rokopisi imajo: «da je od 5000 mož le malokdo odšel». (P. D. V. 23). Reichart (Thesaurus topog.) je menil, da je Broxas sedanji Brazzano. Cluverius (Antiq. Ital.) išče sicer ta kraj nad Čedadom proti Koroškemu, a ga ne ve natanjko dolo¬ čiti. Pons Natisonis pa stavi v Terzo, «quo loco mola fru- mentaria amni imposita conspicitur». (Primeri: Muratori S. S. I. pg. 483). A edino pravo je Vivianijevo mnenje (o. c. II. pg. 36. in 37,), katero so tudi drugi geografi potrdili (Mannert o. c. III.), da je Broxas sedanja vas Brischis, slov. Brišče, ob levem bregu Nadiže nad Šempetrom. «Pons Natisonis» pa ne more biti drugi, nego oni nad Čedadom pri Ažli. če po Pavlovem pripovedovanju sklepamo, niso bili oni Slovenci, ki so takrat Forojulsko napadli, beneški Slo¬ venci, nego morali so priti iz goriških gor ob Nadiži dol. Ker se niso prav upali v tuji deželi, ustavili so se že pri *) To je «manija» učenjakov, da se bahajo z »ljudsko etimoligijo», in ravno naš Pavel to dokazuje na mnogih mestih. 8 — 114 — Briščah, 6 italj. milj nad Čedadom. Še le počasi so se po¬ maknili do nadiškega mosta. Pavlovo pripovedovanje je tukaj zopet jako neverjetno. Njegov patrijotizem ga je zapeljal predaleč (Primeri: Biz- zaro, I Langobardi e la tomba, pg. 22; Viviani o. c. II. pg. 37). Že slovenska zmota nad vojvodo je jako čudna. Zdi se, kakor bi bili Slovenci vojvodo dobro poznali in ga torej v šali primerjali patrijarhu, ker je prišel s tako majhnim številom svojih. A patrijarh Calixt je preložil še le 737. svoj sedež v Čedad (glej Czornig o. c. 1. pg. 205), torej se je tukaj Pavlu anahronizem vrinil, in vsa pripovest o čeladi je jako dvomljiva (Bizzaro 1. c.). Slovencev gotovo ni bilo prišlo 5000 na Forojulsko, to je za tisti čas veliko preveč. Da jih ni moglo biti, kaže že to, da se niso prav naprej upali, nego so se dvakrat ustavili. Tudi bi se Vectari ne bil postopil, če je bil še bolj predrzen človek, le s petindvajsetimi možmi iti sovražniku nasproti. Zgodovinsko jedro vsega tega bode torej, da je Vec¬ tari nenadoma prišel nad Slovence, ki so bili po Nadiži pridrli na Forojulsko, in jih tako z manjšo močjo prepodil. Vectari je kmalu potem umrl. Njegov naslednik je bil Landari (Landheri) in tega Roduald (P. D. V. 24). Ko je bil nekdaj odšel Roduald iz Čedada, pride Ansfrid iz grada Reunia in se polasti brez kraljevega dovoljenja vojvodstva (693. po Vivijaniju). Roduald, to slišavši, zbeži v Istro in odtod čez mejo v Ravenno in Pavijo h kralju. Anstrid pa ni bil le z vojvodstvom zadovoljen, nego sprl se je celo zoper kralja. Toda pri Veroni ga ulove in pri¬ peljejo pred kralja, ki ga oslepi in pošlje v pregnanstvo. Vojvodstvo forojulsko pa je vladal potem kot namestnik Rodualdov brat Ado leto in sedem mesecev (P. D. VI. 4.-3). Po Adovi smrti je bil izvoljen Ferdulf za forojulskega vojvoda (okoli 1. 700., po Linhartu 705). Bil je to prevzeten človek. Njegovo hrepenenje po zmagi nad Slovenci je uzro- čilo njemu samemu in Forojulcem veliko škode. Za njego¬ vega časa napadejo Slovenci langobarške čede, ki šo se pasle blizu njih, ter jih odpeljejo domov. Langobarški župan (sculdahis-Scliultheiss) onega okrožja, plemenit mož, jo vdere za Slovenci, toda ni jih mogel doiti. Ko se je vračal nazaj, — 115 — ga je srečal Ferdulf in ga vprašal, kaj se je zgodilo z onimi roparji. Župan mu pove, da so zbežali. Na to ga začne vojvoda zasramovati: «Kako bi ti mogel kaj hrabrega iz¬ vesti, ki se po argi (arga J ) = bojazljiv) Argait imenuješ». To moža razjezi, da vojvodu reče: «Bog daj, da bi se prej ne ločila iz življenja, nego se skaže, kdo od naju je bolj bojazljiv«. Ta prigodba nam kaže, da je med Slovenci in Lango¬ bardi trajal na meji večni prepir. Morda so že takrat Lan¬ gobardi gonili svoje čede na slovensko stran, kakor naj¬ demo pozneje po naših gorah obilo laških pastirjev z ovčjimi čedami. Ti so prvi začeli planine zidati in Slovence sirarstva učiti. Celo na črni prsti in dalje na bohinjski strani so imeli Lahi v patrijarški dobi svoje planine. Da je bil začetek naših planin italijanski, kažejo nam že imena najstarejih planin po Tolminskem in Bolškem (n. p. Kašina od ital. cascina, pristava, planina, sirarija, pašnik). Oglejski patrijarhi so dobivali desetino od teh planin, nekatere pa so bile njih prava lastnina. Tako se imenuje Krn (v listi¬ nah Chren ali Cren) že leta 1338. izrečno kot patrijarhova lastnina. Da bi Ferdulf Argaitu pokazal svojo hrabrost, podkupi nekatere Slovence, da so vojake pregovorili, slovensko vojsko na Forojulsko poslati. To se je v veliko nesrečo Fo- rojulcem tudi zgodilo. Slovenci pridero hitro z veliko močjo in postavijo svoje ležišče na strmem hribu (Sv. Gora?), do katerega se je dalo le s težavo priti. Ferdidf je obšel hrib, da bi mogel Slovence od bolj zložne strani napasti. Argait opomni Ferdulfa njegovega psovanja in mu reče: «Jeza božja naj se razlije nad onim naju dveh, ki zadnji Slo¬ vence napade«. S temi besedami obrne konja in začne jezditi po strmi, jako težavni poti na hrib proti Slovencem. Ferdulf se je sramoval, da je iskal toliko priložnega pota in odjezdi za Argaitom po strmini. Tudi vojska mu sledi, čeravno ne z veseljem. Slovenci, to opazivši, začno valiti kamenje na Langobarde in, ko so ti le še bliže prišli, so jih napadli s sekirami in orožjem ter skoro vse pokončali. Tako jim je bolj ugodnost kraja nego lastna moč pripo- ‘) Primeri svetopisemsko besedo «raka>. 8 * 116 — mogla k zmagi. 1 ) Vse forojulsko plemstvo je bilo uničeno, tudi Ferdulf in Argait sta padla. Tako lepa vojska, ki je tukaj poginila, bi bila lahko pod pametnejim vodstvom tisoče sovražnikov premagala. Samo Langobard Munichis, katerega sin Peter je bil pozneje izvoljen za forojulskega vojvodo, se je takrat po svoji hrabrosti odlikoval. Ko je bil vržen raz konja, in mu je en Slovenec hitro roke zvezal, izvil mu je še z zavezanima rokama sulico iz desnice ter ga ž njo prebodel. Potem se je zvezan zatakal po hribu navzdol in je tako srečno ubežal (P. D. VI. 24). Ferdulfov naslednik je bil Corvulus, in ko tega kralj zaradi razžaljenja odstavi, pride na njegovo mesto Pemmo, pameten mož, ki je za deželo jako skrbel (P. D. VI. 25., Muratori 25. in 26). Pemmo je odgojeval zraven svojih tudi sinove drugih plemičev na dvoru. Hotel si je narediti iž njih krepke vo¬ jake. Ko se mu je bilo že nekoliko posrečilo, pride mu novica, da so se prikazali Slovenci v veliki množini pri Lauriani (Laurini) (po Linhartu 1. 718., bržkone pa pozneje okoli 1. 725). Z onimi mladeniči napade Pemmo Slovence tretjikrat in jih veliko pomori. Od Langobardov pa je padel sam starček Siguald. Že dvakrat poprej se je bil nad Slovenci maščeval, n tudi v tretje se ni dal zdržati. Vojvodi in Lan¬ gobardom, ki so ga pregovarjali, naj ostane doma, je od¬ govoril: «Ker sem smrt svojih dveh sinov (padla sta bila v onem poboju pod Ferdulfom) že zadosti maščeval, hočem sedaj rad umreti, če že mora tako biti». Ker se je Pemmo bal, da bi še koga svojih izgubil, sklenil je na bojišču mir s Slovenci. Od onega časa so se Slovenci zmerom bolj bali pred forojulskim orožjem (P. D. VI. 44.-55). To Pavlovo poročilo je zopet enostransko. Čeravno so bili Slovenci slabeje oboroženi, vendar so svojo hrabrost že v drugih bojih zadosti skazali. Da bi bil pri teh napadih le en sam Langobard padel, je nemogoče. Ali pa so bili ti trikratni napadi le majhne praske s posameznimi bolj od¬ daljenimi Slovenci? Vsekako Slovenci še niso bili oslabeni, ker niso bežali, nego so poprej sklenili mir. Tudi Dimitz (o. c. pg. 106) potrdi, da je morala hrabrost Slovencev ') Nasledek te zmage je bil, da si Langobardi gotovo niso več tako precej upali žaliti pašinske pravice Slovencev. — 117 Pemmonu imponirati, ker se je požuril ž njimi mir skleniti. (Primeri: Trdina, Zgodovina slov. naroda, pg. 34.-35.) Kraj bitke stavi večina pisateljev v Istro, kjer je mesto Lovrana (Linhart, o. c. pg. 151; Dimitz 1. c.). A Istra je bila bizantinska in Langobardi je ne le niso pred Slovenci branili, nego bi jo bili radi še sami napadli. Pravo je torej Vivijanijevo razlaganje (o. c. pg. II. 118), da je Lauriana ali Laurina sedanja vas Lavariano 1 ), 11 km južno od Vidma in 35 km od vzhodnega brega rečice Cormora. Lavariano leži torej v oni sedaj polaščeni slovenski nasel¬ bini, in to kaže, da so Slovenci, s katerimi se je Penimo bojeval, z Goriškega mimo Kormina udarili v Italijo. Z dovoljenjem prejšnjih vojvod je bil škof Fidencij prenesel svoj sedež že. delj časa iz mesta Julija (Zuglio) v Forojuli (1. 707). Czornig (o. c. L pg. 205) misli, da so ga v Juliji Slovenci preveč nadlegovali. To je težko verovati, saj se nikjer ne bere, da bi bili Slovenci do tje gori segali. Resnica bode bržkone, da je škofu Fidenciju bolj dopadlo živeti blizu vojvodskega dvora nego v pozabljenem po- gorskem kraju. To misel so morali podpirati tudi foro- julski vojvode, ker so s tem svojemu dvoru pridobili novo svitlobo. «Ricordino storico» ima prav (pg. 313), da je bil ta škof le tako imenovan «chorepiscopus», škof na de¬ želi, t. j. tak, ki je daleč od škofovega sedeža opravljal tista škofovska opravila, za katera ni potreba posebnega škofovskega blagoslova. Taki škofi so bili takrat v navadi (na Koroškem n. pr. je bil v Teurniji). Zaradi tega pa še ni treba misliti, (kakor «Ricordino,» 1. c. trdi), da bi ti škofi ne bili prebivali v Zugliu, nego da pomeni tu Julium kak drug panonski ali noriški grad zunaj Frijulskega. To mnenje je brez 'podlage, ker mi si prav lahko razlagamo, da je bilo treba za kraje ob gornjem Taljamentu, za Karnijo v sedanjem pomenu, posebnega škofa na deželi (chorepiscopa), ker so ti precej daleč od Ogleja in vsled visokih gor nekoliko ločeni od druge Fur¬ lanije. In ravno Zuglio je nekako središče te Karnije in je imel takrat veliko večjo važnost, ker je ležal ob eni glavnih h Ta kraj je daroval Karol V. 17. junija 776. oglejskemu patri- jarhu sv. Pavlinu, odvzevši ga poprejšnjemu posestniku Valdandu,. ki je bil zapleten v zaroto vojvode Rodgauda. (Manzano, Annali del Friuli I. pg. 232). - . ■ ' — 118 - cest, ki je peljala iz Ogleja ob Taljamentu in čez Plecken- Alpe v Aguntum (Lienz). Njegov naslednik je bil Amator (707). Patrijarhu Ka- likstu ni hotelo dopasti, da je prebival njegov škof na voj- vodinem dvoru, med tem, ko je moral stanovati sam na deželi v Korminu. Prepodil je torej Amatorja in se sam ustanovil v njegovo hišo. Pemmo ga da zaradi tega zapreti, in skoro bi mu bil celo življenje vzel. Ko izve to kralj Luitprand, se razsrdi, odstavi Pemmona in izroči vojvodstvo njegovemu sinu Katchisu (738). Pemmo je hotel zbežati k Slovencem in si zopet pridobiti vojvodstvo, pa Ratchis mu sprosi kraljevo milost. Toda kralj da zapreti vse njegove pomagače (P. D. VI. 51). Kakor Pemmona je hotel Luit¬ prand tudi beneventskega in spoletskega vojvodo pokoriti in ju zopet podvreči svoji oblasti, a s tema dvema je imel več opraviti. Pemmonova nesreča je Slovence, ki so do tedaj Lan¬ gobardom plačevali davek (P. D. IV. 39.), osrčila, da so ustavili to plačevanje. Ankerskofen (o. c. II. pg. 55.) ima prav, če misli, da se Slovenci niso oprostili tega davka z orožjem, nego s tem, da so znali v svoj jn-id obrniti čudne razmere, ki so bile nastale takrat na Forojulskem. A Slovenci se niso za dolgo otresli sitnega bremena. Odpoved davkoplačevanja nagne . vojvodo Ratchisa, da se vzdigne s svojimi vojaki v Karniolo, deželo Slovencev (in Carniolam, Sclavorum patriam, cum suis ingressus), jih veliko pomori in vse pokonča. Ko ga pa Slovenci nena¬ doma napadejo, ne more več dobiti sulice od svojega orož¬ nika in ubije prvega, ki pride nad njega, s palico, katero je ravno imel pri roki (P. D. VI. 51-52). Kje je ležala «Karniola» in kaj je obsegala? Odgovor na to vprašanje je prevažen za razlaganje tega mesta Pavlove zgodovine. Večidel mislijo razlagalci, da pomeni Karnijola Kranjsko v njegovem sedanjem obsegu (Prim. Dimitz o. c. pg. 97). Zeuss (o. c. pg. 620) piše, da so Lan¬ gobardi, kakor se zdi, imenovali Karniolo oni del stare Karnije, kateri se je na vzhodni strani julskih Alp raz¬ prostiral in katerega so bili Slovenci posedli. Vpraša se, (1. c.) ali ni Karniola «mala Karnija» nasproti onemu delu Karnije, katero so Langobardi zavzeli. Linhart (1. c. II. 119 — pg. 154-155) sklepa iz tega, da se je Ratchis zaradi od¬ povedi davka maščeval nad Karnijolskimi Slovenci, da je morala biti Karniola ravno tista dežela, katero je Pavel poprej imenoval Zellijo. 1 ) Znano je, da je stara Karnija proti vzhodu segala le do julskih Alp, ali do sedanje goriško-kranjske meje (glej Sprunerjev atlas antiqus št. Vlil. in IX). Forbiger (Hand- buch der alten Geographie III. pg. 582) misli sicer, da je obsegala stara Karnija tudi vse Kranjsko v današnjem po¬ menu, a ta njegova misel se opira le na podobnost imen Karnija in Karniola in stoji v nasprotju z najveljavnejimi starimi geografi Plinius, Strabo itd. Karniola pa ni nič drugega, nego «mala Karnija». More se torej tudi le v onih mejah cele Karnije iskati. Linhart ima torej prav, če trdi (o. c. II. pg. 154), da je Pavel pod Karnijolo razumel najpoprej deželo, ki leži tik Forojulskega (le ne spada k njej Ziljska dolina), in tudi Zeussovo mnenje (1. c.), da je bila Karniola ona dežela proti vzhodu, katero si niso Forojulci podvrgli, je pravo, le da se pod Karniolo iz početka ni mislilo na Kranjsko. Karniola je obsegala severno Kranjsko in Tolminsko! Zato se Tolminci še vedno imenujejo Kranjce (česar ne delajo ni Notranjci ni Dolenjci). Karniola je bila torej Pavlu D. se¬ danje Goriško, zlasti njen srednji in severni del. 2 ) Počasi se je pa pojem Karniola razširil dalje proti vzhodu, ker so stanovali na obeh straneh julskih Alp enaki prebivalci. Gotovo ni prazno Linhartovo mnenje (o. c. II. pg. 155. in 156), da so začeli v IX. in X. stoletju Kranjsko zaradi tega imenovati «Karniolo», ker so našli neko podobnost med imeni Krajna, Karnija in Karniola in ker jim prvotni obseg Karnije ni bil več znan. čeravno Miklosich (Fremdworter in slav. Spr., Denkschr. der Wiener-Akademie, Bd. XV. pg. 73.-140. sub Kranj) trdi, da je Kranj, Kranjsko nastalo iz Carnia, bode vendar to ime bržkone slovenskega izvira, kar tudi večina nemških pisateljev priznava, ker se to ime še le s prihodom Slovencev prikaže in ker listina Otona ‘) Šafarik (o. c. II. pg. 333) razlaga, da je bila Karniola blizu sedeža forojulskih vojvod, zapadni del današnjega Kranjskega in bližnji kos Forojulskega. 2 ) Karniola je bila Pavlu D. slovenska dežela sploh («Sclavorum patria») na južni strani Karantanije. 120 — II. iz leta 974. izrečno pove, da se Karniola po domače, z ljudskim izrazom (vulgo) «Chrainmarcha» imenuje. V drugi listini istega leta se čita: In regione vulgari voeabolo «Chrena», kar Šafafik od tod razlaga, da se je takrat mesto kraj kr e izgovarjalo (Šafafik o. c. II. pg. 336). Krajna je bilo torej domače, slovensko ime, a Karniola učeno, diplomatiško. Karniola za Kranjsko in Carniolenses za Kranjce je prišlo pri učenjakih skoro v splošno rabo. Tako piše Ein- hard, Vita Hludovici imper. k 1. 820: «Carniolenses qui circa Savum fluvium liabitant et Forojuliensibus pene con- tigui sunt». Ta «pene» kaže, da je ležala vendar med Foro- julskim še druga deželica, t. j. Goriška, ki se je pa ravno zaradi sorodnih prebivalcev bolj prištevala Kranjskemu. Geografus Ravennae (1. 886.) nam je le po izpisku znan, in ravno zaradi tega so njegova poročila o Karniji in Kar- nioli jako zmešana. On piše IV. 37.: (Alpes dividunt) inter Carantanos et Italiam, inter patriam Carnium (Carniam ?) et Italiam: quae juga Carnium ab antiquitus Alpis J.ulia (In IV. 21): Juxta ipsam Valeriam (spodnja Panonija) po- nitur patria, quae et Alpes Juliana anniquibus dicebatiu. Quam patriam Carnecli (Kranjsko?) qui Valeriam patriam, ipsi eandern descripsere Philošophi. In qua Carnecli patria fluvius, qui dicitur Corcac (Krka)*. 1 ) V tej zmešnjavi se človek težko zaveda. Carnia, Car- neola in Carnech se vrste druga za drugo, a stroge ločitve med temi pojmi ne zapaziš nikjer. Izraz «Carneola patria > kaže, da je naš geograf Pavlovo zgodovino poznal, a zraven rabil še druge vire. Videti je, kakor bi mu vsa ta tri imena eno in isto pomenila. Toda vrnimo se zopet k našemu tekstu. Beneški Slovenci so se bili bržkone s pomočjo go- riških, (Primeri: Terdina, Zgodovina slov. naroda, pg. 36) morda na njih prigovarjanje, uprli Forojulcem. Zato je hotel Ratchis te poslednje kaznovati in zato je bržkone ob Nadiži na Tolminsko udaril. 2 ) A da ni prišel daleč, kaže h Ravno tu imenuje tudi mesta: Seution (Siscia?) in Patiurna (Petovium?), torej je spadal po njegovem mnenju tudi del Panonije Saviae h Kranjskemu. Primeri: Pallmann, Geschiclite der Volkerwan- derung I. pg. 12. — 2 ) Sploli na Slovensko, morda tudi po Vipavski dolini. — 121 Pavlovo pripovedovanje. Kakor se da sklepati iz zadnjih besedij njegovega pomanjkljivega poročila, moral je bežati celo pred Slovenci nazaj na Forojulsko, in ti so ostali svo¬ bodni. Vendar to ni veliko koristilo beneškim Slovencem, , morali so bržkone tudi pozneje plačevati davek Forojulcem. To so zadnje vesti, ki jih imamo iz Pavla Diacona o Slovencih. IX. Kratek vspeh tega preiskovanja je, da so Slovenci od svojega prihoda v novo domovino pa do polovice VIII. stoletja svobodno in sami za-se pod svojimi župani živeli, izvzemši zdaj večja, zdaj manjša pritiskanja od avarske strani, kakor n. pr. v srednjem veku od turške. Tudi se je iz tega raz videlo, da se goriška dežela 'azun njenega ravnega dela že za Langobardov ni več štela k Italiji, kakor je bilo poprej pod Rimljani. Pod Ka- rolingi je bila sicer zopet Forojulskemu pridružena. To '■administrativno združenje je ostalo, dokler ni Oto III. leta 1001. goriške grofije ustvaril s tem, da je Forojulskemu ‘grofu Verigandu (Verihenu) daroval polovico Gorice z okolico, ki je torej ležala že zunaj njegove grofije. (Prim. Qzornig o. c. I. pg. 629-631). A svoboda Slovencev ni trajala več dolgo. Od Lan¬ gobardov se jim sicer ni bilo nič bati, ker ti so imeli dosti opraviti s papeži in Franki. Toda ko 1. 748. napadejo Avari koroške Slovence (njih cvetoče poljedelstvo jim je obetalo bogat plen), pokliče koroški vojvoda Borut Bavarce zoper tolikega sovražnika na pomoč. Ti res pridejo in prepode Avare, a utrdijo tudi svojo nadoblast nad koroškimi Slo¬ venci. Bavarski vojvode so bili že poprej od Frankov odvisnL a 1. 788. pošlje Karol Veliki upornega Tasila II. (748-788) v samostan in uniči bavarsko rodno vojvodstvo. Tako so prišli tudi koroški Slovenci pod Karola. Istega leta so zgubili tudi južni Slovenci svojo svo¬ bodo. Karol premaga 1. 774. langobarškega kralja Deziderja in združi njegovo deželo s svojo. Tudi forojulski vojvoda bi se bil moral udati. A Kotgaud (Rotcausus) in vičentinski vojvoda Gaidus se postavita Frankom pri mostu na Livnici ter jih premagata. Vendar ju je Karol spravil z obljubami — 122 — na svojo stran in si tako prisvojil tudi Forojulsko. Rotgaud je ostal vojvoda (Andreae Bergam. Chron. Pertz SS. III. pg. 234). Toda spunta se zopet na korist Deziderijevega sina Adelhisa in 1. 776. ga Karol premaga in odstavi. Tako so se Franki približali Slovencem tudi od te strani. Gotovo je bilo, da se Franki ne ustavijo na meji mirnih Slovencev, nego da si tudi te prisvoje, zlasti ker so hoteli pokoriti zadej stoječe Avare. Zaradi razpora med Franki in Bizantinci napade Karolov sin Pipin 1. 788. Istro in Liburnijo ter si podvrže pri tej priložnosti vse Slovence tja do Panonije. S frankovsko nadvlado se začenja nova doba v slovenski zgodovini. Še istega leta uredi Karol v Ratisboni novo pridob¬ ljene dežele'. Naredil je iž njih «marke» (krajine), katere je izročil frankovskim grofom. Forojulsko z Goriškim in morda tudi z Istro je spadalo k trevižanski marki, katero je dobil mejni grof Markar. Markarju je sledil (795.) Erih in Erihu Cadolaus (Oadolach 799-819) in temu zopet Bal- derich. Ker se ni bolgarskim napadom uspešno branil, ga odstavi Ludovik Pobožni 1. 828. in razdeli njegovo marko na 4 grofije; Forojulsko, Istro z delom Kranjskega, Do¬ lenjsko in spodnje Štajersko (marchia juxta Soinvam). Po bertinjanskih virih (Formentini, Beitrage zur Gescliichte v. Gorz) bi bilo takrat Goriško pripadlo Koroškemu (?). Leta 825. izroči Ludovik Pobožni svojemu sinu Ludoviku Nemcu z bavarskim podkraljestvom tudi Koroško. V naslednjem času je ostala ta dežela v oblasti bavarskih vojvod, pod katerimi so vladali različni grofi Koroško. (Diimmler sud- ostliche Marken, Archiv f. ostem. Gesch. Quellen X.) Verjetnejše je pa, da je ostalo Goriško 1. 828. pri Fo- rojulskem. Vsled verdunske pogodbe (1. 842.) je dobil Fo¬ rojulsko kot del Italije cesar Lothar. Ta je postavil za mejnega grofa svojega svaka Eberharda (846. ali 848). L. 867. mu je sledil sin Unhroch (Hunrock) in okoli 875. brat poslednjega Berengar, ki je leta 888. dospel do časti kralja italijanskega. Kdo je vladal Forojulsko od 1. 828. do 846., ni znano, kaže se pa, da so morale takrat vladati v deželi jako anar¬ hične razmere (Primeri: Podrecca, Le Vicinie, pg. 29). Andreae Bergam. Chron. cap. 13. (Pertz S S. III. pg. 235.) — 123 — piše: «Multa fatigatio Langobardi et opressio a Sclavorum gens sustinuit usque dum imperator Forojnlanorum Ebhe- rardo principem costituit». Slovenci so torej zopet ponovili svoje sovražne napade na Forojulsko. Vendar si ne smemo misliti v tem kaj posebnega, nego le mejne prepire, kakor so se še v poznejih stoletjih med obema deželama pogosto pripetili. Dodatek k str. 105. Težje je razložiti ime Medarija. Z ozirom na to, da je bila meja med Italijo in Koroško še v prvi polovici sred¬ njega veka pri Vratih (vzhodno od Kokove, kjer se dolina zelo zožuje), mislili bi lahko na Me d gorj e, kjer stoji župnijska cerkev s starimi slikami. Na travniku blizu te cerkve, ne daleč od Žilice, so taborili 1. maja 1227. ko¬ roški vojvoda, njegov točaj Herman Ostro viški in Kol Finkensteinski s 100 drugimi vitezi. Ti so pozdravili nemš¬ kega pevca Ulrika Lichtensteinskega, preoblečenega kot Venera, z besedami: -«Bog vas sprhni, kraljeva Venus!» ] ) Ulrikovo potovanje je bilo «oficijelno» naznanjeno in zato ga je koroško plemstvo dočakalo na deželni meji. Prva koroška trdnjava je bila Strassfried, sedaj razvalina nad Medgorjem. Popravljen in popolnjen ponatis iz is zove se Iti- nerarium Hierosolymitanum, sestavljen v III. stoletju, a popravljen 1. 333. 2 >o Kr. Poštna karta, napravljena ob času cesarja Teodosija Velikega (koncem IV. stol.) se nam je ohranila samo v nepopolnem prepisu iz druge ilo¬ vice XIII. stoletja (okolo 1. 1268 ). Po avgsburškem patrieji Peutingerji, ki je bil 1. 1507. ta prepis kupil, imenuje se omenjena karta Tab ul a Peutingeriana, in j edini izvod 9 Archeografo Triestino, Nova serie I. pg. 93. 138 — nahaja se zdaj v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. Sedaj jo imenujejo Kastorijevo «svctovno karto». Itinerarium Antoniih pozna med Akvilejo in Logatcem Longaticum) samojednopostajo: Fluvio FrigidoXXXVI miljar (po 1-479 km.) od Akvileje in XVII od Intinerarium Hierosolymitanum in Tabula pa navajata sledeče: Logatca. Peutingeriana It. Hierosol. Aquileia XI. Ad undecimum XII. Ad fornulos XII. Castra (inde surgunt. Al pes Juliae) VIII. Ad Piruin (summas Alpes) X. Tab. Peuting. Aquileia XIII. Ponte Sontii Fluvio Frigido XV. In Alpe Iulia V. Longatico. Longatico. Kakor se iz tega vidi, ne vjemajo se med seboj po¬ datki potopisov in karte. Po It. Anton, znaša daljava med Akvilejo in Logatcem LVIII rimskih milj, t. j. 85‘78 km; po Itin. Hierosol. pa le LIV = 79‘86 km., dočim se po tabuli Peut. ne more določiti daljava, ker je prepisovalec izpustil število milj med postajo «Ponte Sontii» in med «Fluvio Frigido». Kar se prvega razločka tiče (58:54), sprevidi vsak,, da ni znaten in da bržkone od todi izvira, ker so v III. stoletju natančnejše izmerili daljavo postaj, nego v II., ali pa ker so morda tudi cestno črto tu pa tam kaj pre- naredili in jo okrajšali. Da so Rimljani svoje ceste poprav¬ ljali in preustrojali, vidi se že in tega, da imata poznejši potopis (Hieros.) in karta mnogo več postaj, nego prvi. Verjetno je tudi, da so Rimljani svoje postaje («man- siones») in mesta, kjer so konje menjavali ali pa priprego dobivali («mutationes») prestavljali in preminjali. Zato be¬ remo u It. Hierosol., da je bila' prva postaja od Akvileje proti iztoku 11 milj oddaljena, a po Tab. Peuting. 14 milj. Od postaje «Fluvio Frigido» ali «Castra» do Logatca je iz¬ našala daljava po It. Anton. 22 milj, po It. Antoninu 19, — 139 — a po Tabuli Peuting. 20 milj. Postaja v Hrušici je, bila po Itin. Hieros. 9 milj od «Fluvio Frigido», tam kjer je sedlo najviše, in 10 milj od Logatca. Po Tabuli pa je ležala ta postaja 15 milj «Fluvio Frigido» in le 5 milj od Logatca. Ker je daljava med «Fluvio Frigido» in Logatcem ista, zato moramo sklepati, da so Rimljani pozneje premestili postajo v Hrušici (morda zaradi velike zime) in postavili jo bliže Logatcu. Predno poskusimo natančno določiti lego gori omenjenih postaj, bodi v obče opomnjeno, da so Rimljani zidali ceste najbolj za vojaške namene in da torej niso 'gledali to¬ liko za zložnost cest, kakor na kratkost in na možnost najhitrejšega pomikanja. Kakor Turki po Rosni in Herce¬ govini, tako so zidali tudi Rimljani ceste, ki so šle kar naravnost in se niso zvijale v ovinkih, tudi po strmejših rdili ne. Zato pa so morali poiskati vedno najniže pre- ) >de in take obronke, ki se počasi in j e dnom er n o spu¬ ščajo k dolinam. Zato se mora iskati pri zasledovanju mavca rimskih cest vedno najkrajša črta. Kratek, naravnostih smer pa so dali našim cestam oržkone še le Rimljani. Znano je, da so cesarji August, 1 a d rij a n in S e p t i m i u s Severus (kakor tudi nj egov in C ar a c ali a) vojniške ceste popravili in zelo zboljšali. \ T a nekem nadpisnem kamenu v Akvileji se čita, da je dal cesar (Hadrijan) po svojih mladih vojakih nove italske egije (ime je dobila od It ali k e, rodnega mesta Hadri ja¬ lovega) popra viti in utrditi staro, razpadajočo cesto od mestnih vrat do mosta* 1 ). Večina pisateljev misli, da se na ta most iskati na Soči pri Maj niči. Napisni kamen nenuje to cesto «via gemina*. Zato so nekateri tega mnenja, a se je vsa cesta po vipavski dolini in čez Hrušico nazi- ala s tem imenom 2 ). Ali bodi temu kakorkoli, to je gotovo, 'da je vipavska esta šla iz Akvileje v ravni črti proti Vili Vi cen ti ni, roti S. Nicolo, Rudi, Vilešu, Gradišču in Majnici. 'b tej črti se je našlo premnogo napisnih kamnov, rimskih enarjev, opek z nadpisi, lepotičja iz grobov, temeljnih 9 Primeri: Czornig Gorz-Gradisca, pg. 162 in 169 opazka. 2 ) Arclieografo, zv. X. str. 392. — 140 — zidov, in še celo mozaikov ter mramornih plošč. To nam priča, da so morale ob tej cesti stati tudi palače in letni dvorci. Že dr. Kandler je bil našel sledove rimske ceste in jednega mosta pri Monasteru. Ostanke te ceste med Mo- nasterom in Vilo Vicentino imenuje ljudstvo «la petrata» (ker je bila s kamenjem potlakana), ali j>a tudi «levata» (ker je bila uzvišena nad bližnjim poljem). Od todi ima S. Nicolo svoj pridevek «di Levada» (tudi «della Comenda»), ker je bil lastnina Ivanovcev. L. 1883. in 1884. je izkopal g. Josip Urbanetti iz Akvileje veliko število sarkofagov z nadpisi na mestu, ki se imenuje Colo m bara (jeden kilometer od Monastera naprej). Tu so našli na zapadni strani ceste štiri vrste sarkofagov, ki ležijo jedna za drugo od severa proti jugu. Nadpisi na njih so vsi ali iz poslednjih časov republike, ali pa iz prve dobe cesarstva. V sarkofagih so se našli denarji in mnogo lepotičje iz brona, srebra, stekla in slonove kosti 1 ). Pri Vilešu je šla rimska cesta malo bolj na iztoku od sedanje, mimo pokopališča in cerkvice sv. Mihela. Pri tej cerkvici izkopujejo kmetje pogostoma na svojih poljih rimske grobe, kose mramora, tla od mozaika, denar in drugo lepotičje. Posebno bogat zaklad so odkrili 1. 1842. ne daleč od Soče, in še 1. februarja 1880. so našli v neki njivi blizu Soče 52 grških in rimskih novcev. Sedanja cesta iz Vileša v Gradišče je bila izpeljana še le pod francosko vlado. Blizu Gradišča in naprej proti Majnici je razdrla Soča v svojih strašnih poplavili 1. 1490., 1667. vsako sled rimske ceste, tako, da se njen tir ne da več določiti. Pri Majnici pa je stal most še do 1. 1268, ko ga je dal podreti patri- jarh Gregor, iz Montelong a, vračajoč se od brez¬ uspešnega obleganja Gorice. Vendar se zdi, da takrat most ni bil popolnoma razrušen, ali pa, da so ga pozneje zopet popravili, ker beremo, da so Benečani ta most 1. 143 zopet podrli in popolnoma razrušili, da bi ne mogli Turki čez Sočo v furlansko nižino. Na tej črti od Akvileje do Sočinega mosta sta stali po naših virih (It. Hierosol. in T. Peutg.) dve postaji, t. J ) Archeografo triestino, zv. XI. str. 360 . - 141 j. A d undecimum in Pons Sontii. Daljava prve od Akvileje je iznašala 11 rimskih milj (16 - 3 km.), torej blizu toliko, kolikor je Gradišče oddaljeno od Akvileje, namreč 17 km. Starejši zgodovinarji so iskali postajo «Ad unde- cimum» v Gradišču 1 ). Čeravno je ime tega kraja čisto slo¬ vensko in je torej sedanje Gradišče nastalo še le po pri¬ hodu Slovencev, vendar že to ime samo priča, da so Slo¬ venci ob svojem prihodu vsako staro naselbino ali njeno razvalino krstili z imenom gradišče. In zares trdi Ritli de Colemberg 3 ), da je že od starodavnih časov stala trdnjavica na holmcu blizu Gradišča, katerega so pozneje razkopali in napravili na njegovem mestu trg «Mercaduz». Ker se o tem ujema tudi daljava postaje «Ad undecimum» od Akvileje, zato lahko z mirno vestjo trdimo, da se je ta postaja nahajala pri današnjem Gradišču. (Nekateri iščejo to postajo pri Ronkah 3 ), ali za to nimajo nobenega do¬ kaza razen jednakosti daljave od Akvileje). O legi postaje «Pons Sontii» so jedini malo ne vsi starinarji, da se je nahajala pri Majnici, blizu izliva Vi¬ pave v Sočo, tam, kjer je še v srednjem veku držal most čez Sočo, kakor smo poprej videli. Tudi daljava tega mesta od Akvileje (14 r. milj =21-7 km.) odgovarja popolnoma resnici in zato o tej postaji ne more biti nobene dvombe več. Tudi od Sočinega mosta naprej za Vipavo se pozna na več m estih tir stare rimske ceste. Tako se imenuje med narodom poljska cesta od Sovodenj naravnost naprej mimo mirnskega pokopališča in naprej do mosta čez V r- tojbico še zmirom «rimska cesta». Smer in kratkost te črte se ujema pojmlnoma z rimskimi načeli o zidanju cest, torej ni dvomiti o resničnosti narodovega pozname- novanja. Od Vrtojtnce naprej^ proti Bukovici in Volčji dragi je držala rimska_ cesta ob znožju vrtojbenskega hriba («Sv. Ot»), ker bliže Vipave je_bil svet močvirnat in poplava m p odvržen. Na tej črti nam je zabeležil It. Hieros. postajo A d f or nul o s («pri pečeh»), 23 rimskih milj (34 km.) Ta da- b Prim : Cluerius, Germania, Italia, Sicilia antiqua; Kata n- c s i c h, Orbis antiqus, Budae 1824-. 2 ) Geschichte des zweiten Venezianischen Krieges. s ) Archeografo triestino, zv. X. str. 387. — 142 ljava se strinja popolnoma z oddaljenostjo Bukovice od Akvileje. Kakor je znano, je svet okolo Bukovice ilnat in pečenje opeke je til že od starodavnih časov v navadi. Ker se torej ujema daljava s svojstvom kraja, zato je določena lega tudi tretje postaje od Akvileje naprej. Od Bukovice naprej so iskali nakateri vipavsko cesto zmerom za vodo. Ali ne samo, da se Vipava todi zavija, nego tudi njena dolina je po nekaterih mestih zelo ozka, tako, da že zaradi tega ni verjetno, da bi bila šla rimska cesta vedno za reko. Tudi govorijo jasni in še vidljivi ostanki potlakane rimske ceste proti temu mnenju. Pri Selu sledi se namreč vidljivo stara cesta. Njen sled drži od Batuj po polju proti Selu in potem zadej za hišami te vasi (na desni strani nove ceste) naprej čez ob¬ činski pašnik Sovin proti Goričici. Na zapadni strani te vasi, na mestu Stepnjak, (parcela 122 katastra] n e mape) so odkrili pred 20 leti kos rimsko ceste. Za Berbu- čevo hišo v Selih (na parceli 549) so našli poleti 1. 1886. deset grobov iz II. stoletja, in sicer prav zraven smeri stare ceste. Tudi pod Sovinom so izkopali že večkrat star denar in staro orožje. Vrhu vsega tega nam zatrjuje še ustno sporočilo, da je prav todi mimo držala stara «to- vorna pot*. S tem je dokazano, da rimska cesta ni držala za Vi¬ pavo, nego po hrbtu, ki se razprostira na njeni severni strani. Od Volčje drage je držala bržkone na Vogersko. (Ta vas je dobila ime od Ogrov, ki so hodili todi mimo v Italijo ropat, kakor tudi cesta mimo Palme nove in Ko- drojpa naprej v Italijo). Orl Vogerskega je šla potem za potokom Vogrščekom naprej proti Batujam (Batovljam). Se sedaj imenujejo «na Rimci» jeden del šempaskih Bre¬ gov (tako je ime hrbtu na severni strani Vogerščcka) in Na Oštariji* pravijo jedili senožeti blizu ITuhovega malina ob potoku Kozjaku pod Črničami. Dandanes pa ni tam nobene gostilnice in omenjeno ime mora torej izvirati iz starejših časov, ko je še mimo tega malina držala glavna pot.') h Tudi stara v batujska cerkev sv. Jur j a (!) je stala blizu Huho- vega malina. — 143 — Od Goričice naprej ne sledi se sicer več rimska cesta, ali vsakdo lahko ugane, da je držala poleg današnje ceste naravnost naprej mimo Križa proti Ajdovščini. Že samo ime tega kraja nam spricuje, da imamo tu iskati staro, predkrščansko naselbino. Ali tudi stare zidine v Ajdovščini nam to potrjujejo. Schonleben in Valvazor trdita, da se more še šestnajst stolpov nekdanjega ozidja zaslediti, a sedem da se jih dobro pozna. Tudi napisni kamni in druge starine so se* našle v Ajdovščini, tako, da ne more nihče dvomiti, da je bila tu rimska naselbina. Po naših potopisnih virih je bila četrta postaja od Akvileje Castru m a d fluvium frigidum. Nekateri po¬ topisi imajo samo prvo polovico tega imena, nekateri pa samo drugo. It. Hieros. stavlja samo «Castra», a It. Ant. in Tab. Peuting. samo «Fluvio frigido». Vendar so vsi zgo¬ dovinarji v tem j edini, da oboje pomenja le jedno ter isto postajo. To postajo so iskali oni, ki so mislili, da je šla rimska cesta zmerom za Vipavo, naravno da blizu te reke, n. pr. Cluverius pri Ustji («Gemiide), Katancshich pri Vi¬ pavi (trgu) in pri Sv. Vidu; Sprunner pa stavlja 1 ) ob iz¬ livu Branice v Vipavo na desno stran «Ad fluvium frigi¬ dum*, na levo pa «Ad Castran». Mommsen pa ne določuje mesta te postaje, nego zaznamuje samo na svoji karti, 2 ) da se pri Ajdovščini nahajajo rimske starine. Itin. Anton, beleži, da je od Akvileje do «Fluvio fri- gido» 36 milj, Itin. Hieros. pa 35, dočim se iz tabule ne more izvedeti daljava, ker med ponte Sontii in med Fluvio frigido niso zabeležene milje. Ta daljava kaže odločno zopet na Ajdovščino, ki je v resnici 54 km. od Akvileje oddaljena, torej malo več nego potopisi povedo. Daljava med Bukovico in Ajdovščino (20 km.) je nekoliko večja, nego med postajama «Ad fornulos* in «Ad fluvium frigi¬ dum* (t. j. 12 milj ----- 17*75 km.). Ta razlika prihaja morda od todi, da je bila rimska cesta mnogo ravnejša, nego da¬ našnje poti, ki držijo v isti meri. Odločnejše pa nego jednakost daljave je to, da se v Ajdovščini nahaja mnogo rimskih starin. Pomembe polno J ) Sprunner, Atlas antiqus, karta št. VIII. 2 ) Mommsen, Corpus Inscriptionum latinarum, Vol. III. pars. 2. tabula IV. 144 — je tudi ime «Fluvius frigidus» = mrzla reka. Ta pridevek se nobeni drugi vodi v teh krajih bolj ne prilega, nego ravno Hublju, ki teče tik Ajdovščine. Ker izvira malo više izpod skalovja iz podzemeljskih jam, v katere se odceja mokrota trnovske planote, zato je njegova voda izredno mrzla in celo škodljiva za travnike. Tako tudi o leži četrte postaje ne ostaja nobenega dvomba več. Od Ajdovščine naprej je držala rimska cesta — kakor že vemo —• proti Hrušici. 1 ) Morala se je torej počasi vzdigati in siliti navzgor po južnem obronku Grebena (Kolka, 964 m.). Naslednja postaja na tej črti je bila Ad Pirum, IX milj od «Castre» (Itin. Hieros.), t. j. 13 - 3 km., prav to¬ liko, kolikor znaša daljava od Ajdovščine do Podkraja. Tu je morala torej ležati omenjena postaja. Ali ker Podkraj še ne leži na visočini, v pravi Hru¬ šici, zato se je pozneje skazala potreba, staro postajo malo naprej pomakniti, t. j. na bolj samotno in nevarno mesto, kjer je mogla bolje ustrezati popotnim potrebam. Zato imamo na tabuli zabeleženo novo postajo In alpe Ju¬ li a, XV milj od Castre. Ako je ta daljava (22 km.) pra¬ vilno sporočena, tedaj je morala ta postaja ležati že onstran najvišjega mesta v Hrušici, t. j. pri razvalinah cerkvice sv. Jere, kjer se rimsko ozidje še dobro pozna. Od todi naprej ni bilo več daleč v Longaticum (Dolenji Logatec). Tudi Mommsen stavi postajo «In Alpe Julia» na iztočno stran od Hrušice. 2 ) Druga cesta iz Akvileje proti iztoku je peljala mimo najnotrajnejšega zaliva Jadranskega morja in potem naprej l^o robu Krasa na jedno stran v Trst in primorsko Istro, na drugo stran skozi notranjo Istro proti Trsa tu. Po tej cesti so se bili razširili Kami celo do Trsta, katerega Strabon «karnsko vas» imenujejo (1. VII. 5, 2). Z druge strani so pa tudi Istri po tej cesti proti Italiji silili in sku¬ šali prepoditi Rimljane od Akvileje (1. 180 pred Kr.). To cesto beleži jedino le Itinerarium Antonini, ki na¬ vaja sledeče postaje: Akvileja XII, Fonte Timavi XII, ') Prim.: Postojinsko okr. glavarstvo pg. 134-., 158., IGO., in 224-. 2 ) Corpus Inscriptionum latinarum V< I. V. pars. II. tab. I. - 145 — Avesica XVIII, A d malum XVII-25'16, A d Ti tul os XII-17'76, Ter s a ti c o. Prvo postajo ni težko določiti: nahajala se je ob Ti¬ mavi blizu današnjega Sv. Ivana Devinskega. Tudi Peutingerjeva tabula ima na tem mestu zaznamovano po¬ stajo, le da navaja daljavo od Akvileje s XIII miljami (20 - 7 km.), kar se bolj ujema z resnico, ako vzamemo, da je šla ta cesta skozi Papariano, Ronke in Tržič k Ti¬ mavi. Tukaj se vidi na tabuli veliko poslopje načrtano, ki pomenja toplice. Tudi sedaj izvirajo blizu onde mineralni studenci, ki služijo tržiškim toplicam. Strabon pripoveduje, da je stal ob vira Timave hram tracijskega junaka Dijo- meda s prijaznim logom, imenovanim Timavum. Tudi božici Dijana in Minerva sta imeli tukaj svoje hrame in svete gaje. V novejših časih so se našli pri Sv. Ivanu nad- pisi, ki pričajo, da je stal na tem mestu tudi hram «car- skega upanja* (Špes Augusta). Mommsen misli 1 ), da se je pri izviru Timave cesta razdelila: desna črta da je peljala proti gradu Pucinum in naprej v Trst, a leva (poglavitna) pa čez Prosek in Ma¬ terijo proti Trsatu. Ali kdor pozna svet med Devinom in Prosekom, pritrdi nam, da ste obe cesti Je na dalje ostali združeni in da je bilo še le na Proseku mogoče, da se je jedna panoga odcepila proti Trstu. Blizu Nabrežine, zlasti v ondotnih kamnolomih, potem blizu Šempolaja in Praproti so se našli tudi rimski nadpisni kameni. 2 ) Na ta način zaznamovana je smer rimske ceste, ki je gotovo (vsaj poglavitnemu delu) po istej črti peljala, kakor da¬ našnja deželna cesta skoz Nabrežino in Križ na Prosek. Pucinum je bil znan starim zavoljo izvrstnega črnega vina, ki je tam rastlo in kateremu je carica Livija Augusta pripisovala svojo visoko starost 82 let. Livius, lib. XIV. cap. 6). O tem vinu piše Plinij (Historia naturalis lib. XIV. cp. 6): «Gignitur in sinu adritico maris, non procul a Ti¬ mavo fonte, soxeo colle, maritimo afflato, paucas coquente amphoras*. Na drugem mestu (XIV, 3.) pravi, da je «om- nium nigerimum», in na tretjem (XVII. 4,): «Pucina vina in saxa coquuntur». J ) Corpus Inscr. V. 2 . pg. 76. 2 ) Ravno tam. 10 — 146 — O legi tega kraja se je že mnogo ugibalo. Po Ptolo meju je -stal Pucinum v isti zemljepisni dolžini kot Trst, al za štiri zemljepisne minute bolj proti severu, torej m mestu današnje vasi Repnic (Mali Repen). To bi tudi ne¬ koliko odgovarjalo daljavi od Timave (XII milj = 17-' km.), katero navaja Itin. Anton, med tema dvema krajema Ali proti temu imajo pisatelji mnogo pomislekov. Saj Plini sam pravi, da se je pridelavalo pucinsko vino «ne daleč od Timave. Zato išče Mommsen (o. c.) Pucinum pri da našnji Nabrežini. Marchesetti pa dokazuje 1 ), da je mora omenjeni grad le blizu Devina ležati, s čemer se tud večina pisateljev ujema. Nadalje določuje Marchesetti, d, omenjeno črno vino ni moglo drugo biti nego današnj «refošk». Ali to vino da ni rastlo samo blizu Devina neg< po vsem obrežju od Timave do Sestljana. — Zlasti etimc logom ugaja misel, da je ležal Pucinum na mestu današ njega Devina, ker oni izvajajo prvo ime od puca, punc (Pavel Dijakon imenuje ta grad Pontium in zemljepise Guidone Pu violi s), kar pomenja isto kot deva (od toc Devin). Na glavni črti je bila naslednja postaja od izvira T mave Avesica, Anesica, XII milj od prve. Glede na t ■. daljavo je morala lažati (sledeč današnjo cesto) med Prc sekorn (zanj se je odločil Mommsen) in Opčino, kjer j bilo tudi važno mesto, ker od tam se dospe po najkraji poti v Trst. Hitzinger pa misli 2 ), da je ležala postaja Av< sica blizu današnje Sežane. Tretja postaja od Akvileje A d Mal um je ležala 1 milj (26 km.) od Avesice. Zgodovinarji jo stavljajo n; vadno na mesto sedanje Me tari j e, ker so se tu naš nadpisni kameni (tega mnenja je tudi Mommsen). Ali p naznačeni daljavi je morala ležati še nekoliko dalje, t. blizu Gradišča. Tudi na tem mestu so se križale pol namreč cesta, o kateri govorimo tu, z ono, ki je prihajal iz notranje Istre in potem držala naprej čez Karlovco prc Premu in dalj' proti staremu Me tulu v deželi Japido h Del sito deli’ antico Castello Pucino, Archeograf. triest. V. p 413 sg. 2 ) Mittheilungen des liistor. Vereins- fur Kran 1854, pg. 4. 147 — Dežela Japidov, ki se je prištevala Iliriku, pa je se¬ gala blizu do ,Trsta. To nam spričuje med drugim tudi nadpis, ki so ga našli leta 1842 na posestvu gospoda Ne- govetiča. Ta nadpis se glasi tako-le: «Hanc viam derectam per Antium centurionem post sententiam dietam ab A. Plautio legato Ti. Claudi Caesaris Aug. Germ. et postea translatam a Rundictibus in fines C. Laecani Bassi restituit iussu Ti. Claudii Caesaris Aug. Germ. imperatoris L. Rufellius Severus primipilaris». Ta napis pomenja sledeče: Cesarski namestnik A. Plautius (ki je 1. 43 po Kr. Britanijo podjarmil) je bil ukazal sezidati cesto skoz zemljišče Rundiktov. Pozneje pa so to cesto preložili ali morda nadaljevali proti Italiji, tako, da je prestopila meje Ilirika in prišla pod oblast Laecania Bassa, torej pod neposredno vlado cesarjevo, ki je zapo¬ vedoval celi Italiji in zemljam, ki so bile ž njo združene. Zato je ukazal cesar Tiberij Claudij svojemu primrpilaru Rufelliju Severu to cesto popraviti, kakor spričuje ome¬ njeni nadpis. A. Plautius ni mogel biti namestnik druge zemlje nego Dalmacije in Ilirika, kakor je dobro opomnil učeni Monunsen. Ako se torej najde zemljišče Rundiktov, najde se tudi meja med Italijo in Ilirikom. Mommsnu pa, in tudi Zippelu 1 ). ni bilo znano, kaj so Rundikti. To je namreč naš Rodik, ki se v latinskem jeziku še vedno Run diete s imenuje. Rodik z okolico je pripadal torej še Japidiji in še le na zahodni strani Matoroge in Velikega gra¬ dišča nad Gročano je začenjala dežela Karnov, ki se je razprostirala po goratem delu naše goričke grofije in ki se je prištevala z Istro vred k Italiji. Popravljeni kos ceste je bil torej jeden del one glavne, tu opisane ceste, ki je držala iz Akvileje na Trsat. Pa še o jedni cesti preko Krasa so se nam ohranile gotove vesti. Strabon piše namreč (XII. 5. 2.), da vodi iz «karnske vasi» cesta čez tOkroj proti močvirnati dolini «Lugeum» imenovani. Na drugem mestu smo že videli, da je Okra Strabonu najnižji del Alp in da blizu nje sta¬ nujejo Kami. Cesta čez ITrušico je peljala tudi čez Okro. Ali *) Dic romische Herrscliaft in Ulyrien bis auf Augustus. 10 * - 148 — v tem slučaju Strabon ne more misliti na Hrušico (čeravno bi bila cesta tucli iz Trsta prav lahko peljala skozi Štanjel in Šmarje v Vipavsko dolino in potem na Hrušico), ker bi drugače rekel, da je ta cesta držala v Nauportus, a ne k močvirju Lugeum. Zato si moramo misliti, da je imel Strabon vse nižje gore med trnovsko planoto in med Či¬ čarijo za Okro. Pisatelji (Monnnsen, Hitzinger itd.) so precej jednih mislij, da je ta cesta iz Trsta šla skozi Bazovico, Di¬ vačo in potem čez Gaberk na Razdrto. Sedlo na Ga- berku je še mnogo nižje (samo 550 m. visoko), nego ono v Hrušici, ki se na najvišjem mestu celo do 885 m. vzdigne. Tudi spričuje Hitzinger 1 ), da se kos te ceste še vedno med ljudstvom «rimska cesta» imenuje. Ravno to cesto omenja tudi Velleius Paterculus, pišoč (II. 110), da se je ob njegovem času najbolj rabila cesta «iz Trsta čez Naupor¬ tus v Panonijo». S temi besedami je zaznamovana smer ceste tudi onstran Gaberka in nekoliko tudi določena lega močvirja Lugeum. Nekateri so namreč mislili, da je po Strabonu omenjena cesta iz Trsta peljala bolj proti iztoku k Cer¬ kniškemu jezeru, katero so imeli za stari Lugeum. Ali temu odločno nasprotuje Velejevo poročilo, da je vodila cesta iz Trsta v Nauportus in dalje v Panonijo. Cesta v japodsko deželo pa je šla (kakor že omenjeno) iz srednje Istre čez Prem in Knežak proti Lož u. Ta del ceste ime¬ nuje se še vedno med ljudstvom «stara cesta*. Rimska cesta čez Okro proti Nauportu pa je šla po isti poti, kot pozneje v srednjem veku, ko je akvilejski patrijarh okoli Postojne gospodaril. Z Razdrtega se je obrnila na Landol (tu je bila patrijarhova mitnica) in ne, kakor sedaj, na Postojno, potem dalje na Studeno in Planino. Med Planino in Garčarevcem je ležala moč¬ virnata dolina (ob reki Unici), katero Strabon «Lugeum» imenuje. Kako se j e rimska cesta tega močvirja ognila, nam ni znano, ali verjetno, da po isti poti j kakor današnja glavna cesta med Planino in Logatcem. Mogoče je pa tudi, da je vodila postranska cesta od Landola naravnost skozi h Mittheilungen I. c. - 149 — Hrušico po tako imenovani Dražki poti. Ta pot drži po globoko udolbeni dolini («dragi»), vzdiga se najviše samo do 709 in. in druži se z vipavsko cesto pod Predilnim vr¬ hom v Hrušici. Po tej črti okrajša se zelo pot med Lan¬ dolom in Logatcem, ker ni treba okoli Stranskega vrha skozi Planino in zato je verjetno, da so se tudi Rimljani služili Dražke poti. Razen tu omenjenih cest je vodila po mnenju neka¬ terih učenjakov še druga cesta čez Kras. Pri R on k ah so našli namreč temelje starega mostu, kateri so nekoji sma¬ trali za «Pons Sontii», čeravno se daljava od Akvileje s to ležo ne vjema. Tudi so ostanki premajhni, da bi se moglo tuna kak večji most glavne ceste misliti. 1 ) Ali našli so tudi druge starinske in nadpisne kamene blizu Ronk, t. j. na mestu, kjer se cesta v Seliče z železnico križa. Zato je moralo stati na tem mestu kako rimsko selišče. Zavoljo tega so nekateri mislili, da je todi mimo pe¬ ljala cesta iz Akvileje na iztok, in videli smo že, da to mnenje še v najnovejšem času zagovarja dr. Gregorutti v Trstu. 2 ) Izmed starejših preiskovalcev pa je jedini Danuil- leus (Atlas antiquus), ki išče postajo «Ad undecimum» pri sedanjem Št. Petru ob Soči in «Ad fornulos» pri Temnici na Krasu. Znano je pač, da je v srednjem veku vodila tovorna pot iz Tržiča čez Brestovico, Gor¬ jansko, Volčji grad, Hruševico in Štanjel ter naprej v Vipavsko dolino. Ali ta pot je bila zelo razdrta in za vožnjo prepočasna in nemogoča, ako se ni upreglo najmanj po šest volov pred voz. Ne more se torej misliti da bi bili že Rimljani to cesto rabili. Sam dr. Gregorutti bi moral to cesto zagovarjati, ako' hoče ostati dosleden, ker trdi, da je najskrajnejša postaja te ceste bila pri Postojni. Že zloglasni K an d 1 e r, ka¬ teremu se je studilo vsako slovensko krajevno ime, in kateri ni mogel nikakor razumeti, zakaj so nekdanji prebivalci svoja bivališča v «barbar- skem» j eziku mesto v blagoglasni italijanščini na¬ jt Gregorutti Dr. Carlo, Iscrizioni inedite Aquilejesi, Istriane e Triestine, Archeografo triestino, vol. X. str. 384 in naslednje. 2 ) Prim : Czornig, Gorz-Gradisca, pg. 165. 150 — živali (ipsissima verba!) je bil iz tuhtal v svoji učenosti, da se je poštena naša slovenska Postojna nekdaj imenovala Arae Postumiae, kakor bi bil kak Aleksander Veliki tam postavil znake, do kje je prispel s svojo vojsko. Do tega učenega sklepa je pa prišel dr. Kandler, kakor sam pripoveduje, ker je baje našel v nekih srednjeveških kartah (gotovo pogrešeno) zapisano Arensberg, mesto »Adels- berg» in slovenski Postoima, mesto Postojna. Možu se je hitro zasvitalo v glavi, da ste te dve imeni popačeni (sic!) iz starega «Arae Postumiae*, katero nikjer nikoli živa duša ne spominja. Ali kaj je bilo Kandlerju do resnice mari? On je le želel slovensko ime polatiniti in to je dosegel, kakor je tudi uvel A uri sin o mesto Nabre¬ žine in E 1-S a cco mesto Jelšan ! «Mangiando viene 1’ appettito !», pravi Italijan, ali pre¬ drznemu ni nikoli zadosti. Tega gesla se drže tržaški n a dr i z g o d o v i n ar j i. Ko so j enkrat srečno iznašli svoj bajeslovni «Arae Postumiae», sklenili so hitro, da se je morala gorenj eitalijanska cesta vi a Postumia od Ge¬ nove celo do Postojne stezati. To cesto je začel zidati 1. 147 pred Kr. konzul Postumius Albinus Mag n us, ali ne do Postojine, nego le do O d er ca blizu Treviža. Tam- doli ljudstvo še vedno imenuje jeden del ravne ceste med Bimnto in Pijavo «Strada postumia*. Ali to tržaškim zgo¬ dovinarjem še ni bilo dosti, oni so hoteli, da se je morala ta cesta stezati «od jednega kraja alpinskega polukroga do druzega», in tako so jo pripeljali v bližino Akvileje in potem podaljšali naprej po vipavski dolini do »Arae Po- stumiae». Oni dobro vedo, da je iz Bolonje v Akvilejo vo¬ dila (najprej ob lagunah, potem pa bližje podnožju Alp) druga cesta, namreč «Via Emilia», kakor spričuje Strabon. Znano jim je tudi, da je vipavska cesta obstojala mnogo pred 1. 147 in da se torej ni mogla imenovati po konzulu Postumiju, ker je ni on sezidal. Ali vse to nič ne pomaga: treba je bilo dokazati, da so Postojno Rimljani utemeljili, in zato se lahko celo zgo¬ dovini s pestjo v obraz bije. Videli smo, da skozi Postojno ni nikoli nobena rimska cesta peljala, najmanje pa iz Akvileje. Gregorutti pelje svojo «Postumijo» najpoprej v Ronke, potem po vipavski dolini in čez Hrušico, ter jo — 151 — lepo zasukne nazaj doli v Postojno! Kolika nesmisel tiči v tem! Ali je bila Postojna svetovno tržišče, ali ključ Ita¬ lije, da se je ta cesta ustavljala in ni šla naprej proti Pa¬ noniji? Zakaj potem molčijo vsi stari pisatelji o tem toli važnem mestu ? Gregorutti podpira svoje mnenje z nekim nadpisom, ki se je našel v Belvederu (koder gotovo ni držala via Postumia), in na katerem so črke tako izlizane, da se ne dajo več citati. Ali učeni g. doktorje kombiniral na kamnu besede «via Postumia» in njegovo veselje je bilo neskončno! Dalje trdi on, da se jeden del ajdovske vasi imenuje Po¬ stojna, o čemer pa jaz nisem mogel nič zvedeti, in hvaležen bi bil, ako bi me hotel kateri ajdovski rodoljub natančneje poučiti. Tako je Gregorutti dosegel namen, in Italijani mu bodo verovali, da Alpi giulie so bile nekdaj romanske, torej naj zopet postanejo prava meja Italije. Slovenci, odprite že vendar j enkrat svoje za¬ spane oči in sprevidite, da vam Tržačani pačijo vašo zgodovino! „S o č a“ 1. 1886. št. 14 -18. Na mojo opombo v podlistku «Soče» št. 18 1. 1886., da bi rad izvedel, ali se res kateri del Ajdovščine imenuje «Postojna», mi je došlo od dveh kompetentnih rodoljubov prijazno poročilo, da se tako ne pravi nobenemu delu ajdovske vasi. Pač pa imenujejo Ajdovci stolpe nek¬ danjega ozidja v pokvarjenem jeziku «poštajna», t. j. Bastei, Bastion, kar pomenja v nemškem jeziku z zemljo napolnjen, večkotni širok stolp. Taka «poštajna» se vidi prav nasproti cerkvi Sv. Ivana, in tudi staro župnišče v Ajdovščini je naslonjeno na slično «poštajno», s katere se uživa lep pogled po vasi in po okolici. Dr. Gregorutti je torej ali sam v Ajdovščini ta izraz slišni, ali pa mu je kdo drugi napačno poročal, in ker je hotel svojo «Via Postumia* po vipavski dolini imeti, zato ni dolgo pomišljal (vsaj na to ni pomislil, da se njegovi napaki lahko na sled pride) ♦ in oglasil je tudi Ajdovščino za «Postojno, Postojmo, Po- stumijo». S koliko pravico, to vsak človek zdrave pameti lahko sam presodi. — 152 Kar se pa prve polovice Kandlerjeve spake «Arae Postumiae» tiče, opozoriti moram, da se samo v jedni li¬ stini (8. januvarja 1521) ime Arensperch (Arensberg) čita zraven Vipave, tako, da bi se lahko mislilo, da sta ta dva grada drug blizu druzega ležala. Ali v tej listini bro- jijo se gradovi, katere je bil goriški grof Majnhard III. šiloma patrijarhu otel, brez kakega reda in ne glede na njih lego. V drugih listinah imenuje se Arensperch vkup z Belimgradom ob Taljamentu! V omenjeni listini spominja se Arensperch pred Vipavo, bil je torej imenitnejši od po¬ slednje. Postojna, ali kak grad tam blizu, se v XIII. sto¬ letju še ne spominja, dočim je Vipava že od 1. 1171 v zgodovini znana. Arensperch identifikujejo z «Adelsberg» jedino nem¬ ški zgodovinarji (Clnnel in Zahn), katerim topografija naših južnejših dežel ni dobro znana. Domači zgodovinarji pa, in pred vsemi najkompetentnejši Man z a no (Annali del Friuli) ter za njim C zorni g (Geschichte von Gorz), tolmačijo jednoglasno Arensperch z Arisperg ali Ariis ob rečici S teli a, jugovzhodno od Kodrojpa na Furlan¬ skem. Ariis je okrajšano od «Arigis-Arichis», t. j. Heinrich (Enrico-Arigo). Ta grad je bil zelo imeniten, spominja se v furlanski zgodovini prav pogostoma, in zato se lahko ume, zakaj se je bil goriški grof tudi njega polastil. Sod¬ niki pa so določili, da ga ima zopet patrijarhu izročiti, kakor tudi Vipavo in vsa druga po krivici prisvojena po¬ sestva. Da so tržaški pisači srednjega veka morda res pisali Pošto j m a, Postoyma mesto Postojina (Confr. Marsich, Regesto del capitolo triestino Archeografo triestino VIII, IX.), ali to mari kaj dokazuje za «Arae Postumiae» ? Ali niso isti pisači pisali tudi «Torre nova» mesto Trnova (pri ilirski Bistrici) in «Papariano» mesto Povir, akoravno ni v nobenem teh dveh krajev niti sledu o kakem rimskem selišču ? Ali niso tuji pisarji nevešči slovenskemu je¬ ziku, zapisali Pall'y (mesto, kjer se nahaja mehanični mlin na Hublju blizu Ajdovščine) mesto Opale, kakor Otelčani še vedno pravilno izgovarjajo? Ali bi ne bilo več kot smešno, ko bi hotel kdo ime tega kraja vsled potuj- — 153 — cene pisave od «pallium» (plašč) ali pa še celo od «palla- dium» (zastava) izvajati? Tržaški nadrizgovinarji bi bili v stanu tudi še kaj ta- cega storiti, kakor pačijo tržaško in istersko zgodovino iz zgolj sovraštva do vsega, kar je slovensko. Da bi svet ne izvedel, da so po naših deželah že «od nekdaj» Slovani prebivali, zato so se zakleli, vsa naša krajevna imena po¬ pačiti in tako zadnje sledi slovanstva z zemljevida izbri¬ sati. Najplodovitejše polje za take manovre je bila do sedaj tužna Istra. V tej deželi so morali po ukazu tržaških in isterskih nadrizgodovinarjev vsi mogoči narodi stano¬ vati, samo Iliri ne, ker ti spominjajo na Slovane in pred temi je treba križ narediti. Dobro je še jedino to, da si ti nadrizgodovinarji sami sebe protislovijo in drug. dru- zega pobijajo, ter se tako pred vsem mislečim svetom smešijo. Tako je n. pr. še le 1. 1879 De Franceschi trdil (L’Istria pg. 23), da je večina krajevnih imen isterskih keltskega izvira, n. pr. vsa imena na ek, ik in a k, dalje tudi: Brest, Brgod (Brgud), Slum, Mlum, (Hum, Holm), Boč (Rozzo), Hotovlje (Codoglie), Trstenik, Donke (Loke) itd. Za njim je prišel učenjak Venussi, ki se po celej svojej dolgočasni knjigi «L’ Istria» trudi do¬ kazati da stari prebivalci Istre niso bili Kelti, a tudi Illiri ne, ampak Traki! No s tem je mož pa zares nekaj origi¬ nalnega povedal, a pri tem pa pozabil, da se šolarčki že v II. gimnazijalnem razredu učijo, da so bili Illiri in Traki j e d n o ter isto pleme! Najučenejši nadrizgodovinar pa se je še le letos t. j. 1886. prikazal. Ta (Em. Frauer) je iznašel, da so bili prvotni stanovalci Istre Semiti! To pa to, saj so tudi istersld «Karnijeli» še hujši, nego Židovi! Ta učenjak trdi, da je napačno mnenje, da bi bila isterska krajevna imena kelt¬ skega izvora. Niti U m ag o da ni keltsko, nego novejša oblika posneta po starejši latinski. Ali mož, ki nima niti pojma o etimologiji, se ni spomnil, da je Umago samo be¬ neška oblika mesto Umacco (pr. Vipago-Vipacco) in da to ni nič druzega, nego hrvaški Um a c t. j. Humac, sl. Hol¬ mec! Nadalje uči Frauer, da korenika car-kar ni keltska nego semitska, in da ta pomeni v tem jeziku okroglost (ro- tondita), zato da so imena kakor: K a r n i c a, K r e m e n i c a, — 154 — Karbune, Karšin, Kršan (od krš-skala) čisto židovska. Tako mu je tudi K atu ni (Cattuni) t. j. staje, kjer se sir dela (stan), popolnoma semitsk izraz. Sploh nahaja Frauer po krajevnih imenih isterskih spomine na semitska božan¬ stva. Organ tržaških nadrizgodovinarjev («Archeografico triestino» zv. XII. str. 152 i. n.) ni se mogel pred učenim svetom bolj osmešiti, nego s to razpravo Frauerjevo in zato smo Slovenci lahko zadovoljni, da si naši nasprotniki sami sebe po obrazu bijejo. „Soča“, 1886 , št. žo. Stran 1. Samostan benediktink v Monasteru pri Ogleju. 3 2. Grofje Neuhaus-Št. Maver. ‘J 3. Potovanje cesarja Leopolda I. po Goriškem leta 16G0. . . 12 4. Goriški Travnik in knezonadškofijska palača. 19 5. Papež Pij VI. leta 1782. v Gorici. 22 G. Stran - Kromberg. 29 7. Belinjska opatija.• . . 33 8. Prazgodovinska razkopavanja po gorenji Soški dolini in bližnji Benečiji.. 41 9. Zgodovinske črtice o Gorici. 72 10. Goričani pred 100 leti. 77 11. Razmere med Slovenci in Longobardi ......... 81 12. Topografija goriške dežele za časa Rimljanov.124 13. Rimske ceste po Vipavski dolini in po Krasu.135 r 'sSllSlSiS #(BBpSPi ••• -: ;. «§ilfe 157 — „Sleoansia Knjižnica" izhaja redne nSalkga 15. dne d mesecu in slane ose- lelne 1 gld. 80 lir. Doslej so izšli ti-Ie snopiči: *l. — „Ratmir“, češki spisal Jan Vavra, poslovenil Petrovič. Dodan je zgodovinski spis o dobi, ko se je vršila ta povest. 2. — I. .»Pojdimo za Njim“. — II. »Angelj”. Poljski spisal Henrik Sienkievvicz; prvo poslovenil Petrovič, drugo t Pran Gestrin, — »Stanku Vrazu”, hrvaški speval August Šenoa. *3. — »Slučajno”, ruski spisal P. N. Polevoj, poslovenil J. Kogej. — II. „Amerikanci“, spisal I. I. Jasinski, poslovenil J. Kogej. — Dodan je pisek o pisatelju Folevem. 4. »Prolivja”, slovaški spisala Ljudmila Podjavorinska, poslovenil Anonym. — Dodatek o Slovakih in pisateljici. — Azbuka za Slovence, Srbe in Ruse. — Gregorčičevi pesmi »Domovini” in »Pri mrtvaškem odru” v azbuki. 5. I. »Cesarja je bil šel gledat” — II. »Pravda”. — III. »Prevžit- kar”. Iz lužiškega poslovenil Simon Gregorčič ml. — IV. Čla¬ nek: »O baltiških Slovanih in Lužičanih”. Spisal Simon Gre¬ gorčič ml. 6. in 7. — I. »Stara Romanka”, poljski spisala E. Orzeszkova, poslovenil Vekoslav Benkovič. 8 . — I. »Mali Zlatko”, češki spisal Jos. D. Konrad, poslovenil Vekoslav Benkovič. — II. »Pogumnim Bog pomaga”, ruski spisal P. N. Polevoj, poslovenil J. J. Kogej. — III. a) »Materne solze”, b »Pesem obsojencev”, pesmi, ruski zložil Nekrasov; poslovenil Iv. Vesel-Vesnin ; c »Slovan jsem”, češka pesem. 9. — I. »Žalostna svatba”, poljski spisala Valerija Morzkovvska, poslov. Pohorski — II. »Kako sem izpovedoval Turke”, češki spisal Jos Holeček, poslovenil t Fran Gestrin. 10. — I. »Osveta”. Češki spisal Dragotin Sabina, poslovenil Ra¬ doslav Knallič. — II. »Stric Martinek”, češki spisala Gabrijela Preissova, poslovenil f Fran Gestrin. 11. 12. 13. in 14. — Odiseja, povest slovenski mladini, prosto po Homerju spisal Andrej Kragelj. 15. — I. »Kjer je ljubezen, tam je Bog”, ruski spisal grof Leo Tol¬ stoj, poslovenil Ad. Pahor. — II. »Rakvar” Grobovščik, ruski spisal A. S. Puškin, poslovenil J. K-j. — III. »Božena”, po¬ slovenil iz češčine Rny. 16. — I. »Turopoljski top”, hrvaški spisal August Šenoa, poslo¬ venil Peter Medvešček. — II. »Dvoboj", češki spisal Svatopluk Čech, poslovenil J. M. Frankovski. 17. — Izbrani spisi Vaclava Kosmaka. I. — Poslovenil I. M. Frn- kovski in Rny. 18. — Izbrani spisi Vaclava Kosmaka II. — 19. — »Pošasti”. Češki spisal V. Beneš - Ti-ebizsky, poslovenil Z. Ž. Trbojski. Z zvezdico (*) zaznamovani snopiči so pošli. — 158 — 20. 21. 22 in 23. — .Zaobljuba”. Hrvaški spisal Feni. Becič, poslovenil Pel. Medvešček. — .Štiri dni”, ruski spisal V. M. Garšin 24. — I. .Čarovnica", srbski spisal Velja M. Miljkovič, poslovenil Ivan Siveč. II. .Tri smrti”, pripovedka.grofa L. N. Tolstega, poslovenil Podravski. 25. — Narodne pripovedke v Soških planinah, zbral in napisal A. G. 1. 28. — I. .Lolarijka”, hrvaški spisal Večeslav Novak. —It. .Izgub¬ ljeni sin“. Iz srbskega .Putnika” 1. 18(12.—III. .Mrtvaška srajca”. Iz srbščine po F. Oberkneževiču v .Putniku" 1. 1862. — Vse tri poslovenil Simon Gregorčič ml. 27. — .Preskušnja in rešitev” ali .Doma najbolje", češki spisal X. Čekal, poslovenil Simon Gregorčič ml. 28. - Petdesetletnica Simona Gregorčiča. Drugo izdanje. 29. — Narodne pripovedke v Soških planinah, zbral in napisal A. G. II. 30. — Iz spisov Pavline Pajkove. 31 . — Slike iz Prage, — češki spisal E. Herold, poslovenil Jos. Faganelj. 32. —sl. „Ne bodimo lipov les!”. Češki spisal Fr. Pravda (Vojteh Hlinka), poslovenil Simon Pomolov. — II. .Blazni goslar”, češki spisal Josip Kajetan Tyl, poslovenil A. Petrič. 33. — .Gardist”, češki spisal Alojzij Jirasek, posl. A. Benkovič.- *34. I. ,Abla“. — II. „0 nepravem času”, spisala Milena Mrazovič, poslovenila Minka V—č. — III. .Iz sela”, spisal Ksaver-Šandor Gjalski, poslovenil Kosec. 35. — .Gorjupa naša kupa”, poljski spisal Lucijan Tatomir (.Lu- bawa“), poslovenil S. Tugomil. — .Kazančiči”. Povest iz življenja Bošnjakov. Hrvatski spisal Ivan Lepušič, poslovenil Ivan Čestimir 36. — „V gradu in pod gradom”. Češki spisala Božena Nemčeva. Poslovenil Petrovič. 37. — .Godčevska Lizika”. Pripovedka. Češki spisal Vitezslav Halek. Posl. Anonym. — .Olga Žilinska”. Slika iz borbe Slovakov za svoj narodni obstanek. Spisal Jan Janča. Poslovenil Pohorski. 38. in 39. — .Tzbr ane pesmi”. Zložil Anton Funtek. 40. .Materin blagoslov”. Igra v treh dejanjih. Spisal Anton Klndič - Sabladoski. 41. — .Posavček”. Slika iz življenja v polpretekli dobi. Spisal Anton Sušnik. 42-43. I. .Smodili”. Povest. Spisal Dobravec. — II. „Za ne¬ gotovimi težnjami”. Vaška povest. Slovaški spisala Ljudmila Podjavorinska, poslovenil Anonvm. 44-45. — Poezije. Zložil Josip Pagliaruzzi-Krilan. II. 46. — .Ikonija”, vezirjeva mati. Srbski spisa: Čeda Mijatovič. — Poslovenil Podravski. 47. — .Narodne pripovedke v Soških planinah”. III. Iz zbirke Jos. Kende in A. G. 48-49. — Poezije. Zložil Josip Pagliaruzzi-Krilan. 1. 50-51. -— .Preko morja". Hrvatski spisal Evgenij Kumičič. Poslo¬ venil A. Z. Lovanski. 52-53-54. — .Zbrani spisi”. III. knjiga. Spisal Josip Pagliaruzzi- Krilan. 55-56. — .Kapitanova.hči”. Ruski spisal A. S. Puškin. Poslovenil Semen Semenovič. — 159 Krasne uzorce za novoletna in Arugavo^ila (s katerimkoli besedilom in imenom) priporoča »Goriška Tiskarna« A. Gabršček naročnikom »Koledarja za goriško nadškofijo* po prav nizki ceni, in sicer: B voščil (s poljubnim kratkim besedilom) za 1 gld., 10 voščil za 1 gld. 50 kr., 20 voščil za 2 gld. 50 kr., 50 pa za 5 gld. z zavitki vred. o O M ■ P p ■■n T5 S p N B U S EH S is na mn 5 6 T)oskj so izšli ti-le snopiči .»Knjižnice za mladino": 1. a) „Dua brata*. Po ital. izvirniku. — b) „ Milosrčna Zorana*. Spisal Janko Leban. 2. » Veselje in žalost “. Po nemškem izvirniku priredil J. Leban. 3. a) „ Petdeset bdsnij za otroke Poslovenil A. Fnnlek. — b) ,Iz mladih