DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je 11a Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in
petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua namreč: N"a leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 kron« temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Razširjenje deželne avtonomije in Slovenci.
Pred kratkem je stavil v odseku za volilno reformo poljski poslanec Starzynski iznenada predlog, naj se revidirajo državne temeljne postave v onih točkah, v katerih se določajo kompetence državnega in deželnih zborov. oziroma naj se netočnost in pomanjkljivost sedanje postave spopolni v smislu deželne avtonomije. Za ta predlog so se posebno živahno zavzeli Mi, kateri že od nekdaj pobijajo sedanji centralistični sistem ter se potegujejo za reformo državne ustave v avtonomističnem smislu.
Med Slovani je sploh več pristašev avtomističnega nego centralističnega principa, to pa za to, ker si pod av-touomijo predstavljamo narodno samoupravo. torej združenje vsakega avstrij-ja naroda v eno celoto, katera bi v o j e p r a v n o. t. j. p o svojih azorih,-po svoji volji in potrebi urejala in u p r a v 1 j a 1 a vse svoje narodne in kulturne potrebe. To pride vsakemu Slovencu -na misel, kakor hitro čnje besedo avtonomija. Predlog poslanca Starzynskega je pa pravo nasprotje narodne avtonomije, za katero mi težimo ter bi kil, ako bi ,se izvedel, Slovencem na vtliko škodo. Starzynskega predlog zahteva razširjenje deželne avtonomije v tem smislu, da se prepusti deželnim zborom v neomejeno oblast postavodajstvo nanašajoče se na deželno kulturo, n a 1 j u d-skein srednje šole in ureditev jezikovnega vprašanja pri nižjih in srednjih uradih.
Ako bi se izvedla taka deželna avtonomija, bi bili Slovenci na Štajerskem in Koroškem izročeni Nemcem, v Istri pa Italijanom, da je na postavni način narodno u b i j etj o. Tega Slovenci seveda ne morejo dovoliti in zato ne bodo nikdar glasovali za podoben predlog, naj že pride od poljske ali češke strani. Ko se je v odseku o tem predlogu glasovalo, ni bilo razven dr. Ploja nobenega od ostalih treh Jugoslovanov v odseku, zato je predlog z dvemi glasovi večine prodrl. Iz tega se zopet vidi, kolike važnosti je to, če so poslanci, kedar je treba, tudi na svojem mestu.
Da Poljaki stavijo predlog za razširjenje deželne avtonomije, nam je pač lahko umljivo. Poljaki, s tem mislimo člane „Poljskega kola"' v državnem zboru, so v svojem srcu nasprotni vsaki volilni reformi, posebno pa talci, po kateri bi zadobile volilno pravico tudi najširše vrste poljskega ljudstva. Sedanja poljska delegacija je zastopnica le majhnega števila privilegi-rancev, kateri drže v svojih rokah vse pravice in vso politično moč v deželi. Kdo bi se torej čudil, da jim volilna reforma ni po volji, saj mora napraviti konec dosedanji samovladi poljskega plemstva, katero bi bilo po reformi prisiljeno, odstopiti dober del svojih privilegijev dosedaj brezpravnemu ljudstvu.
Zato so Poljaki že s početka ostro nastopili proti volilni reformi in so se na videz sprijaznili z njo šele, ko so jim razne vlade znatno povišale število poslancev, pa tudi še dandanes morajo privilegiranemu v poljskemu plemstvu na ljubo sprejemati v volilno postavo iz-
jemne določbe za Galicijo, katere bodo ljudstvu na kvar in plemenitašem na korist (kakor je določba, da sme biti v Galiciji samostojno volišče samo mèsto ali vas, katera šteje vsaj 1500 volilcev, dočim bo povsod drugod v Avstriji vsak kraj tudi obenem volišče.) S'ara volilna postava je za sedaj vladi jočo poljsko stranko vsekako ugodil ejša kakor bi mogla biti katerakoli (Luga. Zato so poskušali, ali bi se ne dala reforma zaprečiti s tem, da se n -iiadoma sproži vprašanje o reviziji d žavne ustave in o razširjenju de-ž;ine avtonomije.
Če bi prav ne mogli preprečiti v dilne reforme in demokratizacije parlamenta, dosegli bi z razširjenjem deželne avtonomije to, da bi onemogočili Kusinom. da si pribore narodno enakopravnost, za katero se že tako dolgo bore in katere jim Poljaki ne bodo več i-ogli dolgo kratiti, ako se tako teme-1Jto premeni dosedanji volilni sistem. To je bil drugi tajni nagon, ki je spodbudil „Poljsko kolo"', da je na usta posi. Starzynskega stavilo predlog o reviziji državne ustave in povečanju deželne avtonomije — in Čehi so se, kot dosledni avtonomisti, vsedli na to vejico in zagovarjali so poljski predlog in glasovali zanj. Jugoslovani pa, ki bi v svojem interesu morali nastopiti proti njemu — so žalibog prvo priliko zamudili; naj pazijo v bodoče, da se jim ne pripeti zopet podobna nezgoda.
Po našem mnenju bi moral vsakdo, komur je mar, da pridemo enkrat v Avstriji do resnega gospodarskega in kulturnega dela, delati na to, da se izvede narodna avtonomija, da se tako prepusti vsakemu narodu, da sam od-
loča in rešuje svoja narodna in kulturna vprašanja, da si sam snuje in ureja svoje šole po svoji potrebi in da ni v teh kulturnih neobhodnostili odvisen od milosti ne državne ne deželne vlade. S tem bi bil odstranjen največji prouzročevalec vseh narodnih prepirov, kateri tlačijo ves gospodarski in kulturni razvoj vseh avstrijskih narodov ter manjša ugled naše države v koncertu evropskih narodov.
Sedanja in na temelju sedanje volilne postave izvoljena državna zbornica se ne bode nikdar povspela na to visoko stališče, da bi sprevidela in spoznala to potrebo, zato bo po našem mnenju dobro, da se napravi parlamentu privilegirancev konec, da se narodom podeli splošna in enaka volilna pravica (brez vseh pridržkov) in da na temelju te izvoljeni parlament reši tudi vprašanje o narodni avtonomiji, ki bode edina prerodila Avstrijo ter napravila iz nje moderno državo. O deželni avtonomiji je pa, vsaj v Slovencih, diskusija nemogoča.
Narodno delo našega učiteljstva.
(Iz pedagoških krogov.:
Učiteljstvo je glavni faktor narodne organizacije. Kakoršne so šole, takšen je narod. Delo učiteljstva je stanovsko in izvenstanovsko. V stanovskem delu je prvo delo v šoli; o tem ne bomo tukaj govorili, ker se v tem oziru naše učiteljstvo itak trudi po svojih najboljših močeh, Drugi del stanovskega dela je uradno poslovanje: uradne konference, vsakoletni referat
LISTEK.
V Nemčiji..
(Potopisne in narodno-gospodarske črtice.)
Vlado Pušenjak.
(Dalje.)
Leta 1904. jo zadrega naprešala 7000 hI jabolčnika ter prodala okrog 3000 q namiznega sadja. Pri jabolč-niku gleda zadruga na to, da izdeluje trpežno, vinu podobno pijačo, ter prodaja po navadi le jabolčnik od prejšnjega leta, kateri je že popolnoma učiščen in dozorel. Zadruga vodi tudi trgovino z vinom in kupuje vino od svojih udov. Uspeh zadruge se vidi ne le v napredku sadjereje — zadruga oddaja leto za letom udom sadna drevesa izvrstne kakovosti za mal denar, tako leta 1904. 2000 drevesc ter deluje za upeljavo enotnih sadnih vrst, nje uspeh se pozna posebno na cenah sadja. Iste znašajo v najslabših letih za 2—3'60 gl, doseglo jej pa tudi že 7'20 gl., poprečno so se cene
sadja skoraj potrojile! Kar se tiče notranje uredbe, so prostori za posamezne stroke ločeni; v moštarni stojita 2 hidrulnični stiskalnici na par in nad 20 velikih ročnih stiskalnic: v v velikanskih kleteh stoje orjaški sodi, ki drže do 14.000 1 in celo 17.000 1; posebni prostori služijo za razpošiljanje namiznega sadja, izdelovanje šampanjca in sadnih konserv, Sadje se z dvigalom vzdiguje v podstrešje, kjer se v sadnem mlinu zmelje in na vozičkih tekočih po šinah hitro spravlja do odprtin, ki reže ravno nad stiskalnicami. Zadruga ima svojo elektrarno, s katere daje električno luč za celo podjetje. Zadruga je bila neštetakrat odlikovana, n. pr. leta 1896. na razstavi v Norimberku, leta 1905. v Monakovem. priporočali so njene izdelke župnik Kneipp in kemična poskuševališča. Zadruga ima lep senčnat vrt in vinotoč. v katerem toči vse svoje izdelke. Za zadrugo se dviguje hrib, na katerem stoji razgledni stolp in dvorana; ti dve poslopji sta služili zadrugi za razstavo njenih izdelkov leta 1896. v Norimberku.
Pri nas na Spodnjem Štajerskem so razmere, kar se tiče dohodkov iz sadjereje, šo dosti slabše, kakor v Oberburgu pred ustanovitvijo zadruge. Sadje nima nobene cene, jabolčnik se toči tako, kakor v Nemčiji v vsakem hotelu v največjih mestih in celo v kolodvorskih restavracijah, <adnih konserv v obče ne poznamo. Večjo pozornost moramo obračati izdelovanju jabolčnika, sadje sortirati, osnažiti, upoštevati pravila umnega kletarstva in gotovo se nam bode posrečilo, da znatno povzdignemo konzum jabolčnika in zmanjšamo konzum žganja. Premalo se brigamo za namizno sadje, povsod slišimo tožbe o pomanjkanju namiznega sadja. Gotovo bi lahko sadje-rejske zadruge, ustanovljene za cele okraje, veliko pripomogle k povzdigi sadjereje ip podvojile, če ne potrojile dosedanje dohodke iz sadjereje, Ker je sadjereja ena najvažnejših panog gospodarstva na Spodnjem Štajerskem, je treba isti posvetiti več pozornosti!
V zadrugi sem spoznal okrajnega potovalnega učitelja za sadje- in vi-
norejo. kateri me je z izvanredno ljubeznivostjo poučil o sadje- in vinoreji v Nemčiji, me dva dni vodil po sadnih vrtih in vinogradih, pojasnjeval in razkazoval mi v svojem vrtu. kateri ima kot potovalni učitelj za poskuse na razpolago, razne vrste sadnega drevja, katero je zelo primerno za dotične kraje. Peljal me je tudi v čebelnjak in v hlev, v obeh sem občudoval vzorni red in snago. V okolici Obern-burga, posebno pa v okolici sosednjega mesta Klingenberg se goji tudi v precejšnji meri vinoreja. Mimogrede bodi omenjeno, da je Klingenberg najbogatejše mesto v Nemčiji, Mesto ima namreč v svoji posesti veliko jamo za posebno vrsto gline, katera se izvaža v inozemstvo. Dohodki te jame so tako veliki, da mesto ne pobira nič občinskih doklad za svoje potrebe, ampak, dobiva vsak meščan na leto še 180 do 240 gl. iz mestne blagajne.
(Dalje prihodnjič).
o pedagoških vprašanjih itd. To je takorekoč notranje stanovsko delo. v katero javnost nima vpogleda, katero je pa posreden vzrok za marsikateri nedostatek. Naše slovenske šole so namreč nnikum menda na celem svetu unikiun v tem pogledu, da se učitelj odgaja za svoj poklic na učiteljiščih v jeziku, v katerem ne bo nikdar poučeval) Vsled tega dela mlademu učitelju izražanje v strokovnih stvareh od začetka precejšnje težkoče
Drugi unikum naših šol je, da je notranji uradni jezik tudi večinoma nemški. torej zopet drugačen kakor učni jezik. Kako naj se potem naš učitelj utrdi v slovenski terminologiji, če se. je na učiteljišču izražal vedno nemški in se istotako mora izražati nemški v uradnem poslovanja?
Dolžnost naših poslancev je. da nam izposlujejoslovensko učiteljišče, ki naj nam vzgaja učitelje za slovenske šole.
Dolžnost našega učiteljstva pa je, da odpravi drugi unikum, da se v uradnih konferencah poslužuje izključno slovenskega jezika, da se vsakoletni referati pišejo izključno slovenski. Le s tem se bo učitelj bolj utrdil v svojem učnem jeziku — učitelj pa. ki ni trden v učnem jeziku, je reva. ki ne spada v šolo. Učiteljstvo naj se ne, boji zamere pri višjih oblastvih, če te zahtevajo nekaj, kar je nenaravno in nepedagoško. Če bodo vsi učitelji nastopali tudi pri konferencah in referatih odločno narodno, bodo si s tem pridobili pri oblastvih večji ugled, kakor bi si s klečeplastvom. Tudi ne bo mogla ta odločnost nobenemu škoditi, če nastopijo vsi solidarno. V tem oziru bodo vsi enaki, odločevala bode torej pri nameščanju zopet le zmožnost in sposobnost. Posamezne p 1 e-zavce se nauči solidarnosti s primernim nastopom.
Tako se z izključno rabo slovenščine v šoli in v uradnem poslovanju učitelj privadi domačemu jeziku tako dobro, da nikdar ne pride v skušnjavo rabiti v slovenski privatni družbi nemščino kot občevalni jezik. Kako ogromen vpliv ima ta navidezna malenkost na politično mišljenje našega ljudstva, ki je dozdaj žalibog vajeno pri naši inteligenci (ne samo pri učiteljski!) slišati v privatnem občevanju večinoma nemški govor! To je ono osode-polno nesoglasje v našem delovanju: govorimo v z n e š en e besede onarodnem ponosu itd., rabimo pa pri vsaki nepotrebni priliki — tuj jezik. Besede mičejo, vzgledi vlečejo. Vsled tega ona težnja našega ljudstva po znanju nemščine, kar pa še nikakor ni uemčurstvo. ampak le želja preprostega človeka, postati v tem nemški govoreči gospodi enak!
S tem. da govori vedno lepo slovenski. si učitelj pridobi zaupanje pri ljudstvu, ki .nezaupno gleda na človeka. čegar govorice ne razume. To zaupanje se okrepi in utrdi, ako se učitelj zanima za težnje in skrbi ljudstva in, se radovoljno podvrže drobnemu delu, da je n. pr. voaja pevskih zborov, tajnik pri narodnih in blagodejnih društvih.' da pomaga občinskim uradom v njihovem poslovanju in svetuje tudi posameznikom v marsikateri zadregi. S tem si naprti sicer precej dela, a pridobi si tudi mnogo hvaležnosti pametnih ljudi, na rogovileže pa se ni treba ozirati. Kako zavidanja vreden je tak učitelj, katerega v njegovi šolski občini vsak spoštljivo in prisrčno pozdravlja, spominjajoč koliko dobrega se je od njega naučil. Hvala Bogu. imamo že mnogo takšnih nesebično in neustrašeno delavnih učite-
ljev. Da bi jih bilo vedno več. da bi bili kedaj vsi takšni, to je naša srčna želja, to bodi naše stremljenje!
K temu dodajemo še odlomek iz ..poslanice češkemu učiteljstvu in di-jaštvu".
Poslanica govori s početka o strahu, ki navdaja češko zavedno učiteljstvo in dijaštvo pred ovaduštvom, to moralno kugo, ki mori in spodjeda zdravo družabno življenje ne samo na Češkem, ampak žalibog tudi pri nas. Ovaduštvo nam je pogubnejše nego kolera ali katera druga kužna bolezen, kajti ta nam zamore vničiti le telo, dočim ovaduštvo skrivaj in zavratno zastruplja duše naše mladine, katera potem s sprijenim srcem in čuvstvom živi še dolga leta, razširjajoč to grozno moralno bolezen med vsemi, s katerimi pride v dotiko.
Poslanica pravi z obzirom na to:
„Previdnost je dobra stvar in je ni nikdar odveč. Ako se boji učitelj poslati iz- šole po otrocih še tako nedolžen časopis ali knjigo, je to pač umevno: kdor pozna razmere na kmetih ve. da je tu pač vse mogoče; nikdo pa ne more zabraniti učitelju, da Ibi izven šole posojal občanom svoj časopis ali svojo knjigo, da bi ne povedal sosedom svojega mnenja o slabih in tendencijoznih časopisih, ki širijo in utrjajo v narodu le neumnost. Prevelik strah ni več previdnost ampak bolezen. Z mirno premišljenostjo, katera vaga vsako besedo, ki jo javno spregovori, da se vendar prav dobro spojiti tudi neupogljiva vstrajnost v boju.
Neomadeževan učitelj, kateremu nikdo ne more očitati najmanjšega pregreška proti njegovim šolskim dolžnostim, ki je moško-previden v svojih izjavah, značajen in čist, prost slabosti in strasti, se nima nikogar bati, In kjer živi učiteljstvo v kolegijalni edinosti, tam ni lahko škodovati učitelju, ali narod nahujskati proti njemu, kjer učitelj zahaja med ljudstvo, ne da bi kompromitiral sebe in svoj stan z „vinskim pobratinstvom" in s pajda-šenjem z zanikarneži, tam dobiš vedno peščico ljudi, kateri bodo moški dovolj, da se bodo potegnili za njegove pravice, ako bi hotel kdo segniti na nje. Zato proč s praznim strahom in slabotno resignacijo.
Mnogo večo prostost ima akademik. Naše dijaštvo začenja prav spoznavati svojo nalogo. Ne samo gledališke predstave, plesni venčki in izleti — dijaštvo ima višje naloge: podpirati čitalnice, sokolska in pevska društva, zanašati vanje svež vzduh in novo kri, vstanavljat? knjižnice in širiti v svojih rodbinah, sorodstvu in sosedstvu napredno berilo. Vse to pa zopet brez vsega omejevanja. Mesto običajnega „Akademiki .. kega okraja"' napišite: Društvo N .. prireja . . kjer pa ni društva, ustanovite je, naučite svoje ne-študirane brate, svoje sestre, vaško •mladino, delavstvo pečati se z resnimi nalogami, bodite jim svetovalci, voditelji in podpora. Zanašajte v svoje vasice Havličkovega duha. informujte se pri učiteljih, v dotičnih krogih, ki poznajo razmere in so skušeni delavci, da bodete v ognju svojega navdušenja imeli potrebno spopolnitev prevdarnosti in modrosti, ki se glasi: ne segajte predaleč in vstrajate! Nikar ne stojte v ponosni osamljenosti marveč delajte ! Vsak vašprihodvrodno vas naj pomeni etapo v napredku ljudstva v prospehu svetenašestvari:izobraženju 1 j ud s t v a!'1
Tako govori poslanica češkemu učiteljstvu in dijaštvu, Prinašamo jo, ker vemo, da ima tudi naše učiteljstvo in naša akademična mladina iste ide-jale, kakor njih češki bratje in da je
delo. o katerem je v poslanici govor, tudi pri nas že začeto. Naprej torej po tej poti.
Svetovno-politični pregled.
Domače dežele.
Nemci nameravajo staviti v državnem zboru predlog, da se spremeni volilni red za delegacije tako. da bi bilo Nemcem na Češkem in Moravskem zagotovljenih šest mandatov. Temu se bodo Čehi in Poljaki odločno uprli, ker bi bil s tako premeno volilnega reda uničen princip autonomične uredbe, po kateri se smatra vsaka provincija kot celota za se.
Vlada predloži v kratkem državnemu zboru program, po katerem kani razširiti in spopolniti bolnice posebno v Prägi in na Dunaju. Bolniške razmere so v teh mestih pa tudi drugo<f po državi strahovito zanemarjene in je to kaj čisto navadnega, da ne morejo sprejeti težko bolnih ljudi, ker so prenapolnjefie. Ministrstva za notranje stvari in za finance sta že izdelali vse potrebne načrte in proračune, katere bode vlada v kratkem predložila zbornici. da ji dovoli s pomočjo državnih denarjev odstraniti te žalostne in sramotne nedostatke.
Na shodu diocezanskih zastopnikov je bilo sklenjeno, da se skliče prihodnjo jesen splošen katoliški shod avstrijski na Dunaj. Stranka hoče delati z vsemi sredstvi na to, da Pijevo 'družbo povzdigne in razširi ter z nje pomočjo vstanovi in utrdi katoliško časopisje. Sklenili so napeti vse moči v ta namen in delati za svoje časopise tako propagando, da bode katoliško časopisje nosilo take inaterijalne dobičke, kakor katero koli drugo akcijsko podjetje, tako, da bodo kapitalisti nalagali svoj denar v katoliška časnikarska podjetja, kakor ga nalagajo drugam. Z gospodarskega stališča je to v resnici zdrav princip in vsaki stranki priporočljiv.
-	Pogajanja z Ogrsko začela so danes v seji strokovnih referentov, kateri so se sešli v Budimpešti. Zdi se, da Ogri ne bodo tako neizprosni, kakor so se delali. Avstriji se tudi ni treba bati te nepopustljivosti. bolje bode. da stopi, kakor je poleti ministrski predsednik Beck izjavil, trdno in odločno na noge. da odpove ogrskim rentam davčno prostost, katero so do sedaj uživale kakor naše domače rente, da odreče nadalje vse tarifarne ugodnosti ogrskemu blagu na naših železnicah, vse olajšave za izvoz ogrske živine in za skladišča ogrskega blaga itd. in videli bodemo, da bo to zelo izdalo in da ne bodo Ogri več tako ponosno povdarjali: mi hočemo trgovsko in carinsko pogodbo a ne več zveze, hočemo svoje neodvisne carinske tarife in trgovinske pogodbe z inozemstvom itd. Imejti si vse to — nosite pa tudi troške sami; dosedaj ste vživali vi vse mogoče privilegije in dobivali veče carinske dohodke kakor so vam šli. — zgodi naj se torej vaša volja, spremenimo to v bodpče in skrbimo vsak za se,
Hrvatski sabor bo sklican dne 8. oktobra in bode zboroval do božičnih praznikov.
Vnanje države.
—	Rusija. Kakor poroča „Daily Expres" so prišli na sled veliki zaroti, katera namerava usmrtiti carja in če mogoče vse možke carske rodbine. Gar je sedaj še na Finskem na lovu. Pažnja in skrb za njegovo in njega rodbine življenje je pač podvojena. Po državi se ponavljajo napadi na posamične vojaške in uradniške dostojanstvenike.
— Nemčija. Novi kolonijalni direktor Dernburg pojde za več nego eno leto v kolonije, da tainošnje razmere sam vidi in prouči. Koj ko se snide državni zbor mu predloži Dernburg svoj program — in če-bode parlament s tem zadovoljen, nastopi koj svojo pot. To je v resnici dobra ideja, tako bi moral ravnati vsak moderni minister, kateri bi hotel v resnici voditi poverjeno mu upravo ter delati za blagor in napredek države. Dernburg je bil bančni ravnatelj; ni se pečal z visoko politiko, ampak z vsemi vprašanji. ki so v zvezi s trgovino, industrijo itd., zato bode njegovo delovanje v kolonijalnem uradu čisto drugačno, nego je b'lo delovanje dosedanjih načelnikov tega urada, ki so bili po svojem poklicu uradniki. Dernburg po-menja začetek nove. v resnici moderne dobe v nemškem kolonijalnem uradu. Ker si na Dunaju tako radi jemljejo v Berolinu vzglede, naj bi ne prezrli ta poskus, kako treba modernizovati državno upravo. Praktiki bi tudi v Avstriji hitreje pomirili narode, kakor pa uradniki in politiki" po poklicu. Če dobimo splošno in enako volilno pravico in v resnici ljudski parlament — bi se lahko poskusilo tudi z ministrstvom praktikov, mesto z vlado uradnikov in ideologov, kakršne smo imeE' do sedaj.
Dopisi.
Zibika. Povodom šolskega sklepa je priredila naša šolska mladina veselico na Tinskem, katera se je dovršila z dobrim vspehom. Imela je sledeči spored: pozdrav (govoril učenec Franjo Cvirn), petje, deklamovanje, slavnostni govor (prednašal g. S. Stren-kel), zahvala (govorila učenka Minka Drame). Vsi so prav dobro rešili svoje vloge. Med posameznimi točkami sporeda je svirala zibška godba. Po glavnem sporedu so se vršile nekatere mladinske igre. katere so vzbudile v mladih in starih dosti veselja in smeha. Konec slavnosti je tvorilo pogoščenje otrok, katerih je bilo navzočih nad 200. Na tem mestu izražamo hvaležni Zibčani srčno zahvalo pokrovitelju ve-j selice, namreč g. S. Strenkelnu, vpo-:-kojenemu učitelju na Tinskem, ter izražamo ob enem vljudno prošnjo, naj se blagi dobrotnik blagovoli še večkrat s kakim darom spomniti naše šole in šolske mladine.
Slovenske novice.
Štajersko.
— Koncert pevskega in tambu-raškega društva „Zvon" iz Trbovelj
bode v nedeljo 30. t. m. v „Skalni kleti" pri Celju; vstopnina 30 v za osebo. Čisti dobiček je namenjen „Dijaški kuhinji" v Celju. Vrlo društvo „Zvon" je pač spoznalo veliko važnost „Dijaške kuhinje" in neobhodno potrebo, povečati dohodke tega zavoda, kateri edini omogočuje velikemu številu naših siromašnih, a nadarjenih dijakov, da se morejo šolati na gimnaziji. Prepričani smo, da tudi Celjani ne bodo zaostali za vrlimi Trbovljčani in da pridejo v obilnem številu na koncert ter pri, morejo po svoji moči naši „Dijašto kuhinji". V nedeljo torej v „Skalno klet"!
t- Celjsko godbeno društvo.
Prihodnjo soboto 29. t. m. vrši se, kakor smo že poročali, občni zbor tega društva. Odbor vabi najuljudneje vse p. n. redne in podporne člane, da se zanesljivo Vdeleže zborovanja ter z izvolitvijo novega odbora in z dobrimi nasveti pomagajo k daljnemu napredku imenovanega društva.
I — Slov. trgovskega društva Hiiredni občni zbor se vrši dne oktobra t. 1. v mali dvorani čital-kih prostorov in so vabljeni vsi č. udje. da se ga udeležijo. Na dnev-l redu je : Sprememba pravil. Vo-r predsednika. Volitev odbora. Sln-ìosti. Po zborovanju so vabljeni jodje udeleženci k skupni večerji rostorih „Narodnega doma".
—	Nemški izgredi proti mirnim enskim izletnikom. Včeraj sta invili ..Slov. del. podp. društvo v u" in „Pazniško in del. podp. itvo v Trbovljah" izlet v Laško.
ogledata tamošnjo delniško pivo-10. Ko so si izletniki pregledali to istrijalno podjetje ter so se začeli iati iz tovarne, se je bilo že zbralo ;eišno število barab, kateri so ili oboroženi s koli, za plankami •ogali na slovenske izletnike. Podi so iz previdnosti tako dolgo, je bila večina že odšla ter so na-i Še le zadnje. A tudi ti se niso , kar meni nič tèbi nič pognati, lili so se na vso moč, konečno so >a morali številu napadalcev umak-Na postaji so ti „Nemci" s svojo, le njim lastno aroganco hrulili in /ali na vse možne načine naše ;uike, tuleč demonstrativno svoj il" in troseč in sipajoč svojo ne-anost in neolikanost okrog sebe. iedši v Celje jim je korajža še bolj da in na domačih tleh so postali nativnost nečuveno fini. Gospodje in dame so obsipali naše izletnike z „wind i s eh e Bagage" L w i n d i s c h e s G's i n d e 1 in podobnimi psovkami, ter sona tak. v resnici poljuden in vsakemu razumljiv način dokument o v a 1 i s v o j o s u p e r j o rja p kulturo. Konstatujeino, da so bile med temi psovalci tudi žene teh nem-, ških izgrednikov. vredne sestre gospe tli gospodične Johanne Vellhorn, ffläne vahtaričine pisateljice in zastopnice takele superjornosti nemške kulture. Pribijamo ta faktum in povdar-jamo. da se naše ženstvo ni še nikdar iako spozabilo in tako ponižalo, da bi se pomešalo med priproste poulične ; demonstrante. — Krik in vik je sprem-Jal naše izletnike od postaje do ,'.Na-Bpnega doma". Tu je posegla vmes poljcija — pa kakor po navadi in jwesod, nerodno, nespretno in tudi pristransko. Mesto, da bi napadalce po-svarila in poslala domov, zagnala se je na napadene. Zaprla je vrata „Narodnega doma" in ni dovolila nikomur " ne ven ne notri. Ker so pa ljudje ; vender morali domov, je nekdo odprl vrata, ob tej priliki je stopil g. Bralič, ki je ves čas mirno stal na strani in «imo gledal vso stvar, na trg z na-, uenora zaprositi policista, naj ga spremi doma in obvaruje napadov. Mesto asistence. . ga je pa slavna policija delovala, češ, da se je uprl njeni naredbi in njej na kljub ocprl vrata „Narodnega doma". Vsi ugovori niso pomagali, moral je z njimi na stražnico in celo tam prenočiti! Tako je policija postopala z nedolžnim gledal-; cem — psovalcem in napadalcem se pa ni prav nič zgodilo. Vse to nam zopet kaže, da bi bilo v interesu javnega miru, da se policija podržavi, ker ima državna policija vender več [energije in večjo moč vzdrževati mir, naj ga moti že ta ali oni.
—	Nemcem primanjkuje učiteljev. Na nemški deški šoli v Celju
' so razpisali več provizornih služb. Oglasilo se je pač 17 učiteljic, a samo en učitelj. Iz nemških dežel se ne . dajo namreč več učitelji zavajati v opravljivo Celje med renegate.
■ — Naskok na davkoplačevalce celjskega okrajnega zastopa odobren od deželnega odbora štajer-
skega. Naši čitatelji se bodo morda še spominjali, da je vladni komisar hehmann, ki je nekaj časa vodil posle razpuščenega okrajnega zastopa celjskega, v svoji nemški pravičnosti odločil, da morajo davkoplačevalci celjskega okraja plačevati 40 let po 2000 K na leto za vodovod, ki si ga zgradi mestoCelje in od katerega bo imelo korist samo to mesto. Da je vsled tega nečuvenega naskoka .na davkoplačevalce celjsko - okoliške med temi nastal silen odpor, ni prav nič čudno, saj se jim je zgodila kruta krivica, katero more zagrešiti na Slovencih le tisti naš narodni sovražnik, ki živi od nas, pri tem. pa vedno vpije, da on nas zdržuje. Na deželni odbor štajerski je bila odposlana zoper Lehraannov sklep ostra in skoz-inskoz podprta pritožba okrajnih davkoplačevalcev, da.ne morejo imeti nobene dolžnosti prispevati k celjskemu vodovodu, če je še kaj pravice v veljavi. In deželni odbor štajerski? Ta je pritožbo kratko,-malo odbil kot neutemeljeno! 8 0.0 0 0 kron mora torej celjski okraj plačati, ne da bi imeli en vinar koristi! To je krivica, ki vpije do neba in ki je mogoča le pri tako gnilih in umazanih razmerah, kot vladajo tam, kjer imajo samopašni naši narodni nasprotniki v rokah Vso oblast, pri čemer jim gre c. kr. avstrijska vlada z vso ljubez-njivostjo na roke. Sicer ^e pa pot pritožbe na upravno sodišče še odprta, in upamo, da bo tamkaj zmagala pravična slove n s k a s t v a r:
—	Želje davčnih uradnikov. V pondeljek je sprejel finančni minister posebno deputacijo avstrijskih davčnih uradnikov, ki mu je izrazila svoje želje zaradi zboljšanja razmer pri avanzma. — Finančni minister je odgovoril, da se v kratkem tem željam bolj ugodi, kakor prosilci mislijo. Tudi glede tega. da bi se pri vspre-jetju gledalo samo na absolvirane srednješolce, je minister odgovoril po-voljno.
—	Politično zborovanje. V nedeljo, dne 30. septembra t. 1. se vrši politično zborovanje v gostilni g. Goričarja (na pošti) v Mozirju ob 3. uri popoldne. Govoril bode državni poslanec dr. Voušek o gospodarskem vprašanju in o volilni reformi. Volilci pridite mnosroštevilno.
—	Letošnji vinski pridelek po bizeljskih, pišečkih in sromeljskih goricah obeta biti tako izvrsten, kakor ga že davno ne pomnimo. Obvarovani smo bili vseh uim in nobena bolezen ni nadlegovala naših vinskih trt, grozdje je zdravo in začela se je že vinska trgatev. Rane vrste so že obrane in tudi že prodane. Cena obeta biti dobra ker je ves lanski pridelek prodan. Pridno se že oglašajo kupci, ki so se prepričali, da ne dobijo nikjer tako izvrstne in zdrave kapljice, kakor pri nas. Kupci ki se nočejo ba-viti z mešetarji in ki hočejo izbrano, dobro vino kupiti, naj se obrnejo na Vinorejsko zadrugo v Brežicah (Narodni d o m), ki daje rada pojasnila in navodila. V „Narodnem domu" dobe tudi v izvrstni gostilni točno postrežbo in lepa prenočišča.
—	V konkurz je prišel trgovec v Konjicah Karel Glojek.
—	Iz Stoprc. V nedeljo 16. t. m. se je oglasil pri nas g. pot. učitelj Bele. Kljub skrajno slabemu vremenu se je nabralo mnogo vedoželjnih ljudi, ki so z zanimanjem sledili izvajanju govornika. G. Bele je govoril nad dve uri skoro o vseh panogah kmetijstva: o vinoreji, sadjereji in zlasti natanko
o umetnih gnojilih in o zboljševanju travnikov. Gotovo bode ta ali oni poskusil in sčasoma se popolnoma poprijel danih nasvetov. Saj bi tudi pri nas ljudstvo rado napredovalo, samo poredko zaidejo v naš kot razni govorniki. Zato smo g. Beletu prav hvaležni in ga prosimo, da bi se kmalu spet oglasil.
—	Umrla je v Ptuju g. Katarina Ožgan roj. Pock, vdova po pokojnem notarju Ožganu.
—	Na štirirazredni ljudski šoli pri Sv. Ani na Krembergu v Slov. goricah je do 10. oktobra t. 1. razpisana učiteljska služba 3. plač. reda s prostim stanovanjem.
—	Oproščen poneverjenja. Pred mariborskimi porotniki je stal pretečeni teden 36letni Franc Klampfer iz Krče-vine pri Mariboru, obtožen, da je kot vodja deželne erarične sadjarske šole v Dragaljevcu pri Bjelini v Bosni po-neveril 587 K 36 v uradnega denarja in zbežal. Dasi je obtoženec priznal, da je bilo manj denarja v blagajni, kot bi ga moralo biti, so porotniki vsa vprašanja o njegovi krivdi zanikali, zato je bil popolnoma oproščen.
—	Drevo je zmečkalo 29 letnega Matijo Otorepca v Zagodičevem gozdu v Sp. Ljubečni pri Mariboru. Umrl je vsled notranjih poškodb drugi dan.
-- Utonil je 52let'ni hlapec Fr. Ost ruh pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Napil se je žganja, ki ga je vrglo v potok, kjer je našel nesrečno smrt.
—	Z odra je padel v Mariboru 47letni delavec ■ Ivan Gačnik. ko je delal pri gradnji nove pripravnice. Pri tem si je zlomil rebra in roko ter se tudi drugače hudo poškodoval.
—	Poroka. Dne 2. oktobra bode poročen g. dr. Ivan Zolger, c. kr. mi-nisterijalni tajnik v prezidiju ministrskega sveta, docent na vseučilišču dunajskem, poročnik v ev., z gospodično Elio Friedmann-ovo, hčerjo gospoda Maksimiljana Friedmann-a. veleindu-strijalca na Dunaju. Gospod ženin je naš rojak od Slovenske Bistrice in izrekamo mu prav srčne čestitke.
—	Cesar bolan i Naš cesar se je pripeljal včeraj ob pol 8. uri iz Išla v Penzing in se je takoj podal v Schönbrunn. V Schfinbrunnu je bil pol ure pokonci, nakar se je podal takoj v posteljo. Cesarjevo zdravstveno stanje se ni v Išlu zaradi slabega vremena nič izboljšalo in ima še katar. A kljub kataru cesar ne namerava opustiti svojih navad in sprejema, kakor navadno načelnika vojaške pisarne in pa načelnike dvornih uradov. Ta teden bodo običajne splošne avdi-jence.
Kranjsko.
—	Na obstrnkcijo! lzvrševalni odbor narodno-napredne stranke po-zivlje v posebnem komunike dr. Tavčarja, naj brezpogojno prične obstrnkcijo v odseku za volilno reformo ter izreka željo, da se dr. Tavčarju pridružita tudi ostala dva slovenska člana tega odseka. To je sicer jako radikalno, vpraša se pa. je li obstrukcija v tem odseku v parlamentarno tehničnem obziru izvedljiva. ker sme. ako se ne motimo, o vsakem vprašanju, vsak član odbora samo po dvakrat govoriti. Kako dolgo zamoreta pač dva ali trije poslanci obstruirati ? Mi se bojimo, da se v odseku ne bo dalo več pomagati. Treba bode poskrbeti za druga sredstva, s katerimi bi se dalo v polni zbornici doseči potrebne premene v prilog obmejnim Slovenaem.
—	Slovensko deželno gledališče v Ljubljani pričenja letošnjo sezono dne 2. oktobra t. 1. Dosedanjim abo-nentom ostanejo lože in sedeži reser-virani do 25. septembra t. 1. Po tem
dnevu se oddajo drugim reflektantom Iz objavljenega reperteora navajamo, da se uprizore tale izvirna dela: Zofka .Telovškova: „Egoizem", „Pijanec". „Ljubezen" Feodor Jaromilov: „Veliki dan" „.Takobinec" nadalje dve ruski, dve češki drami, ena sama hrvatska in sicer Vojnovičev: „Ekvinocij", ki v resnici zasluži, da se igra tudi v Ljubljani, zato pa nobena srbska in nobena bolgarska! Vrhu tega spada „Ekvinocij" že med starejše igre (z obzirom na prvo uprizoritev v Zagrebu), zato ne vemo, ali bode intendanca našega gledališča upoštevala resolucijo, sprejeto na letošnjem shodu jugoslovanskih književnikov in xiimetnikov v Sofiji, glasom katere bi gledališča v Ljubljani v Zagrebu, Belemgradu in Sofiji imela nprizarjati vsako leto vsaj po edno noviteto iz vsake jugoslovanske literature. Praktično izvedenje te resolucije bi bilo v interesu jugoslovanske kulturne vzajemnosti in tudi v korist našim dramatikom, zato upamo, da se bode naša intendanca ozirala na njo.
—	Novo podjetje — delniška opekama, ki se osnuje v Ilirski Bistrici. Glavnice bode treba 500.000 K. Tovarna bode zidana v velikem obsegu in najnovejšem stilu.
—	Lovska sreča. Gosp. Josip André restavrater v Št. Petru, ubil je na lovu v Starem trgu lepo eno in pol let staro .medvedko. Ravno takrat na istem lovu je pa obstrelil lovec Jakob Krašovec iz dan medveda, kateri se je pa težko ranjen skril v brlog. Čudno, da se te živali vedno več nahaja v naših gozdih. Lovski revir je last gospoda Fran Petriča.
—	Radi izdajanja ponarejenih 20kronskili bankoncev je bil v Škoci-janu aretiran posestnik Martin Grm iz Dobrave, občina Dobrnice. Pri njem so našli 38 ponarejenih bankovcev, katere je dobil lani od ponarejalcev denarja iz Amerike.
—	Krajni šolski svet v Kočevju je sklenil, uvesti za poskušnjo nerazdeljen poldnevni pouk na ondotni ljudski šoli od 15. septembra do 1. novembra in od 1. aprila do 15. julija.
Koroško.
—	Uporaba vodne moči Milštat-skega jezera. Neka ameriška družba hoče uporabiti vodne moči Milštatskega jezera v industrijske namene. Po Koroškem nameravajo sploh porabiti vse vodne moči in ustanoviti električna podjetja. Uporabivši moči . „Milštatskega jezera" upajo, da dobe moči za 40.000 konjskih sil.
Primorsko.
—	V prvi gimnazijski raVred v Gorici se je vpisalo letos 142 učencev, približno polovica Slovencev, polovica Lahov in drugih. Prvi razred ima tri oddelke.
—	Na ženskem učiteljišču v Gorici se je priglasilo letos k vspre-jemnemu izpitu nad 90 učenk. »Sprejmejo jih okoli 40.
—	Električni promet na progi Celovec - Gorica. Kakor poročajo, se vršijo predpriprave za izkorijžčenje vodnih sil iz Save in Radovne na Go-renjsKem v svrho, da se pride do električnega prometa med Celovcem in Gorico. Stala bi taka naprava okoli 15 milijonov kron. Ta moč bi mogla gnati na dan 60 vlakov.
—	Ljudsko knjižnico so osnovali zavedni slovenski delavci v Nabrežini. Nabrežinski delavci se že od nekdaj odlikujejo nad vsemi po svoji narodni in stanovski zavednosti; stali so vedno v prvih vrstah naših bojevnikov iz narodne pravice in za izboljšanje socijalnih razmer delavskega stanu. Novo ustanovljena knjižnica, katero kaj pridno rabijo moški in ženske, nam je
nov dokaz, da si naš delavec hoče razširiti duševno obzorje ter se s pridnostjo in vstrajnostjo v delu in s skrbno saraovzgojo dvigniti na višje moralno stališče, da si pa tudi pošteno prizadeva se usposobiti za boljše delo ter si na tak način zboljšati svoje gospodarske razmere.
— Štrajk sodarjev v Trstu končan. Štrajk sodarjev. ki je trajal šest tednov, je končan. Sodarji so si priborili s štrajkoni ugodnost, da bodo delali pol ure manj na dan nego doslej. Dalje so si priborili povišanje tedenske plače za 15°/o-
Droge slovanske dežele.
—	V reški bolnici je včeraj umrl od vsega sveta zapuščen znani dr. Ivan Krstič. Mož je bil v zadnjih letih strasten lahon in je ustanovil v hrv. jeziku pisano lahonsko glasilo ,.Prava Naša Sloga". Krstič je mnogo škodoval s svojim nastopom svojemu hrvatskemu narodu, no. končno ga je zadela usoda izdajic — zaničevanje in preziranje vsega poštenega sveta. Zaničevan od svojih rojakov, zapuščen od vseh je končal svoje življenje v bolnici.
—	Češko sadjarsko in vinarsko razstavo so te dni otvorili v Pragi. Češki vrtnarji so se na tej razstavi pokazali kot prvaki v tej stroki in ustvarili uekaj čarobnega.
—	Hrvaška učiteljska zveza je imela včeraj v Zagrebu svoj občni zbor. Navzočih je bilo 1000 učiteljev in učiteljic. Zahtevala je zvišanje plač za učitelje in da naj imajo učiteljice isto plačo kot učitelji. Navzočih je bilo šest poslancev. Govorili so poslanci dr. Frank, dr. Šurmin in Zagorac ter zagotovljali, da bodo nastopili za učitelje.
—	Jugoslovanska učiteljska zveza. Na shodu jugoslovanskega uči-teljstva v Belgradu 20. avgusta t. 1. je bila sprejeta naslednja resolucija:. ,.Učitelji Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari, ki prisostvujejo I. srbskemu učiteljskemu kongresu, enodušno izrekajo željo, da bi se učvrstilo in organiziralo moralno edinstvo med jugoslovanskim učiteljstvo^. Zategadelj poživljajo vse navzoče, da razmišljajo, kako bi se ta ideja popularizirala, in poživljajo začasni odbor, ki je vodil to posvetovanje. naj ukrene, da se leta 1907 ob velikih počitnicah skliče prvi jugoslovanski učiteljski sestanek, ki naj to idejo realizuje.'1 — Ustanovitev take zveze je na shodu utemeljeval gospod Šega.
Svetovne vesti.
—	Petrov vinar. Leta 1905. je znašala svota, ki je bila nabrana za papeža pod imenom „Petrov vinar'1 — 7,160.000 lir. (Ena lira ima 95 v). Ta svota je bila nastopno razdeljena: 500 tisoč lir se je dalo papežu v prosto uporabo. 700.000 kron se je dalo kardinalom, 140.000 kron revnim škofijam, 1.800.000 lir prefekturi apostolskih palač, 1,000.000 lir državnemu tajništvu. 1,500.000 lir nradnfštvu pa-peškemu; 1,200.000 lir za dobre namene.
—	Telefon okuževalec. Te dni
je prišel nekje na Nemškem nek poštni uslužbenec k zdravniku, ker je bil obolel za vnetjem sluznice v ustih. Zdravnik ga preišče in vpraša, kaj je njegov poklic. Pacjent mu pove, da popravlja državne telefonske naprave in da je bil pred nekoliko dnevi pri posestniku N. katerega telefonsko napravo je imel popraviti. Zdravnik, je takoj sprevidel, da se je telefonski uslužbenec pri dotičnem posestniku okužil, kajti ta je bil tudi njegov pa-
cjent in je že dolgo bolan vsled vnetja sluznice v ustih. Uslužbenec je moral pri popravljanju govoriti v isti rog. katerega se je posluževal bolni posestnik in se je s tem okužil.
— Potres v Siciliji. V mestecih Trabia in Termini je bil 19. t. m. tako hud potres, da je v obeh imenovanih mestih vse hiše v toliki meri poškodoval, da so bili ljudje prisiljeni, jih zapustiti in se ušatoriti pod milim nebom. Državna oblastva pošiljajo iz Palerma šotore in živila ponesrečencem. Tudi v južni Ameriki v Limi je bil včeraj potres.
Listnica uredništva.
Sv. Lovr. nad Mar.
Pritožba, ako resnica!
Osebne stvari!
Loterijske številke.
(iradec. dne 22. sept. 1906: 44. 34. 31. 66. 71. Dunaj.	., ,. „ 67. 80. 40. 4.5. 56.
Ne polagajte Vašega otročka nikamor drugam, kakor v voziček na angleških peresih, kajti ta je zibka, postelj in voziček. — Dobe se pri P. Kostiè-u v Celju.
Izjava.
Podpisani obžalujem s tem, da sem dne 9. t. m. pred sVojo hišo poleg državne cesta krivično očital g. Jakobu Janič, da je goljuf, da je*ljudi ogoljufal, in da je obiralcem hmelja obljubil po S kr., plačal pa le 6> kr. za škaf. Te besede sem v jezi izustil in je dolžitev neresnična.
FRANC ŠPITAU
(514) kovač pri ,Cestnem kovaču'.
Od dne I. novembra t. I. se da v najem
trgovina
na Ponikvi št. 24, ki že več let obstoji. Kdor želi to prevzeti, naj se v kratkem zglasi pri Fr. Podgoršek-u,
posestniku na Ponikvi št, 24. (515)3-1
Učenec
poštenih starišev. ki je dovršil ljudskö šolo (505) M^ se sprejme	3—3
NAZNANILO!
IIa pletari šoli pri k Barbari v Halozah
se začne I. vinotoka
ki bode trajalo 7 mesecev, t. j. do 30. malega travna 1907.
Sprejemajo se dečki, ki so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Pouk je brezplačen in traja vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne.
Oglasiti se je pri vodji pletarskega pouka g. Ant. Ogorelec, ki sprejema tudi naročila na razne pletarske izdelke. -	(511) 5-2
mešane stroke, voj aščine prost, z dobrimi spričevali
sc sprejme 20. oHtobra 1.1.
Prednost imajo tisti, kateri so dovršili trgovsko šolo ter so zmožni knjigovodstva in korespondence v slovenskem in nemškem jeziku. — Ponudbe sprejema	(504) 6—3
JANKO POPOVIČ, Cerknica pri Rakeku.
Učenec
se sprejme v trgovino z (507) mešanim blagom 2-3
Karol Cimperšek, Laški trg. V najem se odda
s 1. novembrom t, 1. v Laškem trgu (Glavni trg)
HIŠA
cela ali samo pritličje, v katerej se nahaja prodaja tabaka, loterija in grajzlerija. Hiša je na lepem prometnem prostoru blizu cerkve. Več se izve pri lastnici g. ANI KRAJIČEK, uradnikovi soprogi v Radečah pri (508) Zidanem mostu.
3—3
^^ ^^	^^ se priporoča velečastiti duhovščini, slavnemu
• M VH AA ■■ BfA	učiteljstvu. pisateljem in p. n. občinstvu za
B I I H *B II m vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do naj-m A II mrL M* I I Fl modernejše oblike. — Ker je bogato založena z ^^M mm	I I LI najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena
■ ■ Wm z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini in v kratkem času okusno in ceno. — V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, vizitke, cenike, etikete, bolete. brošurice. časopise, knjige, cirkularje. lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, molitvenike. mrtvaška naznanila, ter sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari. Zvezna knjigoveznica se priporoča velečstiti duhovščini, slavnemu učiteljstvu.
župnijskim in občinskim uradom, kraj-nim šolskim svetom, posojilnicam ter cenj. p. n. občinstvu, pisateljem za vezavo vsakovrstnih knjig v priznano trpežni
tiskarna
izdeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali črnim tiskom po zelo nizkih
cenah. Vzorci na razpolago. — Vezava različnih litnrgičnih knjig, kakor „Missale Romanom" itd. —• Istotako se vežejo zapisniki za posojilnice, hranilnice, občinske, župnijske, šolske in druge urade najtrpežneje v usnje in gradi ter se lahko odpirajo; izdeljuje tudi fascikle za dolžna pisma, pristopne liste, menice itd. Posebno se priporoča slavnim bralnim društvom, čitalnicam, šolskim in drugim knjižnicam za vezavo knjižničnih knjig, katera se solidno in trpežno izvršujejo: pri večjih naročilih naenkrat primeren popust. — Vezava priprostih kakor tudi finejšib inolitvenikov. — Sprejema vsakovrstna galanterijska dela. priprosta kakor tudi najfinejša. Ker je opremljena z najraznovrstnejšimi in najmodernejšimi stroji, okraski in drugim orodjem, izvršuje vsa dela kar najhitreje in solidno po zmernih cenah. — Vse pošiljatve in naročila je naslavljati le: (v Zvezna knjigoveznica v Celju.
ejo: pri večjih naročilih naenkrat
v Celju
J7l
TrgoVina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
, Koloni nI. št.!
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni
- in barvani papir. =
--1
letalni ogenj liompijoni Sonandoli (Confetti) Serpentine Papirnati hrojnilii Papirnate seroijete
sViflcniKi HamcnčKi peresa tablice perestiiKi gobice radice trailo
TrgoVsHc
v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjetnaluc Knjiži«
po raznih «nah. |
MVečja zaloga
Vseh tisKoVin
za občinske urade krajne --
šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje ——in privatnike. ——
Lastna zaloga šol. zvèzkov in risank.
vseh velik»* , sti po orifi-nalnih tovarniških cenah.
papirnate Vreče
pečatniki, vig-nete. (Siegelmar-ken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Času.
Stambilje
umetne, pokrajin-
/JOulSnlCC ske in s cvetlicam' odnajpriproattjtoj do najfinejše izpeljave.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
t%mt za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. ........
Ceniki
Trgovci in preprodajalci imajo izjepine cene.
5Š Prizsiioiislirol)liii.oSt!i(nii(KU|