PRIMORSKI'DNEVNIK , Za‘el izhajati v Trstu K£kPriVi“ ^or/lT0%\7 Plernbra 1944 se^is^ G ’'®karn' »Doberdob« v ši od Ifi" Gc’reni' Trebu-do im'- seP*err,bra 1944 »Slov^)a 1945 v tiskarPi pri |drii'la; Pod Vojskim Pa v ' d? 8' maia 1945 kier ic, sv°boienam Trstu, ka bm 'ZS a zadnia števil-Ssn J-e edini hskani par- SU?n-Skl- DNEVN|K v za- soznieni Evropi, TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 175 (13.113) Trst, petek, 12. avgusta 1988 Predpočitniški prepiri v vladni večini 0 gospodarskem manevru šele po velikem šmarnu j RIM — De Mita pravi, da je v vladi vse v redu in ttfr|Sl te^ave izmišljajo časopisi. Bo že res. Res pa je laht te^ave in razhajanja obstajajo. Kako bi sicer _ a.0 razložili nesporazume v zvezi s pomembnimi uk-Pi. ki jih sam De Mita ima za bistvene pri uresniče-nju gospodarskega manevra kot sta na primer refor-a liaančnega upravljanja in nova davčna pravila za mostojne delavce? Te ukrepe bodo vzeli v pretres ,e P° velikem šmarnu: 26. avgusta bo na dnevnem rpf novI davčni režim za samostojne delavce, z drugo lik°rrn° Pa se ne strinjajo in jo bodo morali zato preob- Ze ta dva podatka pričata o nelagodnosti, ki navda-vzh adn° večino. Tudi polemike in prepirčki, ki jih oujajo najrazličnejši argumenti so znak, da sožitje ®.cirie ni ravno idilično. Tajnik PLI Altissimd se na strinja z »uglajenim optimizmom« predsednika kanci, 2; Cariglia, tajnik PSDI, išče prepir z republi-» , Pa čeprav spoštuje nekatere njihove principe Ankarske solidarnosti« vendar opozarja, da v praksi mso sprejemljivi. vj ".o zmanjka prepirov o gospodarskem manevru, se nik n9 Ve^Ina spravi na razne krajevne uprave. Podtaj-jn . Ll Sterpa se baje zelo boji »anomalnih odborov« im • R1, M jih omogočajo. Socialisti so ugotovili, da t najbolj anomaleri občinski odbor v Palermu. Za tojšnjega župana pa se ogreva PRI - vendar kot državna stranka, medtem ko sicilska sekcija stranke a preveč dlak na jeziku. Ve- ak° se torej razmnožujejo klice polemik v vladni kak'111 zunai nie- Avgustovske počitnice so torej še vsa ° ^krodošle in upati je, da se bodo razgreti duhovi J 2a silo ohladili če ne drugje, pa vsaj pod senčniki. Etiopski gverilci izpustili tehnika, ugrabljena novembra lani Bellini in Barone na svobodi Danes odpotujeta v Italijo Italijanska tehnika sta včeraj prispela v Kartum - Njuno zdravstveno stanje je zadovoljivo - Podjetje Salini prekinilo dela na območju Tana-Beles RIM Po devetih mesecih odlašanj, potrjenih vesteh, ki so se izkazale za netočne, obljubah, uradnih in neuradnih pogajanjih se je včeraj menda res zaključila neprijetna avantura dveh italijanskih tehnikov Salvatoreja Baroneja in Paola Bellinija. Tehnika, ki sta bila v rokah Revolucionarne stranke etiopskega ljudstva EPRP dolgih 270 dni, sta včeraj prispela v Kartum, kjer ju je pričakalo zastopstvo italijanske diplomacije, danes pa bosta Barone in Bellini najbrž že pripotovala v Italijo. Vest o njuni osvoboditvi je prišla menda kmalu za tem, ko je podjetje Sa-lini (pri katerem sta bila oba zaposlena) izjavilo, da bo prekinilo dela na območju Tana-Beles in odpoklicalo svoje tehnike v Italijo. Gverilci so namreč trdili, da gre za podporo italijanske vlade Me-gistujevi diktaturi, ki poskuša zadušiti notranje spore s prisilnim izseljevanjem prebivalstva. Italijanske oblasti so stalno trdile, da kaj takega sploh ne drži, načrt Tana-Beles pa naj bi služil edinole kot pomoč državi v hudi gospodarski krizi. Etiopski gverilci so že dolgo od tega najavili osvoboditev obeh italijanskih tehnikov, njuna pot do Sudana pa je trajala dlje od predvidenega predvsem zaradi izredno nenaklonjenega vremena. Sudan in sosednje države pestijo namreč hude poplave, tako da je bilo izredno težko vzpostaviti kakršne koli stike z ugrabitelji. Italija je priskočila na pomoč deželam, ki so utrpele največ škode, zato pa je bil ob pristanku helikopterja, s katerim sta se peljala Barone in Bellini, prisoten tudi senator Bonalu-mi, ki je koordiniral italijansko pomoč Sudanu. Vest, da sta Barone in Bellini končno na svobodi, je močno odjeknila v Italiji, kjer ju sorodniki čakajo od božiča, ko so gverilci, predvsem pa italijanske oblasti, prvič javili, da bosta osvobojena. Reakcija Baronejeve žene je zato povsem razumljiva, saj je gospa dejala »Ne verjamem, dokler ga ne vidim na lastne oči.« Manj skeptični, a zato nič manj veseli, so bili v družini Paola Bellinija, ki so ga s kolegom ugrabili 16. novembra 1987. leta. Bellinijev brat je izrazil zadovoljstvo nad zagotovilom zdravnikov, da sta oba tehnika v dobrem zdravstvenem stanju. Talci kot strategija upora etiopskih gverilcev EPRP RIM — Italijanska tehnika so ugrabili 16. novembra 1987, ko sta se peljala na delo. Gverilci so napadli kolono vozil, ki se je peljala na cesti Bandar-Kunzila, v smeri jezera Tona. Gverilci, ki so ju ugrabili, so že večkrat napadli uslužbence podjetja Salini (decembra leta 1986 so 45 dni zadržali tehnika Giorgia Marchidja in Dina Martedduja), v njihovih rokah pa je zdaj. menda še 55-letni Giuseppe Micelli, ki so ga ugrabili 27. junija letos. Odkar sta bila tehnika Barone in Bellini v rokah gverilcev EPRP se je med Italijo, Etiopijo in bližnjim Sudanom pričelo izredno delikatno diplomatsko delo. 20. februarja letos je televizijskima ekipama oddaj Tivvu-Tivvir in TG 2 uspelo priti do skrivališča, kjer so gverilci zadrževali tehnika. Intervju za TG 2 so predvajali le 18. marca, ko je sam predsednik Cossi-ga izjavil, da se aktivno zanima za vprašanje ugrabljenih tehnikov. Konec aprila in prve dni maja se je iz Kuwaita razvedla vest, da so gverilci izpustili tehnika, doma pa so ju čakali zaman. Šele potem, ko je italijanska vlada sprejela določene spremembe v načrtih za Tana-Beles in je podjetje Salini pristalo na »umik«, se je zaključila tudi neprijetna avantura italijanskih talcev. Brodolomci so se vrnili domov NA ZADNJI STRANI Zahodne države ponujajo sodelovanje Povojna obnovitev izredna priložnost NIKOZIJA — Če se bo vojna med Irakom in Iranom zares končala, bo prišlo v Zalivu do pravega preobrata na, tokrat, gospodarskem polju. Gromozanske pogodbe o nabavi orožja bodo zamenjale nove, potrebne za obnovo vojskujočih se držav. Zaenkrat pa si še niti strokovnjaki niso edini, kako bo to vplivalo na ceno nafte, na kateri temelji bogastvo območja. Pričakovati je razvoj trgovinskega prometa in verjetno pravi razcvet denarnih poslov, še posebej na arabski obali Zaliva. Pomembne spremembe, do katerih bo prišlo v povojnih gospodarstvih Irana in Iraka, močno zadevajo interese drugih držav, tudi Italije, in velikih podjetij in konzorcijev. Prejšnji ponedeljek je londonski »Lloyd’s List« na naslovnici objavil, da je Japonska že ponudila svojo udeležbo pri obnovi porušenih območij Irana. Japonski ministri pa prav te dni obiskujejo Teheran. Po ocenah raziskovalnega inštituta v Nikoziji, ki proučuje dogajanja v Zalivu, je nemogoče določiti višino materialne škode, ki jo pušča za sabo osemletna vojna. Kot je za Anso povedal eden izmed uslužbencev tega in- štituta, ki pa je želel ostati neimenovan, je mogoče gospodarsko škodo v grobem oceniti na nekaj desetin milijard dolarjev. Bolj natančno pa je mogoče govoriti o posameznih območjih. Na Kargu, iranskem otoku, na katerem je velik naftni terminal in ki so ga Iračani večkrat bombardirali, je škode za 700, 800 milijonov dolarjev. Ves Zaliv bo pridobil zaradi ponovne proste plovbe, ki je bila resno okrnjena zaradi tako. imenovane »vojne tankerjev«. Še posebej bodo s koncem vojne pridobila velika pristanišča. »Lloyd's« je že napovedal, da bo ukinil »vojne premije« za ladje, ki plovejo po Zalivu. ‘V New Yorku pa se je izvedelo, da je predvčerajšnjim iranski veleposlanik pri Združenih narodih Mohamad Mahallati vložil protest pri OZN, ker naj bi iraška letala preletela več iranskih mest in tako dvakrat kršila mejo v zračnem prostoru. Mir na fronti se po resoluciji varnostnega sveta začenja šele 20. avgusta, državi sta gospodarsko izčrpani, svojo dobro voljo pa bosta šele morali dokazati. Ljudski upor v Burmi se vse bolj zaostruje RANGUN — Burmo že nekaj mesecev pretresajo hudi notranji nemiri, ki so se v teh dneh spremenili v pravo državljansko vojno. Ta azijska država, ki je bila nekoč znana kot največja svetovna izvoznica riža, dragocenega lesa in kamnov, se je v zadnjih 26 letih, odkar je zavladal tiranski socialistično-budistični režim, postopoma uvrstila med deset najrevnejših območij na svetu. Burma ima več kot 4 milijarde dolarjev dolga s tujino. Letni zaslužek za vsakega prebivalca ne doseže 180 dolarjev, mesečna plača pa je v povprečju 35 dolarjev. Od januarja letos pa je cena riža narasla za 400-krat. Vzrokov za ljudski protest je torej več kot dovolj, prve pobude za javne demonstracije so sprožili univerzitetni študentje. V preteklih dneh so se izredno zaostrile, tako da je policija segla tudi po orožju. Samo včeraj je bilo 17 mrtvih in 82 ranjenih. Diplomatski krogi pa poročajo o veliko hujšem epilogu že 4 dni trajajočih nemirov. Govorijo namreč o skoraj tisoč smrtnih žrtev v vsej deželi. Državni radio je poročal tudi o uporih v vojaških vrstah in o številnih primerih dezerterstva, za ljudski protest pa so se zavzele tudi nekatere skupine budističnih menihov in duhovnikov. Burmska vlada je medtem zavzela uradno stališče; meni namreč, da sta vojska in policija posegli le v skrajnih primerih, smrtne žrtve pa so posledica sabotaž in agitatorskega ščuvanja med ljudstvom samim. Demonstranti zahtevajo predvsem odstop predsednika Sein Lvinga, ukinitev vojaških zakonov in osvoboditev političnih zapornikov. Ogrevajo se tudi za demokratične volitve, ki bi omogočile zamenjavo dosedanjega tiranskega režima. General Jovič poveljnik sil OZN v Iranu V Ravenni nočejo strupenih odpadkov RAVENNA — Ravenski župan Mauro Dragoni je včeraj izdal odredbo, s katero prepoveduje za-hodnonemški ladji Karin D, ki prevaža strupene odpadke, prihod v tamkajšnje pristanišče. Uredba nadalje prepoveduje ladji, da bi se približala ravenski obali na več kot dve morski milji. Župan je s tem ukrepom seznanil vse pristojne organe in podjetja ter sodne oblasti. Dragoni se je za ukrep odločil, da bi se izognil morebitnim pobudam, ki bi omogočale prihod ladje. Uradno poročilo pojasnjuje, da po mnenju odgovornega pri uradu za javno higieno prihod oziroma zasidranje ladje dejansko predstavljata nevarnost za javno higieno in zdravje. Na ukrep je nedvomno v dobri meri vplivala tudi zaskrbljenost, ki se je v zadnjem času razširila v javnosti. Zupan je še povedal, da so ministrski viri zagotovili, da se nadaljujejo stiki z raznimi državami, še najbolj s Francijo in Zahodno Nemčijo, kamor bi lahko preusmerili ladjo Karin D. Ministrstvo za civilno zaščito je nato potrdilo, daiščejo druge pristane za Karin D. ZDRUŽENI NARODI — Generalni sekretar Združenih narodov Perez De Cuellar je imenoval jugoslovanskega generala Slavka Joviča za komandanta vojaške opazovalne komisije OZN, katere naloga je nadzorovati prekinitev ognja in premirje med Iranom in Irakom. V obvestilu o tem stalnemu jugoslovanskemu predstavniku v Združenih narodih veleposlaniku Dragoslavu Pejiču se je De Cuellar zahvalil jugoslovanski vladi, ki se je strinjala s predlogom za imenovanje generala JLA na tako odgovorno dolžnost. Obenem je izrazil svoje zadovoljstvo, ker bo komandant mirovnih sil ZN vojaški predstavnik iz neuvrščene države. General Jovič bo poveljeval 350 častnikom, ki bodo nadzorovali več kot tisoč kilometrov dolgo mejo med Iranom in Irakom. Častniki iz 24 držav bodo razporejeni na obeh straneh meje. Jugoslovanskemu generalu bosta pomagala indijski in irski brigadni general. Najnovejša misija Združenih narodov se razlikuje od vseh predhodnih, saj sestavljajo mirovne sile izključno častniki. Na sedežu Združenih narodov so predlog generalnega sekretarja razumeli kot priznanje Jugoslaviji za njeno dosledno zavzemanje za končanje iraško-iranske vojne in prispevek pri uresničevanju resolucije 598. Pomen imenovanja jugoslovan- skega generala je še toliko večji, če vemo, da je bilo za to odgovorno dolžnost več kandidatov. Stalni jugoslovanski predstavnik v Združenih narodih veleposlanik Dragoslav Pejič je izjavil dopisniku Tanjuga, da lahko imenovanje generala JLA razumemo kot priznanje jugoslovanski zunanji politiki in priznanje miroljubni vlogi jugoslovanske ljudske armade. Spomnil je tudi na to, da so jugoslovanske oborožene sile že sodelovale v mirovni komisiji ZN na Sinaju. Slavko Jovič je bil tedaj pomočnik komandanta mirovnih sil ZN na Sinaju. Zaradi tega je najbrž Perez De Cuellar še posebej poudaril, da za to izjemno odgovorno nadzorovanje premirja imenuje kvalificirano vojaško osebnost. S skupnimi močmi do 10 kg kokaina MILAN — V sodelovanju s švicarskimi oblastmi, ki so v Ziirichu zaplenile 8 kilogramov kokaina (vrednega približno 2 milijardi) in aretirale 7 domnevnih razpečevalcev, so tudi milanski karabinjerji aretirali tri razpečevalce in jim zaplenili še dva kilograma kokaina. Uspeh skupne akcije bo opazen posebno v Italiji, saj je šlo za kokain, ki bi ga morali prodajati v Milanu in bližnji okolici. Nadaljujejo se preiskave o napadu na veleposlanika PORTO CERVO (SASSARI) Preiskave o skrivnostnem nedeljskem napadu na vilo libanonskega veleposlanika v Bernu Yohnnyja Abdaua se nadaljujejo v najstrožji tajnosti. Namestnik državnega pravdnika Gaetano Postig-lione je povedal, da pričakuje naknadna poročila karabinjerjev in policije. V zvezi z vsakovrstnimi govoricami je odvrnil, da je »vse možno«. Postiglione je še dejal, da gleda samo na dejstva, se pravi na poročila preiskovalcev. Če pa je kdo kaj videl, ima civilno dolžnost, da se javi pri oblasteh. Cagliarski dnevnik Unione Sarda je medtem objavil intervju z gozdnim čuvajem Pietrom Azaro. Slednji je povedal, da je v noči napada slišal 4 strele iz pištole, na območju veleposlanikove vile pa je videl kombi s francosko registracijo. Azara je v nedeljo ponoči opravljal svoje delo v razdalji približno 600 metrov od vile. Sprva je s svojim prenosnim radiom prestregel alarm Abdauovih zapriseženih straž, takoj zatem pa se je kombi oddaljil neznano kam. Veleposlanik je za včeraj zjutraj sklical tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil svojo dogodivščino. S tem je nameraval odgovoriti na vse govorice o napadu na njegovo vilo. V Ameriki odstavili brezsrčnega kapitana WASHINGTON — Po šokantni dogodivščini 52 vietnamskih beguncev, ki so se z ladjo peljali iz Vietnama do Manile in so zaradi lakote pojedli pet sopotnikov, je mornarica ZDA odstavila 48-letnega poveljnika ameriške ladje Dubugue Alexandra Baliana. Slednji je srečal barko, na kateri je bilo 110 ljudi. Balian jim je izročil nekaj hrane, ni pa jih sprejel na krov. Ameriške oblasti so takoj uvedle preiskavo. Dubugue naj bi prestregla »ladijske ljudi« 9. junija, ko je bil motor njihove barke že pokvarjen. Na krovu je do tedaj ena oseba že umrla, nikomur pa ni prišlo še na misel, da bi jo skuhal in pojedel. Član posadke Dubugue je povedal, da je barka bila videti v dobrem stanju, poveljnik pa je Vietnamcem izročil sveže sadje, meso in vodo. Preživeli pa so drugačnega mnenja. Balian naj bi jim dejal, da jih ne vzame na krov, češ da Dubugue »opravlja nevarno misijo«. Preiskave urada visokega komisariata OZN v Manili pa že dajejo prve podatke grozljive zgodbe, ki se je pripetila Vietnamcem. Vse kaže, da se je njihov vodja Phung Ouang Minh prvi hotel hraniti s človeškim mesom. Očividci so povedali, da je s pištolo v roki izbiral žrtve in nato prisilil ostale, da jih ubijejo. Ouang Minh je trenutno v začasnem priporu. Jelcin odgovarja na obtožbe Ligačova MOSKVA — »V besedah delegata partijske konference Jegorja Ligačova je na žalost zmaličeno samo bistvo našega razmerja do perestrojke, zlasti še, ko gre za socialno pravičnost. Ampak to naj ostane na vesti mojega nasprotnika.« Bivši prvi sekretar moskovske partijske organizacije in še vedno član CK KPSZ Boris Jelcin je dobil v lokalnem tedniku letovišča Jurmale (riviera v Riškem zalivu v Pribaltiku) priložnost, da v obliki intervjuja odgovori na grobe napade, ki jih je na njegov račun na partijski konferenci izrekel Jegor Ligačov, član politbiroja in sekretar CK KPSZ, neuradno drugi človek sovjetske partije. Naj v grobem povzamemo Ligačova: Jelcinu je med drugim očital, da je kot prvi sekretar oblastnega komiteja partije v Sverdlovsku tako rekoč spravil na tla ta industrijski bazen, kjer zdaj zares kupujejo vsevprek na karte. On, Ligačov, pa da je zapustil svojo sibirsko oblast v Tomsku v vzornem stanju. »To je laž,« zavrača Jelcin v tedniku "Jurmala" svojega največjega nasprotnika, Jegorja Ligačova. Vsak dan dobiva kup pošte, v kateri se mu ljudje zahvaljujejo za prizadevnost. Eden njegovih pobornikov je celo s številkami dokazal, da je Ligačov lagal, češ da je v letih, ko je Jelcin "vladal" v Sverdlovsku, ta oblast bila daleč nad zvezno ravnijo. Ampak že pred desetimi leti so ga od tam potegnili v Moskvo. Hude obtožbe Rambove žene ANCONA — De Cristofarova žena, Nizozemka Maria Maurits, je po njegovi aretaciji zaradi umora skiperja Annarite Čurine povedala, da je njen mož nasilen človek, sposoben umora. »Ko so ga obtožili umora,« pravi Holand-ka, »sem bila morda edina oseba, ki ni bila presenečena.« Mauritso-va je bila 12 let podvržena njegovi grobosti, večkrat jo je pretepal, tudi ko je zanosila. Tedaj ji ni pustil videti prijatelje ali starše. Aretacija je bila zanjo prava osvoboditev, sedaj pa čaka na razporoko. Preiskava se medtem nadaljuje. Diana Beyer je spet natanko obrazložila potek dogodkov na katamaranu, kjer so razvidna De Cristofarova kriminalna nagnjenja. Slednji iz zapora ponavlja, da je nenasilna oseba, ubil pa je iz ljubezni do Diane. Boris Jelcin očitno ni hotel ne^ skromno pripovedovati o tem, da Sverdlovsku še vedno ni miru zarao grobega napada Jegorja Ligačova aa njihovega ljubljenca. Po partijski kot1' ferenci so se v tem zauralskem ve(e mestu vrstile množične demonstracij v podporo Jelcinu in na transparenti so ljudje zahtevali, naj jim ga vrnejO' (Jelcin je od tam tudi doma). Osrednje vprašanje intervjuja pa 50 privilegiji. Jelcin se je po Moskvi sam vozil v javnem transportu in p0*®111 funkcionarjem pripovedoval tisto, cesar sami niso vedeli, namreč kolik časa morajo ljudje potovati do svojega delovnega mesta in kakšne gneče ter neprijetnosti morajo pri tem doživljati' Delal je od osmih zjutraj do polnoči, podobno žrtvovanje za perestrojko pa zahteval tudi od svojih sodelavcev' Mnogim je to bilo odveč in so začeli proti njemu intrigirati. Seveda pa je javna tajnost to, da J® Boris Jelcin najhuje stopil na žulj® partijski in državni nomenklaturi s tem, ko je zahteval ukinjanje zaprtih trgovin in restavracij, kjer so min10 vseh vrst lahko kupovali vse dobrote, o katerih navadni smrtnik še sanjati ne more. Tu se mu je postavil po robu Jegor Ligačov, tako rekoč načelnik vsega velikanskega partijskega apara- Jelcin je v neobjavljenem intervjuju za revijo »Ogonjok« izjavil, da njegova žena čaka v vrsti kot vse druge gosp°' dinje. Odgovorni funkcionarji in njihovi sorodniki pa se poslužujejo različnih »zakazov« ter mimo vseh vrst dobivajo na dom vse, kar si poželijo-Dokler predsednik Agroproma (kmetijstva) ne bo sam skrbel za svojo oskrbo, dotlej se tudi boriti ne bo znal zanjo, pravi Jelcin. Ena najbolj umazanih podrobnosti, ki so jih Jelcinovi nasprotniki navajali na nedavni partijski konferenci, je bu očitek, da je s svojo grobostjo do sodelavcev povzročil samomor bivšega prvega sekretarja rajonskega komiteja' Jelcin zdaj dokazuje nasprotno, da Je namreč uradno ugotovljeno, da ta samomor nima nikakršne zveze z nekdanjo funkcijo pokojnega, saj že precej časa pred tem sploh ni več delal v partiji. Ali so verzije njegovega nastopa na lanskem oktobrskem plenumu CK KPSZ avtentične? V glavnem so to p°( naredki, pravi Jelcin, ampak v vsaki od treh, ki so mu prišle pred oči, j® precej tega, kar je on zares govoril. Zakaj pa se to sploh dogaja? Zato, ker pač ne dovolijo objaviti tega, kar člani centralnega komiteja sovjetske partije govorijo na svojih plenumih, pojasnjujejo vsem jasno dejstvo Boris Jelcin. ANTON RUPNIK Standard še vedno najvišji v Sloveniji ZAGREB — Za najnujnejše življenjske potrebščine je povprečna jugoslovanska štiričlanska družina v letošnjem juniju potrebovala 723.776 dinarjev. Od teh jih je 65,8 odstotka porabila za prehrano, 13 odstotkov za obleko in obutev, 12,8 odstotka pa za stanovanje. Torej je samo za najnujnejše eksistenčne potrebe porabila 82 odstotkov, Gibanja plač BEOGRAD Povprečni jugoslovanski zaslužek v maju je bil po podatkih zveznega zavoda za statistiko (ki je tako ažuren, da se lahko pohvali le s številkami iz tega daljnega meseca) 354.248 dinarjev, v enakem mesecu lani pa 138.989 dinarjev. Prednjačijo zaposleni v negospodarstvu s povprečnim zaslužkom 415.378 dinarjev, medtem ko so delavci v gospodarstvu zaslužili 342.448 dinarjev. Zaslužki po republikah in pokrajinah so se gibali v razmerju 1:2. Daleč največje osebne dohodke so prejemali, že po tradiciji, zaposleni v Sloveniji - 556.154 dinarjev, najnižje pa v Makedoniji 251.630 dinarjev. Na Hrvaškem je bil čisti osebni dohodek 372.682, BiH 298.550, v Črni gori 267.990, v Srbiji 314.845, na Kosovem 255.085 in v Vojvodini 326.133 dinarjev. Na vrhu seznama desetih najboljše plačanih dejavnosti sta pomorski promet (566.408 dinarjev) in zunanja trgovina (519.640). Na zadnjem mestu so rokodelci, izdelovalci usnjene obutve in končnih tekstilnih izdelkov. Zaslužili so po 230.000 dinarjev, (dd) kar pa še ostane do sto, je moralo zadoščati za vse ostalo. To so izračunali v zagrebškem Zavodu za samoupravljanje. Ugotovili so, da je življenje naj dražje v Sloveniji, kjer so bili najnižji možni življenjski stroški v juniju vredni 892.818 dinarjev. Najcenejše pa so bile najnujnejše potrebščine na Kosovu, kjer so za štiričlansko družino znašale 559.802 dinarja. Nad jugoslovanskim povprečjem sta bili še Hrvaška in Srbija brez pokrajin. Vsi ti izračuni so bili narejeni po metodologiji, po kateri naj bi se določale najnižje plače v državi. In če bi to metodologijo res spoštovali, bi morala ob predpostavki, da sta v štiričlanski družini dva zaposlena, znašati naj nižja plača v Sloveniji 446.409 dinarjev, na Kosovu pa 279.913 dinarjev, v celi državi pa v povprečju 361.888 dinarjev. Ker pa je predvideno, da se pri določanju najnižje plače upošteva tudi delovna produktivnost, pride do še višjih razik. Na Kosovu najnižja plača pade na 185.079 dinarjev, v Sloveniji pa se dvigne na 613.232 dinarjev. Vse te številke in izračuni pa ne pomagajo dosti. V velikem delu države že povprečna plača komaj dosega tisto, ki bi po izračunih morala biti naj-nižja. Minimalni življenjski stroški so letošnjega junija bili kar dvesto odstotkov višji kot lani. Medtem pa so plače skorajda mirovale. In medtem ko politiki po državi prisegajo na tržno ekonomijo, so se že našli tudi takšni, ki so v objavi izračunov zagrebškega Zavoda za samoupravljanje videli le nepotrebno »vznemirjanje javnosti«. Zdaj ko država počasi umika svojo roko s cen, ki naj bi se prosto oblikovale na trgu, bo moralo do dvoje cene priti tudi delo zaposlenih. PRIMORSKI DNEVNIK v Sloveniji, Istri in Kvarnerskem zalivu LJUBLJANA: v vseh večjih kioskih ob nedeljah - kioska na avtobusni postaji kiosk na peronu železniške postaje kiosk v Kliničnem centru kiosk Borba na Titovi cesti kiosk Emona na Titovi (nasproti hotela Slon) kiosk Figovec ali na Trdinovi cesti ali kiosk nasproti hotela Lev (izmenično) BOHINJSKA BISTRICA: kiosk TTG - tudi ob nedeljah BOHINJ - JEZERO: Turistično društvo - tudi ob nedeljah hotel Zlatorog - tudi ob nedeljah KRANJ: kioski Delo ROGAŠKA SLATINA: kiosk TTL hotel Donat - tudi ob nedeljah kiosk Delo (Pernat Mašera) - tudi ob nedeljah BOVEC: kiosk TTL kavarna na trgu - samo ob nedeljah TOLMIN: kiosk TTL (Leban Dragica) KOBARID: gostilna Kotlar - samo ob nedeljah DOBROVO: kiosk Delo (Marinčič) SOLKAN: bife Soča - samo ob nedeljah NOVA GORICA: vsi kioski avtobusna postaja - ob nedeljah ŠEMPETER: Market Primorje VRTOJBA: Market Primorje MIREN: kiosk Delo RENČE: kiosk TTL BRANIK: Market Primorje KOSTANJEVICA NA KRASU: Poslovalnica 8 ŠEMPAS: Market Primorje OZELJAN: Market Primorje AJDOVŠČINA: kiosk TTL - tudi ob nedeljah POSTOJNA: knjigarna Primorski tisk ILIRSKA BISTRICA: kiosk TTL, na Gregorčičevi ul. kiosk TTL, na Cankarjevi ul. kiosk TTL, na avtobusni postaji knjigarna Primorski tisk, Trnovo -samo med tednom SEŽANA: kiosk TTL, Partizanska 33 supermarket Kras - tudi ob nedeljah bife Timav na avtobusni postaji -tudi ob nedeljah DUTOVLJE: Market Kras KRIŽ PRI SEŽANI: Šonc Milena KOMEN: Market Preskrba 41 GORJANSKO: Market Kras LOKEV: Market Preskrba - tudi ob nedeljah KOZINA: blagovna hiša Timav - tudi ob nedeljah ŠKOFIJE: kiosk Barolin ANKARAN: kiosk Delo posl. št. 16 KOPER: vsi kioski Dela kiosk Delo na avtobusni postaji -ob nedeljah IZOLA: kiosk Delo št. 3 kiosk Primorski tisk samopostrežna restavracija Stavbenik Cankarjev drevored 17 - samo ob nedeljah STRUNJAN: kopališče hotela Svoboda PIRAN: knjigarna Primorski tisk kiosk Volčič, Tartinijev trg kiosk Cvetič, Tartinijev trg - tudi ob nedeljah PORTOROŽ: knjigarna Primorski tisk - tudi ob nedeljah SAVUDRIJA NOVI GRAD UMAG VRSAR POREČ ROVINJ LABIN MALI LOŠINJ VELI LOŠINJ REKA KRK* Krk, Baška, Punat, Omišalj, Njivice, Malinska-Haludovo na plazl RAB PAG: Novalja Jugoslovanska stran mora zvrtati še en kilometer Odprtje Karavanškega predora predvideno meseca junija 1992 .. JESENICE — 15. septembra 1977 sta Jugoslavija in Avstrija podpi-1 Pogodbo o cestnem predoru skozi Karavanke. Na jugoslovanski ^r*»ni so z deli pričeli 12. avgusta 1986 in do danes izvrtali že 2312 avt r°V dol9° luknjo, skozi katero bodo po dokončanih delih vozili tomobili iz ene države v drugo. Jugoslovanska stran mora zvrtati e9a 3450 metrov dolg predor in predvidoma bodo to delo opravili do gusta 1989. Potem bodo sledila še iinalna dela (elektrifikacija, vozni npb?Vi"-I' *ako da je slovesna otvoritev celotnega predora predvidena n V mesecu juniju leta 1992. va ?^e ki jo je odcedila iz nekaj konzerv ^arton j p6 i/1 V1.ist0v z nekega grma, ker so pač lepo diša strupeni M °Čil skorai do stropa, ker je menil, da so lahl Para žive ary pa se ie le zastrmela vanj s pogledom, začetka 6 10 niU Povedala, da so bili naši nosovi od vse< stvari Predvsem temu, da znamo ločiti, ali Popolnom 116 aP ne da ji njen nos pravi, da so lis Mary pa a v redu. Ni mi treba povedati, da so bili rt ^lostridin U n,6 potern začela na dolgo in široko razlagati Konzervir^11- kotulinum, kakorkoli to je že, ki se razvije d. kar nabp11 - an^ in ie desetkrat bolj strupena od česark res z grma. Moj bog, kako sem se smejal!« »So bili zadovoljni s tvojim huhanjem, Mary?« je vprašala Tricia. »Bilo je tako okusno kot nektar in ambrozija,« je ves navdušen vzkliknil Archie, preden je Mary lahko odgovorila. »Tristo kosmatih, kakšno kosilo! Mi smo se mastili, Mary pa je elegantno obirala majhen košček, vsak njen las je bil na svojem mestu, na ustih pa niti sledu o kakšnem nasmehu. Povem ti, Mary, da si zdaj po pripovedovanju geodetov že prava legenda v Wyndhamu. Po tem dogodku so Burtonu res uplahnila jadra!« Tricio je od smeha vse bolelo. »Noro bi morala biti ljubosumna nate, Mary, toda hvala bogu mi ni treba biti! Le katera žena se še lahko pohvali s tem, da ji ni treba občutiti niti trohice ljubosumja do moževe tajnice, ampak se lahko nanjo celo zanese, da ji -ga bo pripeljala celega domov, ne glede na to, kakšno kašo si bo zakuhal?« »Navsezadnje ga je lažje pripeljati domov, Tricia,« je slovesno izjavila Mary. »Če je kakšna stvar, ki jo sovražim, je to je misel na to, da bi morala udomačevati novega šefa.« Tricia je hitro skočila pokonci in segla po steklenici s sherryjem. »Naj ti natočim še en kozarček, Mary. Prosim te! Nikoli nisem pomislila na to, da bom kdaj rekla, da izredno uživam v tvoji družbi, toda ne spominjam se, kdaj sem se še tako zabavala!« Umolknila je in si z roko prikrila usta. »O bog, tole je bilo grozno slišati, mar ne? Nisem mislila tako, hotela sem le povedati, da si se spremenila, da si se sprostila, to je vse.« »Vse skupaj si samo še poslabšala, ljubica,« je veselo rekel Archie. »Uboga Mary!« »Nikar me ne pomiluj, Archie Johnson! Prav dobro vem, kaj je imela Tricia v mislih in v vsem se popolnoma strinjam z njo.« PETNAJSTO POGLAVJE Ko je Tim prvo soboto po Maryjini vrnitvi v Sydney potrkal na njena zadnja vrata, mu je šla nekoliko nerada odpret. Kako bo, ko ga bo zagledala po njuni prvi ločitvi? Na hitro je odprla vrata, besede so ji privrele na ustnice, vendar ni iz.sebe spravila niti glasu. V grlu se ji je naredila velika kepa in zdelo se ji je, da je ne more pregoltniti in spregovoriti. Stal je na pragu in se ji smehljal, v njegovih čudovitih modrih očeh pa sta se zrcalili ljubezen in dobrodošlica. Brez besed je prekrila njegovo roko s svojimi dlanmi, po licih pa so ji polzele solze. Tokrat je bil on tisti, ki jo je objel in naslonil njeno glavo na svoje prsi, z drugo roko pa jo je gladil po laseh. »Ne joči, Mary,« ji je prigovarjal, medtem ko jo je njegova dlan nerodno gladila po glavi. »Saj te tolažim, zato ti ni treba jokati. No, no!« Toda že naslednji trenutek se je odmaknila od njega in poiskala svoj robček. »Ne vznemirjaj se, Tim, saj mi bo odleglo,« je zašepetala in obrisala oči. Nasmehnila se mu je in se ljubeče dotaknila njegovega lica, ker se ni mogla upreti skušnjavi. »Tako zelo sem te pogrešala, da sem od sreče zajokala, ko sem te ponovno videla, to je vse.« Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Za vso pokrajino je predviden en sam urad za zaposlovanje Zaprtje okoliških uradov za zaposlovanje Deljena mnenja občinskih upraviteljev Srečanja strank za pospešitev oblikovanja novih uprav Razmere na tržišču dela se spreminjajo tako v vsedržavnem kot evropskem merilu. Nove razsežnosti ponudbe in povpraševanja po delovni sili ter mladinske brezposelnosti je dojel tudi italijanski parlament, ki je lani, v okviru reforme dela, z zakonom št. 56 preustrojil urade za zaposlovanje. Njihova vloga naj bi po novem bila v pospeševanju zaposlitvene ravni in ne — kot doslej — v birokratskem vodenju seznamov brezposelnih in v izplačevanju doklad. Da bi čimbolj razširil možnost za delovno vključevanje, je zakon predvidel ustanovitev zaposlitvenih območij (»bacini dhmpiego«), znotraj katerih vlada načelo pretakanja (mobilnosti) delovne sile. Pri določanju teh območij so upoštevali predvsem dva kriterija: povpraševanje po delovni sili in ugodne prevozne povezave. V naši deželi je tako določenih 18 območij: 5 v pordenonski pokrajini, 10 v videmski, 2 v goriški in eno v tržaški. Kakšne posledice bo ta preus-troj imel za naše kraje? Prihodnji čas je pravzaprav evfemizem, kajti novosti so že v teku. Tako v devinsko-nabrežinski kot v dolinski občini so namreč že pred dvema mesecema zaprli krajevna urada za zaposlovanje, prve dni septembra pa bo ista usoda doletela tudi miljskega. (V Zgoniku in na Repentabru teh uradov že davno ni več). V Nabrežini in Dolini sta urada odprta le enkrat na mesec, in to za izplačevanje doklad za brezposelnost. Za vse ostale birokratske zadeve (vpis v seznam, sprotno informiranje itd.) se morajo občani voziti v Trst, kjer po novem vodijo sezname vseh brezposelnih oseb iz tržaške pokrajine. Tržaški urad za zaposlovanje je zaenkrat menjal le naziv: postal je Tržaška sekcija okrožja za delo in polno zaposlovanje. Kako sprejemajo v prizadetih upravah centralizacijo seznamov in dejansko ukinitev krajevnih uradov za delo? Odgovor je različen, kot so pač različne gospodarske razmere posameznih občin. Naj spomnimo, da je doslej bilo vpisanih v nabrežinskem seznamu okrog 200 oseb, v Dolini 100, v Miljah pa 700. Še najbolj neugodno stališče je zavzel devinsko-nabrežinski svet, ki je sprejel dokument, v katerem izraža veliko zaskrbljenost za razvoj dogodkov. Bojan Brezigar, nabrežinski župan: »Prebivalec naše občine, ki je doslej imel precejšnje možnosti, da se začasno zaposli v občinskih službah ali pri kaki drugi ustanovi v občini, bo sedaj imel veliko težav, saj bo pred njim na seznamu lahko tudi nekaj tisoč oseb. Kot občinska uprava bomo tudi imeli težave, saj bomo denimo za mesto šoferja morali opraviti selekcijo med 500 kandidati. V naši občini imamo tri delovne "rezervoarje": štivan-sko papirnico, bolnišnico Pineta del Carso in nekrita mesta v občinskih službah. Marsikateri nabrežinski občan si je z začasnim delom na teh področjih zagotovil skoraj celoletni osebni dohodek. Če se bodo odslej lahko potegovali za ta mesta vsi brezposelni iz tržaške pokrajine, je logično, da bodo domačini imeli manj možnosti. Res pa je, da se bodo lahko potegovali tudi za vsa druga razpoložljiva mesta v tej pokrajini. So torej dobre in slabe plati, vsekakor pa se nam zdi potrebno, da nabrežinski urad za zaposlovanje ohrani vse upravne pristojnosti, tako da se občanom prihrani nepotrebna vožnja v Trst. Če bo centralni urad opremljen z računalniki, je dovolj, da enega postavijo v Nabrežini. Moram pa poudariti, da za zadovoljivo reformo ni dovolj dobra volja Deželnega urada za delo: potrebna je koordinacija vseh organov in zainteresiranih ustanov ter organizacij. Tega dialoga in usklajevanje doslej ni bilo. Zaenkrat lahko le ugotovimo, da so to ustanovo v naši občini kratkomalo zaprli.« Dolinski odbornik za osebje Germane Švara je manj črnogled. Iz dveh razlogov: po hudi krizi podjetij z državno udeležbo dolinska občina ne nudi posebnih zaposlitvenih možnosti, po drugi strani pa si je uprava pred leti zagotovila možnost, da lahko zaposli le osebe z znanjem slovenščine. Da se dolinskim občanom odpira možnost iskanja službe v širši perspektivi, je torej lahko pozitiven premik. Glede birokratskih opravil pa je tudi Švara mnenja, da bi krajevni urad za zaposlovanje moral ohraniti nekaj osnovnih funkcij, tako da bi čimbolj skrčili potrebo po vožnji v mesto. V Miljah je zaprtje urada preloženo na prve dni septembra. »Zaradi objektivnih težav in dopustov,« nam je pojasnil direktor Pokrajinskega urada za delo dr. Aprea. Župan Mutton pa ne čaka križem rok: »Preustroju sledimo zelo pozorno. Lahko bo pozitiven, toda izpeljati ga je treba ob dogovarjanju in sodelovanju uprave in sindikalnih organizacij. Nikakor ne sme mimo ali preko občanov. Zato pozivamo odgovorne pri Pokrajinskem in Deželnem uradu za delo, da nam jasno predočijo svoje načrte; šele nato bomo lahko dali svojo oceno.« Bojimo se, da bo Muttonova zahteva naletela na gluha ušesa. Ko smo se namreč pogovarjali z direktorjem Apreo in ga opozorili na pritožbe upraviteljev, češ da so o preteklem ali bodočem zaprtju krajevnih uradov za zaposlovanje bili obveščeni izredno skopo, ni pokazal začudenja. »Občinske uprave obveščam, da je urad zaprt, ko je zaprt. Ni treba, da to zvedo prej. Po zakonu tega nisem dolžan sporočati...(Tega sicer ni treba pisati).« Tudi pri poizvedovanju, kakšna bo prihodnost krajevnih uradov za zaposlovanje, je bil funkcionar precej kategoričen. Čaka na sklepe Deželne komisije za zaposlovanje, za katero se ne ve, kdaj bo kaj odločala. Tudi delovanje bodoče (po nazivu sicer že obstoječe) Sekcije okrožja za delo in polno zaposlovanje in torej smisel reforme, sta v pogovoru ostala neznaki, kajti dva lističa, fotokopiji kdo ve katerega zakonskega ali internega besedila, v katerem so navedene vse teoretske razvojne možnosti, nimata konkretnega dometa. Da bi zaokrožili pogovor, smo dr. Apreo še povprašali, kako je treba razumeti tisti člen reformnega zakona, ki v določenih primerih in ob upoštevanju številčne proporcionalnosti daje domačemu prebivalstvu prednost. Po njegovem mnenju predvideva člen le primere, ko gre za pre-ustroj obratov (primer Aguila, da se razumemo), nikakor pa ne v drugih. »Saj bi bilo kot v Zgornjem Poadižju: pri nas popolnoma protiustavno!« Volk ni tako črn, kot se zdi y temi. Rek bo držal, kajti vsaj delne razjasnitve smo bili deležni na Deželnem uradu za delo, kjer smo zadevi skušali "priti do dna" v pogovoru z namestnico ravnatelja Gemellarovo. Funkcionarka je stvarna in konkretna: »Centralizacija je pravilna, kajti le z dobro organiziranim uradom, kjer bodo podatki osredotočeni in obdelani na računalniški osnovi, bomo lahko kos — vsaj tehnično — novim zahtevam tržišča. Toda to in dosedanje naloge, ki so jih imeli uradi za delo, spada v predal "Dolgovi". Z drugimi besedami: zamujeno je treba nadoknaditi. Zakon pa nam nalaga nove naloge, predvsem na področju informiranja in raziskav. Doslej je bila dana prednost številu: potrebujem enega, dva... pet nameščencev. Z novimi zakoni pa je vedno več olajšav (za delodajalca) pri imenskih delovnih pogodbah. V mislih imam vse delovne kategorije, ki so zajete v deželne načrte za pospeševanje zaposlitvene ravni; naj spomnim, da znaša proračun Deželne agencije za delo okrog 20 milijard lir. Kdor v teh časih išče delo, mora torej poznati možnosti zaposlitve, delodajalce in njihove potrebe (zahteve), naučiti se mora, kako naj ustrezno predstavi svojo ponudbo. Ravno tako morajo tudi delodajalci poznati zakonske olajšave in pahljačo delovnega povpraševanja. Oblik za vzpostavitev delovnega razmerja je vedno več, potrebno je, da jih vsi interesenti spoznajo. To je torej področje informacije, naš bodoči delokrog. Drugi prehaja na področje raziskav. Z raziskavami tržišča dela si bodo državni uradi lahko izoblikovali sliko o dejanskih potrebah in o druž-beno-gospodarskih dinamikah, tako da bodo lahko s privilegiranega gledišča nakazovali smernice za čimbolj učinkovito zaposlovanje. Ukinjanje krajevnih uradov za delo pa ne sme omalovaževati vloge občin. Mislim, da bi prav v okviru občin lahko ustvarili skupen prostor, kjer bi občan, ki išče delo, prišel do izčrpnih informacij o tem, kako do dela, do osebnega dohodka in socialne varnosti. Seveda, treba je dogovarjanja in srečanj...« NADJA FILIPČIČ V teh dneh sta se srečali delegati’ PSI in PSDI, ki sta ju vodila pokrajin-ska tajnika Arduino Agnelli oziron^ Mario Berce, in razpravljali o krajev nem političnem položaju, še zlasti P o sestavljanju nove tržaške občinsk in pokrajinske uprave. Delegaciji sta poudarili, da je treb storiti vse, da bi v najkrajšem času za gotovih redno upravo tržaški občin'' pokrajini na osnovi programa, ki nakazal rešitve za vse najpomembnej še probleme na urbanističnem, g0SP? darskem, socialnem in drugih področjih. V ta namen bi stranke stare uPJaV ne večine morale v najkrajšem čas izvesti poglobljeno programsko sooce nje. Socialisti in socialdemokrati pa s° ob tem tudi poudarili, da bi pri sestav Ijanju novih uprav morali zagotovi i enako dostojanstvo vsem partnerjem novega upravnega zavezništva. Drugo srečanje, prav tako na tem0 krajevnega političnega položaja, so tržaški socialisti imeli s predstavniki n beralne stranke. Delegaciji sta vodim pokrajinska tajnika Agnelli in Sergi° Trauner, na koncu sestanka pa sta objavili tiskovno sporočilo, v katerem Je izražena zaskrbljenost glede oblikovanja krajevnega političnega okvira-Tudi z ozirom na to — beremo v no ' — ker nekatere stranke kažejo nekom struktiven odnos, ki nikakor ne koris i pogajanjem. Pač pa so po mnenju PSI in PLI P°' trebna prizadevanja vseh, da bi omogočili dejansko opravljivost mesta i da bi rešili nekatere probleme, s kf1®.’ rih rešitvijo ni več mogoče odlaša i-na primer tistih, ki zadevajo urbanis tično področje, s posebnim poudarkom na vprašanja parkirišč, mestneg prometa in pristaniških površin. V prihodnjih dneh bodo tržaški so cialisti in liberalci pomnožili svoje sti ke z ostalimi političnimi silami, da b čim prej prišli do oblikovanja novi krajevnih uprav. Poseg sen. Agnellija glede železarne ATT Tržaški socialistični senator Arduino Agnelli je pred nedavnim naslovil na ministra za državne udeležbe vprašanje o položaju škedenjske železarne AIT (bivše Terni). Agnelli najprej ugotavlja, kako se je pred meseci razvedelo, da so se začela pogajanja za odkup obrata med sedanjo družbo-lastnico Finsider in skupino furlanskega industrijca Pittini-ja. Tako je vsaj izhajalo iz uradnih sporočil, ki so jih prejeli deželna uprava Furlanije-Julijske krajine in sindikati in po katerih naj bi Pittini tudi že pripravil načrt za obnovitev dejavnosti v železarni. Ta načrt naj bi izdelalo kar vodstvo samega obrata in naj bi bil deležen pozitivne ocene vseh zainteresiranih strani. Spričo dejstva, da se odtlej ni o škedenjski železarni ničesar uradnega izvedelo, Agnelli sprašuje ministra, ali je medtem prišlo do dokončnega sporazuma s skupino Pittini-ja. Socialistični senator pa vsekakor poziva ministra, naj prekine molk, ki je toliko bolj zaskrbljujoč, ker Trst ni vključen v območja reindustrializacije in ker se v železarni veča število delavcev, ki so v dopolnilni blagajni. Sestanek KGS o zakonu za gorska območja Ob priložnosti, ko vstopa v veljavo deželni zakon št. 35 iz leta 1987, ki nosi naslov »Ukrepi za razvoj gorskih območij«, sklicuje Kraška gorska skupnost poseben sestanek. Srečanje bo v petek, 26. avgusta, ob 11. uri na sedežu Kraške gorske skupnosti v Ses-Ijanu 56/B. Obvestilo Občine Dolina Uprava Občine Dolina obvešča, da bo od 22. do 6. ure prekinjena dobava vode v Prebenegu, Mačkoljah in Križpotu. Ukrep bo veljal do izboljšanja razmer. Vprašanje Perellija o skrbstvu za ostarele Načelnik svetovalske skupine PSI v tržaškem °^®in skem svetu Alessandro Perelli je naslovil nujno vprašan] na občinsko upravo, da bi zvedel, ali so resnične vesti, P katerih naj bi se zmanjšala skrbstvena služba za ostarele p° domovih v sedanjem poletnem času, ko ostareli potrebuje] ne manjšo, ampak večjo pomoč. Po omenjenih vesteh naj bil za tak nesprejemljiv položaj odgovoren občinski odpo -ki se ne sestaja že ves ta mesec, tako da ni mogel pravoca no odrediti sprejema sezonskih uslužbencev. Perelli v svojem vprašanju med drugim ugotavlja, da j® skrbstvena služba za ostarele po domovih že tako nezado tna in potrebna okrepitve, saj se v Trstu stalno veča ^®v ostarelih, ki bi jo potrebovali. Načelnik socialistične sve valske skupine poleg tega poudarja, da ni sprejemljiv0' bi zaradi počitnic uprava zanemarjala tako pomembna ^ delikatna vprašanja, in predlaga, naj bi se občinski odo ^ takoj sestal na izredni seji in sprejel vse potrebne ukreja za to, da bi skrbstvena služba za ostarele redno del°va tudi v sedanjih poletnih mesecih. Še beseda o uspeli domači reviji visoke mode na Opčinah Moda, moda — izvirna, ekskluzivna, naša domača visoka moda. Takšne modele smo si ogledali na prvem modnem defileju, ki so ga pripravile v sredo zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah tri ustvarjalke: Marija Vidau, Magda Tavčar in Evi Sedmak. Radovednim očem so predstavile dvaindvajset modelov: šestnajst jih je nosilo šest brhkih openskih deklet, šest modelov pa sta z vso otroško ljubkostjo in prisrčnostjo predstavili deklici Alma in Mira. Kaj smo občudovali? Videli smo modele iz usnja, ročnega tkanja, enkrat povezane in okrašene s čipkami in bleščečimi okraski, s pirjem in plastiko, drugič pripravljene le iz ročnega tkanja, a v krojih, ki odgovarjajo današnjim tendencam visoke mode in vsem tistim, ki na modo nekaj dajo. Lahko rečemo, da je bil naslov prireditve »Umetnost v obleki« povsem upravičen, saj je bilo v vseh prikazanih modelih toliko izvirnosti, toliko novega, toliko posrečenih zamisli in torej toliko umetnosti, da je marsikatero med gledalkami zamikalo, da bi se tudi sama odela v katerega od predstavljenih oblačil. Modni defile ni sledil neki določeni liniji, kot je to v navadi pri revijah visoke mode. So si pa ustvarjalke zamislile celotno prireditev kot pravljico z lepim začetkom, ko se pojavita dve deklici v rdečih oblekicah, torej dve Rdeči kapici v oblačilih iz usnja in čipk in v tem pravljičnem ozračju se je nato nadaljevala modna revija z modeli v črni in rjavi barvi, pa samo v črni barvi in na koncu še bela poročna obleka, ki sta jo spremljali tudi naši najmlajši manekenki, prav tako v belih čipkastih oblekicah. Modele, vse to bogastvo točnega tkanja, usnja, lepih torbic, pasov in zlatih okraskov (ki jih je dala na razpolaga Zlatarna Malalan), sta predstavila in seveda tudi komentirala znana kabaretista Sergej Verč in Boris Kobal, ki sta sicer v uvodu opozorila, da bosta tokrat drugačna kot ponavadi. Vendar sta bila kot vedno zabavna in duhovita, njuno napovedovanje — ob klavirski spremljavi Aleksandra Vodopivca — je seveda potekalo v šaljivem tonu, tako da se je občinstvo ob njunih domislicah tudi močno zabavalo. Dve pavzi sta izpolnila še s svojima točkama, ki sta ju pripravila posebej za to priložnost. Kaj so rekle obiskovalke in obiskovalci, ki so prihiteli na to prireditev iz vseh krajev pokrajine in tako presenetili tudi največje optimiste med prireditelji? To, kar smo slišali, so bile v glavnem pohvale, zlasti pa splošno navdušenje nad tem, da smo končno doživeli tovrstno domačo prireditev. »Revijo bodo morali prav gotovo ponoviti,« je bila glavna pripomba, ki smo jo največkrat slišali. In ko smo odhajali, se nam je približal znanec, rekoč: »Dobro za druge, da nas je Slovencev bolj malo. Si mislite, kaj vse bi še naredili in ustvarili, če bi nas bilo veliko!«. Morali smo mu pritrditi. Katera bi bila boljša pohvala in spodbuda za vse, ki so pri tej prireditvi sodelovali, predvsem za tri glavne ustvarjalke, za manekenke in za ostale sodelavce? (N. L). Prisrčni mali »manekenki« Alma in Mira med množico gledalcev (Foto Križmančič) Zadnji reflektorji so povesili svoje slepeče snope svetlobe, množica očaranih gledalcev še za trenutek postane, da bi ujela poslednji magični odmev klavirskih akordov, nato pa se usuje iz dvorane na dvorišče, kjer nihče ne štedi s pohvalnimi besedami. Za odrskimi zavesami stojijo omamljene priložnostne manekenke, zasanjane v blišč »svojega« večera. Niso še dojele, da bi morale odložiti enkratne obleke, obenem pa ne bi rade niti pomislile na to, tako močno so se vživele v slovesno ozračje, ki ga bodo težko kdaj ponovno doživele. »Počutila sem se krasno, še prehitro se je končalo!« se hudomušno na- smehne izpod svojega okroglega črnega klobuka rjavolasa Erika. »Škoda, da se nisem prej vpisala na kakšen tečaj za manekenke. Lepše bi se držala in zagotovo bi to bil donosen vir zaslužka,« obžaluje Kristina, ki bi rada svojo črno, usnjeno in tkano obleko obdržala kar zase. »Mislim, da nas je Marija Vidau najprej vsako posebej preštudirala in komaj nato je ustvarila vsaki primeren model. Ta obleka mi je namreč zelo všeč in zelo rada bi jo še kdaj nosila, mogoče ob kakšni posebni priložnosti.« Visokorasla Alja, ki je z belo poročno obleko zaključila openski defile, pravi, da je imela največ težav z gibanjern odru: »Imele smo eno samo vajo, 9^. neralko, in s skupnimi močmi s,n0ra. pomagale pri izbiri ustreznega '{0 aj ka in gibov. Danes smo vse skR prišle dve uri prej, da bi brez 9^aS \e( ne spremljave ponovno poskas ' kako to zgleda. Vsekakor pa ms ^ smela misliti na gledalce, ker oi . sicer zmedla.« Beti se sama sebi c da ji je na odru uspelo biti tak° nes na: »Včeraj sem imela tremo, oV. pa sem vse opravila brez problem .e Obleke so mi bile vse všeč, tako ^ tkane, ki so po mojem mnenja ^ športne, kot usnjene, ki bi jih v ia ^ nih kombinacijah nosila tudi za v dan.« giflO »Včeraj smo imele občutek, da ^ ■ silno smešne, nato pa smo se sK Hso potrudile in izpilile držo. Sicer P :e. mi bili osebno najbolj všeč črni a ni modeli. Kakšnega izmed teh 13 lekla tudi za kako posebno Pr danost,« pravi Alda, ki je na odru P , zala dobro mero gotovosti. ^ai0 !gv0 stopi še Melita, ki meni, da bi 9° ^ kdaj oblekla katerega izmed črni e njenih modelov, in pristavi: » ^V^go-zaradi mode, mogoče... ne verT1, .ipiiO-'1 če bi izbrala tudi kako tkano ab pa Ob vsem tem hrupu in živ za ^ stojita nekoliko ob strani naj openski »manekenki« Alma m p0 ki sta z roko v roki prikazalisg čf isti ril O IH 1 HIIH V 1 Hill ----- tri otroške modele. »Medve s ^ zelo zabavali, tako v rdečih k° nih in belih oblekcah,« k‘avlta»eti JZ' sapi in se z nasmeškom v 0 j^gsti-muzneta naši nadaljnji radove (L. G-) Gre res za posledico onesnaževanja morskih voda? Jadransko morje v zadnjih poletjih nenavadno »cveti«, znanstveniki pa si niso edini, zakaj iu*7°n nekai *et' se tudi v tem polet- Strani slišij° zaskr' Jadrflr, i®lasovi 0 zdravstvenem stanju usihanj 1?oria. Bolj kot primeri iriinain9 kl0^0ške dejavnosti nas vzne-titi hi -P°]avi divie rasti, ki dajejo slu-kot “,zai°čo se katastrofo, podobno Poveri7množevanie rakastih celic na-ko rm, tra9ični konec. Tako je veli-ravno,t°ra °, "morski solati ', ki je na-druna 1 Prekrila beneško laguno in Pem inP0^j':)Ila ukolja zlasti v sever-n0st i: ®.ednjem Jadranu. Toda pozor- teguie tnHlnKŠu Posebei kopalcev pri-n - ludi bohotno 'cvetenje morja", li ori1°TInU ^etos Priča ob vzhodni oba-vse -,sIa do Dubrovnika. Vzrok za v on oblcajno videvamo kratkomalo niki «r,n!jŽevanlu voda, toda znanstve-držani i , takšnih pavšalnih ocen za-šemn ' kakor tudi vabijo k previdnej- 'prl Nekoliko podrobneje si oglejmo predvsem pojav "cvetenja morja", ki nas tudi pobliže zanima. »To ni nič drugega kot hitro razmnoževanje mikroskopskih alg, kot so pri nas zlasti kremenčaste alge (lat. diatoneae) in orjaški bičkarji (lat. dinoflagellatae),« pojasnjuje biolog Andrej Avčin z Morske biološke postaje v Piranu. »Te alge se praviloma razmnožujejo po dvakrat na leto ob točno določenih letnih časih. Tedaj se iz ene v nekaj dneh razvije na milijarde alg in morska voda postane na mah kalna oziroma pobarvana. Kar je v zadnjih letih in še posebej letos nenavadno, je predvsem to, da morje cveti v neobičajnih letnih časih in neobičajno dolgo, pa tudi oblike cvetenja so nekoliko nenavadne. Tako se kremenčaste alge pri razmnoževanju ob višjih temperaturah ne razvijajo ločeno, marveč (Foto Magajna) se povežejo v nekakšne sluzaste zavese, ki plavajo pod morsko gladino.« Ta pojav so zabeležili ob istrski in dalmatinski obali vse do Dubrovnika. Kot nam je povedala biologinja Marina Cabrini od tržaškega Laboratorija za morsko biologijo, so tudi ob tržaški obali pred kakimi desetimi dnevi našli za ta letni čas nenavadno veliko količino kremenčastih alg, čeprav niso zapazili posebno številnih sluzastih fi-toplanktonskih zaves. »Resnici na ljubo pa moram povedati, da je opazovanje oziroma nadziranje morskih voda pri nas še nekoliko neurejeno,« je pristavila Cabrinijeva. »Krajevna zdravstvena enota redno skrbi samo za fizikalne in kemijske preglede, ne pa za biološke. Te opravljamo mi od Laboratorija v sodelovanju s pristaniškim poveljstvom in oddelkom za biologijo Univerze v Trstu, vendar je vse skupaj preveč prepuščeno dobri volji posameznikov.« Toda od česa je odvisno to nenavadno cvetenje morja? Pogledi znanstvenikov se med seboj precej razlikujejo. Če bi stvari nekoliko poenostavili, bi lahko celo rekli, da obstajata dve struji. Na eni strani so tisti, ki trdijo, da je treba vzroke iskati predvsem v evtro-fiji ali celo hipertrofiji, to je v preobilni prisotnosti hranilnih snovi, zlasti fosfatov in dušikovih soli. To stališče zastopajo predvsem raziskovalci bolonjske univerze s prof. Corradom Pic-cinettijem na čelu, ki posebno raziskujejo vode ob delti Pada. Razume se, da je v skladu s tem stališčem mogoče pripisati prvotno in glavno odgovornost za nenavadno morsko cvetenje človeku, točneje industrijskemu človeku in njegovemu onesnaževanju okolja. Kot rečeno, pa niso vsi znanstveniki istega mnenja. Drugačno stališče za- stopa predvsem profesor hidrobiologi-je na Univerzi v Trstu Giuliano Orel, ki je med drugim tudi član znanstvenega odbora za preučevanje pojava alg v Beneški laguni. Seveda ta tržaški znanstvenik ne zanika, da večja količina hranilnih snovi v morski vodi vpliva na razmnoževanje alg, pa naj bodo to mikroskopske kremenčaste alge ali pa "morska solata" (lat. ulva). Trdi pa, da to ni ne edini ne odločilni vzrok omenjenega pojava. »Da je stvarem tako, nam pove že zgodovina,« pravi prof. Orel. »Pojav "umazanega" in "mastnega morja" (po italijansko oziroma beneško "mar sporco" in "onto de mar") so jasno zabeležili vsaj že leta 1872 in potem v letih 1880, 1891, 1905, 1921, 1922 itd. vse do današnjih dni. Iz tega izhaja, da pojav ni nov in da so ga poznali tudi v času, ko ob Jadranu ni bilo razvite industrije, čeprav je najbrž res, da je v zadnjih časih pogostejši in intenzivnejši. Do podobnih zaključkov pridemo, če upoštevamo, da se alge tudi ob obali Emilije in Romagne najbolj ne razmnožujejo konec poletja in na začetku jeseni, ko v morje pride največ hranilnih snovi.« Toda kateri naj bi potemtakem bili drugi bistveni vzroki pojava? Prof. Orel opozarja predvsem na dejstvo, da se alge posebno razmnožujejo v zaprtih in sploh mirujočih vodah, v brezvetrju in ob višjih temperaturah. Vzroki naj bi torej bili tudi vremenske oziroma klimatske narave. To naj bi potrjevalo dejstvo, da se alge v Tržaškem zalivu v večji meri razmnožujejo v zadnjih treh desetletjih, v katerih se je srednja zimska temperatura vode dvignila za 0,5 stopinje Celzija, medtem ko se je jakost burje zmanjšala za več kot 30 od sto. M. B. Obrazci INPS za prijavo dohodkov upokojencev Za ureditev izplačevanja pokojnin upravičencem bo zavod za socialno skrbstvo INPS poslal nekaterim kategorijam upokojencev poseben obrazec za ugotavljanje dohodkov. Izpolniti jih morajo tisti, ki imajo poleg minimalne še dodatno pokojnino, in prejemniki socialnih pokojnin. Svoje dohodke morajo prijaviti poleg tega tudi vsi prejemniki invalidskih pokojnin, ki še niso dosegli upokojitvene dobe, prejemniki invalidnin, ki se niso kasneje predčasno upokojili in prejemniki pokojnin za delovno nesposobnost. Sporočilo zavoda INPS velja za vse omenjene kategorije ne glede na višino izplačanega zneska. Upokojenci bodo morali oddati izpolnjen obrazec avgusta ali septembra, ko bodo dvignili mesečno pokojnino. Kdor ne bo oddal prijave dohodkov, tvega znižanje ali celo ukinitev svojega dohodka. Vsi tisti upravičenci, ki z mesečno pokojnino ne bodo prejeli tudi omenjenega obrazca, ga bodo morali dvigniti na pokrajinskem sedežu INPS. Prijavo dohodkov je treba oddati najkasneje 30 dni po prejemu obrazca. Uprava INPS prosi upokojence, naj vpisujejo svoje osebne podatke in dohodke v posebej za to odmerjen prostor in naj ne mečkajo ali zvijajo obrazca. Vabilo Vidiš kaj nenavadnega? Sc ti zdi potrebno da bi o tem pisal Primorski dnevnik? Poklici nas! Naša telefonska številka je: 7796-600 Uredniki tržaške kronike ^aška občina iVy Sce pomožno osebje Za handikapirane Trst razpisuje javni natečaj dikanU est: Pomožnega osebja, za han-števPrane (4- plačilni razred). V po-zadnfh e^° kandidati, ki so v teku služt) trek 0Pravljali podobno za oba Y.okviru Tržaške občine vsaj Rok °b^e t*evetdb mesecev. 5 senfZa Predstavitev prošenj zapade p Ptembra ob 14. uri. Piio° rrobRe informacije kot tudi ko-osehioa2p*sa nudi občinski urad za Die na Trgu Unita 4 (2. nad.). Opčine in Prosek brez vode VoriaraC^ izredno velike porabe včpt ■■'j P°djetje Acega ukinilo pr„ al dobavo vode na področju poseka in Opčin. Voda je manj-Kak sk°raj ves dan in ponoči, snrr? bo danes, bo odvisno od vod nega ugotavljanja količine Dmv- ^ rezervoarjih. Morebitno diici 1Yltev bodo sporočili po ra-borl ^ Por°oilih. V tem primeru enck vodo' vendar zgolj za higi-ma 0.uPorabo, delili z občinski- ma avtocisternama. Še naprej velja napotilo o previdnosti Tudi običajnim razprodajam se čas izteka... Pa spregovorimo o razprodajah, če se vprašanja lotevamo šele sedaj, ko se razprodaje (tako imenovane »sven-dite« in »saldi«) skorajda že zaključujejo, je to samo zato, ker so letošnje prodaje po znižanih cenah - - ponekod gre celo za likvidacije ali za popolno izpraznitev zalog, drugačne od preteklih in torej že v znamenju hitrih sprememb, ki spremljajo to vrsto dejavnosti. Včasih so bili datumi razprodaj točno določeni. Kupci so že vedeli, kaj lahko na razprodajah dobijo, kaj se splača kupiti, kaj pa ne. Že nekaj let pa se pred začetkom razprodaj pojavijo »promocijske prodaje« (»vendite promozionali«), prodaje, ki naj bi z bolj ugodno ceno opozorile kupce na nove proizvode. Sedaj je razprodaj, promocijskih prodaj, likvidacij in popolnih razprodaj toliko, da se kupec med vsemi več ne znajde. Ni več prepričan, če bo res ugodno kupil določeni artikel, ali pa bo na račun reklamnega trika dobil blago, ki bi si ga bil lahko nabavil tudi v redni sezoni. Ta zmešnjava pri ponudbi raznega blaga in tudi dejstvo, da se moda izredno hitro spreminja, sta verjetno razlog, da razpro-dajni posli letos ne cvetejo tako dobro kot sicer. »Modni artikli, predvsem oblačila so napravljeni samo za letošnje poletje,« nam je povedal lastnik trgovine z oblačili v središču mesta. »Mladi jih torej nočejo kupiti, ker jih prihodnje poletje ne bi nosili. Vzemite na pri- mer barve. Letos so bile v modi oranžna, peščena in zelena barva. Vse te barve niso predvidene v novih predlogih za prihodnjo pomlad in poletje, ah pa so v drugačnih odtenkih. Tudi dolžina kril je ponovno sporna, kot so sporni že razni kroji, ki so bili letošnje modne uspešnice.« »Naša trgovina ima bolj- klasična oblačila,« nam je pojasnila lastnica boutigue v Ul. Mazzini. »Naše klien-tke so gospe že bolj v letih, ki gledajo na kvaliteto in tudi na izdelavo oblačila. Vedo, da bodo kvalitetno in solidno obleko lahko nosile nekaj let in jim ni žal, če odštejejo nekaj več denarja. Zato v glavnem tudi nimamo razprodaj, z izjemo raznih bluz, jopic in podobnih modnih drobnarij.« Čevlji so problem zase. So trgovine, ki so že konec junija začele z razprodajo in so sandale in druge lahke poletne čevlje tudi dobro prodale. Druge trgovine so nekoliko počakale ter so šele pred kratkim dale v razprodajo res dobre čevlje, toda samo takšnih številk, ki jih le bolj redke ženske nosijo. »Res dobre čevlje, takšne, ki bodo šli v prodajo tudi prihodnje sezone, smo zaenkrat umaknili. Skušamo prodati najprej to, kar morda ne bo več v modi, kar gre težje v prodajo. Moramo pa reči, da so tudi kupci pametni in dovolj izbirčni, da se odločijo za nakup le, če vedo, da se jim to splača. Seveda to ni le čas razprodaj oblačil in obutve. Lepaki z napisi »saldi« se pojavljajo tudi v izložbenih oknih trgovin s posodo in kristalom, s ko- zmetičnimi sredstvi, v drogerijah, pa tudi v trgovinah z živili. Če trgovci prodajajo po znižanih cenah porcelan, kristal in posodo, je v glavnem zato, ker pač morajo priti do denarja, da si priskrbijo novo blago. Pri kozmetiki in živilih pa je treba gledati na datum, ki označuje dobo trajanja posameznega artikla. Krema za nego obraza ali kak drug kozmetični pripomoček izgubita vso vrednost, če je njuna (Foto Križmančič) doba trajanja že potekla. Tudi živila imajo svojo dobo trajanja. Če jih uporabimo po datumu trajanja, so lahko našemu zdravju tudi močno škodljiva. Zato le previdnost pri takšnih nakupih. Smo torej za razprodaje ali proti? Kako bi vam lahko odgovorili? Star slovenski pregovor pravi, da še slepa kokoš zrno najde. Morda boste prav vi med srečnimi kupci... (N. L.) Smrt zaradi zastrupitve ktisson kddelku za oživljanje glavne bolnišnice je izdihnil 27-letni Alessandro Plinom'n 1 ^ Stanoval v Ubci Grego 36. Mladenič se je v torek zjutraj zastrupil s Usta Poti« sy°ie.m domu. Čez glavo si je poveznil veliko plastično vrečko in si v najprej Ru.plmsko cev. Oster vonj pa je zavohal eden od stanovalcev, ki je instvijo Pokllcal tehnike ACEGA. Kmalu so prispeli tudi gasilci. S premično Močena 56 PovzPeli do trinajstega nadstropja, kjer je stanoval mladenič. Umi-balkon r]a° k-3 na®b v kuhinji. Takoj so odstranili plinsko cev in ga odpeljali na travnik ric Se nauž.d kisika. Njihovo prizadevanje pa je bilo zaman in tudi Pici. K mu ni več mogel pomagati. Dan kasneje je mladenič umrl v bolniš- Morski psi spet v zalivu oMnliščih™ P^avL,d morskih psov sta se včeraj spet pojavili v naših vodah. Na frčanje « S? zaP^polale črne zastavice, ki opozarjajo kopalce na nevarnost. rdi;o, da Pvajočo mrcino sicer ne bi bilo za nikogar prijetno, strokovnjaki pa pomor«kZIVaJi' kliub svoiemu zastrašujočemu videzu, niso nevarne človeku. Ie tam nJH° P°velistvo opozarja kopalce, naj ne plavajo na odprto morje, ker »brnerih )Vmn°Sf večia- Ker ie v nizki vodi maI° kisika, se le v izjemnih y°rski nJh° zgodi’ da bi se zelenkasta morska zverina približala obali. do,hače v 7d° verietno že čez nekaj dni zapustili naš zaliv in se vrnili v svoje VseI veript pn Suvudri/i. Do Trsta so letos priplavali le redki primerki. Po I tnosti so sledili ladjam, ki mečejo ostanke hrane v vodo. ^ T v kninska 3 ob^ina obvešča, da v nedeljo in ponedeljek ne bo pogrebov in da bo,hišnir,?°^rebna služba ne bo delovala. Smrt na domu ali v zasebnih Za preno i b° Zato treba prijaviti Krajevni zdravstveni enoti (tel. štev. 7761), Mad 2a s trupel pa bo pristojno osebje mrtvašnice (tel. 820424). Občinski k°r 0dnrt t J?mante Priiav smrti in izdajanje dovoljenj za pokop bo vseka-e tudi v ponedeljek od 8. do 10. ure. Kdor zakuri ogenj v naravi tvega 100 tisoč lir globe Zahodni Kras (Foto Križmančič) še v plamenih Zahodni Kras je bil tudi včeraj v znamenju rdečega petelina. Večinoma je šlo le za manjša žarišča, ki so jih reševalne skupine kmalu pogasile. Največ dela je bilo v gozdu v trikotniku Gabrovec — Salež — Zgonik, čeprav se plameni niso razvneli s tolikšno silovitostjo kot v sredo. Požar tokrat ni zajel velike površine, vendar pa je trmasto vztrajal do večera. Ko je kazalo, da so reševalne skupine končno ukrotile plamene, so se ognjeni zublji spet razplamteli. Z delom je bilo treba nadaljevati vso noč. Helikopter, ki ga je najelo Deželno nadzorništvo za gozdove, se je tudi včeraj dvignil v zrak. »Dokler ne bo vsaj en dan pošteno deževalo, se bodo plameni na Krasu še pojavljali,« pravijo gozdni čuvaji. Mnogi so prepričani, da je večino požarov na Krasu zanetil požigalec. Verjetno gre za človeka, ki uživa v tem, da povzroča škodo. Roberto Barocchi, odgovorni pri Deželnem nadzorništvu za gozdove, je zaskrbljeno pripomnil, da je v naši pokrajini več gozdnih požarov kot v drugih pokrajinah FJK. Že veliko let pa se ni zgodilo, da bi se tako vrstili. »V gozdovih je trava v tem času že povsem suha,« pravi Barocchi, »zato je nevarnost vnetljivosti večja. Dovolj je goreča vžigalica ali prižgan cigaretni ogorek, da se razvije silovit požar. V tem letnem času pa je še posebno nevarno kurjenje ognjev v naravi. Če gozdni čuvaji zasačijo malomarnega kadilca ali pa skupino ljudi, ki so brez dovoljenja zakurili ogenj v gozdu, jim lahko naložijo 100 tisoč lir kazni.« Na Proseku in v Nabrežini festivala komunističnega tiska Konec tega tedna in na veliki šmaren bosta na Proseku in v Nabrežini festivala komunističnega tiska, ki ju prirejata krajevni sekciji KPI. Na Proseku se bo festival začel že drevi na prireditvenem prostoru na Balancu za Kulturnim domom Prosek-Kontovel. Jutri popoldne bo na sporedu že tradicionalni turnir v briškoli, v nedeljo popoldne pa bo politični shod s predstavnikom pokrajinskega vodstva KPI. Festival komunističnega tiska na Proseku se bo zaključil na veliki šmaren. Vsak dan praznika bodo delovali kioski s pijačo in jedačo, v večernih urah pa bo za zabavo poskrbel ansambel Lojzeta Furlana. Na igrišču društva Sokol v Nabrežini pa se bo tridnevni festival komunističnega tiska, ki ga prireja krajevna sekcija KPI »E. Berlinguer«, začel jutri. Ob 18.30 bo zanimiva javna razprava z naslovom »Sesljanski zaliv, govorimo o izbirah«. V razpravi bosta sodelovala predsednik Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove dr. Alvise Bari-son in načelnik svetovalske skupine KPI v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu Ivan Širca. Ob 21. uri bo ples z ansamblom The Lords. V nedeljo, 14. t. m., bo ob 19.30 zaigrala godba na pihala »Nabrežina«, ki jo vodi kapelnik Stanko Mislej. Ob 21. uri bo za veselje in ples poskrbel ansambel Happy day. V ponedeljek pa bo ob 19. uri nastopila plesna skupina KD France Prešeren iz Boljunca. Zvečer bo zaigral ansambel Happy day. Nabrežinski komunisti so za to priložnost pripravili tudi razstavo plačane volilne propagande, ki jo je v nedavni volilni kampanji objavil krajevni italijanski tisk. Organizatorji tudi obljubljajo, da bo poleg običajnih gastronomskih kioskov delovala tudi dobro založena stojnica, kjer bodo prodajali knjige. Oglasni oddelek sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 Prebenežani veselo proslavili uspeh svoje tridnevne šagre Tridnevna, ali bolje trivečerna šagra, ki so jo Prebenežani letos prvič priredili v gozdiču »Pr' gurnjem pile«, na začetku vasi v bližini mejnega prehoda proti Socerbu, se je z velikim uspehom in z zadovoljstvom vseh obiskovalcev končala v ponedeljek zvečer. Prostor so člani KD Jože Rapotec odkupili in z mnogo ur prostovoljnega dela in požrtvovalnosti naredili iz zaraščenega gozda krasen naravni park. Od sobote do ponedeljka so skoraj vsi vaščani, od najmlajšega do najstarejšega, imeli polne roke dela do pozne nočne ure. »P^gurnjem pile« pa je bilo veselo tudi v torek, vendar tokrat ne za goste, pač pa za vse tiste domačine, ki so delali in pripomogli k uspehu šagre. Predsednik društva Rapotec Boris Bandi se je zahvalil domačinom za požrtvovalno delo, ki so ga opravili z veliko veselja in odgovornosti, medtem ko je predsednik šagre Damjan Bandi podal obračun praznika, ki je vsekakor zadovoljiv, (mm) (Foto Magajna) Poziv za izstop Italije iz Atlantskega pakta Mednarodno gibanje za spravo, Alternativna zelena lista in pokrajinska federacija proletarske demokracije so pozvale vse občane, naj se zavzamejo za izstop Italije iz pakta NATO. Naslednje leto bo Italija namreč obnovila dogovor z NATO za drugih 20 let, do konca letošnjega avgusta pa je mogoče sprožiti parlamentarno razpravo, ki bi lahko preprečila obnovo dogovora. Omenjene organizacije so nam poslale tiskovno sporočilo, s katerim pozivajo Tržačane, naj spodbudijo parlamentarce (ki so jih izvolili na zadnjih političnih volitvah) da bi v parlamentu sprožili razpravo o tem vprašanju. »Razpust NATO in posledičen razpust Varšavskega pakta (ki bi se po statutu moral razpustiti, ko bi se NATO razvezala) bi predstavljala zgodovinski preobrat v zgodovini človeštva,« piše v tiskovnem sporočilu. »Samo z izstopom Italije iz NATO in z zahtevo po razpustu te organizacijeje mogoče osvoboditi države vzhodne Evrope izpod jarma Varšavskega pakta. Zakaj moramo živeti v umski neuravnovešenosti, ki jo povzroča ravnotežje groze, ko bi lahko vsem narodom za njihove najosnovnejše potrebe dali na razpolago ogromna bogastva? Vsako minuto porabimo na svetu več kot tri milijarde lir za oboroževanje,« zaključuje tiskovno sporočilo. včeraj - danes Danes, PETEK, 12. avgusta 1988 RADA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.18 - Dolžina dneva 14.16 - Luna vzide ob 5.37 in zatone ob 20.29. Jutri, SOBOTA, 13. avgusta 1988 LILIJANA PLIMOVANJE DANES: ob 4.26 najnižje -62 cm, ob 11.07 najvišje 42 cm, ob 16.43 najnižje -17 cm, ob 22.13 najvišje 40 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,2 stopinje, zračni tlak 1014,3 mb narašča, brezvetrje, vlaga 55-ostotna, nebo jasno, morje mirno, tempetarura morja 25,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federico Farina, Anna Ziani, Suan Pernich, Martina Earle, Chi-ara Gardenal, Paolo Zorzenon, lole Vici-nanza, Giulio Cristante, Andrea Golli, Giuliano Klun. UMRLI SO: 5-letni Francesco Lazzaro, 79-letni Francesco Demarchi, 27-letni Alessandro Misson, 86-letna lolanda Cantarutti, 84-letna Irma Girardo vd. No-nis, 59-letni Gilberto Ceconi, 47-letni Gualtiero Mezgec, 58-letna Bruna Ar-genti por. Tremul, 68-letni Alfonso Cap-rini, 81-letni Bruno Bernardis, 77-letni Ettore Tomaselli, 78-letna Amalia Fabi-etti vd. Regne, 92-letna Giovanna Trevi-siol vd. Fatuta, 74-letni Armando Obres-sa. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. avgusta 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Fplluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ZAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razne prireditve TABOR '88 - Prosvetni dom Opčine -od 10. do 15. avgusta. Jutri, 13.. 8.: ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Est Nordest; v nedeljo, 14. 8.: ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri koncert godbe Refolo, ob 20. uri ples z ansamblom Est Nordest; v ponedeljek, 15. 8.: ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kotalkarska revija ŠD Polet, ob 20. uri ples z ansamblom Gli altri baroni. Vse dni odprta razstava knjig, plošč in kaset, sejem rabljenih knjig ter razstava Umetnost v modi: Evi Sedmak, Magda Tavčar, Marija Vidau. Sekcija KPI E. Berlinguer Devin-Nab-režina prireja 13., 14. in 15. t. m. PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA na igrišču Sokola v Nabrežini. ŠD Zarja prireja 14. in 15. avgusta tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. šolske vesti Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, sporoča, da je urad SSŠ zaprt do 20. avgusta. Ladje in trajekti v tržaškem pristanišču Urnik odhodov in prihodov TRAJEKTA EUROPA in EUROPA 2: Trst-Patras vsak torek, četrtek in soboto ob 18. uri. Potovanje traja 40 ur, prihod ob 10. uri po dveh dneh. Patras-Trst vsak torek, četrtek in soboto ob 20. uri. Potovanje traja 40 ur, prihod ob 12. uri po dveh dneh. TRAJEKT TIEPOLO (*): iz Trsta za Zadar in Split vsak mesec 10. in 20. odhod trajekta iz Trsta ob 23.30: za Zadar - prihod ob 20.30 naslednjega dne; za Šplit - prihod ob 7. uri po dveh dneh. iz Zadra za Trst - vsak mesec 7., 17. in 27. Iz Zadra - odhod ob 8. uri Prihod v Trst ob 18. uri. (’) - Urnik velja do 20. 9. 1988. TRAJEKT TIEPOLO (•): iz Trsta za Drač — vsak mesec 7., 17. in 27., odhod iz Trsta ob 23. uri: za Drač - prihod ob 6. uri po dveh dneh iz Drača za Trst — vsak mesec 9., 19. in 29. iz Drača - odhod ob 14. uri Prihod v Trst ob 16. uri naslednjega dne. (') - Urnik velja do 20. 9. 1988. Program ekskurzij ladje Dionea (*): ODHOD IZ TRSTA — v ponedeljek odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Pulj ob 12.30; — v torek odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Gradež ob 9.30 (odhod ob 9.50), v Poreč ob 12.15; — v četrtek odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Koper ob 8.40 (odhod ob 9. uri), v Izolo ob 9.25 (odhod ob 9.30), v Piran ob 10. uri (odhod ob 10.05), v Umag ob 10.50 (odhod ob 10.55), v Novigrad ob 11.40 (odhod ob 11.45) in v Poreč ob 12.20; — v petek odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Gradež ob 9.30 (odhod ob 9.50), v Poreč ob 12.15; — v soboto odhod iz Trsta ob 8. uri,, prihod v Gradež ob 9.30 (odhod ob 9.50), v Rovinj ob 12.50; — v nedeljo odhod iz Trsta ob 7. uri, prihod v Gradež ob 8.30 (odhod ob 8.50) , v Umag ob 10.10 (odhod ob 10.40), v Rovinj ob 12.40. ODHODI IZ ISTRE — v ponedeljek odhod iz Pulja ob 16.30, prihod v Trst ob 21. uri; v torek odhod iz Poreča ob 15.30, prihod v Piran ob 17.25 (odhod ob 17.35), v Gradež ob 18.50 (odhod ob 19.05), v Trst ob 20.35; v četrtek odhod iz Poreča ob 15.15, prihod v Novigrad ob 15.45 (odhod ob 15.50), v Umag ob 16.35 (odhod ob 16.40), v Piran ob 17.25 (odhod ob 17.35), v Izolo ob 18.05 (odhod ob 18.10), v Koper ob 18.30 (odhod ob 18.50), v Trst ob 19.30; — v petek odhod iz Poreča ob 15.30, prihod v Piran ob 17.25 (odhod ob 17.35), v Gradež ob 18.50 (odhod ob 19.05), v Trst ob 20.35; - v soboto odhod iz Rovinja ob 16.30, v Gradež ob 19.30 (odhod ob 19.50) , v Trst ob 21.30. — v nedeljo odhod iz Rovinja ob 15.30, prihod v Umag ob 17.30 (odhod ob 18. uri), v Gradež ob 19.30 (odhod ob 19.50), v Trst ob 21.20. C) - Urnik velja do 18. 9. 1988. SEKCIJA KPI PROSEK-KONTOVEL priredi 12., 13., 14. in 15. avgusta na Balancu FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA Program: danes, 12. - ob 18.00 otvoritev kioskov; jutri, 13. - ob 15.00 otvoritev kioskov, ob 16.00 briškola z nagradami; v nedeljo, 14. - ob 10.00 otvoritev kioskov, ob 20.00 pozdrav člana pokrajinskega vodstva KPI; v ponedeljek, 15. - ob 10. uri otvoritev kioskov. Vsak večer od 20.30 dalje igra ansambel LOJZE FURLAN Vabljeni! _________gledališča_____________ GRAD SV. JUSTA V sredo, 24. t. m., ob 21.30 bo nastopil s svojim orkestrom kantavtor PAOLO CONTE. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. MIRAMARSKI PARK Luči in zvoki Jutri ob 21.00 in 22.15 program v italijanščini. razna obvestila Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje sporoča, da so uradi zaprti do 22. avgusta. Patronat INČA CGIL v Nabrežini sporoča, da urad deluje do 22. avgusta samo ob ponedeljkih od 9. do 12. ure ter ob četrtkih od 15.30 do 18.30. ZVI NOV obvešča, da je pisarna zaprta do vključno 19. avgusta. ZSKD vabi vse svoje člane na ogled predstave MIKLOVA ZALA, ki bo, kot najavljeno, v soboto, 27. avgusta, ob 20.30 na sugestivnem gradu v Štanjelu. V ta namen organizira ZSKD avtobusni prevoz. Uro in kraj odhoda bomo javili naknadno. Prijave sprejemamo še ta teden v uradih ZSKD v Trstu, tel. 767303 od 9. do 14. ure. Od 16. do 20. avgusta pa se lahko interesenti zglasijo v Tržaški knjigarni, kjer bodo lahko rezervirali tudi vstopnico za predstavo. Prosimo, da se interesenti čimprej prijavijo, kajti avtobusni prevoz bo mogoče organizirati samo če bo do 20. avgusta zadostno število vpisanih. KD Kraški dom prireja POLETNI CENTER za otroke, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca in za osnovnošolce. Poletni center bo potekal od 9.00 do 12.30 od 16. do 27. t. m. vključno soboti. Vpisnina 20.000 lir. Za vpis in informacije Vesna Guštin, Repen 54, tel. 227124. kino ARISTON - 21.15 Attrazione iatale, ZDA 1987; r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Glose, Ann Archer. EKCELSIOR II - Zaprto. EKCELSIOR I - Zaprto. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Vestlto per uccidere, krim., r. B. De Palma, i. A. Dickinson, □. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Mangia 11 ricco, kom., VB 1988; r. P. Richardson; i. F. Richmond, L. Pellay. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Giochi erotici di Vanessa, porn., NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 Arancia meccanica, fant., ZDA, 1971, 137'; r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDo-well, Patrick Mogel. PENICE - Zaprto. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Le mille luči di New York, r. Sidney Pollack, i. M. J. Fox, K. Sutherland, □. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Predator, fant., ZDA 1987; r. John McTiernan; i. Arnold Schwarzenegger, Bill Duke. EDEN - 16.00, 22.10 Daniela minislip, porn., VITTORIO VENETO - Zaprto. CAPITOL - 17.00, 22.00 Love Dream, kom.; r. C. Finch; i. C. Lambert. LUMIERE FICE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Adolescenti vogli-ose, porn., Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ __________razstave______________ V TK Galeriji - UL sv. Frančiška 2A 1957ANG° DELLA periferia — Edge of The City, s ®ezija: Martin Ritt. Igrajo: Sidney Poitier, John Cas-®tes, Jack VVarden, Kathleen Maguirre. Jutri, 13. avgusta, ob 23.30 na Canale 5. dramatični film. [jn., Va znana obraza ameriškega filma, hollywoodski zvez-Sav ■5idney Poitier in neodvisni »prostostrelec« John Cas-da' eS' Sta Protagonista mračne Rittove zgodbe, ki se do-geja r' zatohlih stranskih ulicah pristaniškega podzemlja. reši1 brezPoselnež, psihološko nestanoviten Cassavetes se Ta sv.°jih duševnih mor s pomočjo temnopoltega Poitiera. da u^atsljski odnos ga začasno osreči in osamosvoji, tako o tvegal življenje in ubil morilca svojega prijatelja. s . vllmo tradicionalnega kriminalnega zapleta je tu še po-Dr ? zanimiva psihološka analiza razmerja med obema 2tla;a?0nistoma. Za hollywoodski film je prava izjema, da je tr_ »črnskega« junaka v primerjavi z ostalimi liki vses-sko bolj izdelan in izostren. king kong, zda 1933. j„r*<.eZ'ia: Ernest B. Schoedsack in Merian C. Cooper. Keich' R°bert Armstrong, Bruce Cabot, Frank y P°nedeljek, 15. avgusta, ob 18.05 na RAI 1. fantastični film. pe Pruski režiser odpotuje v spremstvu raziskovalca in le-uiam aeKleta v malezijsko džunglo, da bi posnel film. Tam ga 6 s Pomočjo dekleta orjaškega gorilo in ga uklenjene-Ra2.j ri.PeIje v New York, da bi ga razkazoval v cirkusu, kletv -a >>0pica<< se ne da kar tako udomačiti, pobegne iz o in ugrabi ljubljeno dekle... Plavol ° urjaškem King Kongu, ki se zaljubi v šarmantno nadieias.k° in ki se plazi po nebotičnikih Manhattana pred h°iiy^nitni napadi letal, je eden najbolj izvirnih umotvorov na ina-00c*sKe tovarne sanj. Sicer je res, da je to le predela-bjjj j7riC1Ca o mitu lepotice in pošasti, tudi posebni efekti so oslani naivno in šablonsko, toda sugestivnost nekate- rih posnetkov in lirična moč celotne zgodbe sta ostali še danes nedotaknjeni. IL MILIONE — Le Million — Milijon, Fr. 1931. Režija: Rene Clair. Igrajo: Annabella, Rene Lelevre, Wanda Greville, Louis Allibert. V torek, 16. avgusta, ob 0.35 na RAI 2. Glasbena filmska komedija. Nadvse revni in zadolženi slikar dobi milijon frankov na loteriji, a pozabi zmagoviti loterijski listek v žepu, jopič pa prod nepoštenemu oderuhu... Tako se začne pravi biblijski lov na srečo, ki se ga udeležijo poleg srečnega-nesrečnega slikarja še njegovi dolžniki, lažni prijatelji, sijajne lepotice, lopovi in policaji. Rene Clair je vstavil v to značilno vaudevillsko burko vse svoje najbolj priljubljene motive: prefinjeni humor, spletanje sanjskih prvin in vsakdanjega življenja, slogovno barvitost dialogov in nezadržen ritem paradoksnih situacij. Istega dne je na sporedu Rete 4 (ob 22.25) druga podobno uglašena filmska satira Lultimo miliardario, ki jo je Rene Clair realiziral leta 1945. V tej pa se francoski režiser norčuje, s svojim značilnim elegantnim humorjem, iz neumnih oblastnikov male državice, ki postane žrtev častihlepnega in ambicioznega supermilijarderja. LA VOGLIA MATTA — Nenasitna sla. It. 1962. Režija: Luciano Salce. Igrajo: Ugo Tognazzi, Catheri-ne Spaak, Gianni Garko. V sredo, 17. avgusta, ob 20.30 na Rete 4. Filmska komedija. Italijanski igralec in režiser Luciano Salce (1922) je znan predvsem po svojih briljantnih in kar markantnih vlogah v italijanskih komedijah, ob tem pa si vsekakor zasluži pozornost tudi njegov režiserski opus. Tu mislimo na uspšnice, kot so posrečena satira fašistične Italije II federale (1961) nora prikazen sodobne malomeščanske Italije Fantozzi iz leta 1975 in nenazadnje tudi mala komedija La voglia matta. Podjetnik Ugo Tognazzi obišče sina v zavodu in se tu seznani s svežo lepotico Catherine Spaak. Že zreli »lisjak« se seveda zatreska v mladenko in tako postane žrtev njenih muh in tarča zasmehovanja prijateljev. Salce tudi tu ni izgubil priložnosti, da bi na prijeten in lahkoten način satiri-ziral sanje in iluzije italijanskega srednejga razreda v letih valovitega družbeno-gospodarskega »booma«. IL DISPREZZO — Le mepris — Zaničevanje, Fr. in It. 1963. Režija: Jean-Luc Godard. Igrajo: Brigitte Bardot, Mic-hel Piccoii, Jack Palance, Fritz Lang. V četrtek, 18. avgusta, ob 20.30 na Rete 4. Dramatični film. Scenarist Michel Piccoii in njegova mlada žena Brigitte Bardot živita navidez srečno zakonsko življenje. Toda nepomemben spor scenarista z nekim producentom privede ženo do tega, da začne mrziti svojega moža. Kakor v antičnih tragedijah se ta življenjski trikotnik razbije z usodno smrtjo mlade lepe žene in producenta v prometni nesreči. Godard je tokrat postavil svojo »filmsko« zgodbo v svetlobno okolje otoka Capri. Nejgovi značilni ne-junaki so kakor ujeti v Caprijevem čudežnem in skrivnostnem obzorju. Nihče od njih ne zna odgovoriti na skrajna, estetsko-filmska in bivanjska vprašanja, ki jih francoski cineast-filo-zof postavlja v vsakem svojem delu. Pripravlja: Boris Devetak Nove plošče DEEP PURPLE - NOBODY’S PERFECT Deep Purple so še vedno na bojnem polju: po legendarnih albumih Made in Japan, Made in Europe, In Concert prihaja nova dvojna plošča v živo Nobody's Perfect. Kralji hard rocka so se še enkrat izkazali in zaigrali poleg nekaj novih tudi vse stare uspešnice. Tisti, ki niso imeli priložnosti, da bi poslušali koncert v živo, lahko izkoristijo še verjetno zadnjo priložnost, in si nabavijo Nobody's Perfect. Naj omenim, da so Deep Purple v tej plošči zelo agresivni, približno tako tedaj, ko so še mladi prvič stopili na oder. To je mogoče zaznati predvsem v pesmih, ki jih Gillan in tovariši mojstrsko, pa tudi divje in energično izvajajo. Vsi motivi so posneti na raznih norveških, ameriških in italijanskih koncertih, publika pa nori, ploska in žvižga kot pred približno dvajsetimi leti, ko je ansambel dosegel višek svoje popularnosti. Zdi pa se, da je rock nekaterih skupin, med te prištevamo tudi Deep Purple, nepozaben in neumrljiv, kar dokazuje tudi nova generacija, ki po dvajsetih letih z vnemo spremlja in poje pesmi kot Child In Time, Lazy, Smoke On The Water. Zasluga za ponovni uspeh gre predvsem glasbenikom, kot so klaviaturist Jon Lord, kitarist Richie Blackmore, pevec Jan Gillan in bobnar Paice. Pesmi na albumu so naslednje: Highway Star, Srange Kind Of Wo-man, Perfect Stranger, Hard Lovin' Woman, Bad Attitude, Knocking At Your Back Door, Child In Time, Lazy, Space Trucking, Black Night, Woman Fram Tokyo, Smoke On The Water, Hush. K---------------------------------- Glasovnica za Vročih 10 Ime in priimek:............................................................ Naslov:.................................................................... Glasujem za:............................................................... Moj predlog:............................................................... Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«. C : današnji televizijski in radijski sporedi > : RAI 1 12nc vreme in dnevnik 11 m yariete: Portomatto Uss £nevn>k 14 On ^nevnik - tri minute H15 p?rt°matto (2. del) eum: L'amante immortale (kom., ZDA 1947, r, Otto Preminger, i. 16 00 ,°an Grawford, Henry Fonda) 17nn ya9ete: Tanti varieta di ricordi 1? 3n d .ok': Viaggio nella natura 18.1 s cl,sanka: L ispettore Gadget k]' Ea seP°lta viva (dram., It. 1^48, r. Guido Brignone, i. Milly 19-40 /u3*6' Ev' Nlaltagliati) 20 3n p., anah, vreme in dnevnik Congiura al castello (kom., zDA 1956, r. C. Lamont, i. Mic- 21 5Q Rooney, Virginia Welles) 23,05 k/®?' odcl-: Napoli prima e dopo adaljevanka: Fuga verso la p1 ta (r- Rob Stevvart, i. Kenneth 24 On r/9113?!1, Sigrid Thornton, 3. del) nevnik - zadnje vesti, iz parla-0,io <5 enta vremenske razmere Port: tenis - Grand Prix (prenos lz Saint Vincenta) RAI 2 11.40 13.00 13.30 14.30 14.40 18.20 18.35 19.30 20.30 20.35 21.55 22.10 23.35 1.05 Nadaljevanka: II signore di Bal-lantrae (r. Anton Julio Majano, i. Mita Medici, Luigi La Monica, Giuseppe Pambieri, 5. del) Dnevnik - ob trinajstih Nanizanka: Saranno famosi - Un modo di vincere Dnevnik Variete: II piacere delLestate 16.55 Film: Proibito rubare (kom., It. 1948, r. Luigi Comenci-ni, i. Adolfo Celi, Tina Pica) Dnevnik - športne vesti Nanizanka: Un caso per due -Lavoro straordinario Horoskop, vreme, dnevnik, šport Aktualno: 3 minuti per me Variete: Cocco Dnevnik Opera: Aida (G. Verdi, poje Luciano Pavarotti, zbor in orkester Scale, dir. Lorin Maazel) Dnevnik - zadnje vesti Film: La battaglia della Neretva (vojni, Jug. 1969, r. Veljko Bula-jič, i. Sergej Bondarcuk, Yul Brynner, 2. del) RAI 3 12.00 14.00 14.10 18.45 19.00 19.30 19.45 20.00 20.30 21.20 21.30 22.10 23.40 23.55 0.15 Aktualna oddaja: Magazine 3 Deželne vesti Šport: tenis - Grand Prix (prenos iz Saint Vincenta), plavanje -italijansko prvenstvo (prenos iz Milana) Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi) Vreme in dnevnik Deželne vesti Dok.: 20 let prej - Drobci Glasbena oddaja: skladbe Johana Sebastiana Bacha za orgle -Corale e Sonata in trio Nanizanka: Professione pericolo! - Un incarico facile facile Dnevnik - nocoj Aktualna oddaja: Lo spettacolo in confidenza Aktualno: Specialmente sul Tre Kult. odd.: Una sera, un libro Dnevnik - zadnje vesti, nato konjski športi (prenos iz Follonice) Film: Un uomo da bruciare (dram., It. 1962, r. V. Orsini, i. Gian Maria Volonte, Didi Pere-go, Lydia Alfonsi) RTV Ljubljana 16.30 Tednik (pon.) 17.25 Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (pon. 18. dela) ter nanizanka Sledge Hammer (pon. 3. dela) 18.35 Spored za otroke in mlade: Oliver Twist (4. del) 19.05 Risanka 19.18 Vreme in Tv okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Cagney in Lacey (ZDA, i. Sharon Gless, Tyne Doly, prevod in priredba Helene Valentinčič, 8. del) 21.05 Dokumentarna oddaja: Nova Zelandija in Indijski ocean (6. del) 21.55 Dnevnik 22.10 Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (13. del) in informativna oddaja za goste iz tujine 24.00 Film: Ring strasti (dram., ZDA 1978, r. Robert M. Lewis, i. Ber-nie Casey, Sthepen Macht, Britt Ekland) 0.35 Video strani TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: prijateljsko srečanje River Plate-Verona (pon.) 15.00 Kronika in reportaže: šport spektakel - Baseball Major Lea-gue 87 (1. in 2. tekma, posnetki iz St. Louisa, Minnesota, ob komentarju Dana Petersona); Šport spektakel nudi tedensko 15 ur severnoameriškega športa, posnetke in komentarje o prvenstvih profesionalnih ekip, kot so košarka NBA in NCAA, hokej na ledu, ameriški football NFL, bezbol NLB in wrestling NWA. Urednik je Luca Corsolini. 17.00 Atletika: Grand Prix (neposredni prenos iz Budimpešte) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 20.30 Odbojka: turnir Savim, ZDA-Kuba (posnetki iz Rige, SZ) 22.30 TVD Vsedanes 22.40 Atletika: za Gran Prix (povzetki iz Budimpešte) u 8-15 Nanize 8.40 Al di vita 11 r,n per air 1-00 Kvizi: — '“O L . Pio SL IpO NaS1. 1 S nn Na^ l5-°0 Film 1939, mer l6-40 Nan ky, i mel 18-I0 Kvi' 18.5 1.00 c® 1981, r. Peter Medak, i. Genevieve Bujold) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata 16.30 Nadaljevanka: La val-le delLEden (2. del) 18.30 Nadaljevanki: Ironsi-de, 19.30 Arsenio Lupin 20.30 Film: La bottega che vendeva la morte (srh., VB 1973, r. Kevin Con-nor, i. Peter Cushing, lan Bannen) 22.25 Film: Oh, che bella guerra! (kom., VB 1969, r. Richard Attenborough, i. Dirk Bogarde, Vanessa Redgrave) -0.35 Nanizanki: Petrocelli, I. 30Vegas [ ITALIA1 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, II. 05 Ralph Superma-xieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Ce- ra una volta Pollon, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, II tulipane nero 18.00 Nanizanki: L uomo da 6 milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 Film: ...E per tetto un cielo di stelle (vestern, It. 1968, r. Giulio Petro-ni, i. Giuliano Gemma, Mario Adorf) 22.30 Dokumentarna oddaja: Jonathan 23.30 Nanizanke: Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudicedinotte - [iMgl) TELEPAPOVA 14.15 Nadaljevanke: La villa bianca, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: I sopravissuti della cittd morta (pust., It. 1984, r. Anthony M. Dawson) 22.30 Film: Primavera car-nale (kom., Fr. 1974, r. Robert Banayoun, i. Jane Birkin, Richard Leduc) 0.15 Nanizanka: Switch 1.15 Film: Gli sčatenati campioni del karate (pust., Hong Kong 1976, r. Chang Chen, i. Alexander Seng, Mary Balls) ^ TELEFRIULI 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 15.00 Risanke 16.00 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nad.: Giallo cronaca 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: La vita co-mincia a guaranfanni 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nadaljevanka: Atelier 21.30 Nanizanka: Der-by 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 23.30 Dražba 24.00 Rubrika: II salotto di Franca TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Halla 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert Simf. ork. RTV-Lj (dir. Cern Mansur, violina Ayla Erduran); 11.45 Poldnev-niški program: (12.00) Filmi; (13.20) Zbori, (13.40) Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: Prigode in nezgode s hišnim računalnikom, (16.00) Odhajanja; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan z; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Za tujce; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Mozaik; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Ans. Henček Burkat; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 O morju. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Dinar na dinar; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek sporeda. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletni program; 7.45 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Otroški spored; 8.20 Popevka; 8.40 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Razglednica iz Umaga; 10.40 Vstop prost; 11.00 Super-pass; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Pika na i; 14.00 S polno paro; 14.40 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost; 16.00 Popevka; 16.05 Glasba; 16.50 Pismo iz; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz mušic; 18.00 Arenaturist; 18.30 Opereta. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix Time; 21.00 Poletni nočni val, nato Nočna glasba. Pomembna novost ob odprtju šol Na zavodu Ivan Cankar bodo uvedli poskusni razred v okviru »Načrta 92« Kako zagotoviti dovolj učilnic pred pričetkom šolskega leta Delovni sestanek z upravitelji Tržiča in Štarancana Na trgovskem zavodu Ivan Cankar bo potekalo prihodnje šolsko leto v znamenju velikih novosti. Splošno vodstvo za poklicno šolanje pri Ministrstvu za javno šolstvo je namreč v začetku tega leta ponudilo vsem italijanskim poklicnim šolam t. i. "Načrt '92". Namen tega načrta je poizkusna preobrazba poklicnega šolanja in je nekaka priprava na bližnje leto 1992, ko ne bo več meja med državami Evropske skupnosti in delovne sile bodo lahko krožile brez večjih pregrad. Tej pobudi se je odzval tudi trgovski zavod Ivan Cankar iz Gorice. Pretekli ponedeljek pa so iz Rima uradno sporočili, da so sprejeli prošnjo goriškega slovenskega zavoda. »Kaj podrobneje predvideva Načrt '92?« V razumljivi odsotnosti ravnatelja Šturma nam je podravnatelj Marjan Vončina obširno predstavil namen in pomen tega načrta. »Novi položaj, ki bo nastal leta 1992, zahteva že danes, da se italijanske poklicne šole, in še zlasti naše slovenske, pravočasno prilagodijo potrebam bodočega tržišča. Ostrejša konkurenca za posamezna delovna mesta nas sili k temu, da nudimo mladini, ki se šola na poklicnih šolah, obsežnejšo, prožnejšo in trajnejšo obliko poklicne usposobitve od dosedanje. Vodstvo zavoda Ivan Cankar in profesorski zbor sta zato ocenila, da je omenjeni ministrski načrt izjemna, zelo zanimiva in spodbudna priložnost, da manjšinsko poklicno šolo prilagodimo potrebam novih časov, ob spoštovanju seveda nekaterih naših specifičnih potreb in zahtev. Zato smo menili, da bi predstavili Ministrstvu za šolstvo vključitev našega zavoda med tiste šole, ki bodo že, s prihodnjim letom uvedle poskusni načrt.« »Kakšni so glavni cilji tega Načrta '92?« »Cilji, ki si jih zastavlja načrt '92, so predvsem ti, da se posreduje poklicni šolski izobrazbi značilnost "večnamenske uporabnosti', tako da bodo dijaki v teku svojega poklicnega življenja lažje dobili in morda spremenili delo. Izvedenci namreč napovedujejo, da bodo bodoče generacije zaradi velike dinamike delovnega okolja prisiljene zamenjati delo tudi štirikrat do petkrat. Drugi namen pa je ta, da se, ob dvigu starostne meje obveznega šolanja na 16 let, poklicne šole pravočasno prilagodijo novemu stanju, ki bo tedaj nastalo. In končno, da se izoblikuje model po katerem bo poklicna šola vključena enakopravno v sistem reformirane višje srednje šole.« »Katere bodo bistvene novosti v novi eksperimentalni sekciji?« »Dijaki ne bodo več pisali na mehanske in električne pisalne stroje, ampak se bodo postopoma posluževali le najmodernejših računalnikov. Na šoli že imamo sodobno urejen laboratorij za informatiko, ki je opremljen z vsakovrstnimi programi. Tega bomo v bližnji prihodnosti še izpopolnili, saj nam je Ministrtvo obljubilo denarno podporo. Vse sodobno pisarniško delo sloni na uporabi računalniških programov, kot so npr, programi za obdelavo trgovskih tekstov in dopisov, za vodenje poslovnih računov in knjigovodstva itd. V tem laboratoriju si bodo dijaki nabrali lepo število izkušenj, ki jim bodo prišle še kako prav, ko bodo prestopili v podjetja, tovarne ipd.« »Učni načrt bo ostal nespremenjen ali boste uvedli poleg izdatnejše informatike še nekatere nove predmete?« »Profesorski zbor bo s pomočjo zunanjih izvedencev (ministrskih inšpektorjev in izvedencev 1RSAE) analiziral pomanjkljivosti dosedanjega načina dela ter izoblikoval nove in sodobnejše učne pristope, ki bodo nedvomno prispevali k dvigu ravni, tako splošne kot specifične strokovne izobrazbe dijakov. V tem poizkusnem razredu bo obvezno učenje angleškega jezika in še dodatnega tujega jezika — dijaki bodo lahko izbirali med nemščino in srbohrvaščino. Pouk matematike bo tesno povezan z informatiko, odpravili bomo stenografijo, ki dandanes ni več pretirano potrebna. Še važen podatek: ob začetku šolskega leta bomo opravili preiskušnjo, to bo nekak test, ki nam bo v pomoč pri usmerjanju dijakov v ta eksperimentalni razred. Podrobnosti testa nam še niso znane, saj se je Ministrstvo obvezalo, da nam jih bo posre4o-valo prihodnji mesec.« Čez dober mesec se bo na šolah vseh stopenj ponovno pričel pouk. V vrtcih in osnovnih šolah bo spet precej manj otrok. Povsem drugačen pa je položaj na višjih srednjih šolah, kjer število dijakov še zmeraj narašča in je treba marsikje reševati prostorsko stisko. Podpredsednik pokrajinske uprave Maurizio Fabbro in odbornik za šolstvo Mirko Špacapan sta se te dni pogovarjala z upravitelji tržiške in šta-rancanske občine ter predstavniki šolskega skrbništva, glede reševanja najbolj nujnih logističnih vprašanj na območju Tržiča. Prostorsko stisko na industrijskem tehničnem zavodu Marconi bodo rešili z začasno preureditvijo učilnic v šolskem centru na drevoredu Cosulich. Dela bodo dokončali še ta mesec. Dokončno pa bo problem novih učilnic in kabinetov rešen z dograditvijo novega sedeža šole v Šta-rancanu. Novo krilo na znanstvenem liceju Buonarrotti bodo začeli graditi prihodnje poletje, sta zagotovila predstavnika pokrajinske uprave, vendar bo treba pred tem poskrbeti za primerne prostore, zlasti še v vidu novih tečajev in usmeritev, ki jih uvajajo na šoli. Na trgovskem tehničnem zavodu Einaudi morajo do začetka šolskega leta pridobiti vsaj štiri nove učilnice. Te prostore naj bi pridobili z namestitvijo montažnega objekta. Kljub predlagani rešitvi pa se bo zelo težko izgoniti pouku v izmenah in drugim težavam. Predstavniki pokrajinske up- Grbi mestnih rajonov na stadionu na Rojcah Goriški nogometni stadion na Rojcah doživlja svojo drugo mladost. Prihod Videmčana Pozza, ki je lani prevzel vodstvo najbolj raprezentativne goriške nogometne ekipe, je vsekakor prava dobrodošla injekcija za ves goriški nogometni živelj. Ko smo se pred dnevi potepali po športnih objektih na Rojcah, smo s fotografskim aparatom (foto Ču-bej) zabeležili marljivo in natančno poslikan steber zahodnih tribun. Na njega so poleg grba goriškega nogometnega kluba nanesli še grb goriške občine in grbe vseh mestnih rajonov. Še bolj slikovita je vzhodna (nižja) tribuna, saj so jo v celoti poslikali z grbi groriških mestnih rajonov. Ta pobuda vsekakor želi ovrednotiti goriški športni objekt na Rojcah, ki postaja po dolgoletni krizi ponovno prostor, kjer se srečujejo radosti in razočaranja, navdušenja in upi goriških ljubiteljev kralja italijanskega športa. Odpadki iz bolnišnic - Dežela potrjuje dosedanja navodila Spor glede sežiganja nevarnih odpadkov iz bolnišnic v upepeljevalniku pri Sovodnjah in iz tega izvirajoče težave se nadaljujejo. Stavka uslužbencev se bo predvidoma zaključila jutri. Jutri bo tudi znano, kako se bo zadeva odvijala naprej, potem ko je z Dežele prišel pilatovski odgovor. Deželni odbornik Gonano je v telegramu, kakor smo posredno izvedeli, potrdil veljavnost dosedanjih navodil in nič več. Ob tem velja opozoriti, da je do spora in protestne stavke prišlo prav zaradi različnega tolmačenja navodil in da torej odgovor novega deželnega odbornika prav gotovo ne bo pripomogel k razrešitvi zapletenega vprašanja. Kakšna je situacija in kakšne so perspektive? Menda imajo v raznih bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah še nekaj možnosti za skladiščenje nevarnih odpadkov, potem pa bo treba nujno poiskati tako ali drugačno rešitev. Omenjajo se vsaj tri: uničevanje odpadkov v upepeljevalniku pri Sovodnjah, uporaba naprave, ki jo imajo v bolnišnici Janeza od Boga in morebitno aktiviranje upepeljevalnika v Ronkah. Obstaja še zadnja, rezervna možnost: prevoz odpadkov na odlagališče pri Tapoglianu. Vendar se zdi taka možnost malo verjetna. Kakor je slišati, se bodo uslužbenci KZE jutri dopoldne, ko naj bi prenehala protestna akcija v upepelejevalniku, spet predstavili in pripeljali v posebne posode zapakirane odpadke. Če jih uslužbenci pri upepeljevalniku ne bodo hoteli prevzeti, jih bodo spet začasno uskladiščili, vendar istočasno sprožili postopek, da se ti odpadki uničijo v upepeljevalniku bolnišnice Janeza od Boga. Menda je glede take možnosti že bilo doseženo načelno soglasje, potreben pa bo ukaz goriškega župana. Čudno pri vsej zadevi je na žalost dejstvo, da si nihče noče prevzeti točnih odgovornosti. Morda že jutri preklic prepovedi glede pitnosti vode na omrežju CAFO Zadnji izvidi glede stopnje biološke okuženosti vode v kraškem delu omrežja Cafo potrjujejo napovedi o skorajšnjem preklicu prepovedi glede pitja vode. Po vsej verjetnosti bodo župani občin Doberdob, Sovodnje in Zagraj sprejeli zadevni sklep v teku jutrišnjega dne. Včeraj je bil v Gradišču, na sedežu konzorcija CAFO sestanek upraviteljev omenjenih treh občin, konzorcija in predstavnikov KZE. Podrobno so preučili podatke o analizah, ki so bile opravljene zadnje dni in ki so v glavnem ugodne. Dogovorili so se tudi o preventivnih ukrepih na omrežju, zlasti kar zadeva dodajanje klora. Težave nastale vsled onesnaženosti vode v zajetju so se te dni še zaostrile zaradi prekomerne porabe vode. Doslej, kot kaže, niso zalegla priporočila in ukazi o varčevanju in je poraba daleč preko zmogljivosti vodovoda. Posledice so se že pokazale: na Vrhu so bili včeraj brez vode ker je črpalka, ki potiska vodo iz glavnega rezervoarja na Martinščini na Debelo grižo, ostala na suhem. Stanje se je zaostrilo tudi zaradi ponovnega izpada elektrike, v sredo popoldne. Na sestanku v Gradišču so bili župani soglasni da se zaostri nadzorstvo in dejansko kaznujejo tisti, ki priporo:čil o varčevanju z vodo ne upoštevajo. Če še to ne bo zaleglo, bo potrebno posamezna območja vodovodnega omrežja občasno izključevati. V zvezi s trenutnimi težavami je bilo seveda na sestanku znova postavljeno vprašanje, kdaj bodo zaključili dela na novem zajetju pri Fari in kdaj bo mogoče kraški vodovod oskrbovati iz tega vira. Predsednik konzorcija Ferruccio Co-lombi je zagotovil, da bodo dela skušali izvesti čimprej in da bi povezava bila možna že proti koncu septembra. rave bodo zato čimprej sklicali sestanek tudi z vodilnimi pri pokrajinskem prevoznem podjetju in pri medobčinskem konzorciju za prevoze, da bi v največji možni meri ublažili težave, ki se bodo pojavile po začetku pouka. V Podturnu prva tombola V sredo zvečer je bila na sporedu na šagri v Podturnu že tradicionalna tombola. Nagradnega večera se je udeležilo prav lepo število oseb, saj se je na zabavnem prostoru ob prenovljenem stadionu Baiamonti kar trlo ljudi. Tombola je bila letos še posebej zanimiva. Činkvina je veljala 300 tisoč lir, 1. tombola milijon 500 tisoč lir, 2-tombola pa 500 tisoč lir. Organizatorji so izžrebali le 19 številk in činkvina je že odšla v žep Vincenza Fortunata iz Gorice. Prva tombola pa je nastopil3 po 44. izžrebani številki: poldrugi milijon so si med seboj porazdelili Arnal-do Dona iz Vercellija, Cinzia Carli in Giovanni Annatelli, oba iz Gorice. Druga tombola je prišla takoj nato, poslednjih 500 tisoč lir pa si jih je "zaslužil" Piero Florenin iz Gorice. prispevki Namesto cvetja na grob Danota Tomšiča darujejo Petejanovi 100 tisoč lir za sekcijo združenja krvodajalcev v Sovodnjah. V počastitev spomina Oskarja Vižintina darujejo svojci 50 tisoč lir za KD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Ivana Lebana daruje družina Verija Lebana 100 tisoč lir za Dijaško matico in 100 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na dolgoletnega prijatelja Dorčeta, Ivana Lebana, daruje Anica Sardoč 30 tisoč lir za Društvo upokojencev. ______________izleti______________ SPD Gorica obvešča, da bo 13. in 14. avgusta planinski izlet v Avstrijo z vzponom na Hafner. Izlet vodi Ivo Berdon, ki nudi tudi podrobna pojasnila glede odhoda, prenočitve, težavnosti izleta itd. razna obvestila Sindikalna zveza CGIL-sindikat upokojencev in sekcija VZPI- ANPI Doberdob naprošata vse, ki so se prijavili za izlet, da do 15. t. m. poravnajo obveznosti ter v trgovini pri Mili izročijo po dve fotografiji. Fotografijo morajo izročiti tudi tisti, ki že imajo potni list. SDGZ Gorica sporoča, da bodo uradi zaradi dopustov in velikega šmarna zaprti od torka, 16. do petka, 19. t. m. Hkrati obvešča člane, da so na razpolago bilance za prvo polletje. ______________kino_________________ Gorica VERDI Zaprto. VITTORIA 17.30-22.00 »Orgasmi intermi-nabili«. Prepovedan mladini pod Izletom. Nova Gorica SOČA 18.30-20.30 »Miss«. DESKLE 19.30 »Afriška avantura«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Rita Bassi — Ul. Don Bosco 175 — i®*' 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 1 — Ul. Manlio 14 .— te*' 480405. Goreti je pričelo včeraj okrog poldne Silovit požar pustošil med Martinščino in Vrhom _________pogrebi Danes v Gorici ob 11. uri Olga Primožič por. Šavrin iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmi. Rdeči petelin se je s Tržaškega krasa preselil na Goriško. Obsežen požar je včeraj popoldne^ opustošil področje med Martinščino in Vrhom, na pobočjih Debele griže in Škofnika. Požar je izbruhnil v bližini pokopališča v Martinščini in se z neverjetno naglico razširil, tudi zaradi močnega jugozahodnega vetra, v smeri proti zaselku Črnci in Vrhu. Veter, ki je pozno popoldne večkrat menjal smer, je močno oviral poklicne gasilce iz Tržiča in Gorice, pripadnike gozdne straže in prostovoljnih gasilskih skupin iz Poljana, Tržiča in Vrha. Zaradi obsežnosti požara in zelo težko dostopnega območja je boj proti ognjenim zubljem, ki so se približali na kakih dvesto do tristo metrov zaselku Črnici, potekal zelo počasi in zelo naporno. V takih primerih bi bil zelo uspešen poseg posebnih letal, oziroma helikopterjev. Na tako možnost so menda pri civilni zaščiti že tudi mislili, vendar so bili oddelki vojske zaposleni z gašenjem obsežnih požarov na območju Karnije. En helikopter je sicer poletel nad pogoriščem, menda samo z namenom, da preveri položaj. Požar so uspeli omejiti pozno popoldne, po več kakor šestih urah napornega gašenja. Povsem ga bodo pogasili danes dopoldne. Ponoči je na pogorišču ostala dežurna ekipa, ki jo bo danes zjutraj zamenjala druga ekipa. Na nekaterih območjih namreč še zmeraj tli in je nevarnost, da se ogenj znova pojavi. Včerajšnji požar na območju med Martinščino in Vrhom je na tem delu krasa letos prav gotovo najobsežnejši. Kolikšno škodo je povzročil, je zaenkrat še težko opredeliti. Uničenih je nekaj hektarjev mešanega lepo razvitega kraškega gozda, nekaj deset tisoč metrov travnikov. Pomembnejša od gmetne škode, pa je ekološka škoda, ki jo je s številkami sicer težko ali nemogoče opredeliti. Sporočamo, da nas je zapustil® naša Olga Primožič por. Šavrin Pogreb bo danes ob 11. uri iz rnrli^ ke veže splošne bolnišnice v Gorici, cerkev v Pevmi in na tamkajšnje P° kopališče. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki 1° bodo spremili k zadnjemu počitku. Mož, hči, zet in drugo sorodstvo Gorica, Pevma, 12. avgusta Razstava slovenskih fotografov v Miljah Stotinka sekunde človeštva ftazsfavo se razteza v dveh nad-Beneške hiše, v ozki Calle netHrdan v MiIiah- Fotografije, kakih B deset, vse črno-bele, bijejo v oči s sve.m sten. Zesdm naslov razstave vzbuja ra-/n(Ve^n0S(' druga fotografska razstava ,, treh Dežel. Ob mrzli kavi v 0iZnietn boru smo Adriana Perinija, govornega pri Photo Imago in ene-šal'°d organrzatorjev razstave, vpra-' zakaj tak »geometrijski« naslov. kV afaya ie preprosta in razumljiva, ki h Fasji avgustovski vročini: tri l urne strukture, Kabinet slovenske ki ?lgraiiie v Kranju, odborništvo za . Uro v Beljaku in Photo Imago so program medsebojnih kul-t0Tr- izmenjav, po katerem dela av-lil^ev ene dežele razstavijo v preosta-dveh. Letos so na vrsti nekateri ovenski fotografi, ki jih predstavlja-10 Viliji in v Avstriji, sta a?stava ie zanimiva, a mnogo raz-f/enih del je že zelo znanih: spo-nf!?rno se' da smo fotografije Stoja-a Kerblerja videli leta 1974 na raz-j Vi^v. ljubljanski Mestni galeriji, • C0 Žnidaršič je posnel tu razstavlje-otografiji 1972. leta v Novi Gorici, oh er*n{ Potrjuje to dejstvo, a ga tudi 4vrQ2!0P’ Fotografije je zbral Cene fr.fušdU' vodja Kabineta slovenske sia gra/i/e v Kraniu' ki ie želel predaš VJfotografe takoimenovane Sl.,nje generacije«, tiste fotografe, SIJ* okrog petdeset let, ki so živeli na -VeJ!s^° Povojno obdobje vse do da-jj nlm dni, in so v tej realnosti razvi-či,sv°ie umetniško in kulturno sporo-D °' Prihodnje tovrstne razstave bodo je 7lČene fotografski avantgardi, ki 'in i.oveniji zelo aktivna in živahna, fot a"° imenovanim »zgodovinskim ra[>frafom«, to je tistemu delu fotog-dedi7' ^ Fosiai Prava zgodovinska naihten} ^0 smo pozdravili Perinija z SJ °išimi željami za Photo Imago, Nadaljevali obisk v Beneški hiši. ,, Ve^ vznemirljivih Gunčarjevih uitličju smo se po stopnicah Koroš^“' da Si *e enkrat oglodali aktih v L Povzpeli, ljud' 'i^-0Ve Pokrajine, čudne obraze p0 ' ki jih je izbral Aljančič za svoje Klrfele in, zakaj ne?, vedno veljavne tojkove akte. adnji pogled smo namenili tisti »družini« iz Haloz, ki sta jo v Milje »privedla« Kerbler (ali Cene Avguštin). To je slika preproste, osnovne kompozicije; družina pred objektivom na robu neasfaltirane in blatne ceste s tremi šopki cvetja za grob na pokopališču. Vse je odeto v pozno jesen. Tri pogledi, različni, a kompozicijsko zloženi zrejo v fotografa, ki posname to stotinko sekunde človeštva. Hvala, Kerbler. In sedaj, hitro v vročo miljsko Calle Oberdan, z 38 stopinjami v senci... SERGIO FERRARI Knjiga Brlog Franceta Forstneriča Štiri (ne)navadne zgodbe o Pod naslovom Brlog — s podnaslovom Zgodbe o zakoncih — je mariborski pesnik in pisatelj France Forstnerič zbral štiri zgodbe ali kratke novele: prva je Okrasno drevo, druga Plaz, tretja Pravoda in četrta, ki naslavlja celotno knjigo, Brlog. Usode štirih parov, osvetlitve štirih odnosov med moškim in žensko povezanima v skupno pot, ki postaja očitno vse težja in mučnejša, so izražene z gostim tokom zapisov, tokom, ki v dobršni meri spominja na tehniko t. i. »novega romana«. Tukaj se namreč moralistične izpovedi docela umikajo nekakšnemu vseobčemu slikanju oseb, prizorišč, krajin, notranjih in zunanjih občutenj, sprememb časa ali kronologije, vse je - kar se tiče besedila na moč podrejeno objektiviziranju dejstev in natančnemu opisovanju le-teh. Okrasno drevo je pripoved o Simonu Brezniku, ki je v prezgodnji penziji zaradi dveh srčnih infarktov, sicer je diplomirani inženir gozdarstva, bil je vodja gozdnega obrata na Zeleniki, kasneje pa ne preveč posrečeni predavatelj na Višji gozdarski šoli v Dolu. Če pustimo zdaj ob strani dejstvo, da se vse štiri zgodbe odvijajo na ali ob Zeleniki in v Dolu, potem je važen podatek, da je tudi njegova žena Lina invalidsko upokojena živci! jao-tem ko je bila višja bibliotekarka Studijske knjižice v istem Dolu. Najbistvenejše pa je, da nimata otrok. Potem ko vzameta na stanovanje mlado družino z majhnim otrokom, se njuno vse bolj odtujeno življenje spremeni, vse je nekako nelogično in odmaknjeno, res pa je, da mlada družina napolni praznino njunega življenja na poseben in pravzaprav neobičajen način. Ni nikakršne vzhičenosti, le počasi drsita v novo situacijo in se je oklepata, mlademu paru zaračunata le simbolično stanarino, v njiju zaživi surogat nesojenega družinskega življenja, vendar brez absolutnih iluzij preprostih in lahkovernih ljudi. Končno predlagata, da bi prepisala hišo tej novi družini, in tukaj pisatelj ponudi v odgovor ne povsem določen »ne« mlade družine, nato pa že sledi prizor verjetno poslednjega Simonovega infarkta. Forstnerič v naslednji zgodbi, v Plazu, pravzaprav stopnjuje prepričanje, da ne gre v življenjskem odmikanju za princip osebne krivde, kar bi končno zakoncih pomenilo kar optimistično varianto — pomenilo bi namreč možnost srečnega izpeljevanja zrelih let, seveda v primeru »pravilnega« in »ustreznega« ravnanja zakoncev. Ker pa temu ni tako, ali vsaj stvari niso tako preproste, je nesreča, zemeljski plaz, ki pokoplje učenca osnovne šole Žarka Rosiča, odločilen preobrat v biografiji Borisa in Brigite Renko. Slednja je bila namreč učiteljica likovnega pouka v tistem usodnem trenutku, zdaj pa se nahaja v Ženskem kazenskem poboljševalnem zavodu. Lahko bi se bila, zakonca, srečala ob moževem obisku tudi intimno, toda Brigita ostro in sama sebi presenetljivo odkloni vsakršno nežnost in kontakt. Pravoda je že kar poetična prispodoba življenja in njegove krutosti, pripoveduje pa o lovskem čuvaju v revirju Smrekovec na zeleniki, oziroma o tem, kako se imenovani Pepi Ploj napoti v prelepo hišo v svojem področju, last inženirja Hermana Korošaka, ki dela pri Siemensu v Nemčiji, pred leti pa je po nesreči zapeljal z motornim čolnom čez svojo lepo ženo, jo spremenil v invalida, v zameno pa ji zgradil čudovito vilo z bazenom. Srečanje z lepotico na invalidskem vozičku, ki povabi gozdnega čuvarja h kopanju, je lepo, nenavadno, breztelesno in hkrati telesno, polno poezije in tiste lepote, ki jo vsebuje resnična bolečina. In slednjič Brlog, dva metra dolg, meter širok, ki postane pribežališče zasledovanca, verjetno po poslednji vojni, ki noče deliti usode svojih dveh likvidiranih istomišljenikov, pač pa se zapre v dedov bunker pod shrambo, ki je bil zgrajen za prilike prve vojne. V tem bunkerju ga obiskuje žena, kasneje noče več dol, pa jo obiskuje v hiši on, toda pripoved se prične, ko nesrečnež zagleda pri vhodu čevlje, s katerimi se pogovarja. Očitno so ga odkrili, nima izhoda, žene ni več, najbrž ga je prijavila ona, vrže se v popivanje, potem ko je postal v tem prekletem brlogu vse bolj čudaški in izgubljen za normalno življenje in čutenje. Kot rečeno, vse bolj nenavadne zgodbe, ki na koncu koncev že zapuščajo osnovno temo odnosa med moškim in žensko, ter se podajajo v območja tiste groze in strašljivosti, sredi katerih živimo. JANEZ POVŠE d revije - revije Igor Škamperle Opombe pod črto Nova revija lSp6 m Michel Foucault: Čas zgodovine in moderna doba M^re<^ Počitnicami je izšla julijska in avgustovska dvojna številka Krak J .ove revije. V leposlovnem delu objavljajo poezijo Veno Taufer, Lojze Prisp 1 T Dekleva, prozo pa Rade Krstič in Jani Virk. Ivo Svetina je njevid dramo Šeherezada, prevedene pa so tudi nekatere pesmi Vuka Kr-Pa so a>de? ®er9er in Taras Kermauner pišeta o literaturi, v oddelku Kritika Slobof] av^eni prispevki Dimitrija Rupla, Denisa Poniža, Janeza Strehovca in Ron;,,aana Irdča. Nova Revija nadaljuje z objvaljanjem dnevnika škofa Antona Gosar enlUre Jegliča iz leta 1918. Več člankov je izpod peresa fizika Andreja Ki ga je revija tudi intervjuvala. Ijanin °Va revi)a ie že v prejšnjih številkah namenila mnogo prostora razmiš-Gert svetem. Tokrat so se te temem lotili Robert Wuthnow, Rene Girard, ttiedte"1^611^0^ *n "J*ne Hribar. Tine Kurent piše o Grobovih Plečnikov, razmer11 V razc*elKu Permanentna revolucija Spomenka Hribar obravnava Je med revolucionarnim gibanjem in sistemom. družbfJlnOVe—a ,®tevKKa Nove revije se zaključuje s pismi, glosami o aktualnih nopolitičih temah in z dokumentom-izjavo ob aretaciji Janeza Janše. Problemi-Eseji 4 gd^Keletnih zapletih, ki so rezultirali v tem, da Problemi-Literatura vse se b0 i<1VaI0. naPis »Problemi« in vse bolj mastno tiskajo naslov »Literatura« (kar Ce)' lahknCa^0 ^aK°' da bo nadnaslov »Problemi« kmalu povsem izginil z naslovni-hosti n ? P?92™0' da oddelek »Esejev« (pa tudi »Razprav«) vztraja v svoji pripad-Začenjaliat dl .^stavljenim »Problemom«. Četrta številka revije Problemi-Eseji se znarii ir/ Bojana Baskarja Vzgojeslovno vesoljeslovje, nato pa nam dobro Sinje rv/h", arriperle piše o pisavi in kulturi. Sledijo zapisi Mojce Kumerdej in Gnive^ Ironija in zabava, Leva Krefta Aleksander Aleksandrovič-Bogdanov ti Sj if-hu20 ter Odreja Malniča Dula vas? ...a Gorizza. O moški homoseksualnos-Pintaria m J?re.':)eremo eseje Michela Foucaulta, Pier Paola Pasolinija in Borisa Piše SiednB zanimivo razmišlja o aidsu skozi psihoanalizo). Marcel Štefančič in Darkn° /,zr°Ku fikcije na primeru Stephena Cranea, Ali Žerdin (v dveh esejih) Jomaž M^ t n ^ enem) pa problematizirata JLA. O civilni družbi razmišljata "Kritiki c a? , .aK in Miloš Gregorič, na koncu pa si lahko preberemo še dve Stuarta \^nla ■ ma avant la lettre«; uvodno poglavje knjige O svobodi Johna ta Mina m Govor Alexisa de Tocguevillea Poletno branje z revijo Dialogi djeohTTo mariborske revije Dialogi nosi podnaslov »poletno bra- strani i,v= ar troina (7-8-9), velja torej od julija do septembra. Zajetnih 184 objavil- Poeziia Dušana Ludvika in Vitomila Zupana, sicer pa pesmi Mtrcetičdrugimi še Lucijan Vuga, Jakob Renko, Ivo Frbežar, Milan Dr« Mar]eta Jeršek, David Terčon, Tugo Zaletel in Dušan Moravec. iana Tom °-0pazimo JuriIa Kogoja, Toneta Dodleka, Marka Kravosa, Mar-skeč Skri|S'1Ca in Andreja Lutmana. Franček Rudolf objavlja enodejanko oz. lUre. nor Pred sosedi, preberemo pa si lahko tudi nekaj prevodne litera-P°9ovor Resmi Luke Paljetka. Nato so na vrsti aforizmi in šale, zatem ‘Plšljania2 ^vestom Apollonijem in Vladimirjem Gajškom, v rubriki Raz-Matja* p P® se oglašajo med drugimi Taras Kermauner, Dragica Korade, hailo w °*rc ter Ladislav Tažky, Borut Ljubeč, Miodrag Šuvakovič in Mi-Jterbertan0-*^' V rubriki Dokumenti si lahko preberemo drugi del pisem CeHanea iTr/ina Dušanu Željeznovu, revijo pa kot vedno zaključuje Mis-' Kl to pot zajema skoraj izključno recenzije knjig. V vsakem pisatelju, mislecu, zgodovinarju ali filozofu, pa naj bo živ ali mrtev, obstoji neka knjiga, ki se nikoli do kraja ne zapiše, nek spis, ki ostane popisan z vsem, kar je bilo izrečenega med vrsticami, kar je bilo mišljeno, pa se ni moglo izreči. Obstoji pri takih ljudeh nek skriti dnevnik, v katerega se je življenje zapisovalo že od vsega svojega začetka, pa se nikoli ni moglo do kraja zapisati. Sredi mrežastega tkanja, misli in želja, se razpira neko realno mesto, kamor se v obliki nemogočega vpisuje sama sodobnost, pulziranje nekega želečega subjekta, subjekta želje, vselej razpetega med vznikom svojega življenja in lastno notranjo mejo, smrtjo, zaradi česar se to življenje nikoli ne bo moglo do konca zapisati. Tam, kjer naj bi nastopila zadnja, polna beseda, bo zazijala praznina, nek spodleteli, zgrešeni, umanjkam odgovor. Pred štirimi leti je v Parizu, v še ne pretirani starosti, umrl Michel Foucault, mislec, filozof, zgodovinar. Bil je predvsem mislec sodobnosti, moderne dobe, katere začetke je postavljal v razsvetljenstvo in novoveško obdobje. Zapustil je celo vrsto knjig, ki so močno vplivale na razvoj humanističnih ved in splošno kulturno vzdušje v zadnjih dveh desetletjih. Čas izhajanja njegovih knjig je hkrati pomenil pomembne epistemološke novosti v humanistiki, od francoskega strukturalizma, zagona lingvistike, nove zgodovine do prenovljenega marksizma. Toda znotraj teh tokov in oblik raziskovanja je Foucault vseskozi ohranjal neko posebno mesto, iz njegovih del se nam šele sedaj jasno zarisuje nekakšen intelektualni anarhični duh. Ali, drugače povedano, Michel Foucault je, kljub temu da je bil eden najuglednejših univezitetnikov, ohranil nekaj »pobalinske« bizarnosti. Njegov opus, od začetnega, po svoje nepozabnega dela »Zgodovine norosti«, pa do zadnjih zvezkov velikega projekta, ki ga zaradi nenadne smrti Foucault ni mogel dokončati in ki naj bi nosil skupen naslov »Zgodovina seksualnosti«, se nam prikazuje kot celota, ki pa ji vendar nekaj manjka. Ves njegov opus, njegovo celotno delo bi nemara lahko poimenovali z naslovom ene izmed njegovih knjig — Arheologija vednosti. Dejansko je Foucaultu šlo za to, da bi odkril, katere so prakse, mehanizmi vednosti, obnašanja, selekcije, ki omogočajo novoveško subjektivnost. Kaj je tisto, kar nam določa ideološko obzorje, polje pomena? Ali, povedano drugače, kaj in kolikšen je bil davek, ki ga je moral plačati novoveški človek, med srednjim vekom in 19. stoletjem za svoj razvoj. Je bil napredek razuma vseskozi premočrten? Foucaultovo delo je usmerjeno ravno v to obrobje. Ko skuša analizirati sodobni, moderni čas, stori to tako, da analizira tisto, kar je moderna doba, to je čas po evropski renesansi, iz sebe izključila, potlačevala, postavljala na obrobje svojega prostora: norost, bolezen, kriminal, zapor, seksualnost. Foucault skuša zgodovino nekega obdobja ujeti tako, da reflektira njegovo mejo, postopke izključevanja vsega tistega, kar je človekova zavest odvračala kot nelegitimno, neokusno, neprimerno. Obnoviti celotno avtorjevo pot, četudi le v zgolj bežnih orisih, prav gotovo ni lahka naloga. Vsaka njegova knjiga je pomenila nek partikularen, posamičen korak, obravnavala je določen problem v določenem obdobju (zgod. norosti, nastanek zapora, rojstvo klinike itd), hkrati pa je vsak izmed teh korakov bil že celota zase. Vsakršna pot je sestavljena iz posamičnih korakov, vsak korak je celota, ujeti ga, pomeni ujeti njegov rob, prostor, ki se kot ločnica razpira med zunaj iz znotraj. Tak je bil, v grobem, Foucaultov postopek in iz takšne metodologije je izhajala prenovitev zgodovine oziroma zgodovinopisja. Pozornost se je od gostih enot, opisovanih kot epohe ali stoletja, premestila k fenomenom prelomov. Treba je opustiti neko težnjo po opisovanju globalne zgodovine, pravi Foucault, in misliti raje njeno diskontinuiranost, razcepe, mutacije, različne determinacije, ki izhajajo iz postopkov oblasti, discipliniranja, izključevanja itd. Treba je slediti dokumentom, ki so ostali neberljivi, sledem, ki so vodile k molku. Očitek Foucaultu je bil ta, da izničuje človekovo voljo, da izginja subjekt s svojo zavestjo, saj so vsepovsod, po avtorjevem mnenju, prisotni le urniki, samodisciplina, nadzorovanja, tehnike oblasti. Foucault res trdi, da je bil to davek, ki smo ga morali plačati z razvojem moderne družbe. Toda v svojem zadnjem projektu, v zgodovini seksualnosti bo ubral neko - novo pot: središče upora proti oblasti, proti nadzorovanju, je ravno — upor telesa. Treba bi bilo napisati zgodovino telesa in užitka, pravi, kajti vladavina oblasti je vladavina nad telesom. Da bi odkril, kdaj in kje se začenja naša morala, se Foucault vrača v antiko, kjer se osredotoči na odločilen prelom med Grčijo in krščanstvom. Ta prelom je odločilnega, izrednega pomena ne samo zaradi pojavitve novih tem, motivov (absistenca, vzdržnost...) ampak zaradi novega statusa subjektivnosti, se pravi moralne drže nekega indi-vidua, ki jo je ta problem povzročil. Temeljni problem, ki ostaja še vedno nerazrešljiva uganka, je dejstvo, da je krščanstvo, kljub svoji prepovedi, odpovedovanju ugodju in razvratni spolnosti, povzročilo na drugi strani vznik nekega drugega, še večjega, še bolj norega užitka. Dilema pozne antike je: skrb zase ali — odpoved sebi, v imenu Boga. Zmagala je odpoved sebi; na videz nerazumljivo je seveda dejstvo, da je ravno askeza, vzdržnost omogočila nastanek nekega novega čustva in moralne drže. V tej vzdržljivos-tni drži pa moramo navzlic vsem teološkim moralkam vendarle videti tudi neki užitek, pa naj bo to božji, mistični ali kakršen že koli. Kako bi sicer lahko krščanstvo poželo tolikšen uspeh v, kar se spolnosti tiče, pretežno svobodnjaškem in mlahavem antičnem Rimu? Foucault nam zadnjega odgovora ni zapustil, in vprašanje je, mar ni to tista knjiga, ki se počasi zarisuje skozi vse življenje, a se nikoli ne more do kraja zapisati. »Pišem, da bi ne imel več obraza. Ne sprašujte me, kdo sem, in ne zahtevajte od mene, naj ostanem isti: to je morala civilne države, vlada v naših dokumentih. Naj nas pusti svobodne vsaj pri pisanju.« Atletika: na tekmovanju v Sestrieru Najbolj navdušil Kingdom SESTRIERE Na mednarodnem mitingu, ki ga je italijanska atletska zveza priredila kot slovesno odprtje novega atletskega centra za višinske priprave (center je v višini 2.050 m in ga bodo v doglednem dopolnili še z objekti za dvoransko aktivnost), so bili prisotni mnogi predstavniki tako imenovane »svetovne atletske smetane«, in čeprav ni nihče postavil novega svetovnega rekorda, je bilo vseeno nekaj zelo dobrih znamk. V moški konkurenci je največ navdušenja sprožil podvig ameriškega zapre-kaša Rogerja Kingdoma, ki je 110 m z ovirami pretekel v 12"97 in postal drugi človek na svetu, ki je to razdaljo obvladal pod 13 sekundami (doslej je to uspelo le njegovemu rojaku, svetovnemu rekorderju Reinaldu Nehemiahu). Omeniti velja, da je drugouvrščeni Britanec Colin Jackson postavil nov evropski rekord s časom 13"11. »Sin vetra«, sloviti Carl Le-wis, se je udeležil tekme na 200 m, v kateri je premočno zmagal z odlično znamko 19''82. Vseh 16.000 gledalcev je svoje oči usmerilo v Bena Johnsona, svetovnega rekorderja v teku na 100 m. Kanadski sprinter je sicer zmagal brez več- jega naprezanja, toda z zanj poprečnim časom 9"98. Italijanski atleti so dosegli nekaj dobrih uvrstitev, vendar ni bilo pravih senzacij. Omembe vredna je zmaga Panette v teku na 3000 m in zadovoljiv nastop vseh sprinterjev z izjemo Pa-vonija, ki ni še povsem nared. Med ženskami so svojo premoč uveljavile Vzhodne Nemke, katerim so se tokrat le delno zoperstavile ameriške tekmovalke. Nemke so osvojile vse tekme v hitrih tekih z izjemo teka na 100 m, v katerem se je uveljavila Evelyn Ashford. V teku na 400 m je nov italijanski rekord dosegla Tirolka Irmgard Troyer, v teku na 800 m pa je suvereno zmagala jugoslovanska tekačica Slobodanka Čolovič. Rezultati: Moški 100 m: 1. Johnson (Kan.) 9"98; 2. De Loach (ZDA) 10"11; 3. Mitchell (ZDA) 10”11; 200 m: 1. C. Lewis (ZDA) 19"82; 2. Oueneherve (Fr.) 20'20; 3. Robinson (ZDA) 20"23; 400 m: 1. Everett (ZDA) 44"53; 2. Valmon (ZDA) 45"07; 3. S. Lewis (ZDA) 45"50: 400 m ovire: 1. Voung (ZDA) 48"62; 2. McGhee (ZDA) 48"83; 3. Patrick (ZDA) 49"87; 800 m: 1. Martinez (ZDA) l'49"22i 2. Redwine (ZDA) 3. Khe-miri (Tun.) T5T 47; troskok: 1. Badinelli (It.) 16,85 m; 2. Conley (ZDA) 16,66: 3. Fa-lise (Bel.) 16,47; 3000 m: 1. Mei (It.) 8'23 '86; 2. Mannai (Tun.) 8'25"62; 3. Kal-boussi (Tun.) 8’27"53; 110 m ovire: 1. Kingdom (ZDA) 12"97; 2. Jackson (VB) 13"11| 3. McKoy (Kan.) 13"21; daljina: 1. Myricks (ZDA) 8,58 m; 2. Powell (ZDA) 8,32 m; 3. Alli (Nig.) 8,26 m; višina: 1. Lott (ZDA) 2,31 m; 2. Sjdberg (Šve.) 2,25 m; 3. Pagani (It.) 2,20 m; palica: 1. Tarpe-ning (ZDA) 5,75 m; 2. Fraley (ZDA) 5,70 m; 3. Bell (ZDA) 5,70 m; štafeta 4x100: 1. ZDA (Marsh, Witherspoon, De Loach, Le-wis) 38'66; 2. Italija (Madonia, Florian, Catalano, Lazazzera) 39''35; 3. Italija (Fi-amme Oro). Ženske 100 m: 1. Ashford (ZDA) 10"94; 2. Tor-rence (ZDA) H"02: 3. Beherendt (NDR) 11 T3; 200 m: 1. Gladisch Moller (NDR) 22"80; 2. Masullo (It.) 23'T7; 3. Dendy (ZDA) 23"18; 400 m: 1. Muller (NDR) 50"47; 2. Richardson (Kan.) 50"59; 3. Leat-hervrood (ZDA) 50"90; 400 m ovire: 1. Busch (NDR) 54"89; 2. Fiedler (NDR) 55"62; 3. Troyer (It.) 56"29 (nov it. rekord); 800 m: L ČoloviČ (Jug.) 2'01'61; 2. Was-hington (ZDA) 2'03"23; 3. Sheskey (ZDA) 2'08"56; višina: l.Tarantino (It.) 1,80 m; 2. Fiammengo (It.) 1,80 m; 3. Brown (ZDA) 1,75 m; daljina: 1. Brown (ZDA) 6,59 m; 2. Capriotti ( It.) 6,57 m; 3. Uccheddu (It.) 6,40 m; 100 m ovire: 1. Knabe (NDR) 12"80; 2. Oschenat (NDR) 12' 80; 3. Tol-bert (ZDA) 12"84; štafeta 4x100: 1. NDR 42"75; 2. Italija 44,,42; ZDA diskvalificirane. Na sliki: zmagovalec teka na 110 m ovire Roger Kingdom (foto AP). Atletika: troboj v Cesenaticu CESENATICO (Forli) - Jutri in v nedeljo bo v tem turističnem središču atletski troboj med Italijo, Kubo in Kanado. Organizatorji so zagotovili, da bo med Kanadčani nastopil tudi Johnson. Nogomet: senzacij sploh ni konec Zavarov že letos pri Juventusu? Plavanje: italijansko prvenstvo Nova rekorda MILAN — Na italijanskem državnem prvenstvu v plavanju sta včeraj padla nova državna rekorda. V finalu na 100 m hrbtno je Giambalvo osvojil zmago in postavil nov rekord s časom 57"48, Bat-tistelli pa je že v izločilnem delu tekmovanja dosegel rekord na 400 m mešano v 4'20"41. Battistelli je po podvigu odpovedal nastop v finalu. Svetovni rekord Biondija AUSTIN (ZDA) — Ameriški reprezentant Matt Biondi je na državnih selekcijah za nastop na OI postavil novi svetovni rekord na 100 m prosto s časom 48"42. Tudi prejšnji primat (48'74) je pripadal Biondiju. Motociklizem: Sarron in Garriga najhitrejša ANDERSTOP — Na prvih uradnih poskusnih vožnjah za motociklistično dirko za VN Švedske so takole vozili: 500 ccm: 1. C. Sarron (Fr.) yamaha 1'36"48; 2. Lawson (ZDA) yamaha 1'37' 08; 3. Rainey (ZDA) yamaha r37’68; 4. De Radigues (Bel.) yamaha T37"96; 5. Magee (Avs.) yamaha 1’37"99. 250 ccm: 1. Garriga (Sp,) yamaha 1'38’72; 2. Cadalora (It.) yamaha T38"82; 3. Pons (Šp.) honda 1’39"09. Vest o odpustitvi Laudrupa so vsi izvedenci povezali s takojšnjim morebitnim prihodom k Juventusu Aleksandra Zava-rova, veznega igralca sovjetske reprezentance in kijevskega Dinama. Tudi sam Zavarov, ki se te dni mudi v Livornu skupaj s kijevskimi soigralci, je številnim časnikarjem »dal razumeti«, da obstajajo želo stvarne možnosti za njegov nastop v belo-črnem dresu, kar naj bi potrdil tudi selektor Sovjetov in Dinamov trener Lobanovski. Šušlja se, da so posredovanja za Zavarova potekala na zelo visoki italijansko-sovjetski ravni. Bolj zapleten pa naj bi bil položaj Selanova, za katerega vsi vztrajno govorijo, da bo zanesljivo igral za Atalanto. Po izjavah Lobanovskega naj bi ne bilo še nič dorečenega. Trener Dinama je še dodal, da doslej še hi bilo nobenih uradnih razgovorov med vodstvi klubov in niti vlog na sovjetsko ministrstvo za šport. Nogometaši Napolija so že na Japonskem, kjer bodo za svetovni sklad Unicef odigrali ekshibicijsko tekmo s selekcijo najboljših japonskih igralcev. Tudi birokratskih težav ne manjka: Lecce je v zvezi italijanskih profesionalnih klubov vložil pogodbo za madžarskega nogometaša Istvana Vinczeja, kljub termi, da so mu madžarske oblasti jasno in glasno prepovedale odhod. Še nekaj rezultatov včerajšnjih tekem: River Plate - Verona 2:1; Piša - Livorno 4:0 (1:0); Nottingham - Pescara 4:3 (2:1); Flamengo - Spal 8:7 po 11-metrovkah (3:3, 1:2); Varese - Como 0:0; Casale - Santos 1:2 (0:0); Monza - Legnano 1:1 (1:0); Catanzaro - Fano 3:3 (3:1); Padova - Bologna 0:3 (0:2); Brescia - Darfo 0:0; 01ypi-akos - Torino 3:2. Košarka: turnir Alpe-Jadran BENETKE — 30. t, m. se bo začel mednarodni turnir Alpe-Jadran, ki je namenjen košarkarskim prvoligašem s tega področja. Turnir bo trajal do 7. oktobra in se ga udeležuje 10 moštev. Novost predstavlja sodelovanje dveh ekip iz Lombardije (Filadoro Brescia in Irge De-sio). Moštva so razvrščena v dve skupini. V rdeči skupini nastopajo Hitachi iz Benetk, dunajski Klosterneuburg, ljubljanska Šmelt Olimpija, Irge Desio in Filadoro Brescia, v zeleni skupini pa goriški Segafredo, zagrebška Cibona, Zadar, videmski Fantoni in Benetton Treviso. Tekmovalni sistem je enak lanskemu. Moštva bodo odigrala vsaka po osem tekem, nakar se bosta v finale uvrstili pr-vouvrščeni iz vsake skupine. Vzporedno s to pobudo bo potekal tudi turnir za drugoligaše. Igre na robu propada Športno razviti ameriški družbi je bila poverjena organizacija olimpijskih iger za leto 1904. Določen je bil Chicago, v zadnjem trenutku pa je nastopil St. Louis, ki je prav tedaj gostil veliko gospodarsko razstavo. Prireditelji slednje so po prvi odklonitvi olimpijskega odbora zagrozili, da bodo priredili alternativne igre in z bogatimi nagradami privabili na start vse najboljše. De Coubertin je moral kloniti v zavesti, da iz pobude ne bo koristi za olimpijske ideale. Denar je bil tedaj navidezno velik greh, športniki in še posebej Američani pa nanj niso bili povsem neobčutljivi. Olimpijska vera je bila ob Mississippi-ju povsem odsotna. Na sporedu je bilo 15 uradnih panog, tekmovalcev pa 496, od tega kar 350 domačinov. Številna tuja predstavništva so sestavljali posamezniki, ki so bili slučajno zaposleni na razstavi. Režiserji razstave so iz propagandnih potreb povišali v olimpijska vsa tekmovanja, ki s klasičnim športom niso imela nič skupnega. Kolajne so podelili za plezanje po vrvi, za vlečenje vrvi, za bitke s kepami blata, za razna tekmovanja Pig-mejcev, Indijancev in drugih ras, katere je imela domača družba za malo več kot živalske. Temnopoltemu domačemu prebivalstvu vstop na prizorišča ni bil dovoljen. Vesti o takem početju so bila kot bodala za de Coubertina, ki v St. Louis niti ni šel. , Pojem olimpijskih iger so bile še vedno Atene in grška prestolnica je sprožila zamisel, da bi leta 1906 priredila tekmovanja v spomin na 10-letnico začetka moderne olimpijske dobe. Neuradne igr® so doživele le skromen uspeh, prispevalo pa so k pozdravljenju olimpijskega giba-nja. V St. Louisu je prišla do izraza prod vsem atletika, ki je razpolagala z odlični' mi napravami in tudi z masovnim P( .J stavništvom najboljših iz vseh ameriških univerz. Šlo je skoraj v celoti za notranjo tekmovanje ZDA. Maratonski tek je bil že zaradi svojo dolžine najbolj razgiban. O kubanskem poštarju Carbajalu pravijo, da je prišel v St. Louis prepričan v zmago, vendar se j_e v dneh pred startom opijanil z ameriškim načinom življenja. Na startu se je predstavil našemljen v kavboja in oprema ga je pri teku tako ovirala, da je moral zmago odpisati. Senzacijo je povzročil neki Fred Lorz, ki je na stadion pritekel povsem svež in kot prvi. Medtem k° so ga že proslavljali kot zmagovalca, j® na cilj pritekel Tbomas Hicks in sodnikr ki so ga spremljali, so v Lorzu takoj spoznali goljufa. V resnici je Lorz po 15 km teka štopal in večino poti opravil v tovornjaku. Nedolžen pa ni bil niti Hicks, ki je pod vplivom dopinga padel v nezavest, -vendar bil vseeno proglašen za zmagovalca. V dobrih osmih letih so torej olimpi]' ske igre doživele dva popolna neuspeha in obstajala je nevarnost, da bo zamisel hitro zvodenela. K sreči je bil olimpizem zaradi silno skromne odmevnosti dogodkov, ki niso mogli razpolagati z današnjo stopnjo obveščanja, omejen na peščico ljudi. Olimpijski odbor je lahko upravljal celotno zadevo dokaj samostojno. De Coubertin, ki je bil še vedno duša celotnega gibanja, je nameraval naslednje igre izvesti v Rimu, ki bi s svojo zgodovino dal prireditvi čar, ki se je v Parizu in St. Louisu izgubil. Italijanska vlada na tako ponudbo ni bila pripravljen3’' Prvi minister Giolitti se je opravičil z izjavo, da prestolnica nima primernih športnih struktur in da v državnem proračunu ni sredstev, ki bi zagotavljale njihovo izgradnjo. Izbira Londona kot prestolnice velikega in bogatega kolonialnega imperija j® bila tedaj neizbežna. Angleži so bili Y olimpijskem gibanju veliki zavezniki francoskega plemiča. S prvotno izbiro Rima so bili celo užaljeni, ob končni določitvi Londona pa so se intenzivno vrS 1 na delo in hitro je bilo jasno, da bodo imele igre velik uspeh. BRUNO KRIŽMAN Nogomet: po dvotedenskih pripravah Optimizem pri Pro Gorizii Nogomet: jutri začetek v slovenski republiški ligi Koper letos zelo okrepljen Igralci Pro Gorizie se bodo drevi vrnili iz Ampezza, kjer so se mudili na dvotedenskih predprvenstvenih pripravah. Trener Del Neri je z opravljenim delom lahko zadovoljen, saj so vsi igralci pokazali veliko požrtvovalnost in voljo do dela, kar daje dobro upati pred zahtevno nalogo, ki letos čaka goriško enajsterico: osvojitev prvega mesta v meddeželni ligi in prestop v C-2. Tudi prijateljske tekme, ki so jih Goričani odigrali, so potrdile, da razpolaga Del Neri z res dobro garnituro. Proti ekipam, ki nastopajo v višjih ligah in ki imajo za sabo veliko tradicijo (Catania, Udinese in Palermo), Pro Gorizia ni odigrala podrejene vloge, nasprotno, večkrat jih je tudi spravila v težave. Vzdušje v ekipi je torej na višku in vsi nestrpno pričakujejo pričetek prvenstvenih bojev. Tudi prodaja abonmajev, ki je v polnem teku, jasno priča, da vlada v mestu samem veliko zanimanje za nastope Pro Gorizie. Tudi stadion na Rojcah se bo letos predstavil v novi luči. Igrišče si je nadelo novo travnato preobleko, tako da bo ekipa morala večji del treningov opraviti na drugih igriščih, predsednik Pozzo pa je poskrbel še za malo folklore, saj je manjšo tribuno dal preslikati z grbi mestnih rajonov. Vse je torej nared za veliki skok. (mal) Padalci v Portorožu PORTOROŽ - - V vrsti športnih manifestacij ob portoroškem tednu se je včeraj pričelo mednarodno padalsko tekmovanje za 5. pokal Casino, na katerem sodeluje 39 padalcev v zastopstvu 13 ekip iz Italije, Avstrije in Jugoslavije, medtem ko napovedanih Američanov, Švicarjev in Zahodnih Nemcev ni bilo v Portorož. Včeraj so izvedli serijo štirih skokov z višine 1000 m na sečoveljskem letališču in po pričakovanju je v vodstvu prva ekipa ALC iz Lesc, med posamezniki pa jugoslovanski reprezentant Darko Svetina, prav tako član ALC. Danes bodo padalci nadaljevali tekmovanje v Sečovljah, jutri pa sklenili na portoroški plaži z atraktivnimi skoki v morje. Tanko odplaval proti Benetkam KOPER — Včeraj ob 11. uri je iz Kopra zaplaval proti Benetkam celjski plavalni supermaratonec Jože Tanko, ki želi preplavati približno 130 km v 36 urah. Kot je znano, mu je lanskoletni poizkus zaradi morskih psov spodletel po 12 urah plavanja in zato si je za letošnji maraton izmislil nekakšno aluminijasto kletko, v kateri bo plaval, če se mu bodo pridružili morski psi. Pogoji so te dni idealni in Tanko je optimistično razpoložen skočil v morje s starega koprskega pomola. Če bo šlo vse po sreči in načrtih, bo Tanko nocoj ob 24. uri v Benetkah. (Kreft) KOPER — Nogometaši Kopra, v zadnjih štirih letih dvakratni slovenski prvaki, startajo jutri v novoustanovljeni medrepubliški ligi, potem ko jim je kot slovenskim prvakom v kvalifikacijah za uvrstitev v II. jugoslovansko ligo spodletelo prav v zadnji tekmi proti Bački. Razočaranje je bilo izredno veliko, toda po nekaj prespanih nočeh in po treznem preudarku je v Kopru zavladalo enotno mnenje, da je za Koper sreča, da se ni uvrstil naprej, saj tako velikega finančnega bremena niti vsa Obala ne bi zmogla, kaj šele Koper, in ljubitelji nogometa so se ponovno pričeli vračati na Bonifiko. Prav zaradi kvalifikacij pa so rume-no-modri podaljšali preteklo sezono za dober mesec in priprave na prvenstvo so se pričele veliko pozneje. Na razpolago so imeli le dobrih 14 dni, kar se bo nedvomno odrazilo na pripravljenosti ekipe, čeprav kapetan Robert Voljč smatra, da jim je bila potrebna le osvežitev, ker so vsi igralci ostali zvesti klubu in niso pozabili igre, ki jo uveljavlja njihov trener Milan Miklavič in s katero so navduševali povsod, kjer so nastopili. Med prestopnim rokom se je Koper močno okrepil: ob vratarju Zupanu (Olimpija) so za rumeno-modre podpisali Ban, Tripar in Petrovski (Izola), Pjanič (Cazin) ter Košpenda (Piran), v delo prve ekipe pa so priključili tudi najbolj obetavne mlade igralce. »Leto dni smo zrelejši, okrepljeni smo in optimistično pričakujem .prvenstvo. Ne rečem, da se bomo borili za vrh, toda tik pod vrhom bo naše mesto, če bodo igralci igrali angažirano in disciplinirano,« napoveduje izglede ru-meno-modrih njihov trener Miklavič, medtem ko podpredsednik kluba Karlo Emeršič razmišlja veliko bolj zmerno, ko pravi: »Ko so igralci počivali, čeprav so imeli kratke počitnice, smo v vodstvu kluba delali s polno paro. Znašli smo se pred kupom problemov, ki jih prinaša delo v amaterskem nogometnem klubu. Pesti nas predvsem pomanjkanje finančnih sredstev. O prvenstvu, ki je pred nami, liga je namreč nova, je težko dajati napovedi. Želimo, da bi dostojno zastopali ime Kopra, da bi bili naši privrženci še naprej ponosni na igro članske enajsterice, kot vseh ostalih selekcij, ki tudi žanjejo imenitne uspehe, pa o njih premalo govorimo. Enostavno, želimo si še naprej igrati zdrav nogomet in se tudi v medrepubliški ligi potegovati za mesto pod vrhom. Liga je težka. V njej je večina ekip z drugoligaškimi izkušnjami in smatram, da bomo povsem opravičili pričakovanja, če se bomo znašli v gornjem domu.« V pripravljalnem obdobju je Koper odigral štiri trening tekme. V vseh je zmagal (Jadran 3:1, Izola 3:0, Orient 4. in 4:0), toda trener Miklavič ni i111® možnosti, da dovolj uigra novin® : »Vsi novi igralci so zelo dobri, ra delajo, toda za vključitev v našo i9r potrebujejo še nekaj časa, zato J bom primoran uigravati med prV® • stvom,« pravi Miklavič, ki ima sedal za vsako mesto v ekipi po dva en kovredna tekmeca. Še najmanj spr . memb, najbrž nobene, bo v obran1 ' ki je bila ves čas pod taktirko Vol] izredno dobra in boljši del ek1?^ medtem ko v vezni vrsti opazarja na Petrovski. Največ sprememb bo v kakor v napadu, ki je slovel po činkovitosti. Sedaj ima trener ob F kštu in Breznikarju še dva izrazita 9 igralca: Bana in Pjaniča ter hitre9 krilnega napadača Triparja. - v Žreb Kopru ni bil naklonjen. Ze ^ prvem kolu gostuje pri Mladost) Petrinji, ki je prvi kandidat za naivl g. mesto. Pred to tekmo se je trener z šel pred težavami, saj so se kar tl. standardni igralci lažje poškodo (Volk, Cepovič in M. Radovanov Kljub temu je Miklavič °Ptim*snarn pravi: »Žreb je žreb, ne pomaga11 _ sedaj stokanje, niti tarnanje zaracljii0. škodb. Če bodo tisti, ki jih bom o čil za nastop, odigrali 90 ro^-.^pgtfi-nirano, potem pričakujem tudi v r nji ugoden rezultat.« (Kreft) Košarka: Bogdan Tanjevič o novi podobi tržaškega Stefanela »Letos bomo hitrejši in agresivnejši« Nemo topotanje na parketu odbijače se žoge in večkratno nesinhroni-jano cviljenje gumijastih podplatov li iakiranem lesu so za veliko večino nn t- nevšečnosti in neznos- ^ SU' nikakor ne vir akustičnega rin? ^ košarkarskem svetu je vse slet?^6 3n podobni zvoki so za _ nerneUa zasvojenca z »basketom« al't n0nia eriakovredni deležu trobil 1 olkal med orkestralno izvedbo za-evne skladbe, zato ker trenje copat ,,tnternsk0 odbijanje žoge spremljajo r Vnosk gibalno izražanje desetih lenih a vendar medsebojno povednih osebnosti. ..*:ern' bržkone še več kot večina “Jih kolegov, uživa tudi Bogdan te SaaC*U preizkušamo dva napada še . c°ni in proti osebni obrambi ter divi/ različici, proti agresivnemu in-sk Ua*nernu presingu in proti con-darJ1 Presingu- Doslej smo večji pou-niani - ^a^ na taktično pripravo in g0 1 Casa posvetili atletskim trenin-k0 g/9 katere je letos zadolžen Duš-v t/^/No, po velikem šmarnu bomo čili t\ Proces polnopravno vklju-V £} kondicijsko pripravo.« v0stj *0^nji postavi je kar precej no-dvoni -u Vam ne Z<11' da ste ob ne-Izouhu- Pridobitvah in okrepitvah ”1 na izkušenosti, glede na to, Bogdan Tanjevič da sta samo Maguolo in Procaccini nekoliko starejša? »S tem se ne strinjam. Po mojem mnenju je po stažu izkušen tudi Pilut-ti, ki je dve sezoni v A-2 ligi odigral v vlogi protagonista. Tudi naši mladi igralci nimajo pravice, da se še sklicujejo na mladost po dveh letih igranja v drugoligaški konkurenci. Vzemimo npr. Bianchija: lani je dosegal poprečje 20 košev na tekmo; poglejmo Col-manija: po letošnji sezoni v Coneglia-nu je ogromno pridobil v kakovostnem smislu. V prvenstvu, ki ne zaostaja mnogo za B-l ligo, je bil med najboljšimi centri in tudi v "elitni" B ligi mnogokrat potrebujemo nizkega, hitrega in gibljivega centra in letos razpolagamo tudi s takim igralcem. Potem ne gre zanemarjati dejstva, da bo Cantarello letos startal s povsem drugačnega izhodišča kot lani. In končno upam, da bo Sartori do novembra popolnoma okreval in da bomo lahko koristili ves njegov doprinos v vlogi krila. Trenutno marljivo dela po prila- gojenem programu, v okviru rehabilitacije poškodovane noge. Rad bi še omenil, da bomo Bonventija poslali na enoletno "šolanje" v B-2 ligo, zato da se bo vrnil obogaten z izkušnjami in popolnoma nared za igranje kot protagonist.« Po vsem povedanem se vprašanje ponuja kar samo od sebe: kakšna bo torej nova podoba Stefanela in katere so temeljne razlike v primerjavi z lanskim moštvom? »Če že obravnavamo razlike, potem bi rekel, da je letošnja ekipa mnogo hitrejša od lanske. Hitrost je vsekakor prva vrlina letošnjega Stefanela, takoj za tem pa sposobnost za odtenek še agresivnejše igre v obrambi. To je v glavnem nova podoba in obenem najbolj markantna razlika s prejšnjo postavo. Poleg tega pa bo naše dodatno orožje hitro razvijanje protinapada. Pričakujem, da bomo na vsaki tekmi poprečno, zaključili osem do deset akcij neposredno iz protinapada.« Za konec še vaše mnenje o letošnji ligi. Verjetno vam ni »ušlo«, da vsi pišejo o Stefanelu kot o novem Cit-rosilu... »Liga raste v kakovostnem smislu vsako leto. Mnogo ekip si za okrepitev privošči tudi mlade darovite igralce, zato ni več res, da je druga liga "pokopališče slonov". Poleg nas so se največ okrepili Siena, Sassari, Modena in Trapani. Po moji oceni smo prav gotovo nesporni favoriti za prestop, toda ne bi se šel vzporejanja z lanskim Citrosilom, ki je bil v svojem bistvu in po značilnostih posameznikov popolnoma različen od letošnjega Stefanela.« Do konca tedna bodo košarkarji Stefanela na naprezanju v tržaški športni palači, nakar bodo slednjo zaradi nujnih popravil zaprli. Odtlej se bo Tanjevičev kontingent preselil najprej v športni center pristaniških delavcev, 22. avgusta pa bodo vsi skupaj odpotovali na osemdnevne priprave v Poreč. Tržaška športna palača bo nepreklicno zaprta do 10. septembra. Stefanel bo do takrat nastopal tudi na turnirjih v Lignanu, Cordenonsu in Gradežu. Prvi kontrolni tekmi pa bodo Tržačani, (za zaprtimi vrati) odigrali že danes in jutri, proti atenskemu AEK, ki se te dni mudi na pripravah v Lipici. (Cancia) semai30Ved za Prv0 dirko, ki bo v Ce-se ?' dokaj negotova. Še največ bi nast Sli na Divignana (sk' x)' dober zav ~p.Ta ^hko pričakujemo tudi od sk j2ldk°v Darima - Ebolija (sk. 1), iz /Pa bi omenili Erga Ba. sk i ^on,;ecatinrju bi poskusili bazo s lja ' v kateri je najsolidnejši Didasca-rriedt ^ ^ 130 Prilagodljivi Enibel, v: c ern k° presenečenje lahko pripra- V1 Epernon (sk. 2). B arantu bi se moral uveljaviti kaž^H nte (Sk’ 1)' V sk' X bo Fulbert' ki nn, /E naPredek, a v sk. 2 ne smemo Wina Ba9nufa- Pa j 1 dlrka bo v Tarantu, tokrat (sk Y|Za zma9° glavni favorit Ergos (sk Soliden je tudi Florence Cern rutna ( k ^ Pa treba Paziii na Elve- Trst?^ n težavna je napoved za dirko v reni.i Poskusili bi s sk. 2, v kateri je 2r®ti DonJa11 n V ^ X ^ ^ ^ šw;i, uuaia Gmsa, čeprav megova še naiha ,m prav ugodna, v sk. 1 pa je uajbolj soliden Acomez. V Follonici je glavni favorit Favola Bi (sk. X), v ospredju pa bo gotovo tudi Escudo Ferm (sk. 2). Med protagonisti bi znal biti še Alfata (sk. 1). Dirka tris Naši favoriti za dirko tris v Follonici so naslednji: Achio (št. 10), Super Fast (št. 19) in Dry Day (št. 12). Za sis-temiste: Fiodor Gt (št. 13), Dieceu (št. 11), Debos (št. 7). 1. — prvi X drugi 1 2 2. — prvi 1 drugi X 2 3. — prvi 1 drugi X 2 4. — prvi X drugi 1 2 5. — prvi 2 drugi X 1 6. — prvi X drugi 1 2 ZSŠDI obvešča, da bo urad zaprt jutri, 13. t. m., in v soboto, 20. t. m., ter samo popoldne v četrtek, 11. in 18. avgusta. ŠD PRIMORJE obvešča nogometaše vseh kategorij, da začnejo s treningi v sredo, 17. avgusta, ob 17. uri na nogometnem igrišču na Proseku. SPDT obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za »dolgi pohod« SPDT, ki bo od 20. do 27. t. m. v okolici Monvi-sa. Informacije in vpisovanje pri Ervinu Gombaču (tel. 754742) in na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr., tel. 767304). ŠD SOKOL obvešča, da bo prvi odbojkarski trening za letnike 1972 in mlajše na igrišču Sokola 18. t. m. ob 19.30. ŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da bosta začetek treningov in sestanek vseh igralk in igralcev odseka v torek, 16. t. m., ob 17. uri v Špor-tno-kulturnem centru v Zgoniku. gijlf . ♦ ' v- a ; ' * ■ .*• , ’ • ■■ .v; - N .V-n.an-a.. v/'-' *&■■■ N > • :■ H ‘ * 22. • m: . * -* - - ; jr *. • * . Dušan Jelinčič NOČI Utrinki iz Karakoruma Vseeno pa nisem na prihod pripravljen. Na prihod brez prihoda, na prihod brez cilja. In me zopet preseneti, pa čeprav sem mislil, da me ne sme, da me ne more več. Ko namreč prispem na kraj, kjer bomo postavili bazo, ki nam bo mrzlo domovanje cel mesec dni, skoraj presenečeno vzkliknem: »Kaj smo prišli?«, Bogdan pa mi odgovori: »Poglej kraj, kjer bomo postavili naš šotor.« To, da je naša baza? Ta neznatna proga sodra med ledenimi konicami na eni in drugi strani, kjer ni kvadratnega metra ravne površine in kjer se pod tanko plastjo granita že blešči led? Komaj sedaj opazim majhno ravnico, ki sta jo pripravila Matevž in Bogdan s trdim delom: tam bo stal naš šotor. Prišla sta že 'pred kako uro ter se lotila urejanja: njiju ni prihod presenetil. Nista zmagoslavno rekla: »Baza!«, temveč sta odložila nahrbtnika, se ogledala naokoli in začela obdelovati neusmiljeno kamnito-ledeno moreno. Mene pa je presenetilo. »To, da je baza?« sem si še ponavljal. Prav ta, ki me je na tako trd način opozorila, da to še sploh ni cilj, da pa ni niti gora cilj, da je vse skupaj le sredstvo za prihod, ki nakazuje naslednji odhod in čas, ki ga moramo vmes uporabiti. Baza ni prvi cilj, baza je le prvi prihod, v seriji cele vrste prihodov, ki nas ne smejo presenetiti, ker na prihod moraš biti vedno pripravljen. In ga sprejeti, kot da je edini možen tu in sedaj, in vedro zaorali v njega. Pogledam Bogdana, ki s cepinom ravna led. Pogledam Matevža, ki odmika velike kamne, ter mu rečem: »Daj mi tisto kamenje, da bomo naredili verigo in bo delo hitrejše steklo.« In vendar čutim, ko dvigam ledeno črno kamenje, da je ta prihod brez sija, da so iz teh kamnov odšle moje zvezdnate noči, ki jih bom moral nanovo poustvariti. Odšle so in mi odvzele še zadnjo utvaro, da smo tu odšli iz sveta, ki ga večkrat ne spoznam za mojega. Iz sveta, ki je vse prevečkrat pusta vsakdanjost. Tudi tu je svet, iz katerega se ni mogoče odmakniti niti za trenutek, tudi tu je vsakdanjost, in tudi tu imamo možnost, da to vsakdanjost napolnimo z najlepšim, kar premoremo. II. DEL Vihar Dež bobni po šotorskem platnu. Ko odneha, ga nadomesti sneg v neurejenih in vrtinčastih kosmičih. Spim slabo in na presledke moreče. Zbujam se ter se s težavo obračam na boke. Saj ni niti prostora. Tik poleg mene sta dve speči telesi, ki mi ne dovoljujeta maneverskega prostora. Mraz mi je, predvsem pa me duši zaradi višine. Res, višina. Tu smo skoraj na pet tisoč metrov. Na trenutke se mi zdi, da se bom razpočil od pomanjkanja zraka, nato pa, da bi skočil iz šotora in tulil v ledenik. Počasi mi prihaja v zavest moje stanje. Včeraj smo še hodili po ledeniku in se približevali naši gori, našemu cilju, naši bazi. In sedaj smo naposled prišli. Nič ni bilo prazničnega v tem prihodu, vendar se je dosti spremenilo. Osveščam se. Sneži na šotorsko krilo. Dani se. Na moji levi spi Matevž, na desni Bogdan, pri njem pa je še Rado. V štirih v tako majhnem šotoru? Aha, spominjam se. Hoteli smo biti skupaj, ker smo prijatelji, ker si želimo skupaj doživeti čim več trenutkov, ki jih bomo nato hranili kot naše, čeprav nas je tu za celo odpravo. In zato smo se odpovedali udobju. Dosti smo žrtvovali, saj se tu ne da ne obračati, ne da bi soseda sunil v rebra, ne da se oblačiti, ne da bi nehote bližnjemu položil vetrovko ali plezalni pas na nos, in ne da se narediti še marsikaj, vendar pa smo šli vsi štirje zavestno v to izbiro. Tako je bilo v našem šotoru: od leve Rado Fabjan, Bogdan Biščak, avtor in Matevž Lenarčič dolini9 dru9aden način se bo težko spremenil, kajti če v družah116 0':>s';aiaio večje skupine znancev, ki so med seboj Primer T? I)ovezani' potem tudi v gore ne morejo hoditi. V s°vnei”. ko take skupine obstajajo, potem sledijojmdi ma-cev iJScVZ^onk -Dokaz za to so nekatere skupine Štandrež-jertl n ovedenjcev, ki so se izoblikovale že pred desetlet-obliku°Ve^e^a dslnma pa je skupina planincev, ki se sproti °kviri^PiV okvteu rekreacijske telovadbe, ki tudi deluje v gore ^ društva. Mlajši pa skorajda ne hodijo v tudi iz ar.adi tega je društveni odbor večkrat poskušal in na niž^' ^ ravno v zadnjih letih nekaj spodbudnih pobud značim1 srednji in na osnovnih šolah. Na drugi strani je množičn Z& osemcleseta leta, čeprav se je začela že prej, Variainč n udoležba na zimskih izletih na sneg in na odgo-zel° g1 tečajih. Kaže, da je servis, ki ga nudi društvo, iz te m -Ce-n' Zanimivo je in tudi škoda, da ne more zrasti ^topair^^hosti tekmovalno smučarsko moštvece, ki bi 1110 Vani ih ^°riŠke zameiske Slovence na odmevnejših tek-korah na ln ne le na društvenih. V tem smislu je bil storjen letju. in -(e Peležaj drugačen kot v prejšnjem deset- dveli letih Venemu smučarskemu prvenstvu so v zadnjih gičn0 m P.riključili Trofejo Renca Faganela v spomin tra-P eminulega vsestranskega športnika iz Standreža. Pri jamarskem odseku se je delovni ritem ustalil, manj je odmevnih odkritij, zato pa je raziskovalni pristop strokov-nejši in se poglablja v že odkritih jamah. Ze omenjena rekreacijska telovadba se je v tem desetletju utrdila. Končno je treba zabeležiti drugačnost, ki sicer ni absolutna novost, je pa obnovitev navade po dolgih desetletjih: gre za vsakoletni Planinski ples, redek primer sproščene družabnosti starega kova v mestnem središču. Z naštevanjem in opisovanjem drugačnosti na področju telesne kulture v tem desetletju sem — zemljepisno vzeto _ prišel do mestnega središča. Mestni primer društva sem že obravnaval, čeprav je treba poudariti, da ima Slovensko planinsko društvo svoje člane raztresene po širšem goriš-kem ozemlju in se tudi njegovo delovanje ne omejuje na samo mestno središče. Podobno velja še za dve drugi ustanovi, ki se bavita s telesnokulturno dejavnostjo, točneje Planinci SPDG na izletu na bližnji vrh v goriški okolici leta 1985 povedano s športnotekmovalnimi dejavnostmi, pa tudi z rekreativnimi oblikami gibanja. OLVMPIA Eno teh dveh društev je 01ympia, ki več kot dve desetletji zbira in povezuje mladino v zanjo zanimivih dejavnostih. Kot v ostalih okoljih in organiziranih skupinah je tudi v tem društvu prišlo do premikov in sprememb. Nekaterih menjav je škoda, druge pa so spodbudne. Predvsem je bilo škoda opustiti lahkoatletsko panogo, kajti 01ympia je bilo edino slovensko društvo na Goriškem, ki se je po drugi svetovni vojni bavilo z lahko atletiko. Vendar so bile zunanje okoliščine premočne, da bi lahko vztrajali v tej panogi. Edini notranji vzrok je bilo pomanjkanje vadbenih kadrov, ki se niso pravočasno oblikovali. Od zunanjih je najvažnejši bila povečana raznolikost v ponudbi, ki se je oblikovala v zadnjih desetih letih. Mlade generacije smo tako rekoč «razvajali» z raznimi ponudbami, z vabili k različnim interesnim dejavnostim, z novimi prostori, z novo tehnologijo. Jasno, da je pojav pozitiven, ker pomeni bogatitev, pomeni tudi razbijanje monopolov, ki sčasoma postanejo dolgočasni in se znajo naenkrat razbliniti. Res pa je tudi, da smo z večkrat neorganizirano ponudbo razpršili dolgotrajno in tudi mukotrpno delo, kar je povzročilo razočaranje v marsikaterem odborniku, ko so mu pred nosom preusmerjali s težavo zbrane skupine. Skavtje in taborniki so obstajali sicer že prej toda pred desetletjem so popestrili dejavnost za mlajše in najmlajše. Podobno kot planinska društva in lovsko društvo spadata ti dve organizaciji, kar se gibalnih dejavnosti tiče, v rekreacijo specializirane vrste, saj s posebnimi igrami, orientacijskimi pohodi in občasnimi notranjimi tekmovanji pestrijo ponudbo. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-* din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaš-kega tiska, Trst43512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja in tiska 12. avgusta 1988 Italijanski turisti, ki so preživeli brodolom na Nilu, se vračajo domov Potapljaške enote mrzlično iščejo pogrešane podatki o številu žrtev pa še niso zanesljivi KAIRO, RIM — Vest o brodolomu turistične ladje Nubia je globoko odjeknila v vsej državi in tudi v Furlaniji -Julijski krajini, saj je bilo med potniki tudi nekaj Furlanov. Zanje k sreči ni bilo hujšega, saj so včeraj reševalci našli pri življenju še zadnjega člana te skupine, 31-letnega Alda Ce-coneja iz Casarse, ki je potoval skupaj z ženo in dvema znancema. Prestižna Nubia, ki se je v trenutku, kajti šlo je resnično za trenutke, potopila, leži sedaj nagnjena na bok pod vodno gladino nedaleč od naselja Edfu. Iz pričevanj preživelih je mogoče razumeti, da je brodolom povzročil nenaden in silovit sunek vetra, ki je plovilo obrnil za 180 stopinj, zaradi česar se je najprej nagnilo in se takoj nato začelo potapljati. Na predelu Nila med Asuanom in Luxorjem, točneje 870 kilometrov južno od Kaira, je ravno tedaj vladalo slabo vreme, vendar ni kazalo, da se bo s tako naglico poslabšalo. Egipčan Nguid Abdel Rahman, ki je bil za krmilom Nubie in ki se je rešil iz deroče reke, je povedal, da je ladja tedaj plula kakih 500 metrov daleč od brega. Tragedija se je odigrala v pičlih treh minutah. Ko je veter ladjo obrnil, je Rahman skušdl naravnati krmilo, da bi se čim bolj približal bregu, vendar mu to ni uspelo. Zgrabila ga je panika, zaradi česar ni bil v stanju obvestiti potnikov in članov posadke, naj se opremijo z rešilnimi obroči in naj skočijo v vodo. Večina potnikov je sedela v notranjih prostorih ladje. Preživelim oziro- Sorazmerno malo nesreč v zadnjih desetih letih RIM — Tragedij na Nilu je bilo nič koliko, v zadnjih enajstih letih pa se jih je pripetilo manj kot deset. 24. septembra 1977. leta sta na Nilu trčili dve ladji. Eno izmed plovil je bila potniška ladja, ki se je zaradi silovitega trčenja nagnila na bok in se potopila. Število žrtev je bilo visoko, saj je v reki izgubilo življenje približno 50 potnikov, točnega števila žrtev pa ni bilo mogoče določiti. Turistična ladja je bila žrtev nenaklonjenega vremena 21. aprila leta 1981. Močna nevihta je zajela reko in presenetila posadko, ki ji ni uspelo rešiti ladje. Takrat je v nesreči umrlo 13 oseb. Običajna tovorna ladja, ki se je poslužujejo domačini za plovbo po reki, je 15. januarja trčila v trebilni-co, zasidrano v pristanu. Na krovu potniške ladje je bilo izredno visoko število ljudi, kar je najbrž pripomoglo k temu, da se je trčenje sprevrglo v tragedijo: v reki je namreč izginilo 20 potnikov. Na Nilu se je dokaj neprijetno zaključila tudi pojedina, ki so jo priredili na veliki plavajoči restavraciji 20. septembra 1983. leta. Kar 250 gostov je proslavljalo lastnikovo hči, ladja pa se je naenkrat potopila. Petim gostom ni uspelo priplavati do brega. Znatno na slabšem so bili turisti, ki so 21. aprila 1987 najeli tipično egiptovsko jadrnico, ki se je prevrnila pri Tahti (južno od Kaira). Od 18 potnikov jih je umrlo 15. ma tistim, ki jih je sunkovit obrat la je dobesedno vrgel v vodo, so najpi®! pomagali ljudje iz bližnjih naselij-kateri so tudi povedali, da je tragedij prišla tako iznenada, da je le maloko bil toliko priseben, da bi se prostovo J no vrgel v vodo. Italijanski turisti, l^ so jih egipčanske oblasti namestile hotelu Jollyville v Luxorju, kjer so ji® zdravniki nudili prvo pomoč, s0.,s_ vedno v šoku. Nekatera njihova priče vanja pa so kar pretresljiva. Medtem pa se še nadaljuje iskanj pogrešanih, čeprav je le malo upanja, da bi potapljači našli še katerega Pn življenju. Egiptovski notranji ministe Žani Badr je izjavil, da je vlada sesta vila posebno komisijo, ki koordinir reševalno akcijo in delo potopljaški skupin egipčanske vojske. Nekaj kil° metrov od kraja, kjer je prišlo do bro doloma pa so zaenkrat zaprli jezove v upanju, da vodni tok ne bi odnesel PP' grešanih trupel. Prebivalce naselij med Luxorjem in Asuanom pa so zaprosili za sodelovanje s pozivom, nfJ takoj obvestijo oblasti v primeru, da bi na Nilu zapazili kako truplo. Hkrat pa je le malo verjetno, da bi v notranjosti potopljene Nubie našli še kak truplo, kajti potapljači ugotavljajo, da je bil vdor vode v ladijske prostor premočan. Uradno število pogrešanih italijap' skih turistov je 16 in ne 17 kot so se včeraj računali. O točnem številu pa še ni mogoče govoriti, saj so se nekateri udeleženci organiziranega križarjenja po Nilu, ki ga je priredila milan' ska turistična agencija Best Tour, ločila za alternativni itinerar po pnem. Rešilo pa se je 34 Italijanov in 34 Egipčanov. Zaradi hujših poškod so tri potnike odpeljali v bolnišnico v Luxorju, vendar ni nihče v smrtni nevarnosti. Že včeraj popoldne pa J® skupina preživelih s posebnim letalo® odpotovala v Rim oziroma Milan. Načelnik policije Bassiuni je povedal, d je med pogrešanimi tudi 17 Egipča_ nov, ki so sestavljali posadko, rešil pa se je eden od italijanskih vodičev. Lastniki turistične agencije ,®eS. Tour, ki je znana po svojih prestižn® turističnih paketih v Egiptu, so včeraj priredili tiskovno konferen na kater so med drugim povedali, da so bili vs^ potniki zavarovani za katerokili ne zgodo. Turističnim delavcem pa s okoliščine nesreče še vedno nejasn zato bo agencija Best Tour sledila pl® iskavam, ki jih je uvedlo egipčansk notranje ministrstvo, da bi ugotovil vzroke nesreče in morebitne odgovo nosti. Preiskovalci pa bodo moia^ upoštevati tudi slabo vreme, ki že 0 preteklega ponedeljka razsaja z*aSa nad Sudanom in Etiopijo, deloma P se je zneslo nudi nad južni Egipt' ^ nekaj dni so namreč telefonske zve^,_ skoraj nemogoče, električni tok v® krat izpade, ponekod pa so nevin močno počno poškodovale vodovodi^ omrežje. Vprašljivo je torej, kako so takih vremenskih neprilikah dovoli križarjenje po nevarno naraslem Nil Na slikah (telefoto AP): eden zadnjih posnetkov Nubie, preživet/ ki so jim zdravniki nudili prvo P® moč, nestrpno čakajo na telefonsk zvezo s sorodniki Luksuzna in elegantna Nubia žrtev nepredvidljive nesreče? BENETKE — Brodolom ladje Nubia je seveda sprožil vrsto vprašanj glede varnosti plovbe na reki Nil, še posebno pa varnosti ladij, ki jih turistične agencije običajno uporabljajo za eno ali dvotedenska križarjenja po »zgodvinski« reki. V Benetkah, kjer se ukvarjajo z gradnjo ladij, ki so primerne tudi za rečno plovbo, trdijo, da je velika hiba teh plovil v sorazmerno nizkem ugrezu in v večnadstropni strukturi. Ladje morajo namreč rapolagati s kabinami z razgledom (kdo bi sicer plul po Nilu), zaradi tega pa morajo načrtovalci graditi v višino in ne v širino. Poleg tega pa je dno reke Nil peščeno in plitvo, kar ponovno onemogoča gradnjo stabilnejših ladij z večjim ugrezom. Tudi asuanski jez ima nekaj zasluge pri tem, da voda v reki upada, kar sicer še ni nevarno, plovbi pa le povzroča veliko sitnosti, če ne drugega zaradi sipin. Plovba po Nilu ostaja kljub vsemu izredno priljubljena turistična privlačnost, še posebno, če smo si zagotovili kabino na luksuzni ladji, kot je bila Nubia. Pravih razlogov nesreče še niso dokončno odkrili, vendar kaže, da je bila prav ladja Nubia ena izmed najnovejših in najelegantnejših ladij, ki so plule po Nilu. Turistična agencija Best Tours je v Italiji znana prav zaradi svojih potovanj po Egiptu, deželi, ki postaja iz leta v leto bolj priljubljena italijanskemu turistu. Potovanja niso pretirano draga, turist pa dobi v z meno za manj kot dva milijona lir 10-dnevno avant11 v deželi faraonov. Turisti so še posebno navdušeni i®. plovbo po Nilu, Best Tours pa je prav zaradi tega vl°z la veliko denarja v floto elegantnih ladij (poleg ^ubl.e plujejo v sivobelorumenih barvah milanske agencij6 s ladje La principessa, Shehrayar, Nile Legend in President). Ladje so zgradili v Egiptu, pri načrtovat1! in izdelavi pa so sodelovali tudi italijgnski tehniki, P polnoma italijanska pa je bila ekipa, ki je skrbela ^ notranje dekoracije. Med vsemi ladjami je bila Pr° t Nubia najlepša. Razpolagla je z 28 kabinami (vse ^ razgledom), imela je dve suiti, kabine za nekadilc6 ■ S). vroč ne, v kabinah pa so si lahko kratili čas z barvi velika salona z opernimi imeni (Aida in Radames). matska ureditev je lajšala potnikom nevšečnosti televizorji. Na najvišjem mostu je imela tudi šolah1111] in manjši bazen, notranja oprema pa je bila elegantna in moderna. izredh0 Tudi glede vzdrževanja je bila ladja menda rečna. Junija je bila deležna 20-dnevnega ptegf660 je bila - tako trdi agencija Best Tours - nared za plov ^ »Kar se je zgodilo pri Edfuju«, je izjavil predstav Best Toursa Massimo Tocchetti, »moramo pripisati zg nepredvidljivi nesreči. Nubia je bila varna.«