F r a n c L o v r e n č a k PRST IN RASTJE V RAKI N a severnem robu dela K rške ko tlin e vidimo na več m estih te rc ia rn e gorice. M elik jih im enuje K rške gorice. Te gorice se n as lan ja ­ jo na severni s tran i na v išji svet K rškega h rib o v ja , k i ga sestav lja jo triad n e in k redne kam enine. O zem lje k a ta s trsk e občine R aka p ripada obem a p riro d n im a enotam a. Večji jugovzhodni del ozem lja je v te r ­ ciarn ih K ršk ih goricah, m anjši severozahodni del pa v K rškem h r i­ bov ju . O be p riro d n i enoti n im ata enotne kam ninske osnove. P ri analizi p rs ti se je pokazalo, da je ta neenotnost dokaj vp livala na pedogenezo in na naravno rastje . K am nine, ki sestav lja jo te rc ia rn e gorice, so večinom a m iocenski peščenjak , litavsk i apnenec in p liocenski lapor (3). Ti te rc ia rn i sedi­ m enti so danes izoblikovani v različne reliefne oblike, k i im ajo različno nagnjenost in višino, k a r vse je vplivalo na pedogenezo. Od te rc ia rn ih goric se pe trografsko loči severozahodni del R ake, k je r se p o jav ijo s ta ­ re jše kam nine. Med n jim i p rev lad u je sredn je tr iad n i dolom it s plastm i apnenca. V m anjši m eri pa je zastopan zgorn jek redn i lapo rna ti apnenec (3). Na severni m eji R ake pa najdem o tud i silikatn i peščenjak. Ta pe­ s tra k am ninska sestava je im ela poleg d rug ih d e javn ikov pom em ben vpliv na razvo j in na sedanjo sliko prsti, ki je v posam eznih delih R ake neenotna. R azlike v p rsti pa so vp livale tud i na razlike v naravnem ra ­ stju . Južni del R ake sega še na m lade pliocenske m odrikaste lapo rje , ki g rad ijo eno da ljše in več k ra jš ih slemen. N a teh slem enih in h rb tih je bilo zarad i m ajhne nagn jenosti slabo površinsko odnašan je prepe- reline, k i je nasta la z razpadan jem m ehkega in slabo odpornega lap o r­ ja . Skoraj vsa je ostala na m estu n astan k a in v procesu razvo ja prsti je nasta la v te j kam nin i r ja v a p rs t na lap o rju (4). Za to p rs t je značilno, da je sred n je globoka do globoka (št. p ro fila 9; pod to številko so v priloženi tabeli p rik azan i podatk i o lastnostih prsti). N a slem enih je debela čez 120 crp, na položnih pobočjih pa čez 50 cm. H um usni A ho rizont je rjavkasto -sive b rav e (7,5 YR 4/2), d ro b ljiv in močno p rek o ren in jen . Pod n jim je sivo r ja v i (7,5 YR 5/3), m astni, zbiti g linasti (B) horizont, v k a te reg a za rad i teh lastnosti k o ren ine le težko prodro. Ta horizont nato p re h a ja v m atično osnovo, v lapor. R eak c ija p rs ti je slabo k isla (pH v KC1 je okoli 6,4), značilno za n jo pa je , da vsebu je d o k aj visok odstotek prostega ka lc ijev eg a k arb o n ata , k i z globino narašča. N a te j p rs ti so večinom a u re jen e n jive , saj sta ob lika p o v ršja in debelina p rs ti te r n jen e lastnosti zato p rav p rim erni. Tod je le m alo vinogradov. V erjetno tem u n i vzrok v prsti, m arveč v n iž ji tem p era tu ri, k i je tu na d o k aj položnem in nizkem svetu m anj ugodna za ra s t vinske trte , ko t na v išjih in bolj s trm ih pobočjih se­ verno od tod. Sleme tega p red ela R ake ločijo b o lj ali m an j široke doline, po k a ­ te rih počasi teko potoki. Dno teh dolin je še skoraj v višini K rške k o tli­ ne, zato je nagn jenost m an jša in odtok zasta ja , k a r povzroča d o kajšn jo m okrotnost. V tak ih pogojih se je na dnu dolin razv ila trav n išk a p rst na a lu v iju , k i je sred n je og lejena (4). Pod hum usnim horizontom so v p rofilu navadno oglejeni horizonti, k i so slabo p ropustn i in kom paktn i (št. p ro fila L). Zato je v n jih malo zrak a in ko ren ine v teh horizontih slabo raste jo . Z aradi teh lastnosti ta p rs t ni p rim erna za obdelovanje in dna dolin so večinom a v trav n ik ih . T oda tu d i tra v a nim a velike v red ­ nosti, saj je m ed redk im i dobrim i travam i veliko m očvirnega ra s tlin ja , k i je gospodarsko m an jv redno (4). Poleg tega trav n išk eg a tipa n aravnega ra s tja je v tem delu R ake ponekod o h ran jen še gozd. V endar je v njegovo sestavo in razširjenost močno posegel človek. S koraj dosledno je gozd izkrčen na položnih pobočjih , k i so o b rn jen a na ju g , jugovzhod in jugozahod, m edtem ko je na severn ih in severozahodnih pobočjih gozd še ostal. H ladna osojna pobočja so za ra s t k u ltu rn ih ra s tlin m an j ugodna in zato je na n jih oh ran jen o gozdno ra stje . To je m ešan gozd h ra s ta in belega g ab ra (Querco-carpinetum). Poleg g rad n a (Q urcus sessiliflora Salisb.) in bele­ ga g ab ra (C arpinus betulus L.), ra s te ta tu še bukev (Fagus silvaiica L.) in k o stan j (Castanea sativa Mill.). G rm ni sloj tv o rijo leske (Corijlus aoellana L.), ro b in ija (Robinia pseudoacacia L.) in d ruge vrste. Gozd je gospodarsko m alo pom em ben. K m etje dobijo iz n jeg a n ek a j d rv in steljo . V endar s te lja r je n je na ra st in sestavo gozda ne vpliva ugodno, saj se s s te ljo odvzam e gozdu del snovi, k i bi se v rn ile v p rs t in izb o lj­ šale n jeno h ran ljiv o vrednost. Severno od tega p redela slem en se p ovršje vzpne v strm ejše po­ bočje, k i je iz litavskega apnenca in trd eg a peščen jaka. N a litavskem apnencu, ki je razgaljen ob cesti R aka-Podulce, to je zahodno od vasi, na dan pa p rid e tud i vzhodno od vasi, je n asta la neenakpm erna plast p rsti. Ponekod p re k riv a kam nino kom aj n ek a j cen tim etrov p rsti, d ru ­ god pa je n iti ne p re k rije . Še n a jv eč je p rs ti m ed apnenčevim i skalam i, v žepih. P ro fil te rja v e p rs ti na litavskem apnencu (št. p ro fila 5), k i je razv it samo v žepih, je iz A horizonta, k i je tem no rd ečk asto rjav e b arv e (5 YR 3/3) in p rek o ren in jen . T a horizont p re h a ja v svetle jši (5 YR 3/6) horizont (B), k i je m anj p rek o ren in jen in leži na bo lj a li m anj p rep e­ re li m atični kam enini. V p rim erjav i s p rs tjo na lap o rju so iz p rs ti na tem apnencu baze bo lj izprane. O dsto tek prostega k alc ijevega k a rb o ­ n a ta je n iž ji in tu d i re ak c ija te p rsti je bo lj kisla. T a p rs t je zaradi neenakom erne debeline m anj p rim ern a za obdelovanje, ko t tista na lap o rju , čeprav je laž ja in il'ovnato-glinaste tekstu re . Zato je na te j p rsti več trav n ik o v in sadovnjakov. Nad pasom litavskega apnenca se dviga pobočje, zgrajeno iz p re ­ cej trdega peščenjaka, k i sestav lja tud i zaobljene vrhove nad Rako. N a n jem se je razv ila po zgradbi p rofila podobna p rs t ko t na litavskem apnencu. V endar je n jen a debelina tu dosti več ja in kam ninska osnova ni žepasta. Z grn ji horizont je hum usni do 15 cm debel, tem no rdečkasto- r jav e b arv e (5 YR 3/4) in z gostim spletom koren in (št. p ro fila 6). Pod tem hum usnim horizontom je (B) horizont, ki je svetlejši k o t zgornji horizont, do 30 cm debel in malo p rek o ren in jen . Pod n jim se n ah a ja m atična kam nina. T ek stu ra te prsti je zelo peščena. V A horizon tu je celo več ko t polovica vseli delcev peščenih (57 %). G linastih delcev pa je le 21,8%. Z globino se delež peščenih delcev zniža (49,20 % v (B) horizontu) in poveča delež gline (28,6%). T ek stu ra je tako v (B) horizon tu peščeno-glinasta. Ta p rs t je n a jb o lj peščena od vseh p rs ti v R aki. Vzrok bo v erje tn o treb a iskati v m atični kam nin i, k i d a je p ri p re p e re v an ju tako velik delež peščenih delcev. T ako p rs t na peščen jaku najdem o tu d i na severnem pobočju vzpetin nad Rako. Na n jihov ih ju žn ih pobočjih je gozd izkrčen, tako k o t v ju ž ­ nem delu R ake. N agn jenost pobočja je tak a , da je upadni k o t sončnih žarkov več ji in tem p era tu re večje, k a r vpliva na ra st vinske trte , k a te r i p r i ja jo tud i ugodne lastnosti prsti. Severno pobočje vzpetin je podobno k o t na ju g u R ake v gozdu. T a gozd pa je po svoji sestavi p rece j različen od gozda na jugu . Iz prsti, k i je nasta la na peščen jaku , so b ile v pedogenetskem procesu izprane baze in zem lja je postala slabo k isla (pH v KC1 6,3). To se od ­ raža tud i v ra s tju . V gozdu p rev lad u je jo acidofilne rastlin ske vrste. O d dreves so tu k ostan j, g raden in bukev. V prita lnem ra s tju pa so bo­ rovnica (Vaccinium m yrtillus L.), od m ahov lasasti k ap iča r (Polytrichum attenuatum ) in d ruge vrste. Za vzpetinam i iz m iocenskega peščen jaka se na severu R ake k on­ ča jo te rc ia rn e kam enine, saj tu p o teka prelom nica, ob k a te r i se je k o tli­ na ugreznila. V udorn ino je segel m iocenski m orski zaliv, v katerem so se usedli sedim enti, k i j ih vidim o danes južno od prelom nice. Sever­ no od prelom a pa se razp ro s tira jo že s ta re jš i tr iad n i in k red n i dolom iti in apnenci, k i im ajo k o t m atični su b stra t d rugačne lastnosti, k a k o r la ­ por in peščen jak južnega dela R ake te r so zato pogojili drugačen raz ­ voj prsti ko t na jugu . N a d o k aj širok i u ravnav i, kam or sega severni del R ake, je p rs t na splošno p litva (debela do 20 cm). V glavnem je to tip prsti, k i je po­ doben rendzini, s profilom , k je r je hum usni A horizont sivo-rdečkasto r ja v (5 YR 4/3), močno p rek o ren in jen in skeleten (št. p ro fila 3). Ta ho­ rizont loči od m atičnega su b stra ta prehodni, še bo lj skele tn i AC h o ri­ zont, k je r se hum usni delci m ešajo z dolom itnim d rob irjem . Pogosto je m atična osnova žepasta in v tak ih ob likah je več prsti. K lju b tem u, da je tu površje dokaj ravno, pa zarad i p litve p rs ti na n jem ni mogoče u red iti več n jiv ; zato v tem delu R ake p rev la d u je jo košenice in sadov­ n jak i. Ponekod pa so na rav n ik u razvite pokarbonatne p rs ti (4), k i so ne­ koliko debele jše in im ajo že izražene horizonte. T ake p rs ti so v okolici Podulc, C elin in Jelenka. N jihov p rofil je debel do 50 cm in im a že rja v i (B) horizont pod hum usnim A horizontom . T ekstu rno je p rs t lah k a in p rim ern a za obdelovanje. N jena re ak c ija je zelo slabo kisla(4). Vse te lastnosti n ud ijo ugodne pogoje za rast k u ltu rn ih rastlin . To je člo­ vek izkoristil, izk rč il gozd in si u red il n jive. Na severnem m ejnem delu R ake pa je zastopan še en tip prsti. Tu je kam ninska osnova silik a tn i peščen jak , na ka terem je nasta la slabo k isla r ja v a p rs t (št. p ro fila 12). P o v ršje je tu položno in odnašan je del­ cev p rs ti ni močno, tako da je p rs t debela do 57 cm. S ivo-rjav i (7,5 YR 5/4) horizont je gosto p rep le ten s koren inam i in je debel 20 cm. Od n jeg a se dobro loči svetlo r ja v i (7,5 YR 5/6) horizont (B), k i sega do 57 cm. V n jem je m alo korenin . Pod n jim pa so že p repere li deli m atične osnove. Po tek s tu ri je ta p rs t podobna p rsti na m iocenskem peščen jaku . Peščenih delcev je v Ai horizontu 40,8 % in g linastih 19,8 %. D osti več pa je v tej p rsti m elja tako, da je ta p rs t po tek s tu ri glinasto-ilovnata. P ri p rep e rev an ju n ekarbonatnega peščen jaka, k i je tu, p rid e jo v p rs t s ilika tne prim esi, ki vp livajo na izp iran je še tis tih baz, ko lik o r jih je sploh v prsti. O dsto tek p rostega ka lc ijev eg a k a rb o n a ta je dokaj n i­ zek, v (B) horizontu le 0,66 %. P rs t je to re j slabo k isla (pH v KC1 je 6,2). Ta kislost in p o m an jk an je h ra n ljiv ih snovi v p rs ti se kaže tud i v ra s tju . V drevesnem slo ju so rastlin ske vrste , k i lahko uspevajo na zelo sirom ašnih prsteh . T ako ra ste ta tu b reza (Betula sp.) in bor (Pinus siloestris L.), poleg n jih pa še kostan j in graden. V p rita lnem slo ju pa uspevajo k is lo lju b n e vrste ko t sta orlova p rap ro t (P teridium aquilinum L.) in jesen sk a vresa (Calluna vulgaris L.) te r d ruge rastlin ske vrste. Ta p redel je sk o ra j v celoti pod gozdnim rastjem , saj b rez več jih ag ro ­ tehničnih posegov p rs t tu ne bo p rim ern a za poljedelstvo. Viri: 1. Anton Melik. Posavska Slovenija. Ljubljana 1959. 2. Slava Lipoglavšek-Rakovec, Krška kotlina. Geografski vestnik 1951, Ljubljana. 3. H idrogeološka karta Slovenije 1 : 200.000, F. Drobne in D. Novak, G eo­ loški zavod Slovenije 196.9, Ljubljana. 4 . Opis tal, list Samobor 1 in 2 1 : 50.000, Inštitut za prehrano rastlin in pedologijo biotehnične fakultete v Ljubljani (karta in tipkopis). 5. Maks Wraber. Gozdne vegetacijske enote na območju gozdnogospo­ darske enote Krško, Inštitut za biologijo SAZU (tipkopis). Rčsum č: SOLS ET VEGETATION Ä RAKA (la p a rtie N ord du bassin de K rško — Slovenie de l’Est) F r a n c L o v r e n č a k S’ap p u y an t su r les d ifferences en tre la roche-m ere, le re lief e t l ’activ ite lium aine, cet artic le essaie de classifier les p rin c ip au x types de sol e t de vege­ ta tion dans la com m une cadas tra le de R aka. Au Sud de Raka, un sol b ru n ä la m arne s’est form e sur les faites. Ce sol offre, p a r ses caracterastiques avantageuses, de bonnes conditions ä la crois- sance des p lan tes cultivees. C ’est la raison pou r laquelle , dans ce tte p a rtie de R aka, p resque tous les bois ont e te enleves p a r les paysans afin d ’e tre transfo rm es en champs. Le bois n ’est conserve que su r les versan ts N ord et N ord-Est oil les conditions m icroclim atiques ne sont pas favorables ä la p ro ­ sperity des p lan tes cultivees. Le bois m ix te y predornine en general, celui des chenes (Q uercus sessiliflo ra Salisb.) e t des charm es (C arpinus betu lu s L.). L’association fo re stie r p rinc ipa l y est le Q uercocarp inetum . P arm i les faites de la p a rtie Sud de Raka, un sol ä gley s’est forme au fond des vallees. D ans ces vallees les ruisseaux coulent lentem ent et le te rrain est hum ide. L ’ in filtra tio n de l’eau de p lu ie est d ifficile dans les horizons p lus bas. ca r le sol est tres arg ileux . A cause de cela la cu ltu re n 'y est guere pos­ sible e t il y a beaucoup de p ra ir ie s au fond des ces vallees. Dans la partie centrale de Raka oil la surface est plus inclinee et plus elevee qu’au Sud, apparaissent deux types de sol. Le premier est le sol brun au calcaire miocene. Ce sol est peu profond et peu conforme aux surfaces chanipetres, c’est pourquoi e ete plante avec arbes fruitiers ou mis en herbage par les paysans. Le deuxiem e tvpe de sol s’est forme plus haut dans le versant, au-dessus du village de Raka. On y trouve un sol brun au gres miocene. Quant ä la structure du profil, ce sol ressemble beaucoup ä celui du premier type, il est cependant plus gros et bien plus ensable. Le pourcentage de sables gros- siers et de sables fins est de 5? % dans l’horizon A. Dans l’horizon (B) le pourcentage de sable diminue, la part des particules argileuses augmente par contre. Ces qualites du sol et les caracteristiques microclimatiques sont favorables ä la culture de la vigne et les paysans ont plante des vignobles sur les versants au-dessus de Raka. Les versants Nord cependant sont couverts de bois. Le sol y est peu acide, pH 6,3. Les especes acidiphiles y predominent: Castanea sativa (Mill.), Quercus sessiliflora (Salisb.). Vaccinium m yrtillus (L.), Polytrichum attenuatum et d’autres. Parmi les arbres on trouvera aussi le hetre et le charme blanc. Dans la partie Nord de Raka des rendzines se sont developpees sur des cal- caires. L’epaisseur du profil n’est pas grande, eile n’atteint que 20 cm. La surface y est assez plate, mais le caractere peu profond du sol empeche une expansion des superficies cultivees. A la frontiere Nord de Raka il y a encore un type de sol. ä savoir le sol brun peu acide. Ce sol contient tres peu de carbonate de calcium (0,6 %) et pH 6.2. T1 est assez ensable (sables grossiers et sables fins 35,80 % et de limons 40.20 % ä Fhorizon (B)]. Sa vegetation — ce sont les bois. A cause de mauvaises conditions on ne voit croitre ici que les especes qui peuvent se contenter des matieres fournies par un sol si pauvre, et notam- ment: Betula sp. (L.), Pinus silvestris (L.), Castanea sativa (Mill.), Pteridium aqilinum (L.), Calluna vulgaris (L.) et d'autres. La region aux sols mentionnes ci-dessus est presque entierem ent recouverte par les bois. car la culture n’y est guere possible sans interventions agrotechniques importantes. 320 300 280 PRST IN RASTJE V DELU K.O. RAKA TRAVNO RASTJE H B g l TRAVE, LOČKI, ŠAŠI NA TRAVNIŠKI SREDNJE OGLEJENI PRSTI TRAVE NA RJAVI PRSTI NA UTAVSKEM APNENCU GRADEN IN BELI GABER NA RJAVI PRSTI NA LAPORJU BUKEV, GRADEN, KOSTANJ NA RJAVI PRSTI NA PEŠČENJAKU, RENOZINI IN POKARBONATNI PRSTI KOSTANJ, BOR, BREZA,GRADEN NA SLABO KISLI RJAVI PRSTI OBDELOVALNE POVRŠINE O GOZDNO RASTJE Podul N A S E L J E nmim hi mm'UH p EKVIDISTANCA 20m ODDELEK ZA GEOGRAFIJO FILOZOFSKE FAKULTETE V LJ. <#111.70. Številka profila Horizont Debelina (cm) Kamnina Reliefna oblika Nagib, lega, višina Rastje % peska 2—0,02 mm % melja 0,02—0,002 mm % gline pod 0,002 mm Tekstura Barva pH v KC1 % CaCOs Kraj Tipprsti 9 A (B) 0—26 26—40 lapor pobočje 14°, J, 215 m trava 23,8 10,20 54,0 27,6 0 9 9 62,2 Gl G 7,5 YR 4/2 7.5YR 5/3 6.35 6,4 31,49 39.04 Cirje rjava prst na glinastem laporju I* A„ Au AGo Gr 0—10 10—50 50—95 pod 95 glina dno doline J ,160 m trave, ločki Gl IG G G 10YR 4/2 10YR 4/3 10YR 5/2 2,5YR 4/0 5.0 5.0 5.0 Raka travniška srednje oglejena prst 5 A (B) 0—10 10—50 litavski apnenec pobočje 12°, J. 260 m trava 38.80 24.20 36,4 31.6 24.8 44.2 Gl IG 5YR 3/3 5YR 3/6 6.35 6,3 2,18 0,21 Raka rjava prst na litavskem apnencu 6 A (B) 0—10 10—23 peščenjak pobočje 14°, J, 270 m trava 57.00 49.20 21,8 22,2 21,2 28,6 PGI PG 5YR 3/4 5YR 3/4 6.3 6.3 19.12 9.87 Raka rjava prst na peščenjaku 3 A AC 0—10 10—20 dolomit pobočje 10°, Z, 320 m trava 5YR 4/3 Podulce rendzina 12 A, (B) 0—20 20—57 silikatni peščenjak sleme SV, 350 m breza, bor, kostanj 40.80 35.80 39.4 40.2 19,8 24,0 Gl Gl 7.5YR 5/4 7.5YR 5/6 6.2 6.2 0 0,66 Koritnica slabo kisla rjava prst * Podatek je vzet iz >Tla sekcija Samobor 1 in 2c, Inštitut za tla in prehrano rastlin, Ljubljana.