Učiteljski tovariš Stanovsko poliiiško glasilo J. U. U. — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani «h _ _ _ — _ _ 'Tk-mo^. m «A rf«., = UrodnOtoo bi ^nt l LJmhtJmtrn. FrmMlkmukm milom HI. Rokoptoov mo ormimmo. NefranUranlh plotm na sprejemoma. Izhaja mmk latrtek. Narolninm labm HČ Mesečna prilOya »MTOSVeia« 6»Db. «« btomomutoo «O Či«»< .«fc«i> J.U.O.ploim}olUl.ilm~mri*o. Oglm.lpo^nik.b.dotovoru, dav.k PM.Uk.rmi. 11.1 S3. Talmftm S111 ČUVAJMO JUGOSLAVIJO! UCQ_ ČuWfi BomoV5ckÍM']o! fecg^ikkJ T^qÍa InVcr^IIlkclincSíovenskc áfu^ck »Osmega decembra, v letu Gospodo; vem tisočdevetstotridesetčetrtem, v letu Gospodovem, v katerega je padel dan najtežje preizkušnje .mladi jugoslovanski državi, je poneslo na grob svojega velU kega kralja slovensko učiteljstvo svečano zaobljubo svojih otrok nepozabnemu po= kojniku. Stoosemdesettisoč otroških pod* pisov na pergament, povezanih v pet debelih bukev, položenih v kranjsko skrinjo, je bilo ta dan poklonjenih h krsti viteš= kega kralja, ki je padel istega leta, deve--tega oktobra, od zločinske roke kot žrtev dela in miru za mlado jugoslovansko državo.« Tako bo zapisano v zgodovini Južnih Slovanov in vsak, kdor bo prebral te vrste, se bo zamislil; živo mu bodo sto* pile preg oči vse velike borbe, vsi napori in žrtve našega ljudstva, ki je z nadčloveško vztrajnostjo kljubovalo času, tako podlemu in tako zahrbtnemu, kakor je prav današnji. Kakor ceni in spoštuje velike dogodke samo zgodovina, tako se utegne zgoditi, da bo tudi ta veliki dogodek znala edino pravilno razumeti in ga razvozljati spet zgodoviia. Da je to eden največjih dogodkov v našem dosedanjem razvoju, katerega vrednosti in pomena ni mogoče pregledati na prvi hip, pa tudi danes ne more tajiti nihče. Če se ne zadržimo samo pri velikem narodno; vzgojnem mo; mentu, ki je hipoma prešinil na tako ču* dovit in svojstven način vso mlado slo« vensko armado, marveč se ustavimo pri splošnem vzgojnem uspehu, ki je prvobiten in edino važen za učiteljstvo nam že postane namah jasno, kaj pravzaprav pomeni to veliko dejan je. To, da je tisti rod, ki je bil prvi čisto rojen na svojih rodnih tleh, ne pod senco tujega vodstva, marveč pod lipo, ki je svobodno šumela v razčiščeno ozračje po dolgotrajnih prizadevanjih človeške volje osvoboditi se čimbolj in svobodno zadU hati, to, da je tisti rod, ki še ne pozna vseh spletk, ki so vodilna gesla izgubljen nih ljudi, tisti rod, ki je še ves kakor pop je na drevju v času brstenja, ki je s svojimi učitelji dokazal, kako ves in z ljubeznijo je prepuščen onim, ki vodijo njegovo usodo, je dovoli jasen dokaz iskrenosti in poštenja ter plemenitega hotenja. Nikdar se še niso zbrali podpisi tolikega števila otrok. Iz tega se pa prav za prav povzame lahko vse. To dejanje ni bilo eno tistih dejanj, ki na zunaj kriče, v svojem bistvu so pa votli; bilo je eno tistih dejanj, ki so nepregledna v svoji veliki zamisli in neprecenljiva v svojem vzgojnem pomenu. V teh podpisih so zbrane vse želje vseh mladih, pa vendarle poznejših velikih državljanov. In kdo bi mogel razbrati vse te velike želje majhnih ljudi! Z njimi vred bodo rastle v mogočna drevesa, ki bodo razprostrla svoje veje z bogatimi sadovi do zadnjega ogona sveže posejane njive rodne prsti. Pedagog se bo čudil. Pa bo odprl knjigo pergamentov, knjigo želja mladega rodu in jasno mu bo marsikaj in na način, v katerega niti najmanj ni mogel verjeti. Večjega dokaza, kako hoče mladi rod močne države in miru v času, ki je zanj odmerjen, ni, in roditi ga ne more noben ukaz. Izšel je neprisiljeno ter iskreno in prav v tem je vsa njegova neumrljiva moč. [iwocfnlfi soí Mm$kebm<> víntnbtyWiiVí* sklep, staviti si za svoj spor te mlade in iskrene želje. Bila je to za učitelje silna preizkušnja, obenem pa čudovito močan zagon kvišku, v popolnost in svobodo. Slovensko učiteljstvo, ki je neslo na grob svojega velikega kralja zaobljubo svojih varovancev, pa se tudi jasno zaveda, da je s to obljubo položilo ob bogato življenje velikega poko jnika skrinjo, v kateri je alfa in ornega njihovega živ Ijenjskega dela. Skrinja hrani v sebi pred? vsem seznam še vseh nerazrešenih vzgoja nih problemov našega naroda, ki pa niso majhni, tudi ne lahki. In ti problemi vpu jejo vedno bolj po rešitvi, vo iskrenem prizadevanju, čimprej jim dati mesa in krvi. da bodo čimbolj resnični. V svečanem trenutku, ko bo položena ta skrinia v kripto velikih in zaslužnih mož, naj si vsak učitelj izpraša temeljito svojo vest: Ali sem vršil svojo učiteljsko dolž> nost, po svoji vesti in veri?! Ali sem se zavedal kaj pomenijo otroci vsaki mladi državi?! Ali sem se zavedal, kaj pomeni vzgo--ja mladega rodu v bodočnosti naše skupi nosti?! Ali sem delal s pomočjo svo jega ljudi stva za njegov resnični blagor?! Ali sem vreden, da prisostvujem tre: nutku, ko so moji otroci storili največji in najtrdnejši korak v svojo bodočnost?! Ali sem učitelj, ali nisem!? Naj bi ne bila ta poklonitev samo dot godek na zunaj, samo nek zunanji izraz, ki je v svojem jedru prazen, naj bo ta poklonitev preizkušn ja, trda preizkušnja iskrenosti, pravičnosti in poštenosti -vsega učiteljstva, ki se zaveda, da je usoda dn žave, njegova usoda in ki se zaveda, da je usoda ljudstva, tudi njegova usoda! —v— Kongres internacionalne zveze učiteljskih udruienj zmnmm ičireDsrvoDMv- ...... Prva stran vsake knjige podpisov. Ne samo splošna javnost, tudi učU teljstvo samo je zastrmelo nad tem velU kim dejanjem, ki je sledil kot protiutež velikemu dogodku. Z vsemi mladimi in iskrenimi željami, ki so zapisane v knjigo pergamentov, se je silno približalo svo> jim otrokom in v vsakem se je rodil Za letošnji kongres »Internacionalne zveze učiteljskih udruženj« je določilo »Udruže-nje jugoslavenskih učiteljev« za svojega delegata tov. Metoda Kumelja, glavnega tajnika sekcije za dravsko banovino. Delegat nam je predložil nastopno poročilo. Internacionalna zveza učiteljskih udruženj s sedežem v Parizu je priredila svoj VII. kongres v dneh 9., 10. in 11. avgusta v Pragi. Organizacija kongresa je bila poverjena češkoslovaškemu učiteljskemu udruženju in je njegov predsednik tov. Vlasak kongres tudi otvoril. Za predsednika kongresa je bil izvoljen predsednik angleškega učiteljskega udru-ženja Humphrey. Generalni sekretar L. Dumas je podal v svojem nagovoru kratko pregledno poročilo o delu Internacionalne zveze učiteljskih udruženj v preteklem letu. Poročal je o sejah izvršnega odbora ter o osnutkih za pravilnik za kongrese, ki je bil predložen letošnjemu kongresu v razpravo in končno redakcijo. Posebej je omenjal svetovno zvezo vzgojnih udruženj in razmerje, ki ga zavzema do nje učiteljska Internacionala. Poudarjal je potrebo, da obstojajo med obema organizacijama zaradi vzgojnih vprašanj, s katerimi se bavi tudi učiteljska Internacionalna zveza, intimni odnošaji, ki pa naj bodo izvedeni na ta'k način, da niti ena, niti dtuga organizacija ne bo trpela na svoji samostojnosti. Na kongresu so bila navzoča učiteljska udruženja iz sledečih držav: Anglija, Danska, Švedska, Francija, dve holandski udruženji, Indijska Nizozemska. Luksemburška, Norveška, Poljska, Rumunija, dve švedski udruženji, Švica, dve češkoslovaški udruženji in Jugoslavija. Prisostvovala sta kongresu tudi zastopnika iz Japonske in iz Palestine. Bolgarija. Bolivija, Španija, Estonija, Grška, Ogrska, Litva, Avstralija in Santo Domingo so svojo odsotnost opravačili. Ker je bila v teku leta zveza učiteljskih društev v Avstriji razpu-ščena. ta država ni mogla poslati svojega zastopstva. Iz sličnega razloga ni bila zastopana Letonska, Bolgarija pa ni poslala zastopnika, ker je bil v zadnjem času izvršni odbor organizacije bolgarskih učiteljev razrešen svojih dolžnosti in je tudi sicer nadaljnja usoda bolgarskega učiteljskega udruženja še nejasna. Z ozirom na vzroke odsotnosti teh treh udruženj je sprejel kongres sledečo resolucijo: Kongres Internacionalne zveze učiteljskih udruženj v Pragi, dne 9. avgusta 1934.: Ne da bi se vmešaval v notranje politične razmere poedinih držav, izraža kongres svoj protest radi ukrepov, izvedenih proti učiteljskim udruženjem v Avstriji, Bolgariji, Leton-ski in drugih državah. Kongres poudarja, da pomeni pravica prostega združenja in prostega posvetovanja pridobitev civilizacije, ki se ne more ospora-vati in ki bi vzgojiteljem naroda ne smela biti odvzeta ter izreka tovarišem v Avstriji, Bolgariji, Letonski in drugih državah čuvstva solidarnosti in simpatije. Ta resolucija je bila izročena onim poslaništvom v Pragi, čijih vlade so izdale ukrepe, ki so onemogočili učiteljskim organizacijam poslati na kongres svoja zastopstva. Ista resolucija se objavi dalje v vseh češkoslovaških, tako čeških kakor nemških dnevnikih, po sklepu kongresa pa so dolžne objaviti jo tudi vse v Internacionalni zvezi učiteljskih udruženj včlanjene učiteljske organizacije v svojih stanovskih organizačnih glasilih. Resolucija bo natisnjena tudi v oficielnem glasilu Internacionalne zveze učiteljskih udruženj, ki izhaja v Parizu. Svoj pristop sta prijavili učiteljsko udru-ženje iz Islandije in Avstralije. Ker udruženji nista dostavili potrebnih izjav, s katerimi pismeno pristajata na vse določbe pravil internacionalne zveze, in tudi nista izpolnili drugih formalnosti, je pooblastil kongres izvršni odbor, naj pozove obe organizaciji, da predložita potrebni izjavi in ugodita tudi drugim zahtevam za sprejem. Sprejem naj izvrši nato izvršni odbor. Navzoča zastopnika Japonske in Palestine sta pozdravila kongres v imenu svojih udruženj. Ob tej priliki so bile prečitane tudi pozdravne brzojavke učiteljskih udruženj, ki se kongresa niso mogla udeležiti. Nato je kongres sprejel pravilnik, ki določa delo na sejah in način debate. Otvoritvena seja. 1. Predsednik pripravljanega odbora za kongres, ki ga imenuje izvršni odbor Internacionalne zveze učiteljskih udruženj, pozdravi navzoče in otvori kongres. Nato pozove zborovanje, da izvoli predsednika za vodstvo kongresa in razprav. Temu preda listo gostov in delegatov bratskih organizacij z navedbo govornikov. Predlog za izvolitev predsednika stavi kongresu izvršni odbor. 2. Predsednik, 'ki ga podpirata pri razpravah oba sekretarja Internacionalne zveze učiteljskih udruženj, naprosi člane izvršnega odbora, da zavzamejo prostor poleg njega, ako to želijo. Predsednik otvori razprave, objavi dnevni red kongresa in razdeli delo. 3. Generalni sekretarijat poda kongresu poročilo o delu v preteklem letu in o obstoječem položaju poedinih udruženj. 4. Imenuje se verifikacijski odbor. Drugi generalni sekretar — blagajnik je po svojem funkcijskem položaju član i te ga odbora. 5. Predsednik podeli besedo gostom in zastopnikom bratskih udruženj, ki žele pozdraviti kongres. Vsakdo more govoriti le 5 minut. Skupnost vseh govorov se ne sme za-vleči preko otvoritvene seje. Ti pozdravni govori se ne prevajajo. 6. Verifikacijski odbor poroča o svojem delu in drugi generalni sekretar — blagajnik prečita oficijelno listo verificiranih delegatov, gostov in poslušalcev ter posebe označi sporne slučaje, o katerih naj razsoja kongres, oziroma izvršni odbor. Delovne seje. redu Oba problema, ki sta na dnevnem kongresa zadevata: Potrebne vpraŠalrie pble predlbži Sekre-tarijat pravočasno vodsltvd vsakega lldruže-nja, ki tiaj v čini krajšem času pošlje sledeče: 1. Z&žfeljethi , material. 2. Stališče vlade k obravnavanemu vprašanju. 3. Osebna mrtbhje zatieviifcga tidtužertja: Glavni sekretarijat zbere vsg prejete odgovore v projekt resolucije; ki predstavlja sintezo prejetih odgovorov. Ta projekt se predlbži lidriiženjem še pffed kbfigiiesOrfi. Na konferenci se podajajo lahko poleg tega tudi poročila, ki zadevajo delovanje včlanjenih organizacij z ozirdm na cilje Internacionalne zveze Učiteljskih udruženj. Potek razprav. 1. Poročila. Poročevalci pojasnjujejo poročila. Ti imajo pravico govoriti kot prvi in če želijo, tudi kot Zadnji. Za vsakega govornika je določen čas 5 minut. Ta čas lahkp konferenca podaljša. 2. Izpreminjevalni predlogi. — Vsi izpre-minjevalni predlogi se morajo predložiti predsedniku pismeno in sicer tako pravočasno, da morejo biti prestavljeni še pred debato. Noben izpreminjevalni predlog ne more biti sprejet, kakor hitro je bil sklep, na katerega se predlog nanaša, že v celoti izglasovan. 3. Novi predlogi. — Nov predlog, ki ni v ¿veži z dnevnim redom, ne more priti v nobenem primeru v razpravb kot izpreminjevalni predlog. Sprejet more biti le kot poseben predlog in sicer če prosi za to pismeno najmanj 5 udruženj iz različnih dežel in če spoznata izvršni odbor, in konferenca umestnost te debate. Ako sklene zborovanje, naj se vrši debata o tem predlogu, pride predlog na dnevni red1 šele po obravnavi na dnevhfcrtl retlu še nahajajtieih vprašairij in sicer Jjh točki: Razna vprašanj d. Predsednik daje predlogb ria glasovanje in objavlja sklepe zborovanja. Nihče ne sme začeti zopet debate, kakor hitro je predsednik na ta način objavil rezultata glasovanja. Te določbe veljajo za vse konference in se mora po njih ravnati vsak predsednik. Vsi delegati so se sporazumno izjavili, da še bodo pokorili sprejetim odločbam v vseh prilikah. Te določbe se morejo sprerdeniti le tta željo večine mandatov. Zahtfeva pb spremembi pa mora biti izročena najkasneje ob koncu kongresa, da pride na naslednjem kongresu v razpravo. Ad 5. Glavna točka dnevnega reda kqn-gteša je bilo vprašanje o učiteljski izobrazbi. Že v letu 1930. si je postavila Internacionalna zveza učiteljskih udruženj o priliki kongresa v Pragi in Karlovih Varih splošen načrt za metodično reorganizacijo narodne izobrazbe. Od tedaj stremi doseči leto za letom izgraditev in realizacijo tega načrta. Ker je zavisna izobrazba riaroda neposredno _ od izobrazbe učitelja, si je stavila Internacionalna zveza učiteljskih udruženj letos na dnevni red ravno to vprašanje. Generalno tajništvo je razposlalo v svrho proučitve položaja v poedinih državah in spoznanja želja učiteljskega Startu v poedirtih včlanjenih organizacijah na te organizacije posebne vprašalne pole. Na osnovi prejetih poročil iri poročil, objavljenih v stanovskih listih včlanjenih udruženj je sestavil glavni Sekretarijat vrsto sklepov, ki predstavljajo sintezo in v gotovem zmislu izravnavo tez poedinih Udruženj. Vsa udruženja so se izjavila za višjo izobrazbo učiteljev. V skoro vseh odgovorih je najti izrecno željo po akademski izobrazbi učiteljev. Akademska izobrazba maj bi obsegala ali v glavnem tehnično pripravo za poklic in naj bi se vršila splošna izobrazba na gimnaziji, ali pa naj bi nadaljevala univerza splošno izobrazbo učitelja. Nekatera udruženja so še izjavila za to, naj bi uživali učitelji akademsko izobrazbo na učiteljskih šolah, ki naj bi ostale, oziroma Hii pedagoški dkademiji, ki fiaj bi bfla univerzi ehako vtedha in na kadeti naj bi šfe v bodbče izobraževali učitelji. MožndStl; ki so j lil prikazale v SvbjiH zahtevah po višji izobrazbi učiteljstva stanovske organizacije poedinih držav, so z ozi-fdm hi liidivldualrie tazmfcre v državah faZ-lične, povsod ,pa je glayna zahteva; Učitelj mora biti akademsko izobražen; Za časa svojih študij se mora poglobitj v znanost, in priti v stik z znanstv6HllU: Njegbva izobrazba mota biti tako globoka, da se lahko popolnoma vži- vi v notranje bistvo svojega poklica in prispeva k poglobitvi in izpopolnitvi psiholoških, pedagoških in šolskih vprašan j tudi v znanstvenem pogledu. Internacionalna zveza učiteljskih udruženj se je od svojega obstoja že često izrecno izjavila za enakost pravic vsfeh Otrok do izobrazbe. Ovire, ki se staVljajd ni pot Otroku radi uboštva in rtlu brariijo. da Se he rhore izobraziti po svojih zmožnostih, se ttidrajd premostiti. Tudi bi ne smelo biti materialnih ovir. radi katerih bi se mladi ljudje ne mogli posvetiti učiteljskemu poklicu. Važno je, da se posvečajo učiteljskemu poklicu predvsem kmetski jn dfclavški otroci. Nekateri udružehji šo liMglašala socialno rib varnost, ki bi nastala, če hi se ižtibMževali ža učitelje zgolj oni, ki izhajajo iz dobro situita-nih slojev jn ki jim je življenje delavskih in kmetskh otrok popolnoma tuje in bi se zato v svoje delo irted tfcttti ottoki rte trtogli dovOlj-no poglobiti Ln se mu posvetiti s potrebno predanostjo. Tretja želja, ki so jo Izrazila učiteljska udruženja v svojih odgovorih je. naj se ne nastavljajo ria šolah učitelji, ki nimajo za to predpisattfe izobrazbe in ki zato ne niOrejo nuditi Učencem tega, kar jiih lahko rtudijo kvalificirani ueitfelji. Ta želja in zahteva ni naperjena proti rtiiadim kolegom, hiarvfeč so jb navedla po-edina udtuženja iz držav, kjer se nastavljajo ■nekvalificirane Učiteljske moči kljub veliki brezposelnosti učiteljskega naraščaja s polno kvalifikacijo, kot svoj odpor proti temu, da se radi prihrdnkov v državnih budžetih ria-s.tavlja manj kvalificirano osobje mesto kvalificiranega. Taka praksa na račun otrok, čijih prv.ica na kulturo se ne da osporavati, ki se vrši zgolj zaradi prihrartkov. je rtfesprejem-ljiva. Skdfdj vsa iidrUžfcnja so se izjavila, naj bo osnovna izobrazba učiteljev narodnih in srednjih šol enaka, četudi poučujejo prvi otroke in drugi mladostnike. Na ta način bi bile odstranjene tudi značilne anomalije, ki Obstojajo v gotovih deželah in ki se izražajo v tem, da imajo učitelji narodnih šol pomanjkljivo splošno a veliko in poglobljeno strokovno in praktično izobrazbo, učitelji na višjih šolah pa nasprotno veliko in vsestransko splošno a zelo pomankljivo in nezadostno praktično izobrazbo. Ob sebi pa je umljivo. da Se morajo Učitelji rta Srednjih šolah posvetiti v strokah, katere bodo pozneje poučevali, še posebnim šttudijam. Po vsestranski debati o poročilu, podanem po generalnem Sekretarju, je sprejel kongres Internacionalne zveze učiteljskih udruženj z ozirom na vprašanje učiteljske izobrazbe sledečo resolucijo: Na osnovi splošnega načrta, ki je bil sprejet na kongresu v Pragi — Karlovih Varih v letu 1930., se izjavlja Internacionalna zveza učiteljskih udruženj z ozirom na problem učiteljske izobrazbe za 1. Akademsko izobrazbo učiteljev, kakor jo omogočajo pogoji v poedinih državah. 2. Za izključno zaposlitev učiteljev s po-polno učiteljsko izobrazbo v vseh razredih. 3. Za, enako splošno in sistematično izvedeno začetno pedagoško izobrazbo za vse učitelje in učiteljice na osnovnih in višjih šolah. Izobrazba naj se loči le po naravi šole. Poročilo k drtigemli Vprašanju dnevflegi feda: »Pttisii čaS mlad0Stnikov