Slabe strani novega trošarinskega zakona. (Iz govora narodnega poslanca Franjo Žebota v seji na-rodne skupščine dne 27. oktobra 1923.) Vladni zakonski predlog o trošarini, o kojem se vrši danes razprava, nam prinaša vse polno novih kri-vic, nam -prinaša razlike iit.**1 prečani in neprečani in dela poleg tudi razliko med kapitalisti ter srednjimi in malimi sloji. Povdarjam, da se naš klub že vsa leta, odkar obstoja naša država, bori proti neenakosti in proti neenako razdeljenim bremenom, a danes moramo konstatirati, da je gospod finančni minister tukaj sam potrdil, da vlada sama hoče še tudi v naprej neenakosti uveljavljati. Mi vidimo, da se je fiskus pri tem novem zakonu skril pod plašč demagogije, ko na eni strani obečava kmetu ugodnosti, na drugi slrani pa mu nalaga taka bremena, da jih ne bo mogel prenesti in mu ne bodo v hasek. Novi žakon — krparija. Celi zakonski načrt je eii^a sama velika krparija. Mi zahtevamo popoln zakon, a ne take krparije. Krpa- rija je pa ta zakonski projekt posebno radi tega, kec ostanejo v veljavi še nekatere druge določbe iz starih zakonov. Ta novi zakon nam ne prinaša v celoti Tseh določb, ki bi urejevale plačevanje trošarine v celi državi, temveč je, kakor rečeno, samo jedna krparija. Pri sestavi tega zakona se je postopalo površno, neredno in povsem enostransko. Iz tega zakona tudi razvidimo, da se ne bo odpravilo raznih nepotrebnih šikan, katere je vseboval že stari zakon o trošarini. Novi zakon odpira celo na široko vrata novim šikanam. Glavno, kar moram kritikovati, je to, da novi zakon ne odgovarja čl. 116 ustave. Naše načelno stališče glede žganja alkoholnih pijač je, da se uživanje žganice kolikor mogoče omeji, da se tako narodno zdravje pospešuje. Razlika med prečani in neprečani. Razlika, katero uvaja novi zakon med prečani in neprečani, je velika. V broju 15 stran 8 zakonskega načrla čitamo, da se povišana trošarind na žganje uvaja samo v one kraje, kjer se je dosedaj plačevala. In kateri so ti kraji? To so samo naši prečanski kraji, kjer živijo po večini Hrvatje in Slovenci. Na drugi strani pa vidimo, kakor se določa v načrtu zakona, da se oprošča plačevanja trošarine poleg Srbije in Macedonije tudi Črnagora. S to odločbo je g. finančni minister kot zastopnik vlade pokazal, da smatra nas prečane kot državljane druge vrste. Proti takemu načinu zakonodaje moramo kot zastopniki našega naroda najodločnejše protestirali. Radi tega je ta zakonski načrt proti ustavi. Ta zakonski načrt nekako kaže, da je sedanja vlada odstavila ustavo in da se je s tem zakonom pravzaprav izjavila za revizijo ustave. Vedno se nam očita in zameri, ako zahtevamo revizijo ustave. S tem pa rlada sama krši ustavo, katero je ona sprejela. S teni kaze, da soglaša s tem, da se mora ta ustava čimpcj re—idirati. Radikalna vlada ščiti kapitaliste. Nadalje vidimo, da dela zakon veliko razliko med kapitalisti ter na drugi strani revnimi in srednimi sloji, na korist kapitalistov. Veleindustrijcem daje minister po tem zakonu vse mogoče ugodnosti, glavno ugodnost v takozvanem «počeku« (počakanju) na plačilo trošarine. Mi smo zahtevali v finančnem odboru, naj sc dajo vsem enake ugodnosti, da s« morajo, ako se žc dajo velekpitalistom, dati ravno tako tudi mali industriji in obrtu, pred vsem pa našemu kmetu. Kmet, oziroma obrtnik, ki se peča s kuhanjem žganja, bo moral tudi po novem zakonu plačerati trošarino v naprej; kapitalist in veleindustrijalec pa ima po tem zakonu pravico do «počeka«, to je, da se ga čaka na plačilo do šest mesecev. Ali se to pravi, da zakon dela za vse državljane enako? Nikakor ne, ampal^ kapitalistom gre na roko in njegove določue nikakor nočejo dali prave varnosti za srednje in male .stanove. Kmet mora plačati naprej — a kapitalist kadar hoče. Povdarjam tudi, da vlada zahteva, da mora kmet, kadar toči svoje lastne vinogradne proizvode v takozvanem vinotoču, plačati vso trošarino in vse davke naprej, a kapitalistom, tovarnarjem za špirit ter veleindustrijskim prijateljem gospodov bankokratov se daje možnosl, da morejo plačati šele par mescev pozneje. Gospodje, s tako zakonodajo med narodom ne boste dosegli zadovoljstva. Ali bo kmetu zakon v glavnem koristil? Ta zakonski načrt ustvarja še drugo veliko krivico, katero se skuša zakriti s plaščem demagogije, kot sem že nvodoma omenil. Zakaj? Na eni strani kaže zakon, Č€Š, ti kmet ,ne boš plačeval več trošarine od onega žganja, ki ga kuhaš in potrebuješ za domačo vporabo, a na drugi strani nalaga neznosno velika bremena na ono žganje, ki bi ga kmet spravil na trg. Glejte! Tukaj je tista krivica, ki se godi našemu kmetu. Kajti ni glavno ono, da se oprosti trošarine ono žganje, ki se popije doma in ki se potrebuje za domače ljudi in delavce, ampak bi morali skrbeti, da se kolikor mogoče zniža trošarina na ono žganje, iz katcrega naj bi kmet dobil denar za tista velika davčna bremena, katera ste mu vi radikali naložili. S tem zakonom jemljete kmetu možnost, da bi konkurirali z industrijci in velekapitalisti. Radi tega smelo trdim, da hočete s tem novim zakonom uničiti ono malo industrijo, ki jo je imel kmet, tako da bo prisiljen, vse one surovine, iz katerih je proizvajal žganje, prodajati kapitalistu-induslrijcu, in v tem tiči vnebovpijoča krivica, proti kateri najenergičneje protestiramo. Srbski radikali zastopnilri velekapitala. Kadarkoli se v lej zbornici trdi, da je finančni minister, da je vladna parlija branileljica velekapitalizma, se nam vedno odgovarja, da to ni res. S tem zakonom pa javno dokiunentirale, da je sedanja \iadna partija zastopnica velekanitalizma. Radikalna vlada pospešuje draginjo. S tem novim zakonom pa tretjič vlada pospešuje draginjo. Zakaj? Zato, ker ni holela pristati na naše predloge, da bi se trošarina na najbolj poglavitne in vsakdanje življenjske potrebščine, to je v prvi vrsti za sladkor znižala. 6d 1 kg sladkorja sč mora plačali po 5 dinarjev trošarine. Ako vpoštevamo, da je okoli 90% — ako ne več — prcbivalstva v naši državi navezanih na to važno življenjsko potrebščino, nimamo primernih besed, da bi označili vlado, ki v dobi največje draginje ni hotela pristati na naš predlog, da se trošarina na sladkor zniža. Jaz mislim, da imamo danes v naši držayi ne samo med delavstvom in kmeti, ampak tudi med našim državnim uradništvom ljudi, ki se po trikrat na dan hranijo skoraj samo s kavo ter se za pripomoček pri tem poslužujejo seveda sladkorja, in ker vlada tukaj obremenjuje pred vsem s to trošarino uboge ljudi, one, kateri nimajo toliko, da bi si kupili meso in druge življenjske potrebščine, radi tega vidinio, da vlada s tem novim zakonom pospešuje draginjo in namenoma noče, da bi se draginja pri nas odpravila ali olajšala. Mi smo v finančnem odboru kot zastopniki našega naroda predlagali, naj se ugodi tej zahtevi, toda minister ni hotel in v tem zopet vidirno, da ja vlada zaščitnica velekapitalistov in onih, ki imajo sladkorne tovarne in kapital v rokah. Ogromen profit, ki ga imajo fabrikanti. Dovolite mi, da pri tej priliki omenim, kako velikanski, kako naravnost ogromen je profit, ki ga imajo sladkorne tovarne od proizvajanja sladkorja. V finančnem odboru nam je g. kolega iz Vojvodine dal račun, koliko sladkomi fabrikanti zaslužijo, kako velik je njihov profit. Dovolite, da Vam ga predložim. Iz 100 kg sladkorne pese dobi tovamar 12 kg sladkorja. Teh 12 kg proda na debelo 1 kg po 16 dinarjev, skupaj tedaj za 192 dinarjev. Trošarine plača 5 dinarjev od 1 kg, skupaj tedaj 60 dinarjev, tako da mu ostane dobiček v znesku 132 dinarjev. Ako odbijemo — dobro računjeno — režijske stroško, ostane fabrikantu čistega dobička nič manje nego 8 dinarjev od 1 kg. Vidite torej, da bi bila prva naloga vlade, da bi skušala bodisi z ^iredbami bodisi na kak drugi način prepovedati ali sicer onemogoeiti tovarnarjem, da bi iz revnega in ubogega ljudstva izvlekli toliko profita. Mi vidimo na eni strani, da si danes celo kmet komaj kupi 1 kg sladkorja, ali istočasno vidimo, keko neznosne profite vlečejo na drugi strani tovarnarji iz lega kilograma sladkorja. Potem se moremo pač čuditi, da vlada do danes ni ničesar ukrenila, da bi se sladkor prodajal ceneje. čudimo se, da vlada nima toliko moči, da bi zaščitila revne sloje proti eksploataciji (izžemanju) od strani velekapitalistov. Poleg tega vlada daje s tem zakonom velekapitalistom veliko olajšavo, da jim daje zopet «poček«, da lahko svojo trošarino plačajo šele čez več mesecev, dasiravno je sladkor že prodan, med tem, ko pa istih olajšav ne da kmetu in obrtniku. Zakon uvaja nove šikane. Z novim zakonom so zopet na stežaj odprta vrata za razne šikane. Pri nas v Sloveniji in mislim da tudi v drugih prečanskih pokrajinah, posebno v Dalmaciji, Vojvodini, Hrvatski in Bosni so finančni organi uganjali nad kmetom, ki je kuhal žganje, razne sekature in šikane. Državni svet se bavi z mnogimi takimi zadevami. Zakaj? Zato, ker naša finančna uprava sama pospešuje šikane. Mi smo vrlo hvaležni g. finančnemu ministru, da je v obrazloženju tega zakona sam priznal, da so se dogajale velike šikane, ki so jih delali finančni organi pri pobiranju trošarine. Mi smo kakor rečeno vrlo hvalcžni finančnemu ministru, da je sani priznal, da je finančna uprava takorekoč zakrivila, da so finančni organi našega kmeta in obrtnika šikanirali in sicer tako, da je marsikdo izmed naših Ijudi moral plačati ne samo visoko denarno kazen, ampak da so ga marsikaterikrat na neopravičen način djali v zapor. Jaz bi povdarjal posebno eno stvar, ki je važna za naše razmere. Mi se ne pritožujemo loliko proti našim finančnim organom, ki so naši rojaki, ampak mi vidimo danes, da je finančna uprava nastavila v naših krajih Ijudi, ki niso sposobni našega jezika, Mi imamo v naši finančni upravi posebno na meji vse polno ruskih beguncev, ki ne poznajo ne našega jezka in ne naše zakone. Med tem ,ko finančna uprava meče vsaki dan na cesto naše ljudi, nastavlja ruske begunce, ki bi imeli dovolj posla v svoji domovini. Proti luknjanju kotlov. Poleg tega moramo tudi povdarjali, da finančna uprava sama pospešuje nepravilnosti. V finančnem odboru smo se opetovano pritožili nad tem, ker je generalna direkcija posrednih davkov dne 3. 8. t. 1. izdala drakonično naredbo, po koji se morajo vsi kotli in posode za žganje, sploh vsa žganjska priprava prevrtati. To je ona draga priprava, za katero mora kmet plačati veliko tisočev dinarjev. Sedaj pa pride g. vodja generalne direkcije posrednih davkov in izda potom pokrajinske uprave to drakonično in smešno naredbo. S tem je finančna uprava sama pokazala, da hoče še naprej  podpirati, oziroma oživotvoriti nove šikan*. Poleg teg* moramo povdarjati, da se je te šikane Lmšcvalo sam»* v prečanskih krajih. Zopet smo Slovenci in Hrvati MsH, ki se nam nalagajo nova bremena in nore šikane. Vprašanje rinskih droži. Pri tej priliki moram povdarjati še aeko drug« stvar. Naš slovenski vinogradar je že ne Tem od koj« dobe kuhal žganje iz takozvanih vinskih droži in sicor trošarineprosto. Tega leta se je pa naenkrat v Beogra- du v generalni direkciji posrednih davkov pojavila su- mnja, da slovcnski vinogradar iz vinskib drož pripraT- lja konjak, koje je mogoče boljši nego francoski. Ka|  se je zgodilo? Direkcija je iz'dala prepoved, da lega n«  smejo več delati. V finančnem odboru sem moral s to-  variši nasproti z vso silo, da se bo srnelo tudi vinsk« drože in tropine prosto kuhati. Za te krivice so odgovorni demokrati in samoslojneii,  ker so glasovali za uslavo. Pri vseh svojih izvajanjih in pritožbah, katera sem podal v imenu našega kluba, moram povdnrjati a»  koncu sledeče: Za vse te krivicc, ki sc godijo naroda e tako slabo zakonodajo, delamo odgovorno sedanjo vla-« do! Za vse te krivice, ki so in ki še pridejo y reljavo potom takih polovičarskih zakonov, pa pred vse:n obdol-i  žujemo in obtožujemo one, ki so glasovali za ccntrali-  zem, za cenlralistično ustavo in upravo.  Radi tega, ker vidimo v tem zakonu, da se noče od-< praviti starih krivic, ampak prinaša še nove krivice, hočemo glasovati proti y načclu in v posameznostih.