•10,
Liho
fld.,
po
'20,
■80,
	
Izhaja vsako soboto: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — „Naš List" ima vsak mesec prilogo „Slovenska Gospodinja"1 ter velja za celo leto 5 K. za pol leta K 2-50. Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira.	e'	"	' Uredništvo in upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvolijo pošiljati dopisi, naročnina in reklamacije. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta 16 v. za enkrat. 14 v, za dvakrat. 12 v. za trikrat, za večkratno objavljenje nizke cene.
■m. Leto I.	V Kamniku, 16. septembra 1905.	Štev. 37.
kil K___________________________________:_________J___________:________________'___________________________________
Pričelo se je svitati.
čl
Bil je čas, ko je reprezentira! slovensko politiko 6n sam mož: Dr. Janez Blehveis. Imel je moč, ker je stala za njim vsa naša tedanja inteligenca, med \atero je bilo največ duhovnikov in le malo posvetnih ^adnikov. Bili so namreč tedaj časi, ko so se ime-jtnejši ljudje celo sramovali govoriti slovenski jezik, ji ga govoril niti slovenski trgovec niti slovenski višji uradniški krogi, ampak potisnjen je bil med hajnižje službujoče sloje in na kmete, kjer so občevali dušni pastirji s svojimi seljaki v njih materinskem Jeziku, in tu so se tudi priučili ljubezni do slovenske govorice. Pričela je vstajati narodna zavest in s tem svitom je vstajal tudi dr. Janez Blehveis, kot mož, ki se je zavedal, da je postal voditelj naše tedanje Politike, starokopiten v svojem prepričanju in očiten n®prijatelj Prešernovemu svobodnemu naziranju. Po sv°jem značaju je bil človek, ki ni nikogar trpel pri sebi, boje se, da bi se ne našel kdo, ki bi mu kratil slavo, ki je prihajala iz cele dežele po iniciativi duhovščine v obliki raznih častnih meščanstev in javnega priznanja.
In marsikdo se najde še danes, ki hvalite čase takozvanoga narodnega edinstva, slovenske sloge, desnici na ljubav bodi povedano, , da je taka sodba le površna, kajti čim spoznavamo zgodovino one dobe natančneje, vidimo, da je bila tudi ta sloga le navidezna, da je obstajalo vse narodno edinstvo v Blei-Weisovem terorizmu. Njegova politika je sicer res vzbudila na Kranjskem narodno zavest — in v tem mu naše priznanje — ali popolnoma je puščal iz vidika naše obmejne Slovence, ki jih je vendar še celo danes dvakrat toliko, kakor vseh „Kranjcev".
\sak slovenski politik je prisiljen, da smatra kot prvo točko svojega programa: neizprosen boj proti avstrijski vladi. Slovencev je bilo nekdaj vsaj petnajst miljonov (dvakrat toliko, kakor je danes vseh Nemcev v Avstriji), ali 'tekom časa smo se skrčili na toalo poldrugmiljonsko število. Temu je kriv pritisk tujih narodov, nasilje Germanov — in v tem zna-d^enju nas zatira še danes naša vlada. In Bleiweisu
ni prišlo na misel, obrniti svoje orožje najprej proti tej vladi. Ko bi to storil, bi sicer ne prejel raznih odlikovanj v obliki visokih redov in plemstva, ali slovenska politika bi prišla na drugo pot, na boj proti naši vladi za ohrano slovenske narodnosti, v boj za našo samostalnost. Bleiweis in za njim vsi naši politiki do najnovejših c|ii niso obrnili svoje moči in pozornosti naroda na zunaj, ampak na znotraj : pričel se je boj med klerikalizmom in liberalizmom, mesto boj proti vladi.
Pred malo dnevi je dejal neki slovenski politik, da je treba slovenskemu narodu boja, kajti šele boj je znamenje njegovega življenja. Gotovo. Ali velik razloček je med tem, kam so obrnjene sile tega boja: proti nam samim ali proti našim zunanjim sovražnikom. Kadar se dvigne naš narod proti avstrijski nemški vladi, tedaj šele lahko rečemo s polnim prepričanjem, da je ta boj znamenje našega življenja. Preganjanja med klerikalizmom in liberalizmom na slovenskih tleh ne moremo imenovati boja, kajti to je navadna gonja, srdita osebna in ne načelna na-sprotstva. Ko bi se šlo res za načela, bi ne iskali idrijski klerikalci zveze z ondotnimi socialisti, kranjski liberalci ne zveze z Nemci.
In ta gonja divja od dne do dne ljuteje, posu-rove narodni čuti, odvrača - se ž njo pozornost slovenskega naroda od našega naj starejšega in naj večjega nasprotnika: avstrijske vlade. Za resnično kulturno napredovanje in svoboden razvoj se pa ničesar ne zgodi, kajti drugače bi ne mogli glasovati kranjski liberalci proti splošni volilni pravici * in klerikalci ne bi glasovali za vladno predlogo, ki zahteva od nas davkoplačevalcev štiristo miljonov kron za nove topove. Ali pa mislijo gotovi ljudje, da se piše kultura s kanoni in puškami?
Tako smo skušali podati prav na kratko jasno podobo vse slovenske politike, ki se ziblje v malenkostnih prepirih, pri tem pa umira naš narod. Na svojo obrambo na zunaj pod takimi pogoji niti misliti ne more, in nastala je velika nevarnost, da ne
* Ker so razširjeni prav o tem naziranju tako krivi pojmi, izpregovorimo v eni prihodnjih številk obširneje o splošni volilni pravici.	Ured.
Iz poezij pozabljenega človeka.
■j
Bdcklinov dan.
Oda.
Tvoj pogled je plah, a mene ni strah med grobovi —.
Ce ciprese ječe,
mi vriska srce;
če zvonovi
melodijo temno
mrličem pojo —
zame so to sladki glasovi.
Poglej — vsenaokoli je prepeto nebo z oblaki sivimi — o, kakor prej nikoli,
je Bocklin danes med živimi . . .
Čuj ciprese, kako ječe, kako se krčevito stiskajo,
in glej, kako se na grobovih tam zlati križi bliskajo I O, kako dvigujejo pred oblaki žalostne vrbe trepetajoče roke in kako se pred njimi ponižujejo. —
A oblaki so trdi in mrzli vsi, baš kakor je prav po zimi, za vrbe - device še mar jim ni — kar dalje plovejo . . .
A ti trepetaš in ti se bojiš, ker Bocklin je danes med živimi, ker vidiš njegovo orjaško roko, ki orje med oblaki sivimi črez celo nebo. —
O ljubica, nič se ne boj in ne drami očeta, ki tik tebe spi; saj si pri meni ti, in jaz sem s teboj!
Ne boj se, ne boj — glej tudi tukaj je križ, kjer spi dobri oče tvoj,
izkrvave Slovenci v tem medsebojnem boju, v svojih osebnih prepirih.
Toda če tudi je pritegnilo to preganjanje (ki bi bilo poleg resnične slovenske politike kakor noč in dan) nase nebroj Slovencev, vendar so vstajali med nami tudi taki, ki so izraževali svojo nezadovoljnost nad sedanjimi razmerami. Prišli so možje, ki so menili, da se jim posreči zvezati slovensko-klerikalno in liberalno v eno stranko. Mi tega ne nameravamo in tudi nočemo, kajti če je klerikalizem za nas eno zlo, in liberalizem drugo — — kako veliko zlo bi šele nastalo, če bi združili obe te dve stvari v eno celoto! Zato je naše geslo: prav tak boj proti klerikalizmu kakor proti liberalizmu, proč z obema strankama, mi hočemo nekaj novega: ne nad strankami, ampak med strankami. Ne bojimo se dela, ni nas strah pred bojem, ki ga jo in ga bo treba biti; nasprotno, naše geslo označuje celo veselje do boja!
In zgodilo se je, da so postali istih misli tudi tisti posamezniki, ki se niso smatrali vzvišenih nad strankami. To stališče pa je tako odkrito in tako oči-vidno jasno, da mora vsak izmed nas izprevideti, da je res treba misliti na novo stranko, ki naj vzraste brez vsakih kompromisov s klerikalci ali liberalci v boju proti vladi za slovensko svobodo, za našo narodno avtonomijo s svojim lastnim parlamentom. Slovenci moramo zahtevati popolnoma svoboden razvoj in tega nam ne da naša vlada nikdar, če si ga ne iz voj ujemo sami.
To so dejstva, ki jih mora izprevideti vsakdo, in kdor ravno nima od kake obstoječih strank poJ sebnih dobičkov, mora to stališče tudi javno pripo-znati. Zelo kratkoviden pa bi bil tisti, ki bi dejal: zelo lepo je sicer vse to, ali s tem razcepimo in oslabimo liberalno stranko, in kdo drug bi trdil zopet isto o klerikalizmu. K temu pravimo: to se celo mora zgoditi. Ce hočemo kaj doseči, moramo „razcepiti" in „sejati prepir" prav tako med liberalce, kakor med klerikalce. Ali ne napolnjujejo nas osebne mržnje, malenkostni osebni prepiri, mi Smo si načelni nasprotniki. Ne nad strankami, ampak med strankami.
kjer moja sestra spi, kjer tudi ti z menoj zaspiš. —
Nagni sc k meni...
Nagni se k meni, presladka noč, v svoje peroti me skrij — nimam je poti na svetu tem nimam jih lepih dni . . .
Vzemi s seboj me nebeška noč; morje je mirno in spi, bodi mi ljubica, lepa noč, in s črnimi glej me očmi!
črne oči, te globoke oči — take baš ona ima; vanje potopil sem pamet svojo, kdo mi jo reši iz dna? — —
Daj — in zaziblji me, ljubljena noč, tamkaj nad morjem v pokoj sladak; v morju bi spal kakor v zibki otrok, ki ga omami pisan oblak . . .
Shod nar o dno-radikali i ega dijaštva v Trstu.
ISLesolvicije.	.
Slovansko dijaštvo
zbrano dne 6. septembra 1905 na L shodu narodno-radikalnega dijaštva v Trstu
manifestira
za slovensko vseučilišče v Ljubljani;
zahteva
da se reši slovensko vseučiliško vprašanje najmanj istočasno z opravičenimi vseuči-liškimi zahtevami drugih avstrijskih narodov ;
odklanja
najodločnejše, da bi bil Trst sedež italijanskega vseučilišča. Isto
pozivlje
vlado, da ustvari potrebne pogoje za slovensko vseučilišče in smatra za eno prvih dolžnosti slovenskega dijaštva, da se posveča po končanih visokošolskih letih na-daljni strokovno - znanstveni izobrazbi, da postavijo tako zadostno število vsposob-Ijenih učnih moči za slovensko vseučilišče.
A.	Resolucija odseka za dijaško izobrazbo.
1.	aj Narodno-radikalno dijaštvo obsoja nečuveno indolenco slovenskih profesorjev, ki še niso napisali slovenskih učnih knjig za srednje šole Po-vdarjamo potrebe, da se slovenski srednješolski učitelji organizujejo, da zastopajo stanovske interese in gojijo slovensko srednješolsko pedagoško slovstvo. Slovenski srednješolski učitelj skušaj z visoko izobrazbo in idealno vnemo paralizovati neugodni vpliv sedanjega pomanjkljivega srednješolskega sistema in malenkostnega miljeja naših srednješolskih mest. V ta namen naj goje brez strankarskih namenov tesnejši prijateljski stik z dijaštvom izven šole;
b)	— opozarja j a vbost na škodljivost škofovih zavodov, kojih intencije nasprotujejo temeljnim principom srednješolske vzgoje;
c)	— zahteva, naj vlada med posameznimi predmeti srednje šole znanstveno soglasje, da ne pobija ena stroka naukov in metode druge.
2.	— priporoča slovenskim dijakom, naj premišljeno izčrpavajo vsa izobraževalna sredstva vseuči-liških mest. Toplo jim nasvetuje Prago, to pa z izrecno opombo, da naj se dijaštvo potrudi vživeti se v češke razmere in priučiti se češkemu jeziku. Opozarja na jugoslovanska vseučilišča.
3.	Biti članom akademične organizacije je za dijake nujno potrebno. Lete pa naj se pazno izogibljejo političnega strankarstva. Notranja vez jim bodi program, ki se izraža brez kršenja individualnosti enotnega svetovnega naziranja. Narodna in socialna ideja veže naša društva. Po načelu dela in samopomoči naj se razvijajo sile posameznika v korist celoti. Akademična društva naj delajo, da se dviga
Prošnja.
Kadar za lesovi tam daljnimi ti svetla večernica vzhajaš, in če zveni tajno grličin smeh, tedaj z očmi objokanimi ti ljubica bleda pred mano vstajaš kot nekdaj — v polpozabljenih dneh.
Ah, čuj me, ta zvezda je blizu nebes in ž njo tudi ti — ne zakrivaj oči,
nikar mi nikdar slovesa ne jemlji, glej, sam bom ostal na tej blatni zemlji.
In potem in potem bo prišlo milijon tistih	strašnih	poslednjih	dni,
milijon tistih	strašnih	poslednjih	noči	—
ko človek umira, a mrtev ni. . .
In potem in potem bo prišlo milijon tistih	strašnih	poslednjih	dni,
milijon tistih	strašnih	poslednjih	noči	—
ko človek umira, a mrtev ni . . .
dijaštvo duševno nravno in gmotno. O sredstvih, da se dosežejo ti nameni izjavlja:
a)	društva naj intenzivno goje strokovno in splošno izobrazujoče predavateljstvo. V čitalnici naj ne manjka znanstvenih revij, knjižnica naj vsebuje znamenita dela moderne splošne znanstvene in pa tudi leposlovne literature. Prirejajo naj poučne izlete;
b)	društva naj goje pošteno zabavo, petje, telovadbo. Srednjeveške tradicije dvoboja naj skušajo odpraviti s tem, da skušajo vplivati na javno mnenje in uvesti poravnavo sporov. S predavanjem o alkoholizmu in spolnih boleznih naj opozarjajo že absol-virane srednješolce na to nevarnost;
c)	zastopajo naj odločno gmotne interese slovenskega dijaštva v smislu revolucije odseka za gmotno stanje.
B.	Resolucija gmotnega odseka.
1.	Narodno-radikalno dijaštvo, zbrano na svojem I. shodu v Trstu, smatra žalostne gmotne razmere za prevažan del slovenskega socialnega vprašanja.
Slovensko posojilništvo je glavni vir, ki naj z ustanovitvijo podpornih fondov zagotovi dijakom večje podpore.
Radikalno dijaštvo ostro graja brezvestnost onih, ki po končanih študijah brezobrestnih posojil ne vračajo, ker s tem oškodujejo podporna društva in kratijo zaupanje v dijaštvo.
Odklanjamo z zaničevanjem vsako značaju kvar-Ijivo podporo, ki ji je namen, vplivati na prepričanje.
2.	N. r. d. zahteva, da se podpore pravično regulirajo in predlaga ustanovitev osrednjega biroja, kamor naj javijo podporniki svoje podpore in kjer morejo dobiti informacije.
3.	Glede podpornih društev želimo, da se da v njih odborih slovenskemu dijaštvu posvetovalno pravico, da se zagotovi podpora za celo leto pod pogojem, da se gmotne razmere podpiranca ne izpre-menijo ter smatramo mesečnih 10 K za podporni minimum.
4.	N. r. d. izreka „Omladini" za nje delovanje na dijaško socialnem polju svoje priznanje ter jo poživlja, da nadaljuje sosebno z zbiranjem statističnih podatkov, dokler se ne oprimejo tega velevažnega dela po klican ejši faktorji.
C.	Resolucije odseka za ljudsko izobrazbo.
1.	N. r. d. smatra organizirano poljudno delo med slovenskim ljudstvom najvažnejšim sredstvom za napredek na kulturnem, političnem in gospodarskem polju.
2.	Ustanavljajo naj se v večjih krajih stalne ljudske knjižnice, v manjših pa potujoče kot impulz za stalne.
3.	Prirejajo naj se nazorna ljudska predavanja iz vseh strok človeškega znanja.
4.	Vsa društva z izobraževalno tendenco naj se reformirajo in organizujejo v tem smislu. Nujno potrebna je njihova zveza.
5.	Slovenska inteligenca in akademiki naj stopijo temu gibanju na čelo.
6.	Priporoča se akademikom snovanje ferijalnih društev za manjša okrožja, ki naj omogočujejo vsakemu delovanje v gorenjem smislu.
Bikoborba.
Napisala N. V.
V areni je začela svirati godba! Tista lahka, španska godba, ki izraža temperament. — Prostori so vseskozi prenapolnjeni, kajti danes nastopijo najbolj divji biki kampanije Seville. Vse drhti nemira in pričakovanja. Po ložah, kot med občinstvom! Med zadnjimi je čuti pritajene vzklike in kletvice. Napetost raste od sekunde do sekunde . . .
Sedaj! Ob zvokih fanfar in med burnim aplavzom vstopi Quadrilla, ki se klanja vseobči želji občinstva. Na čelu jim stopa espada. On je ljubljenec arene. Desnica se oklepa meča, ki igra v odločilnem trenutku važno ulogo. Za njim gre do 8 banderillerov, noseč puščice, ovenčane s cvetlicami in pisanim papirjem, da okrase glavo junakovo. Za tem prijezdi ravno toliko pikadorjev z dolgimi sulicami. Kot zadnji zaključijo spremstvo capeadorji s svojimi rdečimi, modrimi in rumenimi plašči.
Krasna, dragocena španska oprava diči ves sprevod. Obleka, kakor sploh vsa uniforma, je pošita z razkošnimi okraski, slična nekako sijajnim rimljanskim dvorom in amfiteatralnim igram.
Quadrilla stopa odmerjeno, a samozavestno proti najodličnejšemu delu arene. — Tam sedi prvi mo-
7.	Tudi avtonomne korporacije naj skrbe zal gmotno stran teh teženj.
C. Resolucija organizačnega odseka.
N. r. d. priporoča, da se društva narodno - radikalnih akademikov združijo v enotnejšo organizacijo' ki naj na podlagi dosedanjih organizacij skuša biti nekak izvrševalni in reprezentativni organ narodno-radikalnega dijaštva. Naše glasilo je „Omladina"'
Resolucija velikega ljudskega* shoda na petek dne 8. septembra 1905 v Trstu.
I.
Slovenci, zbrani na velikem ljudskem shodu v Narodnem domu v Trstu nujno zahtevajo, da c. kr. namestništvo nemudoma izda odredbo, da mora mestni svet tržaški v mestu samem ustanoviti ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in to uvažuje, da izreka razsodba c. kr. upravnega sodišča z dne 7. X. 1904'št. 10.471, da je rešiti samo še vprašanji: 1. ali je na okoliških šolah še prostora za otroke iz tržaškega mesta; 2. ali posebne krajevne razmere ne otežujejo otrokom iz mesta, da bi pohajali šole na deželi, — končno uvažuje, da je odgovor na ti vprašanji popolnoma notoričen. Vsako daljše zavlačenje po-menja očitno kršenje zakonov, zlasti § 59 državnega šolskega zakona in znanega člena XIX. drž. osn. zak. in zato proti takemu postopanju že danes naj-slovesnejše protestujemo.
Dokler pa se to ne zgodi, ter bi se mestni svet tržaški upiral nalogu c. kr. namestništva, z namenom, da še dalje zavleče ustanovitev slovenske ljudske šole, tedaj naj ukrene vlada nemudoma vse potrebno, da se taka slovenska ljudska šola ustanovi in vzdržuje na državne stroške.
II.
Na ljudskem shodu zbrani Slovenci obsojgjo od tujcev in vlade med nas zanešeni provincializem
Vsi Slovenci naj se zavedajo, da treba nastopiti za vse slovenske interese in težnje enotno.
Na tem shodu zbrani poživljajo slovensko časopisje, da deluje intenzivnejše v tem smislu.
ra.
Zahtevajo, naj se narodi zakonito konstituirajo, da postanejo tako tudi juridične osebe z lastnimi organi. Zato naj se razdele avstrijski državljani po narodnosti v upravne celote. Naj se da brez ozir# na teritorij vsakemu narodu lastno zakonodajštvo ja samoupravo v vseh kulturnih in narodno-gospodarskih zadevah.
V to svrho naj se zasnujejo narodni parlamenti in upravne oblasti naj se razdele po narodnostih.
Govor dr. Tume pri komersu dne 7. sept. 1905 o priliki shoda narodno - radikalnega dijaštva I
v Trstu.
Gospodje akademiki! Lep vaš program za ta: shod me je nekako izvabil, da ga posetim. Prišel sem tesnim srcem, ker izkušnja mi je podala dosedaj samo bridka razočaranja. Toda prve besede vašega! predsednika, mirne ali samozavestne, so me hitro prepričale, da me čaka razočaranje in danes se mi takorekoč izpolnujejo besede pesnika Ibsena: „Ju-gend ist Wiedervergeltung“ (Mladina je povračilo), j
gotec, kateremu velja danes bikoborba. Vse sosednje lože, kakor tudi oddaljene, so oborožene z lornjoni in kukali, nepremično zasledujoč sprevod; črne glavice španskih don silijo v ospredje. —
Pred ložo se sprevod ustavi! Vsi se poklonijo najprvo proti loži, potem vsemu občinstvu.
Ljudstfo jih pozdravlja dokaj slišno, daje priimke laskave, a tudi preteče.
Vsakdo pozna le svojo hipno strast, ne moro je brzdati!
Iznova raste nestrpnost in hrepenenje po krvi!
Fanfare zazvene močneje, vrata se odpro in med silnim ploskanjem se primaje skoz nje ogromen, črnolisast bik — junak.
Za hip osupne. Postoji. To vse mu je novo. j Prostor, ljudje; kajti on ne pozna razun svojega pastirja, skal, planjav — nikogar! —
Njegov cilj, vzgoja, junaštvo je arena. Konec in začetek! —
Zahrče z nozdrvi, z divjim pogledom preleti svojo okolico, vdari v pesek: tla, ki so njemu to, | kar je nam preproga. Skloni glavo in stopa premišljeno proti sredini.
Občinstvo med tem kritikuje, odločuje in izreka obsodbo. Vsaka kretnja, malodane vsaka mišica vzbuja zanimanje. Ocena je hitra, odločilna. Slika
Priloga „Našemu Listu“ št. 37 z dne 16. septembra 1905.
Te besede čutim živo v sebi, ako se ozrem za 25 let nazaj, ko sem stopil med akademike sam. Gospodje akademiki, ako bi bil takrat izražal te krasne visoke misli, katere ste izrazili danes, potem bi me bili iz-lf	ključih kot takega, ki ima polno nepotrebnih fraz
j	za mladega človeka. In tipično je, da me je takrat
ogovoril eden odličnjakov, ki je visok uradnik v ministrstvu, ter mi prijateljski svetoval kot tajniku „Slovenije “: „Kaj se pečaš s toliko nepotrebnimi stvarmi? t Ali ni škoda tvojega talenta, da ne posvetiš ta čas rajši strokovni izobrazbi?!" Takrat so najodličnejši akademiki mislili tako. In ako bi bil takrat povedal, j da zahajam med češke socialiste, očitali bi mi bili, da sem nevaren človek. In iz teh krogov, gospodje j akademiki, izšli so profesorji, ki so učili vas. Iz teh krogov so izšli odvetniki, ki morajo stati ob braniku j narodnih pravic. Iz teh krogov so izšli uradniki, ki naj sodijo o prostosti in veljavi človeka, o njegovi 3 časti. In lahko rečem, da mi je bila duša bolna od j tistega časa. Danes pa lahko zakličem: „Mladina je , povračilou. Danes ste vstali in govorite prosto, za kar jaz nisem mogel govoriti. Danes držite visoko zastavo in danes ste stopili pred slovensko občinstvo in vprašate, kakor sodniki: „Stavbenik Solnes, upaš li nesti visoko zastavo na streho ? Kaj zidaš samo te krtine in te male hišice? Zakaj ne zidaš visokih stolpov, kakor mladi?" In prišla je mlada Hilda in je rekla: „Meni se dopadajo le ljudje, ki drže visoko ; zastavo. Ti stavbenik se danes bojiš nesti zastavo visoko na stolp." In stavbenik se je klonil mladini, lezel je na zvonik, a zlomil si je tilnik. Gospodje akademiki, tako stojite vi pred starejšo inteligenco, danes ji kličete: „Nesite zastavo visoko na stolp", in jaz mislim, če poleže ta inteligenca na ta stolp, da si zlomi i ona svoj tilnik. Radi tega mora pač prevzeti mladina naloge, katere bi pripadale kakemu starejšemu, izkušenejšemu. In pripravili ste se, imate v sebi moški ponos, pogum in veselje do življenja. In vaš odlični govornik. Grošelj je to jasno po-vedal, da zastopate v prvi vrsti optimizem, veselje do boja, do novih idej. Pripravili ste se za novo zgradbo visokega stolpa, pripravili ste se vsestransko, pokazale so to razprave. Ali, gospodje akademiki, dovolite, da vas opozarjam na nekaj. Zidate visoko in vaš stolp moli tj e prosto v sinje nebo. Imate pripravljeno lepo našo narodno zastavo, da jo zasadite vrh stolpa. Vzdržali pa ste se na shodu razpravljanja o dveh točkah.
Temelj vsakemu narodnemu življenju je ekonomično vprašanje, in to je krivo, da naš narod ni prišel do dejanj. Največji greh naše starejše mladine j e, da na pragu ekonomičnega prevrata v Evropi ni ganila z mezincem. Ta inteligenca je prišla do denarja, ali ta denar se obrača le na luksus, in mislim, da niti en novec, ki ga je kmetsko ljudstvo zbralo v inteligenci, se ni obrnil na ekonomsko stran. Danes imamo po mojem računu Slovenci hranilnih vlog okoli sto mi-Ijonov kron. Te so ležale po hranilnicah in skrinjah tudi okoli 1. 1880 o prevratu. Ta denar pa se ni vpo-rabil. Naj mi ne poreče kdo, da je bilo za to pre-Daalo časa. V zgodovini čitate, da je bila Anglija na Dšku svoje ekonomične moči od 1.1870 do 1880, in da ni imela takrat Nemčija ekonomične moči. Nem-dija je bila takrat revna država, ali Bismarck je imel
1° deloma fantazija Španca, ki je v tej stroki riba v v°di, deloma stvar sama na sebi.
Bik se ozira počasi na vse strani, ne vedoč, da 011 edini odloča igro.
Alkada — odgovornik igre je dosedaj s strahom opazoval vsako gesto občinstva. Gorje njemu, ako ne Zadosti gledalstva, njegova prisotnost je vsak hip v smrtni nevarnosti. — A sedaj, videč zadovoljnost, napetost izrazov, se njegove oči zabliskajo.
Alkado! Že iz osebnosti se lahko sklepa na nJegovo ime. Postava močna, velika, polt olivna in najtoarkantnejše njegovo je glava — glava, katero n°si, kot bi hotel ž njo strmoglaviti vse, kar ga °ddaja. Kodrasti črni lasje, finorezane poteze, ovalna 0 mika in od strasti razigrane mišice. Alkada samega 0za je takoj za ložo visokega gosta.
Poleg torera sloni v baržunu mlada mu žena — ona Carmen. Lepa je kakor greh sam; lepa je na DJej vsaka kontura, ves kolorit. Granatno cvetje v žarečih se laseh spominja nehote na glavo ^ . e, samo, da se njen obraz ni skrival za obi-‘aJno pahljačo. Hipno je odložila pahljačo lepa dona aimen sedaj, ko se je poklonila Quadrilla, potem Pa se je umaknila njena glavica zopet nazaj za sPansko pahljačo, posredovalko diskretnosti.
(Konec prih.)
za načelo: najprej pest, potem mir in ekonomično delo. In nemška inteligenca je delala na to, da je njena mladina šla prakticirat \ London, da je delala pol zastonj, da pa je izvedela, kam, koliko in kako prodaja Anglija. In danes je Nemčija prva industri-jalna država. To je dokaz, da se v 25 letih narod lahko dvigne visoko. Ako bi bili mi tako delali, ne bi si bili šli danes ogledovat v Trstu židovske tvornice, ampak bi bile iste morda slovenske. Pri trgovini ne odloča pest,* ampak duh. Gospodje akademiki, bavili se niste s tem vprašanjem. Stavili ste nasvete za organizacijo za naprej; pozabili ste pa na to, da morate misliti vi, da izhaja iz vaše srede toliko svežih moči, da se posvetijo trgovini, da jih pošljete v druge kraje, da poizvedo, kar se vidi v trgovini. Tudi naša mladina mora v svet služit za mal denar, da pride nazaj kot poročevalec, kam se imamo Slovenci obrniti po Adriji.
Je pa še drugo vprašanje, katero ste izključili iz svoje srede, katero se vam morda zdi politično, ali to ni. Nečem, da bi mladina politizirala; ali dolžnost mladine je, ako se hoče pripraviti za delo, da pregleda temeljne pogoje, pod katerimi narodi pri nas žive. Morate poznati njih zgodovino, geografijo, etno-grafični položaj itd. Popolnoma zanemarjena je kljub vsem trditvam vzajemnost, pobratimstvo, in moramo reči, da ne poznamo ne Cehov, ne Srbov, ne Hrvatov. Balkan, ki bi moral biti naša last, študirajo Prusi. Pri nas se nikdo ni s tem bavil, in tudi akademiki se ne pečajo s tem. Navdušujete se za Prago, ali svoje ogleduhe — ako se smem tako izraziti — morate poslati tudi na jug; kajti tam je naša prihodnjost, dol sili naša moč.
Adrija teče navzdol proti Balkanu, in ako rečete: „Adrija je naša11, morate reči: „Tudi Balkan mora biti naš.“ In prepričan sem, da dobite, ako stopite slovenski akademiki na slovanski jug, odmev med tamošnja mladino, da je tudi Srb, Hrvat in Bolgar sit historizma in malenkostnega imperijalizma, in da se posmehujejo tudi tam resni akademiki Vse-srbstvu, Vsehrvatstvu itd., da čakajo že tudi tam akademiki na skupno ekonomsko delo. Že je storil del naših akademikov v „Vesni11 prvi korak, že so si podali roko, in veste, kako srečno se je to vršilo. Že so storjeni prvi stiki. Slediti pa moramo ravno mi Slovenci, katerih last je Trst. Mi stojimo na pragu Evrope, in kakor je bil Slovan nekdaj „autemurale christianitatis" in mu je zato dolžna Evropa hvalo, tako moramo postati „autemurale11 v ekonomskem oziru. Gospodje akademiki, ako študirate zgodovino zadnjih 25 let, potem dobite jasen načrt Velike Nemčije. Bismarck potrebuje podpore ruske države, ako hoče dobiti pot do Adrije. In zato je iztisnil Avstrijo iz Nemčije in jo potisnil na Balkan. Ako je ta pot naša, je Avstrija naša. Na to morate misliti kot stavbeniki, ako hočete graditi stolp. Postaviti ga morate na trdno podlago in za to podlago se morate pripraviti. Povdarjam pa s tem, da ne mislim tirati akademikov v politiko; odklanjam, da bi me spravljal kdo v zvezo z mislijo, naj bi dijaki politizirali.
Lepe so bile vaše besede, ko odklanjate strankarstvo; ali politika je zame najtežja veda. Tudi tukaj naj citiram zopet velikega pesnika Ibsena: „Ein Parteiprogramm ist eine Saugpumpe, die jede Liebe und Wahrheit aussaugt". Zaradi tega proč od sebe strankarske programe! Imeli boste posla v praktičnem življenju dovolj, da bodete lahko obvladali ta program, ako ohranite ideale, katere ste pokazali na tem shodu. Brez teh idealov bode vsak strankarski program vaš grob. Starejša inteligenca ni imela v srcu ničesar za naš narod. Bodite stavbeniki vi! Zamudili smo mi to krasno dobo. Še se da slediti velikim praktičnim idejam, in da te dosežete, imamo jamstvo v možeh, ki vam stoje na čelu. Rečem možje, kajti to ime zaslužijo gospodje, ki so vodili vaš shod, in ki so v tako lepi, krasni in prepričevalni besedi povedali, kaj čutijo, in diktirali naši inteligenci, kaj mora čutiti tudi ona.
(Govoru je sledilo dolgo, nepretrgano viharno odobravanje.)	Sten. Š.
Kriza na Ogrskem.
Splošna volilna pravica.
Fejervary, ministrski predsednik, je imel namen, delati sporazumno s krono za splošno volilno pravico. Ce bi nasprotovala Košutova večina njemu ob dneh zopetne otvoritve ogrske zbornice, je menil Fejervary poslati parlament domov in razpisati nove volitve. Vladna stranka bi obljubila splošno volilno pravico, če pride z večino v zbornico, in prav gotovo je, da bi glasovali če ne že vsi Ogri za njo, pa bi storili |
to prav gotovo Rusini, Slovaki, Nemci in Rumuni. In zelo verjetno je, da bi prišla vladna stranka neverjetno močna v zbornico. S tem bi prišle seve tudi druge narodnosti na Ogrskem do svojih pravic. Fejer-vary se je ravno nadejal, napraviti na ta način Ogrsko podobno Avstriji, kjer se vladi žal le pre-mnogokrat posreči ribariti v kalnem. To je bil torej načrt Fejervaryja in vseh njegovih ministrov, ki so delali sporazumno s krono, kakor smo javili to že pred kratkim.
Kdo je nasprotnik splošni volilni pravici?
Zdaj, ko so pisali že vsi listi o tem, da je postalo že skoro popolnoma gotovo, da se vpelje na Ogrskem splošna volilna pravica, je vstalo naenkrat sedanje največje avstrijsko zlo, naš ministrski predsednik Gauč. In Gauč, človek brez politične zrelosti, ki ni zmožen videti niti tega, kar je pred njim in kar prinese bližnja bodočnost — torej nima niti najmanjše sposobnosti za kakega državnika ali politika
—	je znal pregovoriti cesarja v zadnjem hipu, da se je stari vladar skesal in preklical, kar je obljubil Fejervaryju na zadnjem kronskem svetu v Išlu. In prav res je, da moramo starega cesarja globoko obžalovati, da je navezan v tej težki usodepolni uri na svet človeka, ki je nravno in politično tako malo vreden, kakor ravno pl. Gauč! Nemški listi imenujejo Gauča naravnost „Trottel"!
Posledice.
Posledice nesrečnega vpliva Gauča na vladarja so tako velike, da jih sedaj še težko pojmimo. Najprej je gotovo, da mora Fejervary demisionirati, vladar pa dovoliti tistih 98 besed, ki jih zahteva opozicija za komando ogrskim polkom. Ali to so malenkosti, brez pomena. Toda zdaj si je nakopala vlada na Ogrskem tako hude nasprotnike, da nimamo tam več boja med krono in Košutovo kliko, ampak da nastane tam boj med krono in narodom! Socialisti bodo znali pritegniti brez jsega dvoma najmanj polovico ogrskih prebivalcev, Slovanov, Nemcev in Rumunov v ta boj. In tu mora eden poginiti: vlada ali narod. Da pa zmaga naposled vedno ljudstvo, o tem nas uči vsa zgodovina.
„Nemški cesar na pomoč O grom.11
Kakor smo že poročali, je izšla v Berolinu knjiga, ki poživlja nemško vladarsko rodbino, naj pride Madjarom na pomoč in postavi kakega svojega princa na ogrski prestol. S tem bi bila seve habsburška dinastija odstavljena. Ta brošura, ki so jo prepovedali v naši monarhiji, je delala naravno veliko senzacijo v vseh krogih. Kdo jo je spisal, je bilo nemogoče zaslediti, vedelo se je le, da mora poznati pisec vse madjarske zadeve prav natanko. Zdaj pa javljajo, da se je posrečilo vladi dobiti v roke pisatelja te knjige, v osebi bivšega privatnega tajnika grofa Banfija. (Mož se sicer zagovarja, da on ni v nobeni zvezi s to brošuro, a dokazal tega še ni.) GrofBanfi
—	sedaj v Košutovi stranki — ki je igral že ves čas, odkar imamo krizo na Ogrskem, tako sumljivo vlogo, naj je tudi pravi avtor imenovane brošure, kjer kličejo Madjari nemškega cesarja proti svojemu kralju. Kako vpliva to na 75 let starega vladarja, si lahko mislimo. Morda ga privede to do spoznanja, da niso samo Nemci in Madjari v naši monarhiji izveličalni narod!
Avstrijske parlamentarične razmere.
Nenadoma je prišla med svet vest, da sta odstopila zopet dva naša ministra: Hartel za uk in bogočastje, in Gali za trgovino. Da ni šel ni eden rad ni drugi, je umljivo, če tudi sta demisionirala na „lastno11 prošnjo. Kaj je torej temu vzrok ? Brezvestnost Gauča! Mož se zaveda, da mu stavijo na jesen vse večje stranke tak odpor, da mora pasti, kajti izpolniti vse to, kar je obljubil, je popolnoma izključeno. Dobiti je torej voditelje vseh večjih strank zase. In v ta namen si je izbral Gauč ministrske naslove! Zdaj je že čvetero mest nezasedenih (poleg obeh omenjenih še justica in železnice), ki jih dobi tisti, ki stavi za pogajanja z Gaučem najnižje cene. Krasno barantanje, ministrski naslovi za podkupovanje, mesto za blagor ljudstva — resnično, prav po Gaučevem receptu. Mož je moral izprovideti, če hoče ostati še nadalje na svojem mestu, mora biti zmožen tudi največje neznačajnosti. Je moral pač izprevideti, da se s poštenostjo v Avstriji nikamor ne pride, in najsi bo kdo minister ali pa — Slovan.
Srbija.
(Polnoletnost prestolonaslednika.) Ob priliki slavnosti polnoletnosti prestolonaslednika, ki so se vršile, kakor že omenjeno, na prav slovesen
način, je podal kralj Peter svojemu sinu mnogo najboljših svetov. Dejal mu je predvsem, da ga čaka še težko kraljevsko opravilo, za katero se mora pripravljati z dolgoletnim napornim delom in neizprosno trdno voljo. Prestolonaslednik naj sledi vedno ustavi in postavam, kajti brez tega so vsi prestoli šibki in le z izpolnjevanjem teh dolžnosti si pridobi in ohrani ljubezen ljudstva. Posluša naj vse svoje podložnike, nikogar naj nikdar ne sovraži, kajti tudi najvišja glava v državi je prav tako zmot in pomanjkljivosti polna, kakor kak drug človek. Njegova dolžnost pa je, poravnati vse te nedostatke in se skušati odvaditi vsem slabim navadam. V dežoli, kjer vzdihuje ljudstvo nad svojo usodo, tudi kralj nima sreče. Zgodovina uči, da so bili v veliki zmoti tisti vladarji, ki so mislili, da je država zaradi njih tukaj in ne oni zaradi države . . . Vidi se, da je Peter I. izkušen vladar in da nima v svojih možganih tiste plitvosti, kakor večina evropskih vladarjev, in naj se nemški in židovski listi še tako iz njega norčujejo.
(Boji na meji.) Na srbsko-turški meji so napadli Arnavti srbske stražne koče, pobili nekaj vojakov in kmetov, posedli „karavle*1, kakor se imenujejo na meji stoječe stražne koče, in se šele okrog treh popoldne umaknili, ko so imeli pred seboj premoč srbskih vojakov. (Arnavti je turško ime za Albaneze. V zgodovini jih smatrajo za potomce starih Ilirov; po turških učenjakih naj so to nasledniki Pelazgov. Njih jezik je sličen bolj grškemu kakor slovanskim narečjem. Vseh je približno toliko kakor Slovencev. Po veri jih je tri petine Mohamedancev, dve petini kristjanov.) — Zopet na drugem kraju so prestopili celo redni turški vojaki mejo in nekega Srba ubili, druzega nevarno ranili. Vočigled tem dogodkom je pomnožil vojni minister vojaštvo ob meji, srbska vlada pa je vložila pri Turčiji energičen protest.
Črna gora.
(Nemiri n* turški meji.) Črnogorcem so pobrali ob meji Turki troje krav. Kmalu na to so vzeli Črnogorci dvema turškima vojakoma puški kot odškodnino za odpeljano goved. Iz tega so se začele homatije na meji. Turške oblasti so pošiljale kazenske ekspedicije, da so opustoševale poslopja in polja nasprotnikov. Ker ima Črnagora tudi na albanskih tleh mnogo privržencev, beže ti, ker se boje turških grozodejstev, na črnogorska tla. Tu se hočejo begunci zbrati in si priboriti potem zopet z orožjem v roki svojo last nazaj. Tako ima Črnagora vedno kake sitnosti z nadležno Turčijo.
Makedonija.
(Finančnakontrola.) Zastopniki tujih držav so zahtevali že davno od turške vlade, naj uvede mednarodno finančno kontrolo za vse makedonske pokrajine. Temu se je sultan uprl. Zdaj javljajo, da sporoče zastopniki velesil Turčiji, da vpeljejo finančno kontrolo sami, brez dovoljenja. Kaj preostane torej sultanu, kakor udati se, če noče, da pride do skrajnosti. Turčija je torej že res država, s katero lahko vsak pometa, če le zna in hoče!
(Grške čete) divjajo neprestano. Zdi se, da je vlada proti tem vstašem, ki so oboroženi z najboljšimi puškami in ki jih vodijo grški oficirji, brez vse moči.
Nemčija.
(Pomanjkanje klavne živine.) Na Nemškem je nastalo veliko pomanjkanje mesa. Poljedelsko ministrstvo je dognalo po natančnih poizvedbah, da je od decembra 1. 1904 vedno manj klavne živine v deželi. Število živine je padlo v vsakem kraju, zlasti je malo prašičev, ki ne padajo le po številu, ampak tudi po teži in kakovosti. Poljedelski minister hoče odpomoči pomanjkanju s tem, da odpre holandske in ruske meje. Iz Rusije naj bi se pripeljalo v Berolin vsaj 200 prašičev na mesec. Kaj pa avstrijski živinorejci ?
(Strah pred anarhisti.) Nemška vlada je dala zapreti v Kolnu se mudečega holandskega voditelja revolucionarnih socialistov bas v hipu, ko se je hotel odpeljati proti jugu.
(Billov — generalni major.) Državnega kancelarja kneza Billova je imenoval nemški cesar o priliki velike javne parade generalnim majorjem. Kakor vidimo, dobi Billov skoro vsak mesec novo odlikovanje. Tudi vspeh.
Italija.
(Vojni minister — toži.) V Rimu izhajajoči socialistični dnevnik „Avanti" (Naprej) je pred kratkem vojno ministrstvo prav srdito napadal. Očital je italjanski vladi, da so rezervisti v zadnjih manevrih tako silno trpeli, da jih je mnogo med potjo
obležalo mrtvih, ki jih je dala vojaška oblast na skrivnem zagrebsti, nekatere pa je pokrila samo s slamo, da so snedle potem mrtvece svinje. Ker razglaša vojno ministrstvo, da hoče list tožiti, javlja „Avanti11, da je pripravljen svoje trditve z dokazi in s pričami dokazati kot popolnoma resnične.
(Velikansk potres.) V južni Italiji so imeli tako grozen potres, da je umrlo pod razvalinami zasutih hiš nad 3000 ljudi. Število težko ranjenih sodijo na 5000. Sunki se še vedno ponavljajo. Razburjenje v deželi je nepopisno. Papež je odredil javne molitve. Za ponesrečene rodbine so nabrali že nad miljon lir. Ob nekem kraju na morskem obrežju je bil potresni sunek tako močan, da je vrgel morje 5 m visoko proti obali. Vzlic ondotni suši so vsi potoki in studenci nenavadno narastli.
Vatikan.
(Sporazumljenja.) Novi papež stremi zelo za tem, da se sprijazni z italjanskim kraljem. Sporazumljenja tudi res nenavadno napredujejo. Zdaj javljajo, da namerava poklicati vlada v senat nekega škofa, ker želi tako baje sam papež. S tem bi bil predrt obroč in prijaznost med papežem in kraljem bo rapidno rastla. Korist, ima seveda samo papež, kajti italjanska vlada ima pripravljenih za Vatikan mnogo miljonov, ki jih pa prejšnji papeži niso hoteli sprejemati.
e
Francoska.
(Atentator na španskega kralja.) Ko je obiskal pred meseci mladi španski kralj Alfonz Pariz, se je izvršil nanj atentat. Vendar je raztrgala bomba samo nekaj konj in vozov, Alfonzu pa se ni zgodilo nič hudega. Zdaj je končala pariška sodnija s preiskavami in predlaga, obtožiti ubeglega glavnega krivca zaradi poskušenega umora kralja, predsednika in 18 njih spremljevalcev, zaradi prisostvovanja tajnim hudodelskim zvezam in zaradi izdelovanja nevarnih razstreliv. Ostali štirje — en Francoz, en Španec, en Anglež in en Italjan — bodo obtoženi samo zaradi sokrivde.
(Štrajki.) Na Francoskem imajo več velikih štrajkov. Vojno ministrstvo pa je izdalo v očigled temu vojakom ukaz, da morajo varovati med delodajalci in med delavci naj p o po Inejšo nepristranost.
(Kongres kovinskih delavcev) se je vršil v Parizu. Shoda so se udeležili tudi nemški, angleški, avstrijski in belgijski odposlanci. Vsi so se zavzeli za skupen boj proti delavce izkoriščujočim bogatinom.
Španija.
(Nove volitve.) V Španiji so imeli nove volitve v kamero, ki ima redno 383 poslancev. V osmih krajih je treba še nadomestnih volitev, drugače pa je izid sledeči: 213 ministerjalcev, 104 konservativnih, 33 republikancev, Sneodvisni, 24 poslancev drugih manjših strank. S. tem je zagotovljena vladi večina. — Med volitvami je prišlo tudi do izgredov. V Valenciji je bila v splošnem nemiru ubita celo mlada deklica.
Turčija.
(Atentator na sultana.) Vsa zaslišanja in preiskave glede Jorisa, ki ga je imela Turška zaprtega zaradi suma, da je provzročil on znani atentat na sultana, so ostala brezuspešna. Joris je sicer še vedno v preiskovalnem zaporu, vendar postopa policija napram njemu nenavadno vljudno.
(Smrtna obsodba.) Turške oblasti so obsodile na smrt nekega Vartanija, ki je usmrtil pred nedolgim bogatega Armenca. Ker ima obsojenec pri sebi amerikanski potni list, je interveniral zanj ame-rikanski konzul. Izvanredni ministrski svet se je že bavil s to zadevo. Vendar še ni rezultat znan. Ministri so se bavili to pot tudi s pritožbami, ki jih je podala, kakor smo poročali, Bolgarija zaradi večnih nemirov ob njeni meji.
(Velikansk požar.) Glavno mesto vilajeta Adrianopolja, Adrianopel, bolg. O dr in, nekdaj glavno mesto evropske Turčije, je pogorelo. Mesto ima 23.000 Mohamedanov, 30.000 starovercev, 8000 Židov in nekaj Armencev - Gregorjancev in nekaj kristjanov. Pogorelo pa je 1350 hiš, 300 trgovin, 13 šol, 1 sinagoga, 6 cerkva in 1 turški samostan. Ljudje so brez stanovanj, 3000 kruha oropanih dobi vsak dan po vilajetu potrebno hrano.
Maroko.
(Popolno zadoščenje.) Marokanski sultan se je bal groženj in priprav Francije in je obljubil francoskemu poslaniku popolno zadoščenje. Sam veliki vezir je prišel prosit odpuščanja imenom sultana,
povedal, da je uradnik, ki je dal zapreti francoskega podanika, odstavljen in da plača sultan odškodnine v znesku 100.000 frankov (frank je 90 vin.)
(Notranji nemiri.) S tem, da je poravnan konflikt med Francijo in Maroko, še niso ponehali nemiri v deželi. Tuji konzuli svarijo svoje podanike-varovance, naj so previdni do skrajnosti. Policije, ki bi skrbela za javno varstvo, ni.
Vstaja proti Nemcem v Afriki.
V vzhodni Afriki so se poleg Hererov vzdignih ) proti Nemcem tudi rodovi Vahehe, ki so znani kot jako bojeviti rod. Vahehom je vojevanje narodna zabava in Nemci imajo v njih nevarnega sovražnika. Nemški listi pravijo, da ščuva Anglija črne rodove proti Nemcem, da bi jih tako ovirala na uspešnem razvoju na morju. Potemtakem bi bili Angleži večji prijatelji Rusije, nego se misli. —
Dogodki na Ruskem.
Nemiri v Kavkazu.
Vstaje v Kavkazu še ni biio mogoče zadušiti. Preganjanje Armencev je tam naravnost grozno. Mo-hamedanci nasajajo na kole žive kristjane, da umirajo tam dva do tri dni med groznimi mukami. Vsi petrolejski studenci so zaprti, nafte ni dobiti vsled nemirov nikjer, tovarne odpuščajo delavce, ladje nimajo nobenega opravila. Kakor je videti, je cela anarhija.
Smrtne obsodbe.
Vsak dan prinašajo ruski listi vesti o izvršitvah smrtnih obsodb. V Petropavlovsku, v trdnjavi, kjer je bil zaprt tudi Maksim Gorjkij, so obesili prav zadnje dni šest revolucionarjev, štiri uporne vojake pa so ustrelili. Obsodbe se izvrše, če le mogoče, vse po noči. — Ko so peljali v Varšavi nekega 45 let starega revolucionarja zgodaj v jutro na vislice, je zaklical z odra s slabim, a razločnim glasom: Živela revolucija! Nato se je mirno udal svoji usodi. Posloviti se od žene in sina mu ni bilo dovoljeno!
Rusko - j aponska voj na.
Nezadovoljni Japonci.
Na Japonskem vlada zaradi sklenjenega miru strašna razburjenost. Vsa javnost se sklada v mnenju, da je podpisani mir z Rusijo za Japonce prava sramota. Nekateri amdrikanski in evropski listi se že boje celo revolucije na Japonskem.
„Mikaza“ potopljena.
Na največji japonski oklopnici „Mikaza" je nastal neznano kako požar, tako da je ladja eksplodirala in je bilo ubitih pri tem oziroma se jih je potopilo v morju 599. Oklopnica je bila zgrajena pred petimi leti in je imela 15.400 ton.
Kuropatkin.
Zdaj, ko je mir sklenjena stvar in se prično vračati kmalu ruski vojaki domov, poročajo, da je odložil tudi Kuropatkin že poveljništvo prve armade, da je na potu v domovino in da se umakne v mirno zasebno življenje. Tu pa hoče spisati knjigo, v kateri se hoče pred vsem svetom opravičiti in razkriti resnične in prave vzroke večnih ruskih porazov. Knjiga obeta biti zelo zanimiva, posebno pa še zdaj, ko pridejo na dan vedno tako čudne stvari. Branitelju Fort Arturja, Stosslu, očitajo n. pr., da je bil z Japonci v vedni zvezi in od njih podkupljen. Naj je že to res ali ne, na vsak način pa je moralo biti nekaj prav posebnega v ruski armadi!
Stbsslova soproga je kupila — palačo.
Žena ruskega generala Stbssla, baltiška ruso-Nemka, je v Fort Arturju med obleganjem imela ogromno trgovino z jestvinami, pri kateri je zaslužila ogromne svote. Pred obleganjem nista imela nič, zdaj si je pa „ona“ kupila v Petrogradu palačo za četrt miljona rubljev. Tako poroča „Peterburgskaja Gazetta."
Štajersko.
Od slovenskih mejnikov.
(Dopis.)
Kakor lačni volkovi se zaganjajo Italijani, Nemci in Madžari v našo Slovenijo in nje poštene, delavne, miroljubne in krotko - pohlevne prebivalce-Da, kakor gadja zalega se vali privandrana tolpa pd
našem ozemlju, se redi od naših žuljavih rok in ostruplja našo narodnost — v varstvu avstrijske vlade in njenih organov.
Premočan je naval, da bi ga mogli od vseh strani pritiskani Slovenci trezno motriti. V zmešnjavi se včasih sklicujemo na razne paragrafe, čeprav dobro vemo, da so izvrševalci postav sami zagrizeni nasprotniki Slovencev: Garibaldinci, Bismarkovci in Košutovci.
Kje tičijo vzroki, da se redi med nami nemoteno prusaška, cikorjaška in pesoglavska sodrga, povedati hočem v naslednjih odstavkih.
Posebno ob mejah smo Slovenci pravi sužnji. Tu ne smemo rabiti niti svojega materinega jezika, ako nočemo, da nas napade in potolče privandrana sodrga. In res je dobiti mnogo obmejnih krajev, kjer se naši rojaki ali sramujejo govoriti slovenski ali pa nočejo, v strahu, da se jim pripeti kaj neljubega.
V	tistih občinah, kjer se je tujec polastil šole in cerkve, smo pialone izgubljeni. Takih krajev je preogromno število. V takih krajih ne dobimo več
j zavednega Slovenca. In po čigavi krivdi je prišlo do tega, bodo čitatelji kmalu izprevideli, ako se jim že ‘ ne dozdeva. Enega teh krajev si dovolim tu omeniti, namreč: Gospo Sveto na Koroškem. O šoli v tem kraju niti ne govorim, ker vemo, odkod prihaja ponemčevanje, pač pa se moramo čuditi cerkvi, kjer je že davno za ljudstvo vse nemško. Pred 10. leti je bil pisec teh vrstic v imenovani cerkvi. Opazoval je, kako so se šopirile nune in njih gojenke z nemškim petjem, kjer se je pred časom slišala še slovenska beseda božja.
Poznamo kraje, kjer ljudstvo v domači hiši še kramlja slovenski, zunaj na ulici se pa boji govoriti ' v našem jeziku tudi z najboljšim prijateljem in vse to v strahu pred nekaterimi mogotci, v mnogih slučajih niti v strahu ne: prišlo jim je že to v kri in meso.
V	takih krajih se ne čita nič slovenskega; šola je navadno nemška, laška ali madžarska, kje toraj sPosobnost za slovensko čtivo? Tega pa tudi ni, kajti o°rje hiši, kjer bi se našlo kaj slovenskih knjig; ne bila bi varna pred naduto tujo maso — pred potuj-Čenimi svojci. Taki kraji stoje že izven naše meje — taki kraji so izgubljeni: morituri nos salutant.
Da, umirajoči nas pozdravljajo in mi držimo roke križem!
To umiranje se godi že veliko let. Lineburg — bje je to mesto tam skoraj onkraj Nemčije! — je bilo nekdaj slovansko in pred dobrimi 100 leti je še živela stara ženica, ki je govorila slovanski jezik. — ^rav blizo Berolina je mesto, kojega ime so Nemci spakedrali, napravili so namreč iz Boga — kozla. Slovani so imenovali to mesto v starih časih „Jutri-bog“. Ko pa je nemška nenasitnost in krvoločnost pridrla v deželo, spreminjali so lepo ime tako daleč, da je postal iz njega „Juterbock" (!). Seveda so Nemci širili vero in omiko med Slovani!
O daljnih krajih, ki so bili nekdaj slovanski, fce moremo več govoriti, pač pa še o dandanašnjih izmerah, o skrčenih slovenskih deželah.
Pomoči je treba hitre, kajti sovražnik je močan ^ napada nas že od vseh strani, ker se je vgnezdil skoraj v zadnjo gorsko vasico.	(Dalje prih.)
Okr. glavar g. Capek v Slovenjem Gradcu je Prestavljen k namestništvu v Gradec.
Ugnali so jih. Lepo uspela sokolska slavnost v Ormožu v nedeljo 10. t. m. je dokazala, da slovenska zavednost ob dobri volji še kaj doseže. Tisto Ptujsko okrajno glavarstvo, ki je vedno „prijazno" ^tovencem in ki ima posebne zveze s tamošnjimi ^mškutarji, je prepovedalo „Sokolu11 praznovati slav-ri0st na prostem, a hrvatskomu „Sokolu" kratkomalo spovedalo udeležbo. Umevno je, da so bili Slovenci 'sted take pristranosti skrajno razburjeni. Nemci pa skakali samega veselja in takoj strgali lepake raz A ptujski nemškutarčki obračajo, slovenski ■ prvaki" pa obrnejo. Po osebni intervenciji dr. Gross-laUna, Robiča in dr. Ploja je graško namestništvo Uveljavilo odlok ptujskega glavarstva. Da ste videli °tge obraze pekovih pristašev! —
Brežiško okrajno glavarstvo je zapovedalo straniti slovensko trobojnico. Dne 10. t. m. je ^teransko društvo v Brežicah imelo blagoslovljen]e zastave. Razobesilo je, kar se razume samo ob slovenske trobojnice. Ali čujte! C. kr. okrajno avarstvo je te zastave oblastveno odstranilo. Koga s J bi ne razburila taka skrajna predrznost, taka Nevoljnost državnega uradnika. Slovenci so na to ^.stranili tudi cesarske zastave. — Ali so storili prav v1ane> 0 tem naj razmišlja sedaj naša pravicoljubna
Nemštvo v Rusiji. „Vahtarica" s slastjo po-natiskuje neka blodna izvajanja o vsenemškem lističu „Odessaer Zeitung", ki našteva velikansko prodiranje nemštva v Rusiji. Omenjeni list odgovarja na pritožbe „Moskovskih VjedomostP' glede nemškega naraščaja v Rusiji. štirih novoruskih okrajih Je-katerinoslav, Kerson, Besarabija in Ture imajo Nemci v rokah že 3V2 milijona desjatin ruske zemlje. Večino teh zemljišč so Nemci odnosno nemški judje odvzeli ruskemu plemstvu. V okraju jekaterinoslav-skem je posedalo rusko plemstvo za 60. letih 2y2 milijona desjatin zemljišč, danes imajo le še iy2 mil. desjatin. 690 desjatin so posedli privandrani Nemci. Zemljiška posest ruskega plemstva v okraju kerzo-neškem se je od 3y2 milijona skrčila na iy2 desjatin. Od prodanih 1,700.000 desjatin je pol milijona 'prešlo v nemške •toke. V vseh ostalih okrajih se pojavlja isto napredovanje nemške posesti. Ob skrčenju ruske plemiške posesti se množi nemška posest.
Omenjeni odeški nemški list odgovarja k temu, da so nemške naselbine v južni Rusiji uzorne naselbine, katere posnema često ruski kmet. Jako zofi-stičen je stavek: Nikdo ne more od ruskega plemiča kupiti pedenj zemlje, ako plemič noče. Rusko plemstvo pa obubožava od dne do dne, ker ne zna živeti času primerno, zato mora prodajati zemljo. In zakaj naj bi Nemci ne pograbili ugodne prilike?
Značilno za nemške namene i v naših krajih je, da baš „Vahtarica" z navdušenjem prinaša taka poročila, katerih namen je prozoren.
Nasproti zvijačnemu Nemcu je bil Slovan še često žrtva. Slovan je prepošten, da bi na prvi hip spoznal nemško nakano, — osobito nemškega Žida. Od tod prihaja, da je Nemec v južni Rusiji spravil nase le rusko zemljo in niti ene pedi nemške posesti. To se dogaja na skrajno brezobziren, nečloveški način.
Rusko plemstvo, ta tolsta paša za nemško židovsko požrešnost, se kakor vsako drugo rado udaja lahkoživju. Dokler to plemstvo ni imelo prilike zapravljati tisočakov, je ostajalo trdno. Ko pa se je naselil v mesto in vas Nemec ali Žid, nastaja čez noč raznovrstnih virov zapravljanja: zabave, goljufivi srečelovi, razna „podjetja" s sleparsko podlago itd. itd. čez noč pride plemič ob vse in Nemec in jud se smeje košatita na njegovi zemlji, v njegovem gradu!
„Vahtarica" s slastjo navaja, koliko ruske posesti je odvzel Nemec, — a zamolči, da od vseh desjatin ruskega zemljišča ni prešla v nemške roke niti ena desjatina — poštenim potom. Kakor drugod Slovan, tako prihaja tudi Rus prepozno do spoznanja, da je Nemec le uzmovič, čegar edini namen je ali sleparsko ali šiloma ugrabljati slovansko posest. Nemec si je prikrojil za svoje namene sam pri-slovico „der Zweck heiligt die Mittel" (namen posvečuje sredstva). Zato pozor pred roparskim ljudstvom, ki se pritepe v Slovane s trebuhom za kruhom, potem pa stavi v njih zemljah svoje „Trutzburge" in „Bismarckwarte“.
Primorsko.
Novo namestniško poslopje v Trstu je dovršeno. Uradi so se začeli že polagoma seliti vanje.
Zagrizen c. kr. irredentovec. Poštni ravnatelj v Pulju Frank gre v pokoj. Ta človek je izven urada delal na vse kriplje v škodo Hrvatov. Irredentovec — Lah po vnanjem, bil pa je v srcu le to, kar kaže ime — Nemec. Želeti je, da vlada imenuje na mesto poštnih uradnikov nepristranske ljudi.
Morskega volka so pobili ribiči v Kvarnerskem zalivu. Dolg je bil 5 metrov in je tehtal 10 met. stotov. Zapletel se je v ribiške mreže. To je v kratkem že tretji v tem zalivu.
Nova c. kr. pripravljavnica za učiteljišča je ustanovljena v Tolminu in je pričela svoje delovanje s 16. t. m. Namen pripravljavnice je pripravljati dečke za vsprejem na c. kr. učiteljišče. Sprejme se učence z dopolnjenim 14. letom, ki so dovršili ljudsko ali kako drugo šolo.
Grad Miramar je za občinstvo zaprt, ker se je za nekaj časa nastanila ondi nadvojvodinja Marija Jožefa s svojima sinovoma Karolom Franc Jožefom in Maksimilijanom Evgenom.
Šolstvo v Gorici. C. kr. vlada se za slovensko šolo v mestu Gorici prav nič ne briga in Slovenci si morajo v tem mestu na svoje stroške vzdrževati šolo, ako nočejo pošiljati dece v potujčevalne šole. Davke od slovenskih starišev pa c. kr. vlada pobira enako kakor od druzih državljanov. Goriškim in tržiškim Lahom gre vlada v vsakem oziru na roko, kar se tiče šol, čeravno je laškim potepuhom vsaka
šola odveč. Slovenci pa, ki se radi uče, morajo s težkim trudom vzdrževati si „Šolski dom" in zdaj še „Mali dom". V Trstu ni nič bolje. Tudi ondi ne pusti židovska irredenta v mesto slovenske šole, le da bi si mesto obdržala za — „vse slučaje". Kaj pa meni doseči naša „c. kr." na Dunaju s takim raz-žaljivim vedenjem nasproti svojim obmorskim Slovanom, to je zares skrivnost, katere morda ne pozna niti — cesar sam.
Doma in drugod.
Odkritje Prešernovega spomenika v Ljubljani.
Na zelo slovesen način so odkrili v Ljubljani na nedeljo dne 10. septembra t. 1. spomenik našemu naj večjemu pesniku dru. Francetu Prešernu. Iz vseh delov slovenskih dežela so prihiteli ljudje v slovensko stolico, da proslave Prešerna, in pridružili so se jim tudi zastopniki drugih slovanskih narodov.
Mnogoštevilna društva s 34 timi zastavami, tremi godbami in z oddelkom ljubljanskega „Sokola" na konjih na čelu so delali veličastni sprevod, v katerem so se vozili tudi zastopniki Čehov, Rusov, Hrvatov in Srbov.
Slavnostni govornik dr. Tavčar omenja, da je šele danes poplačan dolg, ki ga dolguje slovenski narod svojemu največjemu možu, da je izginila s tem črna lisa nehvaležnosti slovenskega naroda. Zahvaljuje se vsem, ki so pripomogli na kakršenkoli način, da bo mogoče odkriti danes spomenik, ki se vrši ob slavnosti, ki ima vseslovanski značaj, česar tudi nikomur ne zakrivamo in zakriti nočemo. Mnogo je še temnih oblakov, ki črnijo nebo nad nami. Še leže v sponah telesa in slovenska duša, ali izvijemo se iz njih, in jasno bo tedaj med nami in nad nami. Da se zjasni to vreme, to je želja, ki jo izrekam globoko iz svoje duše v tem svečanem trenotku, ko naj pade zavesa ob spomeniku . . .
Ko pade ogrinjalo ob spomeniku, zaore navdušeni živio-klici. Nato pozdravlja ruski vseučiliščni profesor Pjotr Zabolotskij in proslavlja Prešerna. Svoj govor konča z Nadzonovimi stihi:
„Ne gavarite mnje: on umrjol — on živjot;
Pust žćrtvenik razbit — agonj ješčo pilajet1),
Pust roza2) sorvana3) — ana ješč6 cvjetjot,
Pust arfa zlomana — akord ješčo ridajet. 4)“
Nato govore zastopniki Srbov, Čehov in Hrvatov. Imenom odbora za postavljanje Prešernovega spomenika govori gimnazijski ravnatelj Andrej Senekovič. Spomenik izroča s tem mestni občini: čuvajte ga, branite ga, varujte ga, da ostane čist in svež na veke.
Imenom ljubljanske občine, ki sprejme spomenik v svoje varstvo, govori župan Ivan Hribar, spominjajoč se v vznesenih besedah pesnika Prešerna. Prevzame spomenik v varstvo in oskrbo bele Ljubljane, v želji, da bi stal stoletja in stoletja v spodbudo poznejšim rodovom.
S tem je bil oficielni del odkritja končan in društva so odkorakala v dolgem sprevodu po mestu. Popoldne ob pol treh polože organizirani delavci k že okrog spomenika ležečim vencem še troje svojih. V imenu delavcev je govoril Etbin Kristan, ki je imel posebno srečen dan. Vsi, ki so ga poslušali, so morali pritrditi, da je govoril res izborno.
Približno ob istem času se je vršil banket v Narodnem domu, kamor je povabil ljubljanski župan »predvsem goste in zastopnike večjih korporacij. Za banket je podarila mestna občina 2000 K.
Na večer je bilo več komerzov, kjer so nastopali različni govorniki in proslavljali Prešerna. Navdušenje med prisotnimi je bilo velikansko, vse je klicalo: „Slava Prešernu".
Spomenik velja približno 71.000 kron (kot prvotni minimum so stavili 40.000 kron) in so zadnja dela na njem končana tekom enega meseca. Izdelal ga je Ivan Zajc, rojen 1. 1869 v Ljubljani, izšolan na Dunaju in zdaj pripravljen, da odpotuje na Francosko.
Ob Prešernovi veselici v Ljubljani so se vršile tudi stvari, ki so vzbudile več upravičenega ogorčenja. Kriv je bil tega seveda pripravljalni odbor. Srbom in Hrvdtom niso priredili sprej ema, kakršnega so bili v tako impozantnem številu došli gostje vredni, in so imeli le-ti res povod, da so se nad tem bridko pritoževali. Da so slavnostni banket naročili pri strogo nemškem gostilničarju, pove tudi dovolj. Klerikalna je seveda *
* 9plapolati, 2)roža, 3)odtrgati, 4)ihteti, tu: zveneti. Pust pomenja toliko kakor naj. Torej: naj je itd.
L
vse te stvari hitro pograbila in jih izrabila v svojo strankarsko korist. Žalostno tembolj, ker skušajo ti ljudje zdaj še celo lagati, da so storili to iz golega kriticizma. Pri nas na Kranjskem so postale vse razmere že tako neznosne in grde ob enem, da jih ne doseže niti zaničevanje dostojnega človeka. Nam je to deloma prav: se odpirajo ljudem vsaj oči, da vidijo, kaj hočeta in kaj delata liberalizem in klerikalizem na Slovenskem.
Skrajna predrznost. Najemnik Koslerjevega vrta je, računajoč na izdaten obisk slovanskih gostov, najel za Prešernovo nedeljo oddelek vojaške godbe. Da mož razume kaj takta, bi bil na kapelnika godbe vplival, da bi se na čast slovanskim gostom, ki so zasedli vrt do zadnjega kotička, igralo tudi kaj slovanskih skladb. Ali kaj še! Naravnost izzivati se je hotelo goste in Tržačani, kojih je bila večina, so bili upravičeno ogorčeni nad takim breztaknim nastopom vojaške godbe. Ko pa zaigra godba še celo izzivajočo italijansko skladbo, tedaj je moralo biti takega nesramnega žaljenja konec. Občinstvo se je zagnalo proti godbi in da niso vojaki poskakali kar skozi okna in bežali odtod na vso moč, zgodila bi se bila nesreča, in krivda te nesreče bi sicer padla na provzročitelja, a posledico tega škandala bi zopet občutno zadele le slovensko družbo. — Tudi na vrtu hotela „Siidbahnhof" je gostilničar nesramno nastopil proti slovenskim gostom. Take gostilne si je treba dobro zapomniti.
Značilno. Kurz za risanje so imeli v teh počitnicah kranjski učitelji v Kočevju. Dijet so imeli na dan po 3 K, porabili pa so ob vsi skromnosti in ob vsem pritrgovanju povprečno na dan po 6 K. Kako so jih lahko utrpeli zlasti tovariši, ki so oženjeni in imajo otroke, to vedo ti sami. Da jim ni bilo to najlažje, dokazuje prošnja za podporo, ki so
jo vložili na deželni odbor kranjski. Z odlokom dež. odbora kranjskega z dne 25. avgusta t. L, št. 10.408, in z intimacijo vodstva strokovne šole v Kočevju z dne 30. avgusta t. L, št. 399, je bila ta prošnja odbita z enostavno motivacijo: Ni fonda! — Komentar si naj napravi vsak sam!
Naročnina na „Naš List" znaša do konca leta 1905 (zadnje četrtletje) 1 K 30 v. s poštnino vred. Toliko na nekatera vprašanja. Vsem onim pa, ki nas povprašujejo, zakaj jim ne pošiljamo več lista,
odgovarjamo tem potom, da so pozabili poslati naročnino ; kakor hitro nam jo pošljejo, usrežemo takoj njih želji.
Požar je uničil v Dečji vasi pri Trebnjem sedmim gospodarjem popolnoma vse. Škode je okoli 60.000 K.
Kolera na Pruskem se razširja in se je pokazala tudi že na Ruskopoljskem.
Kako visoka je zračna plast? Zrak, ki ob-daje zemljo okrog in okrog, tvori le plast, ki je visoka 80-90A777, po nekaterih poskusih celo 210 km.
F er d. Lev. Tuma:
„V znamenju žm!jenja“
Cena K 1 ’ 50, po pošti K 1'60. — Naroča se pri L. Schwentnerju v Ljubljani in v tiskarni A. Slatnar v Kamniku.
Lekarnarja A. THIERRY»ja ------------------------
m 1 AS GMg pristen le s trgovskosodno registr.
zeleno varstveno znamko z nuno.
Najstarejše domače sredstvo zoper prsne in pljučne bolezni, kašelj, izmečke, želodčni krč, pomanjkanje teka, pehanje iz želodca, zoper zgago, napenjanje, telesno zaprtje, influenco, za rane, zobne bolečine itd. Poštnine prosto do vsake poštne postaje z zabojčkom: 12 malih ali 6 velikih steklenic 5 kron, 60 malih ali 30 velikih 15 kron.
rtČHDIEMl
Edino
pristno
eentifolijsko mazilo nstr
To mazilo izvrstno deluje zoper vnetje. Pri vseh, še tako zastarelih bolečinah, poškodbah, ranah ima gotov uspeh, ali pa olajša bolečine. S poštnino, poštno spremnico in z zavojem vred veljata 2 lončka K 3'60. Pristno le iz lekarne „pri angelju varhul< A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu, kamor je pošiljati naročila.
Popolno prepričanje o nenadomestljivosti teh sredstev dokazujejo Vam zvezki z več tisoč zahvalnimi pismi, ki se pri-denejo vsaki pošiljatvi balzama zastonj ali pa se na željo po-
sebej dopošljejo.
jfea88 STOižgr jggtt s kožo, kilo po 1 gld., brez kosti po gld. 1T0, dfajsemsa HBt&.es« plečeta brez kosti po 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr., prešičevi in goveji jeziki po 1 gld., glavina brez kosti po 50 kr.
dunajske po 80 kr., a la krakovske, fine po SH E 121 (rlrl iz snnkp zeln nrilinhlieriA no o-lrl VSO,
1 gld., iz šunke zelo priljubljene po gld. l'SO, a la ogrske, trde po gld. 1'50, ogrske fine po gld. 1"80, kilo. — Velike klobase ena 20 kr.
brinovec pristen, liter od 70 kr. do vsFFiLcSj gid_ 1-20., brinov cvet liter gld. L50-
To priznano dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil naprej prekajevalec in razpošiljalec živil
Jank® Ew. Sis-c v BCpanjju.

Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje!
Pozor! Čitaj! Slabemu moč!

''MžS
to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraškc kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na j jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši.
Naj vsakdo naroči in naslovi:	7
Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 106, Slavonija.
Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto):
12 stekleničic	(1	ducat)	5-—	K	J	48 stekleničic (4 ducate) 16-— K
24 stekleničic	(2	ducata)	8-60	„	j	60 stekleničic (5 ducatov) 18 — „
36 stekleničic	(3	ducate)	12-40	„	g	Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zel se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu
dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto):
2 originalni steklenici 3 K 40 h; 4 originalne steklenice 5 K 80 h;
6 originalnih steklenic 8 K 20 h.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 106, Slavonija.
pgir- Oitivi !	: X<- 1)0 Ti žal.
.
Priporočajte povsod „Naš List
Vsak dobi..» brezplačno
„Naš List“, „Slov. Gospodinjo11 in „Ježa11,
kdor kupi 1 kg ekstrakta „Panonski biser<‘
„Naš List11, „Slov. Gospodinjo", „Ježa", „Slovana",
kdor kupi 2 kg ekstrakta „Panonski biser11
„Naš List11, „Sl. Gospodinjo11, „Ježa", „Slovana", „Ljul). Zvon‘7'
kdor kupi 3 kg ekstrakta „Panonski biser11

TA
Nealkoholni ekstrakt „Panonski biser
daje pomešan — 1 del ekstrakta s 7 — 10 deli sveže vode — najboljšo
najprijetueišo ueaikokoino pijača „faranka".
Izvrstna kakovost!	Izvanredno nizka cena!
V » iij-i.i uru i.	~ ~*/
Cena ekstrakta s posodo vred: 1 kg 2 kroni, 2 kg 5 kron,
3 kg kron 7'20, 5 kg kron 11'50
Nepoškodovane steklenice se vzamejo 2 kg-ne za 1 krono, 3 kg-ne za K L20 in 5 kg-ne za K 1'60 franko nazaj.	12
Ekstrakt naj se shranjuje dobro zamašen na hladnem prostoru.
Da se kar največ zniža poštnina, je najumestneje naročiti na enkrat 3 kg ekstrakta. Da bode mogoče liste redno in pravočasno pošiljati, naj se blagovoli poslati denar ob enem z naročilom; na ta način se prihrani tudi poštno povzetje, ki bi pri tako malih zneskih jako občutljivo podražilo pijačo.
V naročilu mora hiti navedeno, kak list dotičnik želi imeti.
nATiLl-kolvo! n IH pijeto
„Abstinencijas*
LJutomev	t-rssKo.
Tiskovine
za industrijo, trgovino in obrt
od navadnega trgovskega zavitka do obširnega cenika. Tisk umetniških razglednic.
Postrežba točna.
TISKARNA KNJIG IN UMETNIN
A. SLATNAR V KAMNIKU
Založništvo
IZVRŠUJE NAJRAZNOVRSTNEJŠE ENO- IN VEČBARVNE TISKOVINE IN SPREJEMA V TISK TUDI NAJOBSEŽNEJŠA DELA. d d IZVRŠITEV VEDNO d PRIZNANO LIČNA IN PO ZMERNIH CENAH, d
y ti y	U U U

„Našega Lista11 s prilogo „Kamničan11 in „Slov. Gospodinja11 ter „Oglasnika11. Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Knjigoveznica.
P
h
n
Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax.
Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.

li<
G X! El