KRITIČNO O DAVČNI UPRAVI
Prijaznost ni dovolj
Uslužbenci davčne uprave so zares ustrežljivi, a to ni dovolj /Zakaj si dela - v svoje dobro in v veselje strank - bolje ne organizirajo?
Recimo, da Imate v lasti enosobno stanovanje. Že ne-kaj let stanova|«ko varčujet«, v službl ste oba z ženo dobila tudl ugodna posojlla In odlo-člli ste se, da si kuplte več|l dom«k. Ta Je namreč že dav-no premajhen, sa| imate ene-ga otroka, drugl pa se bo kmalu rodll.
Najbolje bi bilo, če bi se s prodajo in kupovanjem stano-vanj ukvarjale občinske sa-moupravne          stanovanjske
skupnosti. Tisti, ki bi njim od-stopil (beri: prodal) svoje staro stanovanje, pa naj bi ime! zato prednost pri nakupu novega. Ampak te naše »imenitne« sta-novanjske skupnosti se pač ne ukvarjajo s tako banalnimi rečmi...
Prodajalec sl mora pravllo-ma sam najtl kupca in to nava-dno stori preko časopisnega oglasa. Ko se zmeni s kupcem za ceno in rok izselitve. mora imeti v rokah že novo stano-vanjsko pogodbo ali kot se ji reče po novem: solnvestllor-sko pogodbo. Ko jo dobi. mora najprej plačati 1200 dinarjev sodne takse. Ta znesek plača banki in ga prinese nazaj po-djetju, ki je soinvestitor grad-nje. Potem s soinvestitorsko pogodbo odide na občinsko davčno upravo (za Bežigra-dom je ta v pritličju). kjer ga vpišejo kot laslnika stanova-nja. V kraju stalnega bivališča pa mora na občini dvigniti po-trdllo, da je plačal vs« davke. Nato ga pelje pot na sodišče, kjer soinvestitorsko pogodbo overovijo. Tudi tam zahtevajo potrdilo o pladilu davkov. So-dno overovljeno pogodbo ne-se potem nazaj na podjetje, ki je soinvestitor gradnje.
Potem ima prodajalec »nož« nad glavo. V soinvestitorski pogodbi piše, da mora vso ali pa le del kupnine poravnati v enem mesecu od sklepa po-godbe. Zato je najbolje, da že takoj naslednji dan sklene s svojim kupcem kupoprodajno pogodbo. Večina Ijudi pa teh pogodb ne zna sama sestaviti. Zakaj na občini nimajo taks-nega vzorca? Ljudje ne bi za-pravili nekaj dni s sestavlja-njem, kaj še manjka in kaj ni prav. Nikjer tudi ne piše, da moraš kupoprodajno pogodbo predloziti v 6 izvodih.
Ko to pogodbo vendarle pra-vilno sestaviš, mora vsak, ki je na njej napisan (kupec in pro-dajalec) spet predložiti potrdi-
lo o plačanlh davklh. Poleg te-ga mora prodajalec izpolniti formular U - 37, ki ga dobi na občini. Ta formular je zelo ne-jasno sestavljen, zato ga mar-sikdo ne zna sam izpolniti. Predlagamo. da bi na davčni upravi ta formular izpolnili in ga dali vsaki stranki v roke kot pripomoček. Za takšno izbolj-
šavo ni treba imeti veliko de-narja. pač pa le zavest, da je treba v teh stabilizacijskih ča-sih tudi davčno službo poso-dobiti.
Tisti, ki stanovanje prodaja, mora pnnesti z matlčnega urada *e potebno potrdilo, da živl v stanovanju, kl ga proda-ja najmanj pet let. Ce manj, potem mora plačati davek na promet nepremičnin in kasne-je tudi davek na dohodek. Na naši občini velja tudi potrdilo hlinega sveta, da dotični za-res živi v tem ali onem stano-vanju, če je bil prelen in ni ta-koj spremenil naslova v osebm izkaznici.
In še mimogrede. Na Mačko-vi. kjer se ta potrdila dvigajo, je treba čakati en dan! Kdor sta-novanje prodaja, mora davčni upravi predložiti tudi finančno konstrukcijo - oziroma pove-dati, na kakšen način je kupil stanovanje, ki ga sedaj proda-ja. Če ga je kupil z gotovmo, napiše  le to,  sicer pa mora
predložiti še fotokopije poso-jilnih pogodb ali pa amortiza-cijske načrte vračanja posojil. Potem je kupec dve leti oproščen - oziroma začasno oproščen - plačila davka na promet nepremičnin in davka na dohodek. Po tem času (lah-ko pa seveda prej) mora na isto davčno upravo prinesti vsa dokazila (j2 banke!), da je šla kupnina zares v nakup no-vega stanovanja. V nasprot-nem primeru plača prodajalec oba davka, ki znašata skoraj polovico kupnine.
Tudi kupoprgdajno pogod-bo je treba overoviti na sodi-šču, plačati takso in pokazati potrdilo o plačanih davkih.
Za vsakogar, ki se podaja v to avanturo, je ta pot sprva ze-lo zapletena. No, saj tudi je, a bi bila veliko manj, če bi na občini vsak, ki se zanima za prodajo nepremičnin, še po-sebno stanovanj, dobil že spi-sek vsega tistega, kar mora predložiti raznim ustanovam, ne pa da mu, ko ima že vse, za okencem povedo, da mu to in to še manjka. Čas je namreč zlato. A ne samo zlato za tiste, ki sedijo za okenci davčne uprave, ampak tudi za tiste, ki pred okenčki puščajosvoj dra-goceni čas. In čeprav so na naši davčni upravi zares prijaz-ni, bi morali s časom naprej. Ne samo zaradi njih samih, ampak predvsem zaradi obča-nov - strank, pa tudi zato, da bodo bolje služili našim skup-nim interesom.
NEVA ŽELEZNIK