St. 278 fiittikKum raniti« u mM v Trstu, v petek 27; novembra 1925. Posamezna številka 20 cent« Letnik L zjutraj- Uredništvo: ulic« w Fr»»="' naj se pošiljar se ne vrac » » _ -4 eriL Edinost Tisk t? ^^ -v riaročaiiM » vi--- —d -rektni m lojalni državljani, sicer pa da. bodo moeli svobodno negovati svojo kulturo, svoj jez;k, svoje običaje. Ali niso vse te obljube in slovesna za-gotov-'la v diiamentralnem navzkrižju ~ stališčem, ki se postavlja nanie «Idea Na^io-na!e», češ da so drugorodne manjine premaganci in da morajo radi te£a nositi vse posled'ce poraza?! In ^l^vna taka posledica naj bi bila — po očividnem mnenju rim?ke£a lista — naša pc-:la de^ za gra lbo novega poslopja državne biblioteke v tloren-ci in nakazala pedera za dograditev k i-n:ke nove firentinske univerze. Poslanec Grancelli izključen iz fašistovske stranke VERONA, 26. Na podlagi pooblastila far šistovskega direktorija je poslanec Silvio Gray izključil iz fašistovske stranke poslanca Luigija Grancellrja. Svet delavske zveze ▼ Bresci i razpuščen BPESCIA, 26. Na podlagi prefektovega dekreta je bil danes razpuščen svet delavske zveze. Za izrednega komisarja kat rz-mu je poverjena likvadaerja omenjene ustanove, je bil imenovan p>itainik fašjstovske sindikalne zveze Lulgi Begnotti. H „Lcvoro" bo zop t izhajal Sprememba v uredništvo GENOVA, 26. Unitarski dnevnik «11 La-voro», ki so ga oblasti ustavile pred tremi .tedni, bo pričel z jutrišnjim dnem zopet izhajati. Pri listu so se izvršile nekatere spremembe Iz uredništva sta morala izstopiti poslanec Canepa in gla/ni urednik Gi^-vanni Ansaldo. Ravnatelj lista pa je postal dosedanji upravitelj Carla Bordiga. Meje med Cirenaiko in Egiptom RIM. 26. «Matmu» poročaio iz Londona, da je Egipt sprejel vse italijanske zahteve glede korekture mej med Cirenarka in Egiptom. S tem dobi Italija, oazo Giarabub, središče Senusov. Odhod italijanske delesocUe Iz Amerike Vclpi prispe v Rim začetkom decembra NEW-YORK. 26 Sinoči je družba Italia-America prired'la na čast italijanski finančni delegaciji v hotelu Baltimore poslofvilni banket, katerega se je udeležilo tudi već sto visokih ameriških funkcionarjev. Po čimprej Angliji. urediti svoje drfeavne dolgove v Tnfike fojalke priprav« LONDON, 26. Cartgfajski poreče % aiec lista «Morningpost» potoča, da pripravlja Turčija v pričakor. anju odločitve v mosul-skem sporu, ki bo zanio neugodu«, veliko vojaško akcijo. UellKo zanimanje v Beogratiu za današnjo sefo narodne skupščine BEOGRAD, 26. (Izv.) Jutrišnja seja narodne skupščine se pričakuje v tukajšnjih političnih krogih z velikim zanimanjem. Večje število poslancev se je že povrnilo v Beograd, kjer so imeli* ves dan razgovore v svopii klubih ter ra/prav+jali o politični debati, ki se začne jutri o priliki razprave 0 proračunskih dvanajstinah v narodni skupščini. RatKkalski klub je imel danes dve seji. Poslanec dr. Niko Novaković je predložil za prosvetnega ministra vprašanje radi sprememb funkcijonarjev na vodilnih mestih šolske uprave. Opoldne je bil na dvoru minister pravde Gjurišič, ki je predložil kralju večje število ukazov v podpis. Proti večeru je šel na dvor minister S. Radić, ki je po avdijenci izjavil novinarjem, da je kralj podpisal nekoliko manj važnih ukazov, ki mu jih je predložil, medtem ko ostane večje štev:1o ukazov glede šolske uprave pridržanih ukaznemu odboru ministrov. Duo naraSžflnJe rod o mstaulji Sava povzročila nove škode BEOGRAD, 26. (Izv.) Vode, ki so zadnje dna že precej padle, »o začele zopat naraščati. Posebno ogroža znova Sava avo^e bregove in to posebna pri Brodu, k^er je že povzročila novo veliko škodo. Pfc^eg prejšnjih popi a vijence v je ostale? seda-j 200 nadal.nl'h družin brez strehe. Pri stari Gradiški je poplavijena vsa pokrajina. Mesto samo je bilo včeraj vse pod vodo. Pri Rakinovcu je Sava podrla precej visoke nasipe. Sneg in poplave v Hcrce^o^ni SARAJEVO, 26. V Hercegovini je včeraj nenadoma zavladala huda zima. Sneg je na raznih krajih zamete] pota in je promet 1 ustavljen. Neretva je zopet narastla. Na i Popovem polju je voda prodrla mnoge nasipe; ljudstvo beži na griče, da resi sebe in živinci Škoda radi poplave v Zagreba ZAGREB, 26. Urad za poplavljence, ki je imel popisati škodo radi poplave na zagrebškem mestnem ozemlju, je ugotovil, da je £koda manjša, kakor je bila leta 1923. Mesto ima zadosti sredstev, da pokrije vso škodo in da nud£ odškodnino popi avlj en-cera, _ Po volitvah na Cehoslovaskem " PRAGA, 26. Včeraj je bil končan drugi in tretji skrutinij voHtev. Stranke stare koalicije, takzv. «petke», so dobile v po-. slamski zbornici 147 mandatov od 300, v senatu pa 74 od 150. Nimajo sicer večine, a je bil že pred volitvami sklenjen dogovor, da vstopijo v vlado tudi obrtniki. Nova koalicija (šestkai) bo razpolagala v parlamentu s 159, v senatu pa z 80 glasovi. Včeraj je dospel v Prago poslanec Hlinka in si prizadeval osebno navezati stike z vladnimi krogi, vendar pa ni upanja na njegov uspeh. Zadnji čas ®e je tudi mnogo pisalo in debaitiralo, da bi mogli vstopiti v vlado komunisti. j Pogajanja za sestavo nove vlade se vrše [počasi in tudi še ni znan termin za sklicanje parlamenta. Računa se, da se bo zbo! n*'ca sestala k rednemu zasedanju še le 20. decembra. PRAGA, 26. V komunističnih organizacijah se :ctpaža gibanje, da bi komunisti sodelovali v vladi. Kakor javljajo iz Most, se je tamošnja komunistična organizacija z vsemi proti enemu glasu izrekla za vstop i komunističnih poslancev v vlado. Tudi Herriot vrnil mandat Brezuspešna Doumerjeva posvetovanja PARIZ, 26. Dourner ni mogel sestaviti vlade in je vrnil svoj mandat. Predsednik republike je poklical nato bivšega ministrskega predsednika Herriota in mu ponudil sestavo vlade. Herriot je stopil takoj v stike z levičarskimi strankami. PARIZ, 26. Ko se je avedelo, da je predsednik republike poveril sestavo vlade senatorju Doumerju, so upali politi čni krogi, da se mu b»o» posrečilo sestaviti po-; slovna vlado brez socijalistov, toda Dou-| mer, ki je bil po svoji politični preteklosti najbolj poklica«, da sestavi tako vlado, ni mogel izdelat finančnega programa, ki bi bil sprejemlji-v za obe parlamentarni struji j Doumer je imel sinoči posvetovanja s predsednikom senata, s Herriotom in z Briandom, danes dopoldne pa se je v syo-| jem uradu posvetoval s svojimi političnimi prijatelji. Opoldne je poaetil predsednika republiH ke in mu izjavil, da ne more izvršiti man- Idata za sestavo nove vlade, nakar je predsednik Doumergue poveril zborničnega oredsednika Herriota s sestavo novega kabineta. Socialistični republikanci so včeraj sprejeli resolucijo, v kateri izjavljajo, da i bo stranka odrekla zaupanje vsaki vladi, ki bo stala izven kartela. Komunisti so objavili manifest, v katerem izjavljajo, da so pripravljeni podpirati proti reakciji vsako kartelsko a=li socialistično vlado, ki bo zastopala nastopni minimalni pro- 1.) Progresivna premoženjska ocidaja* in rešitev finančnih težkoč na račun bogatih. 2.) Takojšen sktep miru v Maroku in Siriji. 3.) Bcj proti fašizmu, zlasti z razpustitvijo , vseh fašistovskih 'organizacij in izključitvijo ! vseh fašistovskih elementov iz vojske in j državne uprave. | PARIZ, 26. Na zborovanju kartelskih 1 skupin zbornice in senata je Heriiot zahte-Ival brezpogojno podporo vseh elementov kartelske večine. Apeliral je v tem smislu tudi na socijaliste in upravno komisijo so-cijalistične st anke. Ta komisija se je takoj sestala ter je po daljši debati s 13 glas^/i proti 10 cdobriJa resolucijo, ki pra.vi, da oetane socijalistična parlamentarna skupina zvesta sklepom strankine^! kongresa, kateri zabranjuje jo socijalistom vstop v sleherno vlado, katero bi sestavile druge stranke. Iz tega se da sklepati, da bi hoteli socijalisti sestaviti socijal5 stično vlado in sicer s sodelovanjem ali brez sodelovanja rad:1-?lov. Zadnje vesti" pravijo, da_ je socijalistična parlamentarna skupina sicer izrazila svojo simpati'jo Herriotu, a noče stopiti v vlado. PARIZ, 26. Herriot je odklonil mandat za sestavo nove vlade. Orland zopet no pcvršlu PARIZ, 26. Briand je zopet prejel nalog, da sestavi novo vlado. Optimizem GngleSSs z~ornJ8 žarnice radi sklenitve locarnskih pogodb LONDON, 26. Gornja, zbornica je danes nadaljevala debato o locarnskih pogodbah. Baifour je izjavil: Locarno je z vsakega stališča eden največjih korakov, da se dvignejo narodi iz močvirja težkoč, v katerega so zašiti, in eden največjih knrakov, da se prične za sedanjo generacijo in za novi svet srečnejša doba. Haldane je dejal: Nemčija mora vstopiti v Društvo narodov v locarask^m chihu. B?a bi velika nesreča za svet, ako se to ne b? tzg^cTilo fNS:e*nu se £nusi priznarve o vojni krivdi, ki je bilo Nemčiji usiljeno v vereaille^ki pogetdbi. Upam, je izjavil Haldane, da bo novi položaj zmanjšal tej klavzuli versaiileske pogodbe njen pomen. Lord Grey je izjavil: Glede zasedbe Po^-renja se je izvedelo, da mora Nemčija sedaj priznati, da so ltocarnske pogodbe že obro-diJe sadu. Ako bo locarnski duh ostal tudi dalje, bo» ta sad postal še večji s tem, da se bodo zasedbe omilile in celo mogoče kon-čaJe še pred rokom, določenim v versaille-ski pogodbi. Drugi pogoj za locarnski duh za otroke man^m šole v n ih ma-lerinem jeziku. V Jugoslaviji n"kdo niti ne RIM, 26. Conte Volpi bo prispel v Rim začetkom decembra in bo takoj poročal imsii na to. da bi bili nje nemški državlja- Mussoliniju o doseženih uspehih v Wa-m premaganci, ter rfa moram nrvm't; ^ ! „L:__<-L ____• __\r____V~J... Hkanatn K/ie^a t^anci, ter da morajo nositi posledice p raza. Na Po'iskem so ugibali te dni celo o shingtonu in v New-Ycrku. Obenem bosta Mtissolini in Volpi določila smernice za nova pogajanja v Londonu, ker hoče Italija Zanikanje vesti o habsbotiki nevarnosti v izjavah madžarskega ministrskega predsednika BUDIMPEŠTA, 26. V odgovor na interpelacijo glede vprašanja kraljestva in propagande Habsburzamsv v poslanski zbornici je ministrski predsednik grof Bet hI en izjavil, da temelji dekvvanje vlade na zakonu iz leta 1921, s katerim je bilo rešeno vprašanje kraljestva. Vlada m odredila nobenih ukrepov in nt niti v položaju, da bi kaj ukrenila ter bo postopala le sporazumno s parlamentom. Grof Bethlen je izjavil, da mora vlada usmeriti svoje zadržanpe na način, da ne bo narod postavljen pred dovršeno dejstvo. Člani habsburške hiše, kateri bivajo na Madžarskem, so se do sedaj držali daleč crska komisija za trgovinske pogodbe je sprejela na prvem branju pogodbo za trgovino in plovbo med Italijo in Nemčijo. Komunisti so glasovali proti, medtem ko so se nacijonalisli vzdržali glasovanja, češ da čakajo na tozadeven definitiven sklep svoje parlamentarne skupine. _ Danes se pokoplje kraljica Aleksandra Sožalna izjava sovjetske vlade LONDON, 26. Pogrebaj kraljice Aleksandre, ki bo jutri, se udeležijo štirje kralji.: angleški kralj Jurij, danski kralj Kristijan, belgijski kralj Albert in norveški kralj Haakon. Poslanska zbonica je soglasno sprejela Baldwinov predlog, da se izreče "kralju sožalje. Za fredlog sta bila tudi oba voditelja opozicije MacDonald in Loyd j George. MacDonald je izjavil, da si je kraljica Aleksandra pridobila spoštovanje vseh socijalnih slojev s svojo lepoto in s svojo preprostostjo. Lloyd George pa je izjavil, da si je ohranila kraljica do smili zasluženo : popularnost radi svoje človekoljubnosti. | V političnih krogih je vzbudila veliko pozornost sožalna izjava, ki jo je po lal ruski poslanik v imenu svoje vlade, So-: vjetska izjava se glasi: «Čast mi je izreči 1 angleški vladi najglobokejše sožalje in so-; čutje v imenu sw)je vlade ob priliki izgube, i ki je zadela Njegovo Veličanstvo kralja in kraljevsko rodbino s smrtjo kraljice-matere Aleksandre.* Maščevanje zfiltcvccv radi izjalovljene tatvine ZAGREB, 26. (Izv.) Sinoči okoli polnoči je na vlak proti Beogradu, ka je vozil mi no tukajšnje ženske kaznilnice, začelo nenadoma padati kamenje. Razbite so bile šipe na vozovih I. in II. razreda. K sreči m bil nihče težje ranjen. Domneva se, da so napadli vlak s kamenjem radi maščevanja oni tatovi, ki so pred par dnevi vrgli iz voza istega vlaka več kosov manufakturnega blaga, a^ so bili še pravočasno prepodeni od železničarjev. DNEVNE VESTI Zanimivo pisemce «Istarska Ri'ječ» je prejela iz Kastva pismo, ki ga je v letu 1871 veliki Škot, dobrotnik in oče našega naroda v Istri, j pisal nekemu svojemu podrejenemu duhov-I niku. Pismo se je glasilo: I «Velečastni Gospodine! Da Vam koji ča-jsak ugodnije prodje u Vašoj samoći, naručio sam Vam list beletristički «Vienac». Primite ga u znak mojega prijateljstva. Pozdravljajući Vas u Gospodu, ostajem s Ijubavju U Poreču dne 30. januara 1871. I. Dobrila, bp.» Istrsko glasilo ugotavlja, da sta tedaj urejevala «Vienac» dr. Dežman in dr. Mar-ković in da je list prinašal razen najsodobnejših novel in pesmi tudi razprave o raznih pridobitvah človeškega duha. Tako tudi ra'zpravo «0 človeškem pokoljenju* (Darvinovi teoriji). Pisec se je naravnost razvnemal za to> teorijo. In glejte: naš nesmrtni biskup je vendar naročil ta list za svojega duhovnika, da «ko>ji časa k ugodnije prodje u svojoj samoći*. «Istarska Riječ» pripominja: Da je Dobrila danas živ, bi stavili svojo glavo, da bi se v Trstu našel kak denuncijant, ki bi tudi njega, Dobrilo, obdolžil, da je — frama-,son! _ Pokojnine državnih železničarjev Izpod bivše avstrijske uprave To je naslov kr. odloka-zakona od 23. oktobra 1925, st. 1972, k i je bil objavljen v uradnem listu «Gazxetta Uff ciale* od 23. t. m. Kakor kaže že naslov, vsebuje odlok določbe o izplačevanju pok onim upoko.encem državnih železnic izpod bivše Avstrije. V naslednjem po-dajemo nekatere najvažnejše določbe tega odloka v informacijo prizadetim, d. 1. pravi: Direktne in indirektne poko nine državnih železničarjev izpod bivše avstrijske uprave; ki se imajo reformirati ali likvidirati direktno v smislu kr. odlok a- zakona od 23. maja 1924, Št. 995, kakor tud tozadevne dragnj'ske doklade bo uprava državnih železnic začasno likvidirala. Tozadevne spise bo imenovana uprava predala računskemu uradu v svrho končne likvidacije in razdelitve stroškov med državno blagajno in upravo državnih železnic v smislu čh 16. in 17. gori omenjenega odloka-zakona. V nadal netn bomo navedli le tiste določbe, ki se tičejo direktno interesov prizadetih železničarjev, medtem ko moramo radii obširnosti odloka-zakona izpustiti one določbe, ki so namenjene le upravi kot navodila za postopanje -EDINOST, V Trstu, dne 27. novembra 1925. pri likvidaciji. Cl. 2. odreja, da velja določba glede začasne likvidacije pokonin s strani ■oprave državnih železnic tudi za enkratne podpore. V takih slučajih pa bo obsega'a začasna likvidac a s strani železniške uprave le osem desetin podpore. Ostali dve desetini se izplačata, ko izvrši računski dvor končnove-Ijavno likvidacijo. Ostane v veljavi možnost todeljevanja predu mov tudi pred začasno li-v dacijo v smislu čl. 12. in 14. kr. odloka od 7. decembra 19(23, št. 2590. Razen za železničarje izpod bivše avstrijske uprave velja;o gori omenjene določbe glede likvidacije tudi za v«e one železničarje, ki niso več pri železnici, ampak so pri drugih državnih upravah in se jim ima likvidirati pokojnina deloma s strani državne blaga ne deloma s »traJli uprave državnih železnic {čl. 3) Na pokojnine, ki se likvidiralo v smislu določb kr. odloka-zakcna od 23. ma;a 1924 št. 995 in v slučajih, ko gre za izstop iz službe v dobi od 1. marca 1920. do konca februarja 1923 . se bodo podel evali pov ski. ki jih določa kr. cdlok-zakon od 31. marca 1925, št. 486, pri vseh pokoninah, na; bo nihov znesek kakršenkoli, po določbah pod c) in e) čl. 11. omenjenega odloka zakona O teh poviških smo svoj Čas obširno poročali in so upokojencem znani. V pojasnilo gornje do'očbe pa na tu navedemo še prevod določb pod c) in e) goriomen,'enega 11.'člena-cd-Ic ;a od 31. marca 1925. št. 486. Pod črko c) k rečeno sledeče: lahko ubranljive strele. Žerjala sem videl že večkrat na težkem in resnem delu, občudoval n,egovo s.^uraos'l v najtežih situacijah, toda njegov nedeljski črni dan me je naravnost osupnil, Pri Sparti kot celoti se je opazilo zelo občutno pomanjkanje trenaže, ki je imelo kot naravno pos ed co nesporazumljenje med posameznimi igralci in potem tudi poraz. Volga je proti Sparti postavila četo. v kateri nisem, z izjemo Franko-ta, Lzdepa našel-igralca, ki bi nadkriljeval svoje tovariše. Vsa četa se odliku e po svoji lepi tehnični igri. Vratar Srebrnič je častno rešil svojo nalogo in parirai par nevarnih strelov; obramba močna; half: so uspešno delili žogo v napadu. Um-ljivo je, da ni Vol^a pokazala vse svo^e moči napram Sparti in mislim, da bodo šele prihodnje tekme z Obzorom, Adrio in Gorico pokazale pravo vrednost Volge. Sodil ,je g. Plesničar; nepristranski in je že v kali udušil vsako nagnjenje k težki igri. S — K — OIymp, Ofatija — Ricreatorio, Rijeka 12-3. Proš'e nedelje odigrala se u Opatiji prijateljska nog. utakmica zmedju vodeče momčadi IV divizije na Rijeci, koja je svršila sa visokom pobjedom domaćih. U početku igre prelazi Ricreatorio u navalu te zaposli obranu Olympa, koja se pokazala potpunoma na mjestu. Prvi četvrt sata uspi e gostima zabiti već dva goa'a. Olimp igra ispočetka defenzivno, no kasni e s*i nalazi, te Akc se je zstop iz službe izvršil v marcu pr^ J e u navalu i pot sne protivnka posvema 1920 . znaša po višek 70% za prvih 2000 lir direktne pokojnine aTi direktnega nakazila, a pr indirektnih pokojninah ali nakazilih na prvih 700 lir; povišek za ves ostali del znaša 20%. Pod črko e) pa :e rečeno: Ako je nastopilo preneham e službe v dobi po marcu 1920. ir do konca februarja 1923 in če gre za direktne pokojn ne od 12.000 da! e in za enake indirektne poko'nine se povišek računa, kakor je določeno pod c), se zmanjšu'e za Vm za vsak mesec v omenjeni dobi ter znaša samo 1 V.-«, ako e upokojenec nehal služiti v mesecu februarju 1923. Črka d) istega člena omenjenega odloka določa sledeče: Ako ;e upoko:enec neha1 služiti v dobi po marcu 1920. in do konca februarja 1921. in če gre za direktne pokojn!ne pod 12 000 lirami ali za enake indirektne, se povišek računa, kakor je določeno ipod c), a se zmanišue za za vsak mesec ter znaša samo 1 -'o je vpokojencc nehal služiti v februar-fu 1921. DoToč'bo ped d) smo navedli zato, da bo čitatelju razumi, i v sledeči zadnfi odstavek pod e), ki pravi: • Poko ninam v zneskih, ki so določeni pod d), ne T>r;t;če n:kak povišek. ako :e upokojenec nehal služiti po 2S. febr. 1921.; ravnotako ne pr t;ce pcv'šek pri pokojninah, o katerih ^e beseda pod e), ako .je upoko:enec nehal služiti po 28. februarja 1923. — Raspust sindikalnih udružeaj tiskarjev in litc^rafov, Tržaški prefekt je z odlokoma z dne 24. novembra- 1925. razpust i sindikalni udružeuj/i tiskarjev in litografov, menda edini delavski organizaciji v tržaški pokrajini, ki nista še bili v fašistovskih rokah. Tozadevna odloka sta bila izdana pa podlagi 3. čl. občinskega in pokrajinskega zakona št 148 z dne 4. februarja 1915, češ da stai ome-njeni tudiniženp razvijali držav. ustanovam nasprotujoče delovanje. Za likvidacijskega komisarja je bil imenovan cav. Avgust Liverani, kateremu je poverjena naleta, da prevzame vse dokumente in celokupno premoženje razpuščenih udruienj. _Fazr^canje furlanske ljudske stranke. lJo fašistovskega prevrata c bla pre'fn'a videm-ska pokrajina ena najmočnejših trdn av popo-larov, saj e bila videmska pokra inska uprava skera^ popolnoma v rokah popularov. Po faši-slovskem prevratu je seveda nastopila temel i-1a sprememba: pokrajinska uprava je bila raz-puščena in furlanska ljudska stranka je bila o-bso ena na navidezno brezdelje. Ali te okolnosti kakor tud; navidezni uspehi furlanskega fašizma nikakor še niso pomenili, da je furlanska ljudska stranka strta ali pa občutno o«lab-1 ena. Pravi proces razpadanja in razkrajanj je nastopil še^ sedaj, ko se je pričela stranka cepiti. Kakor drugod po Italiji, tako se tudi v Furlaniji hudska stianka razkraja in cepi. V sredo je bil namreč ustanovi en v Vidmu furlanski odsek »italijanskega narodnega centra®, v katerega odbor so b ii po večini izvoljeni pre-5'si i voditelji i poslanci furlanske l udske stranke. Kakor znano, zavzema ta center fašizmu prijazno sta1 išče ter odločno obso a do častnega meščana goriškega mesta. Danes kan, nakar je spregovoril par besed obč. ko-zjutraj prispejo v Gorico tudi ostali romarji misar. Najprej je podal svoj govor v italijan-in se takoj podajo na Oslavje, kjer se bo skem ® nato. Y hrvaščim. Izjavil je, da govori ob 10.45 vršila spominska slavnoet — Trgovcem na Travniku! Goriška v imenu prefektovem. Rekel je, da moramo danes položiti temeljni kamen, čeprav je temelj že izvršen, gasilnemu domu, čigar zidanje je trgovske-obrtna zveza poziva vse one | b;i0 prekinjeno radi pomankanja sredstev, a trgovce na Travniku, ki nameravajo izio-; se bo nadaljevalo prifaodnjo pomlad. Ob tej žiti svoje blago tudi na posebnih stojnicah priliki moramo tudi odlikovati tri ognjegasce, pred svojimi trgovinami, da to takoj javijo ki že 35 let delujejo pri tukajšnjem društvu, tržnemu komisarju g. Alojzu Resen, ker ^o Tratnik Blaž Tukač Bernard in Božič drugače bodo dotični prostori oddani potujočim kramarjem. Tatinsko delovanje na Goriškem. Da decembra t. 1. Kdor si želi ogledati lepe molzne krave, jih dobi že par dni pred sejnem. Zadnja skupina prav lepih švicarskih in tolminskih krav je b.la odpeljana v Ptrlo. JU T so goriški tatovi odločni nasprotniki zasebne lastnine, o tem nas prepričujejo vsakodnevne tatvine in vlomi, ki v poslednjem čssu naravnost bujno poganjajo in cvete jo na Goriškem. AH pred njimi ni varen niti sam ges-pod Bog in tudi vsemogočna drža vna uprava ne. Pred dnevi so odnesli neznani zliko/ci V visoki starosti 86. let je v Gospodu preminui ANTON FERLUGA Globoke žalosti potrta soproga ANTONIJA, si« AJoMi- Naio pologu škatljo z nekateri*,, rečmi tika?očih se gradbe doma v zato priprav- j znancem. ljeno luknjo, nakar so io zazidali — -tudi g. pre- Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto, fekt je vrgel parkrat maHo vanjo. — Nato »o 28. t. m., ob 2. uri pup., iz hiše žalosti v Rojanu, zvrnili nanjo kamen. Sledilo je odlikovanje Vernlellis 436. TRST, 26. novembra 1925. omenienrh ognjegascev; katerim ,je sam prefekt pripel bronaste svetinje na prsa, jim izročil diplome in vsakemu posebej stisnil roko. S tem :e bila siavnost končana in razvila se je povorka še do mestne h še. — Prireditve. Kakor sem že omenil zagnjič, se je vršil v soboto v dvorani hotela «EHdič», koncert in ples, ki ga je priredil orkester «Li- Podjetje Zimolo, Corso V. E. III, 41. (797) iz cerkve na Kostanjevici pri Gorici v-.čje ra»; v nedeljo pa ceciljanski koncert pevskega število svečnikov in razne druge cerkvene in godbenega odseka Kat. Del. jDružbe. Ude-oprave. Železniški upravi pa so smuknili Iežba Pri obeh povol na, uspeh srednji. kar ns obranu Sad se redaju jedan goal za drugim, tako da igra svršava sa velikim porazom gosiiiu. Pod konac igre uspije gost ma, sa jednim d os ud enim penalty da zabju treći goli. Za doifiaće zabio je centar Jug, koj-i je bio tog dana u velikoj formi 10 goala, a ostala dva Jur-ković Anton. — 01ymp, Opatija — Frankopan, Sušak 8-2. U nedeHu 22. t. mj. ogledao se Qlymp sa su-šačkim Frankopanom i pobjedio ga sa 8-2 i tim-e dokazao, da se može takaniti i sa jačim klubovnia. — OIymp, Opatija — Hajduk Split 8-3. Dne 21. i 22. t. mj gostovala je Hazena družina našeg domaćeg kluba u Splitu, gdje je imala prilike ogledati se u dvkn urtakmicama sa tamošnjom jakom družinom «Hajduka». Iznad svakog očekivanja us^jij-e'o je našim hazenašicama, da tuku tamošn e sa prilično visojkim seorom. Odmah u početku igre pre1azl 01ymp u navalu, te svojim krasnim kombinacijama ops e-da vrata domaćih, te mu uspije da već u prv m minutama poluči drva goaia. Hajduk počeo se nato pomalo sna'aziti te se redaju izmjenične navale, tako da do konca poluvremena usp je im i gnu izravnati. Celo drugo polu vreme pripada jače ferutinirano hazeni Olimpa, kojoj je uspijelo, da pritisne protimba na obranu, te tako po1uČ: još davnih 6 goalova. Kao kod svih družina, tako i kod Hajduka opaža se, d*a 'e navala mnogo bolja od obrane, od ko'e se jedino ističe desni balf svojan uzor-n m jMjknvanjem i dodavanjem lopta navali. Sudac prilično slab, no ipak nepristran. Drugi dan gube naše O^vnspi^ašice proii istoj družini «a posve nereatoiim rezultatom 1-3 nsH,«d totalne pristranosti > nesposobnosti drugog suca. S auru igru nHe vredno spominjati fer tek što navala Olvmpa našia pre vratima protivnika da puca. biTa po sucu zaustavljena i« sasvim nepoCTatrh razloga. Premda ,je našim uspi eio ipak zabiti 5 posve praviln h goalova, pi-iznao jeod tih samo jednoga. Senzacija za sami Split je to, da je čr,tava publika dala izražanja negodovahu protiv sucu, Pože'jno t>i bio, da s« kod utaikmice sa stranim kiubovnma pozove jednog ispitanog haieena - suca. Čestitamo naš:'m vrlim Hazenašicama što tako dostojno zastupa u naš nrladi Hazena -šport u JulHsJkoj Krajini. _ oprave. zeiezmsKi upravi pa na progi Prvačina-Ajdovščina itar av u kosa železnih tračnic in 3 metre , da fm bodo drugi postlaH! Kar se tiče preskrbo van a Trsta z mlekom, je «Edinos*» tako ob-Jjrno pisala, da je o tem že vsaka beseda odveč. Zato se ne zanašajte na razne prazne govorice gotovih ljudi, da ostane, vse pri starem, kar se tiče vožnje mJeka v Trst, radi česar da je brezpotrebno vsako ustanavljanje mlekarskih zadrug. Na delo, dokler je čas. Brezbrižnost. ki se je izkazala v nedeljo 22. t. m, se ne sme ponoviti, ker bo tisočkrat težje pozoe še delo: reševanje izped farma, ki cam ga bodo nataknili posamezni veletngovci z mlekom, ako se pravočasno ne pripravimo, da bomo mogli ohraniti vsega zlata vredno, gospodarsko ne^ odvisnost. Torej v nedeljo v Komen na zboro- > vanje za ustanovitev okrajne zadružne mle- j kame! . i — Idrija. (Blagoslovitev in otvoritev bolnice in položitev temeljnega Jiamna -Gasilnemu domu .) Redke so slavnosti pri. nas, ki bi bfe vredne besede, in kar tak*> oe smemo iti preko dveh važnih dogodkov v zgodovini idrijskega Iz tržaške pakrajlns — Iz Sežane: Na zadnji trg v Sežani je bilo prignanih 1150 glav živine in sicer: 540 volov in krav, 99 telet, 105 konj in 406 prašičev. Cena gove i živini žive teže od 425—450 iir za stot. Teleta mrtva od 700—750 lir stot. Konji domači od 1500—2500 lir, oni iz Jugosla-vi e od 2500—5000 lir glava. Kupčija je bi'ai NEVROIL, uenkovito SJ-odslvo proti glavobolu, zobobolu in vsakovrstnim nevralgi uaij se dobiva v lekarni Castellanovich, Trst, Vis GiuliarJf 42 Kapica stane L 1 1654 OMARA in dve mizi se proda-jo. Fab.o Se-vero 2« 1661 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Gove ri slovensko. Slavec, via G^ulia 29. 6-4 STednje dobra. Prav dobra pa |e bila s praš čki.j ČEVLJARSKI pomočnik in učenec dobita stal-katerih je bilo na trgu 406, ki so bMi vsi pro-j no delo pri Reščiču v Postojni. 1656 Kupčra z manifakturo. lesenino itd., je tud? i SIRUP, priporočljiv proti kroničnemu bila prav dobra Prihodnji tržni dan bo 12. | kaf'u bronhialnim alekc: ain se dooiv.: v lekarni LasteManovich, Irst, Via G tri'anf 42. Stekleinina za odrasle L 7 50, za otroke L 5.— 1654 PRODAJALKA, starejša, se sprejme lakoj v manufak.urno trgovino na deželi. Naslov pri upravništvu. 1657 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO iz druge roke Kompletne spalne sobe in posamezni kosi šuš.e, blazne. Zaloga pohištva, Gorica, Via Duoaio 4 (pod stolno cerkvi,o). Borsna poročila. DEVIZE: Trst, 26. nov. Ara«t«rdam od 990.— do 1005.■— Belgija sd 111.— do II.H.—; Pariz 92 75 do 91.25 Lond«n od 119,80 do 120.-- ; New York od 24.60 do 24.70; Španija od 345.— do 35 >.— ; Švica od 477. -- do 480.— ; Atene od 32 50 do 34 —; Berlin od 585. do 59j.— ; Bukar^t od 11.— do 11.75 Praga sd 73.25 do 73.75: Odreka od t«.Q344 do 0.(1354; Dunaj »a —.345 do —.3,6; Z»gr«b od 43 80 do 44 30. Bec«čgske obveznice 67.80. VALUTE: lr«t; Sti novembra. Avstrijske krww od 0.0340 do 0.0355; dinarji od 43. 5 do «4.— ; dolarji od 24.50 do 24.7 ; novci po 30 frankov od 9X— do 97.—; funt štet lin g od K 9 5*' do 120.—. Mici Frank Joško Rebec poročena Sv. Peter na Krasu, 23. novembra 1925. ŽIVINOZDRAVNIŠKA SREDSTVA proti ina Iki živalski boleli se dob vafo v lekarni Castellanovich, Trst, Via GtfuMani 42. 1654 Ai plačuje ALOJZIJ POOH, P!02Z3 GurlDiildi 2 prva nadstropja Pazita iti na^lovj Bri!jsnfey bisere, ciraguye platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo po najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke Via TO&RE SiJINCA 23 Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. 715 Iz tržaškega ilvlienla __ZaJceten konec izieta z avtomobilom. — 4 osebe hudo poškodovan«. Včeraj popoldne se je zasebtiica Brunislava Urban, rodom iz _ Žitomira na Poljskem, stanujoča v našem mestu' mesta, mimo otvoritve in blagoslovitve bolmce v ulici Giulia št. 39, odprav la.z lastnim avto-!in blagoslovitve in položitve teme'nega kam-mobilom na izlet v Postojno. Na izlet je po- j na «Gasiine^a doma». Sveianoati so bile tim vabila tudi svojo 16-letno sestro Soli o, 2S-let- svečanejše, ker je bil prisoten sam videmski nega brata Juri a, vlsokošolca. istotalko stanu- | prefekt. Žc prejšnji dan so soglašali letaki spo-joča v ulici Giulia št. 39, ter 37-Ietno zasebni- rccj slavnosti in nasledn ega dne smo rado- ZOBOZDRAVN1SKI A1EIJE ERT BERKA ler se je preselil ~Š23K v Corso Verdi 36, I. (GORICA) Sprejema od 9—12 in 2—6 co Jole Ferrari iz Milana, stanujočo v ulici Lamarmora št. 36, in a;enega 17-letnega sna 6edanio polit;ko popolarov. Kakor izgleda, I« i tla zamrzn ena, je avto. Jd je vozil z ve vedni hiteli na lice mesta, da prisostvujemo tako redkemu dogodku. Ob 10.30 so se zbrali preg mestno hišo oblasti. uradn:štvof razni zastopniki ognjegasci in godba. Ob 11. uri sjf je razvil ^prevod z godbo na čelu, kateri so sled li nike do'etela huda nezgoda, ki bi bila skoro1 o£n;e£asci v uniformah m z zastavo za njimi imela zelo tragične posledice. Na strmi cesti i ostal', do hotela «Didič=> kjer je bil sprejem g. tik pred vasjo je Urban, da bi se lažje izogn i; prefekta. Ob 11.30 se pripel « g prefekt g )d-nekemu vozu, ki je vozil v nasprotni sm-'ri,; l,a zaigra Jkralit-vo himno in ognjegascem za-naglo zavrl io zavil na kraj ceste. Toda ker so zveni povelje SledifO nato predstav- il ko naglico, zdrčal s ceste ter se prevrnil v temu novemu g banfu nakleiren tudi videmski nadš' of Rossi. Potemtakem stojmo pred pri-tetkom razpadan a nekdaj mogočne furianćke 1 udske stranke. __Teta; za pevovedte. Kakor je blo že jav- l^eno, se bo vršil sestanek v nedeljo., dne 29. i. m. ob 9 uri z utraj. Udeleže naj se ga gotovo tud tisti, ki ielilo obiskovati nanovo tečaj. — Kace «GoTŠke M«tice». Ponovno opo- ^ ^ _____________ _________ zar-amo naročn ke, da knjige čimprej, dvignejo- jj J^ jgVQ rcj^0 na jstem mestu, Jurij Urban pa Kdor se še ni naroči', a fh želi Jmeti.Jih dobi pa s; zjomj| ]eYO kl'tičnico. Razen nekaterih l;anja in pozdravi prefektu Pozdravili so ga tudi okoliški žirpam in načelnik ogn'e£«usc--'v. par metrov globok jarek. Pri tem so osebe, ki; p0 končanem predstavljani« se je razvila po sedele v n;em, zletele po več metrov daleč, j vorka k bolnici, ki ]e dobi4a nov naslov — Bc'-zen Brun-plave Urban, ki |o e irkupi'a sa-^ca Viktorja Emanuela III. — Bolnico so ne-prestanim strahom, so vse ob'ežale več;feo4i.ko poprav ii in ji pirixim:J gesno roko, v zapestju, Sofija Ur- lahko v uradu Prosveten ui. F. Filri 10, T. Cruitvftne vesti — M. D. «Zarya > Rojaa. Danes ob 20. uri sestanek nogemetašev in hazenašic s pie-davan.cm. Hazenašice naj se ga gotovo udeležijo, ker bodo tekmovale v nedeljo. — Načelnik. _ — Srednješolsko Udruženje. Danes se,a ob 20. ari v domenjeni kavarni. — S. D. «Ajdria», Danes važen sestanek vseh članov ob 20.30 pri Sv. Jakobu. SPORT kmetov ie priskočil ponesrečencem «a pomoč tudi 28-letni šoler Mari an Fanin iz Trsta, ki \e kmalu petem privozil s svofim avtomobilom sr'mo mesta nesreče. On ie .prepel)al Ferrari-jevo. njen-c; a s:na n Sofi'o Urban v tuka šn o bo'nišnico, dočim sta Brun:slava m Jurij Urban ostala pri razbitem avtomobilu. Komaj je Fanin oddal tri ran ene e v bolnišnico, se je takoj vrnil na mesto nesreče in pripeljal v naše mesto tudi ostala nesrečna izletnika^ Po zdravniški pomoči, ki so jo dob li v bolnišnici, so bili ponesrečenci na lastno željo prepuščeni domaČi oskrbi- Vsi se bodo morali adraviti kake 3-4 tedne. je godba svirala razne himne. Po končani obred h se ]e zopet razvil sprevod k položitvi ■temeljnega kaama gasilnega doma. Tudi tukaj1 je opravil obred b'agosrtovitve temelja g de- za leto 1926 s firmo iti reklamo tvrdke v slovenskem in italijanskem jeziku se naročuje v TISKARNI „EDINOST" V TRSTU, Via S. Fraucesco d' Assisi štv. 20 po jako nizki ceni Pazite n* ime «ARRIBA> V ZELENIH zavitkih PODLISTEK — Vol&i Sparta 6-1 (3-0). V nedeljo 22. t. m sta se srečali na obš itoem igrišču v Solkanu omenjeni četi v prvenstveni nogometni tekom ki je končala z občutnm porazom Sparte. Vol Pc*-danovec.- Odhod ob 6.30 zjutraj izpred kavarne «Adriatico®. Prvi oddih bo na Trnovem. Kosilo na Lokvah. Opoldne odhod na vrh. Zvečer povratek skozi Rebro in Grgar. Hrana iz nahrbtnika. Priporoča ae topla zimska obleka. — Tajnik. — General Cattaaeo v Gorici. Včeraj popoldne je prispel v Gorico poveljnik milanskega armadnega zbora, gen. Cattaneo, da se udeleži romanja nekdanjih vojakov brigade Novara na Oslavje. General Cattaneo je poveljeval za časa svetovne vojne goriškim utrdbam in je bil pozneje nwfi E. PHLILIPS OPPENI1EIM; lin flotai iipia Mm M Pre vel Fiaace Magnjaa- «Sem li iaz, če vas smem vprašali, tudi osum?i«na?-7> ^e vprašala « komaj čutnim sarkazmom. «Ne morem trditi,* je rekel izogibajoče, -da tie povsem prosti sum».» Zasmejala se je glasno. »Gospod Crawahay,» je svetovala, «če bi bila jaz vi, bi pustila azmado v nemar. Jaz mi-sEm, da je tajna služba vaš naravni poklic.» «>Ne bom se čudil,» je rekel, «če mi bodo v glavnem stanu prigovarjali, naj se ji stalno posvetim. To bo malce odvisno seVeda tudi od tega, kak uspeh bom dosegel na tem potovanju » Zasmetala se M je v obraz in se obrnila stran. «Po veda t i vam hočem, gospod Crawchay, v ogrožen m svooh zaslug, katere si je stekel za goriško i čem me vi posebno zanimate.* je ge'ala. *Vi &VH ^u^^lot^ e*« vJ^e. imenov^« aK bistrounmi. kot « ce ima ali pa mnogo bolj bedasti. Ves čas ugibam, katera od teh dveh domnev je prava,* 17, poglavje. Tisti večer proti šesti uri, je brez vsake vidne izpremembe v položaju kapitan Jones zapustil svo; mostiček in namignil Crawshayu, katerega je srečal na krovu, naj mu sledi v njegovo kabino. Vel ki parnrk :e čc ve1«- s pc4no hitrostjo jrful po morju, ki je bilo gladko kakor steklo. •Zapuščamo jo, ali ne?» je Crawshay vpra-šaL Kapitan je prikimal. Brada in lasje so mu bili vlažni in obraz je imel moker. V ostalem je kazal malo znakov svojega dolgega bdenja. V njegovih očeh se je izražala skrb. «Se pet milj m prišli bomo na jasno,* je f «ki ona ladja na« še vegno ^^jf7" , .Drži se nas kakor pijavka,» *eje Žlasd rio- M V vseh lekarnah po 1 L nam dal premalo prostora Mogoče >e tudi| volni odgovor. -Parnik « ameriike^a prisU-aišča ni i tovorni parnik sploh m, sicer bi ne zmogel take brzine.« -S pomočjo vaše morske karte sem pceitu-diral »tvar,» je iz avil Crawshay. in zdi se mi, da bo najbrž Blicher sam. S tisto brzojavko da je Blncher križani seru in tja in da je, ko je zadel na meglo, sliSai na« stroje.^ Kapitan si je pr žgal p^po- »Kakor veste, gospod Crawshay, m m^a na. vada razpravljati o voden u mojega parni ka a komerkoli,- je rekel, -toda vi ste prišj, k men^ s popolnimi izkaznicama m človeku dobro d«, a koga. ki mu stoji ob strani in s katerimi deliti odgovornost. Vidite moja dva topa?' Z njima bom proti SKLcheiju toliko opra\ »I, kakor da bi bila dva starinska metalna stroja. Na drugi strani pa nas Blncher lahko pulopi s par salvami. «Tako ,e,» je sogla&al Crawshay. Kako P* je s hitrostjo?» , «Ce smemo verieti našim poročilom, bomo morda iztisnili iz njega kak vozel več kot mor«j narediti, a prepozno ie, tflejtef »z:demo o; te megle bo preganjale dc anski komai za pu. škin streljaj od nas. Trikrat ah shrikrat sem že spremenil smer parnika, a zaslegovalec n vedno za nami kakor preteča smrt. lo f« vzrok, zalfaj sem tako gotov, da nas zasledi^ Blucher.» _ , , <2elite morda mojega sveta?, je vpraša Crawshay.