Naroinina mesečno 15 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 50 Lir. Ček. raS. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnica!
Novo mesto.
SLOVENEC
Izhaja vsak dan z|atra| razen ponedelfka In dneva po praznika.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega = izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milano.	H
Uredništvo In npravai Kopitar|eva 6, Lfnbllana. Redazlone, Ammioistrazionet Kopitarjeva 6, Lnbiana. Teleion 4001—4005.
Abbonamentl: Mete 15 Lire; Estero, mete 20 Lire, tdiziooe domentca, anoo 34 Lire, Eitero 50 Lire. C C. pj Lubiana 10 650 per gli abbo-namentif 10.349 per le tnierzionL
; Fllialei Novo metto.
Concesslonaria esclnsiva per la pnbbllcltA di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano.
Vojno poročilo st. 647
Letalski napadi na Tobruk in Malto
Vrhovno poveljstvo Oboroženih Sil sporoča:
V Cirenajki ogledniško delovanje in motilno streljanje na obeh straneh. Letalski oddelki so uspešno bombardirali pristanišče v Tobruku in druge prometne vozle v sovražnikovem zaledju. Zadeta je bila trgovska ladja in uničena štiri letala na tleh. Eno izined naših letal, o katerem pravi včerajšnje vojno poročilo, da ga ni, se je vrnilo.
Na Malti so letalski oddelki Osi obnovili uničevalno napade in so na tleh zažgali eno letalo in velikokrat zadeli letalske naprave na otoku.
Neko angleško letalo je v nered« vrglo nekaj bomb na otok R o d o s. Ni poročil o škodi. Na Atene in okolico jc sovražnik tudi izvedel kratek polet ter povzročil, da sta se podrli dve poslopji, dva grška državljana pa eta izgubila življenje.
Vojne izgube v februarju
Izgube v mesecu februarju in izgube, ki niso naštete v prejšnjih seznamih, za katere 60 zdaj dospele listine in imenski popisi, so:
Vojska in milica: V Severni Afriki: padlih 2G8, ranjenih 398, pogrešanih 2112.
Rusija (peti 6eznam): padlih 40, ranjenih 723, pogrešanih 7.
Balkan: padlih in umrlih za ranami 234, ranjenih 267.
Mornarica: padlih 79, ranjenih 81, pogrešanih pa 124.
Letalstvo: padlih 54, ranjenih 57, pogrešanih 23.
Java in Rangoon v japonskih rokah
Brezpogojna vdaja holandske vojske na Javi - Posledice padca Rangoona - Zaskrbljenost v Avstraliji zaradi zmag na Tihem morju
Saigon, 10. marca. AS. Vlada Holandske Indije je včeraj ob treh dala izjavo, v kateri sporoča, da je na letališču v Bandoengu pristalo japonsko letalo s posebnim odposlanstvom. Med tem japonskim odposlanstvom ter guvernerjem holandske Indije in nekaj častniki iz holandske vojske je prišlo do razgovorov. Guverner Holandske Indije je obljubil, da bo snoči po radiu dal svojim četam za-jx>ved naj odlože orožje.
Tokio, 10. marca. AS. Jaj>onsko vrhov, poveljstvo sporoča, da so japonske sile, ki so nastopale proti jedru holandskih čet pri Soerabiji in pri Bandoengu, prisilile nasprotnika k brezpogojni vdaji. Zavezniška vojska je štela 93.000 holandskih, 5000 avstralskih, angleških in ameriških vojakov. Do vdaje je prišlo 9. marca ob treh popiol-dne, devet dni zatem, ko so se japonske čete izkrcale na otoku Javi.
Bangkok, 10. marca. AS. Poročila z Jave pravijo, da so japonski oddelki zasedli mesto in pristanišče Surabaja na zahodrrem koncu otoka Jave.
Bangkok, 10. marca. AS. V indijski prestolnici New Delhiju je bilo izdano uradno poročilo, da so 6e angleške čete umaknile iz birmanske prestolnice Rangoona dne 7. marca.
Tokio, 10. marca. AS. Japonsko vrhovno j>o-veljstvo poroča, da so japonske čete, ki nastopajo v Birmi, uničile močne angleške oddelke pri Ran-goonu, zasedle mesto Pegu, nato pa so 8. marca dopoldne vkorakale v Rangoon, prestolnico Birme.
Po zasedbi Rangoona se je japonsko letalstvo polastilo štirih važnih letališč v okolici mesta.
Sindney, 10. marca. AS. Dopisnik li6ta »Sidney Herald« poroča, da so zavezniški oddelki izpraznili mesto Salamao na Novi Gvineji in da so pred odhodom uničili vse naprave. Včeraj ob 9 so jajionske vojne ladje in letala bombardirala mesto Lae na otoku. Tudi to mesto so zavezniki izpraznili, ko so uničili vse važne na-
Mnogo sovjetskih utrdb prebitih
27.000 ton angleškega brodovja potopljenega - Letalski boji v Sev. Afriki
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 10. marca. 6. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na vzhodnem bojišču je sovražnik tudi včeraj nadaljeval s svojimi brezuspešnimi napadi. Na srednjem odseku bojišča so oddelki armade in SS vkljub žilavemu sovražnikovemu odporu prebili mnogo utrdb, ki so bile urejene daleč na globino. Sovjeti so včeraj izgubili 52 letal, na naši strani pa je bilo izgubljeno samo eno letalo.
Med boji nemških pomorskih oddelkov v Ledenem morju so lorpedovke v bližini Baerenfskega otočja potopile eno sovjetsko trgovsko ladjo. Med istim bojem je bilo sestreljenih še troje angleških torpednih letal.
V Severni Afriki delovanje ogledniških oddelkov na obeh straneh. Skupin? lovskih in bojnih letal so razpršile zbiranje angleških čet in napadle sovražnikova letalska oporišča v vzhodni Cirenajki in na zahodu od Aleksandri-je. V pristanišču Tobruku so bombe hudo poškodovale veliko trgovsko ladjo. Bombe so povzročile mnogo škode tudi na letališčih na otoku Malti.
Nemške podmornice so ob zahodni afriški obali potopile štiri sovražnikove trgovske ladje s skupno 27.000 tonami in sicer med temi dve petrolejski ladji.
Angleški bombnik? so napndU neknj krajev v zahodni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo mrtve in ranjene. Eno sovražnikovo letalo je bilo sestreljeno.
Nova madžarska vlada -dosedanja zunanja in notranja politika
Budimpešta, 10. marca. AS. Zaradi stalne borzni je bil dosedanji predsednik madžarske vlade Bardossy prisiljen odstopiti. Državni upravitelj Horthy je za novega predsednika vlade in zunanjega ministra imenoval dr. Nikolaja de Kallaya. Vsi ostali ministri iz poprejšnje vlade so 06tali na svojih mestih. Novi ministrski predsednik je 6tar 55 let. V Gombo6zovi vladi je bil 4 leta minister za
f>oljedel6tvo, v zadnjih petih letih pa je vodil vodne naprave na veliki madžarski ravnini. V madžarskih uradnih krogih jx>udarjajo, da bo nova vlada 6amo nadaljevala politično 6mer poprejšnje vlade, zakaj smernice regenta Horthyja 6o še zmeraj iste, brezjx)gojna in neomajna zvestoba politiki držav Osi ter ojačenje notranje fronte z ozirom na nove vojne naloge, zaupane Madžarski
prave. Japonci so se na Novi Gvineji izkrcali 6amo 180 km od glavnega mesta Port Moresby.
Stockholm, 10. marca. AS. Po padcu Rangoona — piše »Times« — bo za Angleže najnujnejša naloga preprečiti, da mesto Lashio ne pride v japonske roke. V I.ashiu so namreč nagrmadene ogromne količine orožja, ki so namenjene Kitajski in v Londonu se bojijo, da se Japonci ne bodo obotavljali napasti to važno središče, da bi tako angleški strategiji zadali nov udarec. Glede prometa med Birmanijo in Indijo pa je »Times« zelo črnogled, ker je glavna dovozna cesta zdaj zaprta.
Tokio, 10. marca. AS. Japonske letalske sile, ki nastopajo na birmanskem bojišču, so do 15. februarja uničile 643 angleških letal. Od tega jih je bilo 364 sestreljenih v bojih, 279 pa zadetih na tleh. Ko so sc operacije razširile še na Javo, je japonsko letalstvo uničilo od 16. febr. do 7. marca 282 nasprotnikovih letal. Od tega ie bilo 55 zbitih v bojih, 227 pa zadetih na tleh. Poudarjaio dalje, da je veliko drugih letal bilo najbrž zadetih na zahodnem delu Jave, da pa stalna megla ni dopuščala točnih ugotovitev. Glede nasprotnikovih pomorskih izgub pravijo, da je bila ena križarka zažgana, hudo pa poškodovane tri druge križarke, torpedni rušilec in trije veliki parniki. Tudi za te izgube pravijo, da so najbrž večje, da pa do zdaj ni bilo mogoče ugotoviti natančneje. V prvih treh
mesecih sovražnosti je japonsko letalstvo ob sodelovanju z vojsko uničilo na raznih bojiščih nad 403 oklepnih voz, avtomobilov, lokomotiv in železniških voz.
Bangkok, 10. marca. AS. Poročila iz Avstralije pravijo, da so v avstralskih krogih v vedno večjih skrbeh zaradi naglih japonskih zmag v Sundskem morju in na Novi Gvineji. Poseben vtis je vzbudila vdaja Jave. Na malo obljudeni avstralski celini, ki jo jc vojna že prizadela, sodijo, da se jc Holand-ska Indija uklonila po komaj 57 dneh od začetka vojne, čeprav je imela voino brodovje, letalstvo in vojsko in čeprav je bila bližje Indiji ter angleškim postojankam kakor je Avstralija.
Rim, 10. marca. AS. Uradna angleška agencija poroča iz Adelaida v Avstraliji, da jc tjakaj prispel Van Mook s 14 člani indsko-holandske vlade. Zapustili so Javo in z letalom prišli v Avstralijo iz Bandoenga,
Ob prihodu je Van Mook izjavil: »Zdaj smo tu, da bi zbrali ostale sile, s katerimi bomo borbo nadaljevali. Številnim četam se je posrečilo pobegniti z Jave in zdaj se hočejo spet pripraviti za na-daljno borbo. Bandoeng je padel, toda mi se bomo borili Se naprej. Na Javi je osem japonskih divizij, torej mnogo več kakor smo mi imeli.«
Nato je Van Mook pokazal svojo nejevoljo, ker obljubljena anglosaksonska pomoč ni prišla.
Potek japonske ofenzive na Holandsko Indijo in na Javo
Tokio, 10. marca. AS. Agencija »Domei« piše v poročilu o vdaji holandske Indije, da sc je z uničenjem holandskih kolonialnih sil zrušilo holandsko cesarstvo na vzhodni polobli, ki žc obstaja od leta i602.
Holandski narod je od leta 1602 bogatel s tem, da je docela izkoriščal aziatske narode. Ta štiri stoletja holandske oblasti štejejo med najbolj žalostna poglavja zgodovine Vzhodne Azi je.
Ko sta Tajska in Francoska Indiia sprejeli japonski predlog za sodelovanje v korist miru. sc je Holandska Indija ošabno, kljubovalno in slepo pridružila sovražnikom Japonske, tako da ie bil japonski ministrski predsednik Tojo prisiljen, da je 21. januarja izjavil: »'f.e bo Holandska Indija še naprej kljubovala Japonski in sodelovala z Anglosaksonci, sc nc bomo pomišliali pobiti jo.t
Agencija »Domei« nato poudarja, da se je japonski napad proti Holandski Indiji začel prve dni mcseca januarja in prišel do vrhunca moči, ko je bila zavezniška angleško-nizozem-sko-amerikanska mornarica izločena iz boja. To se je zgodilo v pomorski bitki 26. in 27. februarja ter 1. marca na morju okrog Batavijo, Sumatre in v Sundski ožini. V tej bitki ie bilo namreč uničenih šest nasprotnih križark. med njimi težka ameriška križarka »llousc, angleška križarka, 2 avstralski križarki in še več holandskih križark ter rušilcev. V vodah okrog Jave pa je bilo potopljenih 7 nasprotnih podmornic in 8 rušilcev.
Takoj po uničenju sovražnega brodovja so se velike sile japonske vojske ob zori 1. marca smelo izkrcale na raznib krajih otofca Jave kljub hudemu sovražnemu odporu. Pri tem je ianonske sile podpiralo letalstvo, ki ie bombardiralo več vojaško važnih postojank na otoku, tako da so se 5. marca ob pol desetih zvečer japonske čete v silnem zaletu polastile Bata-vije. V vseh teh bojih so sodelovale tudi padalske čete, ki so se spuščale na otoku Celebesu 11. januarja in v Palenbangu 24. februarja.
Palenbang, najvažnejše mesto na otoku Sumatra, ki ima tudi zelo razvito petroleisko industrijo, je bil brž zaseden. Po silovitih letal-
skih napadih in bojih na kopnem, sta 20. febr. padli še mesti Tandioeng in Karang na istem otoku. I)o prvega velikega letalskega napada na otok Javo ie prišlo .3. februarja, ko so močne japonske letalske skupine hudo bombardirale Surabajo in nri tem sestrelile ter na tleh uničile 85 nasprotnih letal. Hkrati ie japonsko brodovje v morju okrni; Jave potonilo dve holandski križarki in poškodovalo iretio. Drugi letalski napad na Surabnjo je bil 5. februarja, ko so prišla v boj tudi letala japonske mornarice. ki so sestrelila in uničila 26 nasprotnih letal, med katerimi je bilo nekaj holandskih in ameriških. Medttem pa jc vojno letalstvo 7. in 8. februarja uničilo 67 nasprotnih letal v Palenbangu.
Navdušenje nad nemško zasedbo v baltiških deželah
Berlin, 10. marca. AS. V baltskih deželah objavljajo zdaj spomenice znamenitih oseb, po katerih je vidno navdušenje prebivalstva v Litva-niji, Letoniji in v Estoniji, da se je rešilo boljše-viškega jarma.
Ena teh spomenic poudarja, da so boljševiki kmetijstvo docela ugonobili, saj so pred svojim begom odpeljali vse najboljše stroje. Poleg tega navaja, da so bile stotine nedolžnih zaprte in poslane v sibirsko izgnanstvo ali pa kar umorjene. Najboljši dokaz hvaležnosti baltskih ljudstev 6e vidi po tem, da se jih je mnogo tisočev prostovoljno priglasilo za skupno evropsko borbo proti boljševizmu. Po tem je jasno, da prebivalstvo baltskih dežel ni pozabilo grozne boljševiške strahovlade. Zdaj so grozote minile in ura nove dobe pod vodstvom in zaščito Nemčije je prišla, ki bo tem deželam dala varno bodočnost.
Prepoved stavk v Združenih državah
Buenos Aires, 10. marca. AS. Novice iz New-yorka pravijo, da bo vlada prihodnje dni izdala odlok, ki bo določal stroge ukrepe zoper stavke. Stavke bodo za ves čas vojne prepovedane.
Pregled japonskih uspehov v treh mesecih vojne
na Tihem morju
Uradno poročilo pravi, da je bilo 1182 nasprotnikovih letal uničenih, 120.009 vojakov ujetih, 80.000 mrtvih
Tokio, 10. marca. AS. Japonski cesarski stan je tlanes objavil uspehe, ki so jih japonske čete dosegle v treh mesecih, odkar je vojna izbruhnila.
V hipu, ko je bila vojna napovedana, so japonske kopenske sile v tesnem sodelovanju s pomorskimi silami silovito napadle na raznih krajih in se ob jiod.pori letalskih sil polastile trdnjave Ilongkonga 25. januarja. Kmalu potem je padla Manila, filipinska prestolnica. Na Malaji so japonske 6ile navzlic velikim težavam napadle in na raznih krajih uničile nasprotne sile ter |x>tem celotno trdnjavo Singapoore prisilile k vdaji, potem ko so bile tri najvažnejše točke anglo-ameriške obrambe po-gaž.ene. Hkrati so japonske čete zavzele vojaško važne točke, Guam, angleški in holandski Borneo, s tem. da so prerezale sovražno obrambno črto. Potem so prekoračile mejo v Birmi, drugi oddelki pa so se izkrcali na holand-
skem otočju. Pri Bandoengu in Surabaji so bile ogromne sovražnikove pomorske sile uničene, nakar jc 9. marca prišlo do popolne ustavitve sovražnosti na Javi.
Uprava in vzdrževanje miru v zasedenih deželah se razvija v redu in ljudstva sodelujejo z japonskimi silami.
Po vojni napovedi se jc izkazalo, da je polet japonskih vojakov in častnikov na višku. Zaradi skrbne zdravniške pomoči so juponske čete pri odličnem ztlravju.
Vojni u«pehi do 7. marca pa so tile:
1182 nasprotnih letal je bilo uničenih ali sestreljenih, vendar za 247 od teh ni podatkov; 592 okleipnih vozov, 1404 topov, 4653 strojnic, okrog 90.000 pušk, 16.545 motornih vozil, 510 železniških voz in 767 ladij je bilo zajetih. Vrli I tega je bilo ujetih 120.000 vojakov. 80.000 Da jih je obležalo na bojiščih.
Redno življenje v Bataviji, prestolnici Jave
Tokio, 10. marca. AS. Iz Batavije, prestolnice Jave poročaio, da so bile odprte velike in male trgovine in da je trgovski promet običajen. Občutek nezanesljivosti, ki se je pokazal takoj po zasedbi, je docela izginil zaradi japonske izjave, da bo življenje v mestu potekalo redno, če sc bodo meščani pokoravali zapovedi japonskih oblasti. Zaradi neposrednega japonskega posega, je izginil tudi strah pred plemenskimi boji med Indonezijci in med Kitajci.
Oklic Filipincem za sodelovanje z Japonsko
Tokio, 10. marca. AS. General Emilio Riccardo, ki ga imajo za očeta gibanja za neodvisnost Filipinskih otokov, je poslal iz Manile po radiu oklic, v katerem vabi vse Filipince naj sodelujejo z Japonci pri obnovitvi otočja. Zlasti se je obračal na vojake, ki se na polotoku Batangas še upirajo pod poveljstvom Amerikancev. General je dejal, da bo dan, ko je Japonska napovedala vojno Združenim državam in Angliji, prišel v zgodovino kot začetek nove dobe za Filipine.
Nasprotje med ameriškim in angleškim javnim mnenjem
Buenos Aires, 10. marca. AS. Dopisnik lista »Nacion«, Ortiz Echague poroča iz Washingtona, da vlada v ameriški javnosti hudo nezadovoljstvo zaradi načina, kako vodijo Amerikanci vojno na Tihem morju, Dopis tudi podčrtava razdor med ameriškim in angleškim javnim mnenjem, zakaj čeprav je vojna nedeljiva, ne kažejo Amerikanci nič žalosti zaradi padca Singapooreja in Batavije, Angleži pa nc razumejo ameriške žalosti zaradi položaja na Havajskih otokih in na Filipinih.
Napetost med Anglijo in Sovjeti
Stockholm, 10. marca. AS. Londonski dopisnik švedskega lista »Svenska Dagbladet« javlja, da je med Sovjetsko Rusijo in Veliko Britanijo v poslednjem času prišlo do napetosti, Sovjeti bi radi dejansko sodelovali tudi po vojni in imajo zahteve, ki se zdijo ostalim zaveznikom prevelike in v nasprotju z določili atlantskega dogovora. Švedski dopisnik pravi, da je Anglija v nerodnem precepu: eli naj se loči od sovjetskega zaveznika, ki ji jc potreben, ali pa naj opusti misel na jamstva, ki jih je prevzela z drugimi državami. Po dopisnikovi sodbi je odhod ameriškega poslanika Wynanta v Washington v zvezi s tem vprašanjem. Velika Britanija bi rada vprašala svojega ameriškega zaveznika za svet, preden bi se odločila iako ali iaku,
Uradni
Uvedba enotnega obeda v gostinskih obratih in ureditev prodaje in potrošnje mesa
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291.
glede na svoje naredbe z dne 7. oktobra 1941-XIX št. 124, z dne 29. oktobra 1941-XX št. 140 in z dn* 15. decembra 1941-XX št. 177 in
smatrajoč za umestno, spremeniti doslej veljavno ureditev porabe živil,
odreja:
Člen 1. V gostinskih obratih se uvaja enotni obed za večerjo ob sobotah ter za kosilo in večerjo ob nedeljah.
Člen 2. Enotni obed je sestavljen takole:
a)	testenine v juhi ali 6ante,
b)	obrok sočivja ali zelenjave,
c)	obrok sadja,.
pri čemur je izključena postrežba z mesom kakršne koli vrste in priredbe, z ribami, z jajci ali s 6irom.
Člen 3. Razveljavlja se točka e) člena 3. naredbe z dne 7. oklobra 1941-XIX št. 124 o prepo-vedi oddajati ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih juhe s testeninami ali rižem ali z drugimi raeioni-raninu živili za zakuho.
Člen 4. Cene za obede iz naredbe z dne 29. oktobra 1941-XX št. 140 6e znižujejo sorazmerno z manjšo vrednostjo obroka iz točke b) gornjega člena 2., kolikor se nanašajo na jed s prilogo iz člena 2. naredbe z dne 7. oktobra 1941-XIX št. 124.
Člen 5. Člen 1. naredbe z dne 15. decembra 1941-XX št. 177 se spreminja takole:
Meso 6e sme prodajati ob naslednjih dnevih: ob sobotah in nedeljah: goveje meso (vštevši telečje), ob jionedeljkih. torkih, sredah in četrtkih: gnjati, prekajeno svinjsko meso, tlačanke in klobase vobče, ifon^sko meso in perutnina; ob torkih- 6veže svinjsko meso. ovčje in kozje meso; ob vseh dneh v tednu: drobovje, kunčje meso, dlaka6ta in pernata divjačina.
Člen 6. Prvi odstavek člena 4. naredbe z dne 16. decembra 1941-XX št. 177 se spreminja takole: Restavracije, gostilne in krčme in drugi gostinski obrati smejo oddajati jedila, pripravljena z mesom, samo ob dneh iz gornjega člena 5., ko je dovoliena prodaja tlike vrste mesa, izvzemši pri večerjali ob sobotah ter pri kosilu in večerji ob nedeljah, za katere je jx> predpisih člena 2. te naredbe prepovedana jiostrežba z mesom kakršne koli vrste in priredbe.
Člen 7. Vse tej naredbi nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe se razveljavljajo.
Člen 8. Za kršitve določb te naredbe se kaznujejo. če ni dejanje huje kaznivo, prodajalec in kupec, kakor tudi obratovalec gostinskega obrata in gost upravno jx> posebnem postopku, določenem v naredbi z dne 26. januarja 1042-XX št. 8, v denarju od 100 lir do 1000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev.
Poleg tega se lahko odredi tudi začasni ali trajni odvzem obrtne pravice.
Člen 9. Ta naredba stopi v veljavo dne 14. marca 1942-XX.
Ljubljana, dne 5. marca 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko fiokrajino: Emilio Grazioli.
Sprememba območja nekaterih zdravstvenih občin
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja t941-.\IX št. 291,
glede na zakon bivše jugoslovanske države o »fdravstvenih občinah z dne 27. februarja 1930.,
smatrajoč za jjotrebno, da 6e spremeni območje nekaterih zdravstvenih občin v okrajih Črnomelj in Kočevje in
f>o dobljenem mnenju jx>krajin6kega zdravstvenega sveta,
odreja:
Zdravstveni občini Stari trg pri Črnomlju 6e priključita občini Dragatuš in Vinica 6 sedežem uradnega zdravnika na Vinici.
Zdravstveni občini Fara pri Kostelu 6e priključi občina Kočevska Reka s sedežem uradnega zdravnika v Novih selih.
Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 3. marca 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
m mi—w.mmmmmmmmmmammt^mmmmmmmt
Daniele Vnrč:
Kitajska in njeni diktatorji
I, Pekino
Ker sem bil osem let na Daljnem vzhodu, in mogoče zaradi tega, ker sem objavil 3 knjižice o orientalski zgodovini, sem zaslovel kot strokovnjak za ta del sveta in da se vsaj malo razumem v tem kaosu, ki vlada v novi republiki. Vprav jaz sem pred leti priznal v imenu Italije novo republikansko Kitajsko. Zato so v začetku leta 1927, ko je napredovanje nacionalističnih čet proti osrednjim provincam ustvarilo napet položaj in polno nevarnosti za življenje in koristi tujcev, v Riniti začeli misliti, da bi me poslali tja dol namesto Ccruttiia, ki je bil premeščen v Moskvo. Glasovi o tem so mi prihajali na uho z različnih strani in nekega hitra sem prejel šifrirano brzojavko; še preden sem io dešifriral. sem uganil za kaj gre: ukaz o odhodu v Peking.
Sprejet sem bil pri Vladarju in Duceju. Oba sta mi povedala, da ie položaj na Kitajskem zelo nejasen. Duce je še dodal, da ga moram tnkoj po prihodu v Peking o vsem natančno informirati.
Odpotoval sem zvečer in se v Bariju vkrcal na ladjo. Družina mi ie pozneje sledila s čezsibirsko železnico. Zena me ie spremila na postajo Termini, kjer so se zbrali številni tovariši k slovesu. Ghigi mi ie obljubil, da io bo spremil domov. Kolikokrat sva se že ločila na postaji in kolikokrat sem prepotoval polovico ali pn ves svet, preden sva se zopet sešla!
Vlak ni imel spalnega voza, vendar so mi prihranili ves oddelek, v katerem smo se dobro namestili jaz, upravnik hiše. ki je potoval z menoj, pes Pitou in psica Arabella.
Naslednji dan sem se vkrcal za dolgo potovanje po morjih. Na parniku Venezia so poto-
razglasi
Imenovanje članov odbora za rodbinske doklade
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
glede na 6vojo naredbo z dne 9. februarja 1942-XX št. 26 o poslovanju Posebne blagajne za izplačevanje rodbinskih doklad in
glede na predloge prizadetih ustanov odloča:
Odbor za rodbinske doklade iz člena 18. naredbe z dne 9. februarja 1942-XX št. 26 je sestavljen takole:
a)	dr. inž. Viktor Masera, odposlanec Visokega komisarja, predsednik:
b)	dr inž. Peter Carra, predstavnik Narodne fašistične 6tranke, član;
c)	cav. uff. rag. Franc Orassa, predstavnik glavnega računovodstva Visokega komisariata, član;
d)	inž. Evgen Baraga, predstavnik Inšpekcije dela, član;
e)	cav. dr. Silvi j Marchesoni, strokovnjak Visokega komisariata pri Pokrajinski zvezi delodajalcev Ljublianske pokraiine, član;
f)	narodni svetnik Eliia Vagliano. strokovnjak Visokega komisariata pr; Pokrajinski delavski zvezi Ljublianske pokrajine, član;
g)	Drago Potočnik, zastopnik stanovske organizacije delodajalcev. Član;
h)	Jurij Stanko, zastopnik stanovske organizacije delavcev, član:
il dr. Mirko Kuheli. ravnatelj Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine, član.
Ta odločba je fnkoi izvršena in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 3. marca 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio GraziolL
Rim, 10. marca, s Eden radijskih razlagalcev severno ameriškega radia, Erman Davies, je dopolnil, če 6e sme tako reči, celotno sliko položaja ne samo glede vojnih dogodkov v Vzhodni Aziji, pač pa tudi glede celotnega položaja v sovražnih državah, kjer so porazi, ki so jih zadale zavezniške sile, ustvarili razpoloženje, ki vzbuja velike skrbi odgovornim vladnim osebnostim, proti katerim se vedno bolj množe obtožbe ne samo med opozicijo, pač pa celo med tistimi, ki se zavzemajo za Roo-seveltovo politiko. Erman Davies pravi med drugim, da se razpoloženje javnosti v Združenih ameriških državah danes lahko primerja s tistim, ki je nastalo v Angliji po pndcu Singapooreja. Priznava hrabrost, ki so jo Holandci pokazali v bojih na Javi ter pripominja, da nosijo krivdo za njihov neuspeh v veliki meri Amerikanci, ker jim niso poslali pravočasno potrebne pomoči. Zakaj niso poslali takšnih okrepitev? »Če smo storili napako in če res nismo pravočasno spoznali nevarnosti — pripominja pisec — nam bo postalo jasno po vojni. Kako pa zdaj mislimo o tem, kar se je zgodilo, je jasno. V Angliji je nezadovoljstvo ljudstva imela za posledico spremembo vlade.«
Erman Davies ni hotel reči, da bi bilo treba tudi v Washingtonu nadomestiti nekatere ministre, čeprav se je predsednik Roosevelt vedno upiral, da bi odslovil ljudi, ki so mu podrejeni. Položaj je tako resen — pripominja omenjeni radijski poročevalec — da niti v tem primeru, če ne bi prišlo do sprememb v vladi, ne bo mogoče pomiriti javnosti, toda gotovo je, da bi si Roosevelt lahko olajšal svoje naloge, če bi odstranil vse tiste butce, ki so okrog njega, in preprečil, da bi imeli izola-cionisti koristi od splošnega nezadovoljstva.
Erman Davies nato opozarja na potrebo po preureditvi obveščevalne službe, ki ie do-zdai skušala pri nasprotnikih zbuditi vtis, da »poročila, ki jih dajeta vojska in mornarica, skušajo predvsem prikriti javnosti, kako težki so porazi, ki sta jih pretrpeli.« Se pred nekaj tedni je javnost smatrala, da bodo Združene ameriške države igrale vlogo opazovalca pri sedanjih spopadih in da bodo vojno na vse zadnje le dobile. To se pravi, da dosedanjih neuspehov ne upoštevajo. Javnost ne kaže, da bi bila pripravljena zadovoljiti se s čvekarijami in gledati v takšni luči na dogodke, pač pa samo ukazuje vladi, kaj bi bilo treba in kaj bi morala storiti.
Pretekli teden so bili trije važni govori. Dva sta imela poveljnika severnoameriških oboroženi sil, enega pa Donald Nelson. načelnik vojne proizvodnje. Admiral Kingher je govoril
vali tudi oficirji in mornarji, dodeljeni za okrepitev straže italijanske koncesije v Pekingu. Na krovu sta bila tudi dva misijonarja, namenjena v Hankov. Veliko noč smo obhajali na Indijskem oceanu in pred mašo ie bila spoved 162 mornarjev. Spoved se ic vršila po vojaškem pravilniku: »V vrstel Po dva poštei! Mirno!« Dva dneva zvonci na krovu niso zvonili. Obrede so naznanjali s podobno ropotuliico. kot jo nosi Harlekin; ne vem, kako sc imenuje: trik-trak ali žabica.
Potovanje iz Evrope preko Sucza na Kitajsko je zame užitek, ki bi se ga nikdar ne naveličal. Vedno me veseli, da morem obiskati botanični vrt v Singapooreiu. Tamkaj ie griček, kronan z vencem zelo visokih palm. pod katerimi vedno stojijo v krogu kot palme kitajske pestunje v belih jopah in črnih hlačah, iz bleščeče se svile. Klepetajo kakor vzgojiteljice nii vsem svetu, okrog njih pa se igrajo evropski otroci. Toda otroci v Singapooreiu so bledikavi in golšavi. ne tekajo in ne skačejo. Edino njihovo veselje ie pitanje velikih sivih opic z melanholičnimi obrazi. Opice skačejo.po drevesih, se preganjajo z otroki, in zdi se, kakor da se tudi pogovarjajo z njimi. Sredi trat dragocenih rož in številnih vrst orhidej, ene lepše od drugih, so postavljene senčnate lope, spletene iz dišečega lesa. Ob mojem prvem potovanju na Daljni vzhod sem opazil v tem vrtu velikega metulja s krili na škrice, počivaiočcga na orhideji. Roža ie bila črna, cvetni listi žametasti, metulj je bil črn, niti odtenka druge barve ni bilo na njem. Mnogokrat sem se vrnil v tn vrt v upanju, da bom spet videl črnega metulja in črno rožo. toda nikdar več ju nisem opazil. Pri nas v Italiji so rože in metulji svetlikajo v mavričnih barvah pod žnrkim soncem in ažurnim nebom. V Jropskih deželah pa vlstdntn senen in megla, nebo je svinčeno, ozračje dušeče. Belec gre v te kraje iskat bogastva, uaidc Ba česlo-krat, a za ceno zdravja.
Rok za osebne izkaznice podaljšan
Ljubljana, 10. marca.
Visoki komisariat obvešča:
Rok, v katerem morajo občin,- ukreniti vse potrebno za izdajo osebnih izkaznic osebam, ki so omenjene v odredbi Visokega komisariata z dne 24. januarja t 1. št. 7, je poduljšan do 20. marca.
—
Zadnji dnevi za osebne izkaznice
Včerajšnji torek je bil prav za prav zadnji dan, ko bi bili morali V6i moški od 15. do 50. leta že imeti 6Voje osebne izkaznice s fotografijo. Ker pa nekateri niso mogli priti po izkaznice, zato bodo vse poslovalnice oddajale izkaznice še današnjo sredo in jutrišnji četrtek, II. in 12. t. m.
Prebivalci Stožic in okolice, ki 60 oddali prošnje za izkaznice v ljudski šoli za Bežigradom in sedaj ne morejo v tamkajšnjo jjoslovalnico, dobe svoje izkaznice na mitnici na sedanji Bleivveisovi (prejšnji Tyrševi) cesti, kamor naj gotovo pridejo ponje.
Iz stare cukrarne 6e je pa f>oslovalnica preselila za ta dva dneva v mestni vojaški urad na Ambroževem trgu št. 7., 1 nadstropje, soba št. 6., kjer sedaj vsi upravičenci dobe 6voje izkaznice za ta okoliš.
Spet opozarjamo, da mora vsakdo sam priti po 6vojo izkaznico, ker 6e mora sam podpisati na izkaznico in na dva kartotečna listka vpričo uradnika, S seboj naj pa vsakdo prinese tudi kako zanesljivo li6tino, ki z njo lahko dokaže, da je upravičen prevzeti izkaznico.
Kdor pa tudi ta dva dneva še ne bi mo^el dobiti svoje izkaznice, jo bo prihodnji teden dobil v osrednjem uradu za osebne izkaznice v I. nadstropju desne hiše mestnega magistrata, torej nad trgovino mestne elektrane. Vsak zamudnik, ki bo šele prihodnji teden prišel po svojo izkaznico, bo pa moral z zanesljivimi dokazi opravičiti svojo zamudo.
o težkih nnlogah. pred katerimi sc ic znašla ameriška mornarica. General Marshall, vrhovni poveljnik kopenske vojske, pa ic priznal, da je napočil trenutek, ko je treba nastopiti, pripomnil pa je, »da sc to ne pravi, da bomo takoj začeli z ofenzivo.« Nelson je poudarjal, da jc treba vojno proizvodnjo pospešiti.
Erman Davies je s tem odkril, da takšni govori razodevajo velike spremembe, ki so nastale v zadnjih tednih. Gčividno so bili potrebni zaradi tega. ker ie bila javnost že preveč nezadovoljna. Vse do konca decembra — nadaljuje Erman Davies — so naši voditelji zatrjevali, da bo leto 1942 leto priprav, leto 1943 pa da bo prineslo končno zmago. Ta račun so naredili — končuje svoja izvajanja — na podlagi predpostavke, da bo sovražnik tako človekoljuben, da nain ne bo povzročal škode in da nc bo motil naših priprav v letu 1942 ter tako omogočil našo zmago v letu 1943. Stvari pa so se zasukale drugače. Deistva so račune prekrižnla. Amcrikanci. ki so resno vzeli prerokbe svojih voditeljev, so danes zelo slabe volje.
Obiskal sem kavčukovo plantažo, ki ic last Pirrellijev, 44 milj od Singiipooreja, onstran johorskega sultanata. Upravljajo jo Italijani in v njihovi mali knjižnici sem našel svoio knjigo novel: »Pet tigrov«. Med vožnjo sem imel priliko opaziti šestdeset rezervoarjev za nafto, na pol skritih v gozdu in njihov obseg: milijon ton goriva. Zgradila jih je »Asiatic Petroleum Cotnpanv« na lastno pobudo, čeprav je angleška laburistična vlada pod Macdonaldom izjavila, da nc bo iz Singapooreja napravila velikega pomorskega oporišča. Tvrdka ie računala, da bo slej ali prei prišla na oblast vlada z imperialističnimi težnjami. V svojih računih se ni zmotila!
Zapustivši Singapoore smo se srečali s kitajskim parnikom, last družbe Jardine & Mat-heson. preobloženega z ljudstvom, ki je zapuščalo Kitajsko. V Sanghaju ie ob našem prihodu sicer vladal mir, toda Sangliaj ne predstavlja Kitajske. Je pač Šanghaj!
Ker so bili v našem spremstvu tudi mornarji in orožje, namenjeno v Peking, smo se izkrcali brez vsake formalnosti na severnem Kitajskem, v malem pristanišču Čing-vvan-tao. V Peking sem dospel po 76 dneh potovanja. Sprejem je bil pač tak, kot so vsi tolikokrat se ponavljajoči sprejemi in odhodi predstavnikov tujih narodov. Častna straža, godba, visoke osebnosti, bele in rumene. Vse ie bilo tako kakor pred leti, da ne vem, ali nisem bil v Pekingu sedem let ali sedem dni?
Sešel sem se zopet s starimi »chers collč-gues« s poslaništev in z mnogimi kitajskimi prijatelji. Izmed nekdanjih prvih tajnikov in svetnikov na poslaništvih v Pekingu, se nas ie zdaj vrnilo na Kitajsko vseh šest kot opolnomočeni ministri. Imeli smo nekoliko zlatih vrvic več na uniformah, zato pa tudi več sivih las na glavi: sir Miles Lampson (Anglija), Martel (Francija), Yoshizawa (Japonska), MacMurrav (USA), Oudendjik (Holandija). dekan diplo-
—■iri'1'rii'i'iTini
Predstave on aalavnikiu oo 16 m 18.1», ob n«-deljah tn prazniki* ott 10.30. 14.30. 16.3P. t 1».3t
I Oživljali Časnikarja v norišnic , v muzeju zločincev in v kii bu smrti
Skrivnostno odkritje
po rnm. Kdgara Pno. v (rlnvni vtoiri 1'nnl We-liener. Film nnpetejftl od ..Franuenutoiua KINO SLOOA - TEL. '?-5<>
Slavim Soin Benelbjeva pepnitev n« filmskem platnu Eden naiviPJih filmov »e?one Noč maščevanja
Amadoo Naz'nri • lnra Calnmai, Oavaldo Valentl, Valentina Corteze Itd. KINO MATICA - TEL. ^2-4»
Z vsega sveta
Švedska
Kralj Gustav je srečno prestal operacijo zaradi ledvičnih kamenov. Operacijo je naredil znani strokovnjak za bolezni mehurja prof. Hellestrom. Med kraljevo boleznijo bo državne posle opravljal prestolonaslednik Gustav Adolf.
Bolgarija
Bolgarski Judje po najnovejšem ukrepu vlade odslej ne bodo mogli potovati z enega kraja v državi v drugega brez posebnega pismenega dovoljenja policijskih oblasti.
Po bolgarskih restavracijah od danes dalje ni dovoljeno pojesti več kakor enkrat juho, enkrat drugo jed in enkrat obrok sadja.
Madžarska
Regent Horthy je sprejel odstop glavnega župana v Budimpešti Karafiata. Na njegovo mesto je bil imenovan poslanec Homomay.
Meksika
Proti politiki mehikanske vlade so priredili demonstracije študentje v prestolnici. Pri spopadu s policijo je bila ubita 20 letna študentka.
Hrvatska
Sveta maša zadušnica za vojvodo Aosta bo jutri v zagrebški stolnici. Udeležili se je bodo člani vlade, ustaškega gibanja in diplomatski zbor.
Anglija
Proti dobičkarjem s črne borze pripravljajo oblasti nove odredbe in kazni. Ti ukrepi bodo sporočeni šele konec tedna. Listi domnevajo, da bo najhujša kazen za črnoborzijance dosmrtno prisilno delo, če pa ta kazen ne bo zadostovala, bi utegnili po uvesti tudi smrtno kazen. Ves tisk opominja sodišča, naj bodo neusmiljeni s tistimi zločinci, ki škodijo varnosti države.
Združene državo
Zli duh ameriške vlade, gospa Eleonora Roo-seveltova hoče zdaj dokazovati svojo politično spretnost z ojačevanjem stikov med Anglijo in Ameriko. Zdi se, da bo podjetna gospa v kratkem odpotovala v Anglijo, da bo dihala zrak, ki je drugačen od tistega, kakor ga je v Ameriki ustvarila usodna Rooseveltova politika.
Odločne ukrepe zoper stavke misli izdati ameriška vlada ter stavke za ves čas vojne prepovedati. Napovedujejo tudi, da bo odstavljen dosedanji minister za delo gospa Perkins, ker ni znala narediti reda.
matskega zbora, in moja malenkost. Imenovali so nas »The Old Firm«, ustanovljena že 1912. leta.
Vlad na Kitajskem pa je bilo toliko, da nismo vedeli, komu je treba izročiti poverilne listine. Sele dve leti pozneje sem jih izročil Čangkaišku v Nankingu. V severni Kitajski je ob mojem prihodu vladal Čan-tso-lin, ki si je prav tedaj, priznan le od nekaterih tuchunov, t. j. vojaških guvernerjev provinc, nadel naslov generalissima. V dnevnik sem zapisal ta dogodek 11. junija, takole:
Včeraj ie Can-tso-Iin postal generalissimus. Nek krajevni dnevnik ie obiavil njegovo fotografijo, ko sedi, prižigajoč si cigareto, v svojem kabinetu. Naslov ie bil takle: »Naprej po smernicah Mussolinija«. (Vsak kitajski general sanja o tem, da bi postal kitajski Mussoiini.)
Dogodek so proslavili s čajanko, na katero so bili povabljeni tudi tujci, a brez žena Ogromen vojaški pomp ie spremljal to slav-nost. Ceste so bile zastražene s postrojenimi četami in vzdolž vse poti, po kateri ie stopal generalissimus, ni bilo mogoče stopiti iz hiše niti iz trgovine. Tako je bilo v prejšnjih časih, ko je cesar šel molit k nebeškemu oltarju. Kakor tedaj, so se tudi včeraj množice zbrale na križiščih. Diktatorjev avtomobil je bil eden izmed velikanskih vozil, ki imaio poleg običajnih stranskih žarometov šc velikega srednjega, toda namesto tega je bila postavljena strojnica. V \Vai-čao-piiu, kjer ie bil sprejem, so bila stopnišča in dvorane polne vojaštva, oboroženega s pištolami tipa Mnusser.
Okolje ie bilo popolnoma zapadnjaško: velika palača v modernem stilu je bila zgrajena pred tridesetimi leti. ko je cesarica Tzu-ilsi hotela dostojno sprejeti princa Henrika Pruskega. Postregli so s hladnimi pijačami, tudi t>u evropsko, z običajno oranžado in običajnimi jedmi.
rDalje.)
Ameriška javnost ter vojni položaj na svetu
Nezadovoljstvo nad porazi in nad Rooseveltom je vedno hujše
Tužnega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša dobra mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
Marija Bernard
posestnica
danes ob 5. uri zjutraj po kratki bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 78. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 12. marca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Jerneja ulica 5, na mestno pokopališče.
Novo mesto, dne 10. marca 1942. Žalujoči: Marija, hči; Rudolf, Oto, Drago, Bruno, sinovi - in ostalo sorodstvo.

Napori ženskega Fašija za stanovanjsko kulturo
Pomembno tekmovanje med delavskimi in kmečkimi ženami
Ženski faSijo deluje v Ljubljani žele dobrega pol leta, vendar je v tem času že zajel s svojo organizacijo ne samo mesto Ljubljano, ampak tudi vso pokrajino. Poleg vsestranskega udejstvovanja na socialnem polju je z uspehom izvedel organizacijsko delo, potrebno za ustanovitev prvega odseka, namenjenega kmeticam, najemnicam in poslom, torej kmetskim gospodinjam, in drugega odseka, ki zbira delavke v tovarnah, delavke na domovih in v gospodinjstvu. V oba odseka se je vpisalo že izredno lepo število članic. Odsek, namenjen kmetskim gospodinjam, je naiel najlepši odziv v podeželju, v mestih pa so delavke z razumevanjem in hvaležnostjo sprejele pobudo ženskega fašija in se organizirale v odseku.
Ženski fašijo je sedaj priredil med vpisanimi članicami pomembno tekmovanje, ki naj pomaga vzgojiti med njimi čut za lepoto in čistoto domače hiše. Članice naj tekmujejo med seboj v tem, katera bo imela najbolj lepo urejeno hišo na zunaj in najbolj snažno in čisto na znotraj. Tako skuša navajati organizacija svoje članice k stanovanjski kulturi in higieni. Seveda imajo vse članice dovolj časa, da si urede svoje domove tako, kakor mislijo, da naj bodo urejeni, ko bi prišla ocena. Natečaj za najlepše urejene domove se bo zaključil 15. marca. Nato bo posebna komisija pregledala domove članic, ki so se prijavile za tekmovanje in ocenila najboljše uspehe te tekme. Razumljivo je, da bo skrb gospodinj, kako čim lepše urediti svoje domove, zahtevala precej truda. Toda neglede na to, da bodo s tem trudom same ustvarile na svojem domu bolj prijetno okolje, v katerem se bo ugodneje počutila vsa družina, čaka lepo število tistih, ki bodo v svojih prizadevanjih uspele, še polno nagrad. Ženski (ašijo je namreč namenil vsem, ki se bodo pri tekmovanju dobro odrezale, številne nagrade. Nagrade obsegajo sama koristna in praktična darila, ki bodo znova pomagala gospodinjam olepšati dom in jim olajšale delo v gospodinjstvu. Med nagradami so najrazličnejše kuhinjske potrebščine, tako kuhinjska posoda, porcelanasti servisi in steklena posoda. Lepi so darovi, ki obsegajo namizno perilo in druge najrazličnejše gospodinjske potrebščine. Ko bo končana ocena domov, bodo najboljše ocenjene gospodinje prejele te nagrade, ki jih bodo gotovo še bolj podžgale pri nadaljnih naporih za dosego čim lepšega in prijetnejšega doma.
Druga akcija, ki jo je izvedel ženski fašijo, je glede na sedanji čas, ko moramo vsi skrbeti, da na lastni zemlji pridelamo čim več, prav posebnega pomena. Med poljedelske in gospodinjske delavke, včlanjene v obeh odsekih, deli zavoje najvažnejših vrtnih semen. Vsega skupaj bodo dobile poljedelske in gospodinjske delavke brezplačno 3000 zavojev semen. Z njimi bodo gospodinje lahko koristno povečale donos svojih vrtov. V mesecu maju bo nato zopet posebna komisija pregledala vrtove in ugotovila, katerim članicam se je posrečilo čim lepše in čimbolj koristno obdelati domači vrt. Tudi te čakajo primerne in lepe nagrade. Nagrade obsegajo največ potrebščine, ki bodo gospodinjam omogočile, da bodo še bolj izkoristile svoje vrtove in zboljšale njihovo zemljo.
Samopreskrbi delovnega ljudstva z najpotrebnejšimi živili je namenjena tudi naslednja, zlasti za podeželje izredno važna akcija ženskega fašija. V vseh okrajih Ljubljanske pokrajine, tako v Logatcu, Črnomlju, Kočevju, Novem mestu in tudi v Ljubljani sami ustanavlja ženski fažijo plemenske postaje za zajčjerejo in kokošjerejo. Za sedanje
čase so najprimernejše kokoši, ki pridno nesejo. Zato bi bilo prav, da se čimbolj razširijo le kokoši take pasme, ki so znane po velikem številu jajc, ki jih znesejo na leto. Za zajčjerejo pa so najprimernejše pasme, ki so skromne v prehrani in ki dajo poleg mesa tudi dobre kože. Prednost imajo seveda zajci, ki hitro zrastejo, torej razne vrste orjakov, saj zajčje meso lahko odlično pomaga prebivalstvu pri prehrani. Ženski fašijo bo torej osnoval pet rejskih središč v vsej pokrajini. Na teh rejskih središčih bodo postavljeni vzorni kurniki s plemenskimi petelini in kokošmi. Poleg tega bodo na teh rejskih središčih razdeljevali gospodinjam jajca za valjenie. Prav tako bodo vsa rejska središča dobila kletke za zajce in plemenske zajce, ki bodo najprimernejši, da se uvede in razširi za naše razmere najugodnejša zajčja pasma. Rejska
središča bodo že letos spomladi začela » tem delom in bodo na razpolago članicam ženskega fa-s')a v vseh zadevah, ki se tičejo reje malih živali.
Neglede na te pomembne akcije, ki jih ženski fašijo začenja po vsej pokrajini, je še izredno važno njegovo delo na socialnem polju. Zaupnica ženskega fašija gospa De Vecchijeva s svojimi požrtvovalnimi sodelavkami vedno rada priskoči na pomoč, kadar koli sc članice obračajo nanjo. Pa tudi sicer prihajajo žene in matere v najrazličnejših tegobah po nasvete in pomoč. Posebno važno je delo ženskega faSija, kadar posreduje v korist družinam, ki jih je zadela nesreča, tako da so brez lastne krivde dobile stanovanjsko odpoved. Selitev sredi zime je težka in nerodna že za premožne, nekaj strašnega pa za nepremožne, ki ostanejo lahko na lepem brez strehe nad glavo. Druga taka važna panoga je posredovanje ženskega fašija v prid brezposelnim družinskim očetom in brezposelnim materam, ki so 6 svojim delom in zaslužkom vzdrževale družino. V vseh takih primerih je ženski fašijo že neštetokrat z uspehom posredoval in zato tudi žel najglobljo hvaležnost mater in žena.
Žalna slovesnost v ljubljanski stolnici ob priliki maše zadušnice za pokojnim vojvodom d'Aosta. Pod kupolo je bila postavljena žalno okrašena tumba, ob kateri je stala častna straža sardinskih grenadlrjev. Maše zadušnice so se udeležili najvišji predstavniki vojaških in civilnih oblasti
Značilnost časa
Gospodarstvo
Italijanske banke. Banca commerciale Italiana izkazuje za lansko leto čistega dobička 36.92 (36.43) milij. lir, iz česar bo delila zopet 4 %. — Credito Commerciale, Cremona, Milano je lani zvišal glavnico od 40 na 50 milij. lir, čisti dobiček zna 7.92 (5.45) milij. lir, dividenda pa 8.5 (9) odstotkov. Banka namerava zvišati glavnico na 100 milijonov lir, delničarji bodo nove delnice vplačali v gotovim v 4 letih. — Banca di Roma izkazuje za lansko leto čistega dobička 19.8 (15.67)
Babnopolje - kraj z največ padavinami
Ljubljana, 10. marca.
Meteorološki zavod je pred leti organiziral vremnsko opazovalno 6lužbo tudi v Babnem-polju, kraju, ki je dobro poldrugo uro pešhoje oddaljen od Starega trga pri Ložu in dobrih 6 ur od postaje Rakek. Je to planota popolnoma kraškega značaja. Zanimivo je tudi, da se nahaja tam v bližini tudi en izvirek Ljubljanice. Tamoš-nja vremenska opazovalnica točno in marljivo zaznamuje vse dnevne vremenske pojave v splošnem, tako padavine in temperaturo. Po vseh dosedanjih vremenskih zapiskih je dognano, da je Babnopolje v Ljubljanski pokrajini kraj, zelo !>ogat na padavinah, toda tudi kraj, kjer vlada poleti hudo pomanjkanje vode in suša. V gotovih mesecih pa tam pade izredno mnogo dežja.
Vremensko poročilo babnopoljske opazovalnice n. pr. sedaj za februar navaja, da je bilo tam pretekli mesec 19 snežnih dni in da je bilo namerjeno 164.8 mm padavin. Pač ogromna množina, ko n. pr, Ljubljana izkazuje za januar in februar skupno le 123 mm padavin. Ze svoj čas smo poročali, da je letos po nekaterih kočevskih
in notranjskih krajih zapadlo do 2 m snega. V Babnempolju so ga v ravnini namerili 18. februarja 143 in 22. februarja 185 cm. Po tamošnjih gozdovih pa ga je bilo celo do 3 m. Izredno mnogo snega je bilo dalje v čabranskih krajih.
Meteorološki zavod je prejel poročila tudi iz raznih drugih krajev pokrajine. Tako javlja Mokronog, da so tam imeli februarja 22 snežnih dni s 114.9 mm padavin. Sneg je bil visok 85 cm. V Robu pri Velikih Laščah je bilo februarja 20 snežnih dni s 119.6 mm padavin. Sneg visok 95 cm. V Horjulu so imeli februarja 13 snežnih dni s 61.6 mm padavin. Snežna plast 72 cm padavin. Snega pa le 55 cm.
Naj naposled omenimo še neko zanimivost! P o t r es v Novem mestu! Novomeški vremenski opazovalec je sedaj poslal meteorološkemu zavodu kratko poročilo o potresu, ki med drugim pravi: »V ponedeljek, 1. marca, ob 22.20 zelo močan, edini potresni sunek. Čutili so ga tudi drugi ljudje v Novem mestu in okolici. Trajal je 7 do 10 sekund. Omet na dimniku je odpadel. Podzemeljsko bobnenje je bilo slično brzovlaku, ki vozi čez kak železniški most.«
milij. lir in bo predlagana tudi za lansko leto dividenda 4 %.
Dogoni za klavno živino. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: dne 16. III. 1942 v Žužemberku za govedo in prašiče; dne 17. III. 1942 v Novem mestu za govedo in prašiče; dne 17. III. 1942 na Rakeku za govedo in prašiče; dne 18. III. 1942 na Vrhniki za govedo in prašiče; dne 18. III. 1942 v Ljubljani za govedo in prašiče.
Likvidacija Obrtne banke v Ljubljani. Likvidatorji Obrtne banke v Ljubljani sklicujejo zbor upnikov dne 16. marca ob devetih v prostorih Obrtne banke. Upniki morajo izvoliti 4 likvidatojre. Če ne bo prisotnih dovolj upnikov, bo novi zbor 20. marca. Upniki morajo prijaviti svoje terjatve do banke v treh mesecih računajoč od sedaj objavljene likvidacije.
Avtocesta oh 46. vzporedniku. Te dni so začeli, kot piše »Eco di Roma«, ponovno govoriti o načrtu velike avtomobilske ceste, ki bi šla vzporedno s 46. vzporednikom. Ta cesta bi se začela v Bordeauxu, nato šla skozi 6everno Italijo in prešla na Hrvatsko, od tam v Belgrad, nato v Bukarešto, končna točka pa bi bila Odesa. Ta cesta bo velikega pomena za nekatera obmorska pristanišča severne Italije, ker jim bo dajala največji stik z balkanskim zaledjem.
Zagrebška podružnica Ljubljanske kreditne banke se je odpovedala zaščiti, kakor poročajo iz Zagreba, ter bo izplačevala vse vloge v smislu na Hrvatskem veljavnih predpisov.
Zvišanje diskonta v Grčiji. Julija 1941 je znižala Grška narodna banka eskont od 6 na 5 %, sedaj ga je pa s 1. marcem zvišala od 5 na 6 7», obenem je zvišala lombard na 7 % ter diskont za kmetijske zadolžnice od 4 na 5 %.
Ceno na Hrvatskem. Če vzamemo cene na Hrvatskem v avgustu 1939, dobimo za indeks življenjskih stroškov na Hrvatskem naslednjo sliko: za december lanskega leta: živila 247.8, oblačila in obutev 261.4, stanovanje 160.3, kurjava in razsvetljava 185.4, dočim znaša splošni indeks
On Je sedaj ugleden privatni nameščenec z dokaj zadovoljivo plačo. Rumenolasec s ščetinastimi brki in debelo okvirjenimi očali. 2e nekaj let je poročen. Soproga je deset let starejša od njega, kar marsikoga preseneti. Ko pa izveš, koliko je prinesla s seboj, se ti zdi stvar bolj razumljiva. On jc namreč kljub vsej svoji romantiki ln velikopotezni obnovitveni miselnosti kot otrok moderne dobe hladen računar v vseh stvareh, torej tudi zakonskih. Kakor pravi, smatra zakon najprej za tvegano kupčijo, za negotovo gospodarsko špekulacijo, potem pa za kuliso, za katero lahko skriješ ta ali oni izpad, ki ga ozkosrčna okolica jemlje tako rada pod mero moralnih načel. Otrok nima, in to Iz preprostega razloga, ker se to ne sklada z njegovim praktičnim pojmovanjem zakona. Poleg svoje glavne službe ima mimogrede še nekaj drugih, lažjih zaposlitev: je član tega in onega upravnega sveta, tajnik in svetovalec tega in onega zadružnega podjetja itd. Na očitek, ki bi morebiti iz tega nastal, ima pripravljen tehten odgovor, ki se glasi nekako takole: »Dragi moj, družina človeka stane!«
Drugače pa je skoz in skoz idealist ln besedni junak kavarniških omizij. Debatira o vseh vprašanjih, tudi verskih. Z vidnim uspehom se spušča cclo na polje mistike in askezc ter z občudovanja vredno spretnostjo prehaja iz najbolj kompliciranih problemov gospodarsko špekulativnega »okrogprinašanja« v najbolj delikatna vprašanja moralne teologije. Med svojimi kavarniškimi tovariši velja za stoprocentnega katoličana, ki preko vseh miscslnih tokov najde vedno trnjevo in ozko pot katoliške pravovernostl in hodi varno po njej, kljubujoč zmotam raznih nepoklicanih filozofov in teologov.
Zadnjič me je srečal in mi med drugim potožil, da vse preveč gine krščanska vdanost pri podrejenih uslužbencih.
»Morda je včasih postopanje nadrejenih preveč enostransko, rekel bi, krivično, brez ljubezni?«
Zadel sem ga v živo. Rad bi mu povedal, da so ml najbolj ogabni tisti ljudje, ki jim je krščanstvo zgolj sredstvo za čim višji kupčljski prebitek in ki za lepo poslikano kuliso krščanskih načel skrivajo umazanijo koritarstva in izrabljanja.
»Ne, ne!« je hitro odbil očitek. »Ml se vedno držimo načel krščanske pravičnosti in ljubezni.«
Ko se Je oddaljil, sem začel napeto premišljevati, ali se ta tip ljudi ustvarja iz nekega bolestnega duševnega razpoloženja ali pa iz hladne preračunanosti. Morda je oboje združeno?
Bilo me je strah, ko sem pomislil, da je teh tipov med kristjani vedno več. Prišlo ml je na misel, da bi jih klasificiral v kako miselno strujo, toda ni se posrečilo. Spomnil sem mladega moža, kako v kavarni razkazuje svojo pravovernost. Tedaj me je spreletelo: saj to je čisto preprosto! To so farizeji!
Ta ugotovitev me je hudo zadela, ker vem, da je farizejstvo kuga med kristjani.
Nazajgrede sem se ozrl v napol zastrto okno kavarne. Sredi zaključenega krožka sedi moj znanec in kakor prerok z dvignjeno roko nekaj pripoveduje. Gotovo razlaga svojim enakovrednim tovarišem vzvišene pojme o krščanski ljubezni. Morda pa je on osebno prepričan o svetosti svojega poslanstva. Morda res misli, da opravlja neko delo	itciJ-.?
Edina sreča — sem pomislil — da ga opravlja — v kavarni!
227.8 %, kar pomeni, da so se v primeri z avgustom 1939 cene povečale za 127.8 %.
Vnovčenje rekvizicijskih bonov v Srbiji. Srbsko Jinančno ministrstvo sporoča, da je rok za vnovčenje rekvizicijskih bonov, ki so jih izdala nemška oblastva po 6. aprilu 1941, podaljšan do konca marca 1942. Nadaljnega podaljšanja tega roka ne bo.
Italijanski kapital v budimpešlanski kinih. Nedavno je bila v Budimpešti ustanovljena družba za prodajo italijanskih filmov, ki je 6edaj kupila tudi večino delnic dveh velikih budimpeštanskih kinov. To je velikega pomena za italijansko-mad-žarsko kulturno sodelovanje.
Zvišanje cen železa na Hrvatskem. Prodajni urad hrvatskih rudnikov in topilnic (prejšnji Ju-gočelik) sporoča, da je dobil od urada za kontrolo cen dovoljenje zvišati cene za nazaj za dol>o od 1. oktobra do 31. decembra 1941. Cene so zvišane za 4—4.20 kun pri kg, nadaljnje zvišanje cen pa stopi v veljavo dne 1. januarja letos in sicer od 4.25 do 4.65 kun za kg.
Bivši češkoslovaški državni dolg. Slovaška jo sedaj uredila vsa vprašanja, ki se tičejo bivšega češkoslovaškega notranjega dolga. Skupni delež Slovaške na notranjem dolgu znaša 1884.2 milij. kron, od česar plača Slovaška v gotovini 400 milij. kron, ostanek pa v papirjih, ki so bili popisani na Slovaškem.
KULT8BM OBZORHIK
Donizetti: »Don Pasquale«
V	prvi polovici prejšnjega stoletja je bil Donizetti tretji skladatelj, ki je poleg Bellinija in Rossinija slovel na polju italijanskega opernega ustvarjanja. Bil je zelo plodovit; samo oper je napisal skoraj 70. Zdi se, kot bi se hotel po številu kosati z nekaterimi svojimi sodobniki (Mayr, Mer-cadante), katerih operna dela so tudi dosegla za nas nepojmljivo številko 60 oziroma 70. Razumljivo je, da pri tem ogromnem ustvarjanju ne more biti vse kleno zrno, ki bi imelo trajno vrednost. Zgodovina, ki je tudi v tej stvari nepristranska sodnica, ne gleda na številko, ampak na kvaliteto. Tako se je tudi pri Donizettiju visoka številka 70 skrčila na nekako pet del, ki se dejansko še izvajajo. Zato so se pa te opere tako ukoreninile, da bi občinstvo nečesa pogrešalo, ako se ne bi od časa do časa katera od njih pojavila na odru.
V	vrsto Donizettijevih oper, ki so dokazale svojo življenjsko sposobnost, spada tudi »Don Pas-quale«, delo, ki bo ravno letos praznovalo stoletnico svojega nastanka. Dejanje, ki si ga je po Pa-vesiju prikrojil za svoj namen skladatelj sam, je kaj preprosto: stara korenina don Pasquale se zagleda v mlado vdovo Norino, ki je pa svojo ljubezen poklonila njegovemu nečaku Ernestu. Ko don Pasquale spozna, v katero smer se nagiba njena ljubezen, se še z večjo vnemo loti svojega načrta: nečaka skuša pripraviti ne le ob nevesto, ampak tudi ob bogato dediščino. Tu vstopi v igro zviti doktor Malatesta, ki ima v nadaljnjem razvoju dejanja vse niti v rokah in uravnava zapleteno zadevo tako, da gre svojo naravno razvojno pot; staremu don Pasqualu zaigrajo komedijo: navidezno ga poroče z Norino, ki mu pa skufa »zakon« čim Solj zagreniti; končno ves obupan »pozna, da ni
rojen za ta stan, in je še vesel, da ga nečak Ernest reši ljube »ženice«. Tudi to ga preveč ne potare, ko mu zarotniki razodenejo, da je bilo vse skupaj igra, katere končni obračun mora on plačati. Donizettijeva glasba je kakor dejanje samo svetla, prozorna, gibka; poslušalca ne mori z globokimi problemi; z naivnostjo otroka razkazuje vse pestro bogastvo svojih melodij in barvitost svojega orkestra. Ritmično teče njegova glasba gladko in v nepretrganem toku. Biti pravičen njegovemu slogu v izvajanju ni tako lahka stvar, posebno še, ker stavi na izvajalce tudi precejšnje tehnične zahteve. Izvedba tega dela je bila v naši operi poverjena četvorici pevcev, ki so bili vsi na mestu. Betetto je v igri verno pogodil vse razvojne stopnje starega don Pasquala. Že njegovo igro je vredno pogledati ne glede na to, da je bil tudi pevsko izredno razpoložen. Drugoval mu je Janko kot doktor Malatesta, ki je tudi to pot svojo vlogo izvrstno rešil. Nečaka Ernesta je pel Sladoljev, ki obeta postati naša prvovrstna tenorska moč. Ima izdaten, lirično barvan glasovni material; ni opaziti, da bi mu višine delale težave; ko se v igri in tudi v petju še nekoliko sprosti, bo stopil v prve vrste naših opernih tenoristov. Izredno je zadovoljila tudi Mlejnikova kot Norina. Sicer redko nastopa na našem odru, pa zato svojo vlogo toliko bolj temeljito izdela. Njen glas je v vseh legah izenačen, v nižinah mehak, v višinah blesteč; tudi koloraturne odstavke je z lahkoto odpela. Posebno je ugajalo njeno naravno petje, prosto vseh odrskih manir, ki se po večkratnem nastopanju kaj rade primejo skoraj slehernega pevca. Tudi v igri je bila zelo dobra. Manjžo vlogo lažnega notarja je dobro odpel Jelnikar,
Dirigiral je Nelfat, ki je to stran opere lepo izdelal. Z razumevanjem se je poglobil v Doni-zettijev slog in ga pravilno interpretiral. Zbore je vodil Simoniti, režiral je Primožič. Presenetila je zaključna scena pred zastorom; najsi bo lasten donitslek ali pa kopija drugih izvedb: iz ostalega okvirja preveč izstopi in dobi značaj modernega
operetnega finala. Sceno je opremil inž. Franz. Omeniti moramo tudi jedrnati Štritofov prevod. Rezultat vseh sodelujočih je bila res lepa predstava, ki jo bomo vedno z veseljem poslušali. M. T.
Dve novi skladbi dr. Fr. Kimovca
Dr. Fr. Kimovec: Trpljenje G. N. J. Kr. po Mateju. Za mešani zbor. — Pred nekako petnajstimi leti je gospod stolni dekan dr. Fr. Kimovec komponiral dva pasijona, po Mateju in Janezu, za moški zbor; namenjena sta bila predvsem bogo-slovcem v Ljubljani in Mariboru, ko so začeli peti pasijon v slovenskem jeziku. Oba pasijona sta imela velik učinek tako pri pevcih kakor pri občinstvu, saj je v teh petnajstih letih na vsak veliki petek zvečer poslušala to Kimovčevo skladbo velika množica vernikov v stolnici.
Sedaj je gospod dekan komponiral nov Matejev pasijon, in sicer za mešani zbor, da bi s tem ustregel še želji naših cerkvenih mešanih zborov. Pri vseh njegovih skladbah se jasno vidi, da je njihov stvaritelj pevovodja, ki natančno čuti, kako je treba komponirati za vokal, kaj se z zborom dobro sliši in kaj ne. Ogiba se vseh trdot, ki tako rade prevržejo ravnotežje zbora in nikoli ne zvene čisto, melodija mu pogosto zapoje v ljudskem tonu (n. pr. št. 8. in 16.); posamezne glasove vodi kar moč samostojno, zato rad uporablja fugirane in kanonične tvorbe, kar da njegovim skladbam posebno živahnost in napetost (n. pr. št. 3, 4, 5, 6 in 12). Posamezni vzkliki ljudskih množic iz pasijona so komponirani z veliko dramatično učinkovitostjo, pri vsem tem pa je vsa skladba prav lahka in bi jo zmogel vsak naš cerkveni zbor, da je le malo bolj številen. Vsi začetki so intonančno preprosti, da lahko zbor hitro in sigurno, brez predhodnega intoniranja, vpade v dramatično dogajanje pasijona. Če hi morali pevci svojo intonacijo z muko šele iskati, ko hi se njihov vzklik že mora! razlegati po cerkvi, bi bil ves dramatičen učinek že izgubljen.
Nakup in izvedbo skladbe vsem cerkvenim zborom toplo priporočam. Cena izvodu 4 lire.
Dr. Fr. Kimovec: Videl sem vodo, št. 1. in 2. — To sta dve prav lahki skladbi, katerih prvi del je malo bolj razgiban, dočim v drugem delu prevladuje recitiranje po načinu koralnega psal-modiranja. Ob jx>manjkanju tovrstne literature, ker pač še ni dolgo, odkar je v rabi tudi slovenščina kot liturgični jezik, bo našim organistom s tema skladbama gotovo ustreženo. — Cena izvodu 2 liri.	s. V. ♦
V zbirki velikih svetovnih piscev, ki jih urejuje član Akademije Artur Farinelli, sta napovedani dve knjigi: zbirka romantičnih pripovedk Tiecka-NovaIi6a in Brentana ter Leva Tolstoja Ana
renina v prevodu vojvodinje D'Andria.
Ka-
Vnuk Smail age čengiča — hrvatski učenjak.
Vsak pozna Mažuraničev ep Smrt Smail age Čengiča, malo jih pa ve, da je vnuk tega muslimanskega junaka epa poslal hrvatski učenjak. To je bil Safvet beg Bašagič (vnuk po materni stranil), ki je bil znani lirski in dramatični pesnik, velik orjentalist ter visoka muslimanska osebnost v Sarajevu. Po gimnaziji v Sarajevu je končal orien-talno akademijo na Dunaju. Pred prvo svetovno vojsko je bil profesor arabskega in turškega jezika v Sarajevu, po vojski je pa postal kustos Orien-talne zbirke na Balkanskem zavodu pri Deželnem muzeju v Sarajevu. Znan je bil tudi kot literat, ie bolj pa kot učenjak. Matica hrvatska mu je izdala mnogo knjig, med njimi tudi »Znameniti Hrvati Bqšnjaci i Hercegovci u turskoj carevini« (1913). Bil je urednik muslimanske revije »Behar« ter je stal med ustanovitelji muslimanske prosvetne organizacije za Bosno in Hercegovino »Gajret«, kateri je bil predsednik do 1. 1907. Umrl je 1. 1934 ter se ga sedaj Hrvati spominjajo kot enega med najuglednejšimi Hrvati muslimani.
\
2)*oJ&4ie »tCHOCe
Koledar
Sreda, 11. marca: Sofronij. Škof; Krištof Milanski, spoznavalec; lleraklij, mučenec; Ev-timij, škof.
Četrtek, 12. marca: Gregor I. Vel., papež in cerkveni učenik; Teofan, spoznavalec; Peter, mučenec; kronanje Pija XII.
Novi grobovi
1 ^f" V Radomljah so v soboto 7. marca pokopali gospo Zdravko Bavdek roj. Potokar, sestro odvetnika g. dr. Iv. Potoknrja. Naj ji sveti vočna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
= Diplomirana sta bila na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Franc Klemeučič iz Dola pri Ljubljani in Joško Planinšič iz Remšuika. Čestitamo!
NOVOST
PRAVKAR
IZŠLO
Zarja stare slovenske književnosti
(Frizinški spomeniki v zarji sv. Cirila in Metoda) Spisal dr. Fr. C.R1VEC 63 strani. Kart. 18 L., broš. 12 L.
>. .. Grivčeva nova knjiga nas seznanja z mnogimi vprašanji n rv. Cirilu in Metodu ter o najstarejši slov književnosti in ima velik pomen. . ,<
(A. Breznik)
UUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
i — štipendije vojvode d'Aosta. Italijanski finančni minister Riccardi je ustanovil več studijskih štipendij v počastitev 6potnina pokojnega vojvode d'Aosta, ki bodo nosile njegovo ime. Štipendije so namenjene višjim kolonialnim študijam. Uživali jih bodo predvsem lahko bojevniki, sinovi bivših bojevnikov in afriških naseljencev.
—	Stenogralski in posebni strojepisni tečaji prično v četrtek 12. marca. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (Telefon 43-82).
—	Vodstvo salezijansk.-ga zavoda na Rakovniku v Ljubljani sporoča, da se bo pouk na II. moški realni gimnaziji na Rakovniku redno nadaljeval. Gojenci naj se zato vrnejo vsi v četrtek 12. marca popoldne, kakor smo to že fucTi sporočili pismeno. — Ravnateljstvo.
—	Močno vzgojna knjižica je tudi »Vestnik DSD< za Jeto 1941. Gospodje voditelji in ipover-jeniki so bili že opozorjeni in naprošeni, da bi blagovolili prevzeti osebno ali po posredstvu določeno število izvodov, da pridejo mladini v roke. Razdelitev knjižic je prevzela iz prijaznosti papirnica (prodajalna) Ničman, ki se nahaja seda j na Miklošičevi ccsti ob Akademskem domu. Škofijsko vodstvo prosi ponovno, tla bi gg. katehetje prilično obiskali novoopreml jeni lokal, k jer se jim bodo izročile brošurice. S tem bodo prihranili mnogo poštnih izdatkov — misijonskemu namenu. Štiridesetdnevni postni čas je kaj primeren, da se z branjem tega vestnika poživi zanimanje za mlsijonstvo, ki mora v sedanji dobi premagovati številne ovire uspešnega razvoje.
—	Za nabiralno akcijo medicinske klinike v Ljubljani sta darovala: g. dr. N. N., Ljubljana 10.000 lir, g. I.eopoM Pavlič, trgovec, Ljubljana, en električni aparat za čiščenje parketa in en električni aparat za čiščenje preprog in prahu. Obema darovalcema se interna klinika najtopleje zahvaljuje. — Predstojništvo medicinske klinike v Ljubljani.
—	Nekaj vremenske bilance. Meteorološki zavod je za prva 2 meseca tega leta zaznamoval 32 snežnih dni s 123 mm padavin. Januar je imel 12 snežnih dni s 33.7 mm padavin. Največji snežni meteži so bili 9. januarja, ko je bilo 12.2 mm padavin. Prvič je snežilo 4. januarja. Na prostem je
januarja zapadlo do 36 cm 6iiega visoko. Toplomer je vse dneve, razen dveh, kazal jutranjo in dnevno toploto pod ničlo. Dne 5. januarja smo imeli v Ljubljani zjutraj 3.2° C, podnevi pa 6.4" C nad ničlo. Prav tako na praznik Treh kraljev zjutraj 3.2" in j>odnevi 6.8" C nad ničlo. V januarju je bilo 24 mrzlih dni. Najhujši mraz je pritisnil 23. januarja, ko je bilo v mestu —25.4" C, zunaj na prostem, tako v Trnovem pa celo —28.5° C. V februarju je bilo 20 snežnih dni z 89.3 mm padavin. Snežna pla6t je dosegla višino 72 cm. Najnižja jutranja temperatura je bila v tem mesecu —16.2" C dne 13. Konec februarja pa najvišja 7.4" C nad ničlo. Od sv. Matije naprej je nastopilo južno vreme, ki še vedno traja. Sneg se je začel naglo tajati. Ljubljanica je sicer primerno naraščala, toda ni nikake nevarnosti za f>ovodnji. V soboto je močno padala sodra, v nedeljo pa je zelo snežilo. V torek zjutraj ja padla jutranja temperatura zopet pod ničlo in je dosegla —0.4" C, v jx>nedeljek je bila najvišja dnevna temperatura 2.8" C nad ničlo. Barometer je padel na 758 mm.
—	Smrtna nesreča. Železniški uradnik Ettore Biccereli, ki 6icer prebiva v Triesteju, je imel službeni opravek na Fiumi. Ko je še' na glavnem kolodvoru čez progo, ga je nenadoma zgrabila lokomotiva in ga podrla. Bil je tako hudo poškodovan, da je kmalu nato umrl.
—	Za vzgojo igralskega naraščaja pri lilmu. Vojni časi so prinesli veliko povpraševanje po filmu in vseh zahtev domača izdelava ni mogla pokriti. Radi tega je dobila uprava kinematografije dovoljenje, da odpre |x>sebne dveletne tečaje za iz-urjenje filmskih igralcev in igralk, dalje tečaje za urjenje režiserjev, izurjenje fotografov in tehničnih delavcev in še več drugih naprav, 6 katerimi bodo skušali pridobiti za filin čim več strokovno izvež-banih ljudi.
—	Mačje meso prodajal za zajčje. V Lucci je bil obsojen neki prodajalec na dve leti in šest mesecev ječe, ker je pod navedbo, da prodaja zajčje meso, prodal količino mačjega mesa. Stroga 60dba je v kraju vzbudila splošno odobravanje
Ljubljana
1 Bolničarjem(kam) Rdečega križa. Vsi bolni-
čarji(ke) Rdečega križa v Ljubljani, ki imajo bol-ničarske knjižice, se naj javijo do 20. t. m. v pisarni I. R. K. avtonomna sekcija Ljubljana, Go-sposvetska cesta 2/11, da vrnejo bolničarske knjižice ali da jih izredni komisar jx>trdi. Legitimiranje z nepotrjeno bolničarsko knjižico je nedopustno.
I Na II. moški realni gimnaziji v Ljubljani, Rakovnik, se bo začeli redni pouk v srcrlo dne 11. marca ob tri četrt na 9 po starem urniku. Ravnateljstvo.
1 Razstava v galeriji Obersnel, ki je bila te dni odprta, nudi zanimiv in zdrav razvoj naše umetnosti. Razstavljenih je nad 100 značilnih, izbranih del generacije najmlajših in mojstra Franceta Kralja. Obisk toplo priporočamo.
1 Ponovna uprizoritev misijonske drame »Puščava bo cvetela«, ki jo bo Družba za širjenje vere pripravila v frančiškanski dvorani v nedeljo 13. marca ob 5 popoldne, bo nekaj povsem novega. Marsikateri prizori so popolnoma pred rugačeni in še lepše pripravljeni kot pri zadnjih predstavah. Zato vse svoje prijatelje in znance iskreno vabimo k tej predstavi. Slikoviti prizori, napeto dejanje, borba čiste in nesebične ljubezni proti surovi sili, prelepa scena, ki je bila obenem s čisto 6vojsko ureditvijo frančiškanskega odra prav za to dramo posebej prirejena, vse to bo pustilo v vas nepozaben vtis. — Ker je jk> vstopnicah, ki so po 3 lire (prve vrste po 5 lir) že veliko povpraševanja, svetujemo, da si jih oskrbite v predprodaji pri Sfiligoju. Pri zadnjih predstavah jc mnogo ljudi moralo oditi, ker so bile vstopnice takoj razprodane. Povejte še svojim prijateljem in povabite jih! — Družba za širjenje vere.
1 Vombergarjevo »Vodo« bodo igrali danes, v sredo, ob 17.30 za red A. Ta zabavna satirična komedija z veseloigrno potezo razkriva težave okrog zgraditve vodovoda. Junak komedije je vsa vas. Dramatik je ožigosal v igri na vesel način človeške slal>osti: ničemernost, ča-stihlepnost, trmo, ki so krive, da živi vas v zdrahi. Zvijače kiparja Koprive pripomorejo vaščanom do vodovoda.
I Prvo Gluckovo delo v operi. Ch. W. Gluck, skladatelj iz dobe baroka, slovi v zgodovini operne tvorbe kot reformator opere v zvrst
dramatske opere. Po velikem številu del, ki jih je komjKiniral v tradicionalnem italijanskem opernem slogu, je bil »Orfej in Evridikat njegovo prvo reformno delo. Našo uprizoritev tega delo so pripravili: dirigent Žebre, režiser Debevec, zborovodja Simoniti, koreograf Golo-vin in inscenator inž. 1'rnnz. Evridiko bo pela Vidulijeva, Orfeja pa Golobova. To bo njen prvi veliki nastop v tekoči sezoni, v kateti smo
i o doslej slišali kot Maddaleno v Rigolettu in iatro v Prodani nevesti. — Razen omenjenih glavnih pa rt ji nastopa še Amor ter operni zbor in balet. Opera je zunanje bolj statičnega značaja, vsa nramatska razgibanost leži v izrazu in čustvovanju. Uprizoritev tega dela bo za ljubitelje Gluckove glasbe pomemben gledališki dogodek.
1 Drama pripravlja v režiji in inscenaciji inž. Bojana Stuplce mladinsko igro »Jurček«, ki jo je napisal Pavel Golia in ki je bila pred približno sedmimi leti izvajana z velikim uspehom. Bajka je na novo predelana, vanjo so vpleteni učinkoviti komični prizori s cirkusom »Čudeži, ki bodo pripravili mladini mnogo veselja.
1 Abnncnti reda Sreda bodo imeli danes, v sredo ob 17 predstavo Donizettijeve komične opere »Don l'asqual« v sledeči zasedbi: Pasquale-Betetto, Malatesta-Janko, Ernesto-Sladoljev, No-rina-Mlejnikova. Ker je Ivančičeva težko obolela, je prevzela njeno partijo Norine Mlejnikova, ki jo je pela tudi že na premieri. Notar-Jelnikar. Dirigent: Anton Neffat, režiser: Robert Primožič, inscenator: inž. Franz.
Gledališče
Drama: Sreda, 11. marca ob 17.30: >Voda«. Red A. — Četrtek, 12. marca ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt«. Red B.
Opera: Sreda, 11. marca ob i7: »Don Pa-srjuale«. Red Sreda. Četrtek, 12., ob 17: »Mada-me Butterfly«. Red Četrtek.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Rcslieva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48.
Poizvedovanja
Gospoda, ki mi je posodil »Pen k al a« na magistratu soba št. 50, prosim, naj se zglasi za-iradi vrnitve pri Souvanu, Mestni trg 21-111.
Izgubila sem uhan z modrim kamnom. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi: štu-dentovska ulica 11/1.
Izgubila se je zlata svetinjica, ki je drog spomin. Poštenega najditelja naprošam, naj jo odda v upravi »Slovenca«.
Radio Ljubljana
STJEDA, 11. MATICA. 7.30 Poročita v olovonSfinl — 7.4.'i Ita/.mi glasba. V odmoru ob 8 nnpoved časa — 8.15 1'oroftila v italijanščini — 12.15 Klavirski duot Seifprt-Ilemšnr — 12.40 Orkester Angelo De Angeli« — 13 Napoved časa in poročila v italijanščini — 1.1.15 Uradno vojno poročilo — 13.20 Orkoster pod vodstvom mojstra Adamiča — 18.50 Lahka glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Komorni zbor pod vodstvom dirigenta Sijnnea — 11.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert violoncelistn Cenila Sedlbnucrja, pri klavirju M. Lipnvšek — 17.45 Simfonična glasba — 19 Tečaj italijanščine. vodi prof. dr. Stanko I.ehen — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.1.1 Knmnnee in melodije — 20 Xapo-vad čiisa in poročila v itnlljnnSčinl — 20.-J0 Komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.4A orkestrnlna in vokalna glasba pod vodstvom mojstra Petralie — 21.30 Pogovor v slovenščini — 21.35 Godba na lok pod vodstvom mojstra Mnnna — 22.10 Koncert planistinje Oiunuino llota — 22.45 Poročila v italijanščini.
Z Gorenjskega
Kuharski tečaji za ženske. V Žirovnici eo imeli
v domu Koroške ljudske zveze kuharski tečaj, ki 6e ga je udeležilo lepo število žensk. Tudi v Bohinjski Bistrici se jc vršil kuharski tečaj, v katerega se je prijavilo toliko žensk, da 60 ga morali deliti.
Dve nesreči na Jesenicah. V kamnolomu se je odtrgal kos skale in zadel ter hudo poškodoval delavca Jožefa Tomca. Na žagi A. Čuferja je mizarski pomočnik Henrik Klinar zašel z levo roko v cirkularko in se hudo poškodoval.
Mrtvega novorojenčka so našli v predmestju Radovljice v neki gnojni jami. Trupelce, ki je bilo ženskega spola, je bilo vtaknjeno pod desko. Komisija je ugotovila, da je bilo dete živo rojeno in da se je pozneje ali samo ali po kakšni drugi okolnosti zadušilo. Za nečloveško materjo poizvedujejo.
Smrtna nesreča v Kranju. Na službeni vožnji je Herman Glančnik iz Celovca s svojim avtomo-bilom na nekem ostrem ovinku v Kranju zadel v zid. Pri tem se je tako hudo poškodoval, da je kmalu izdihnil. Ostalim potnikom v avtomobilu se ni nič hudega zgodilo.
Delo na kmetih. Po vseh večjih krajih Gorenjske so že bila ali še bodo mladinska zborovanja, v katerih pozivajo mladino k enoletnemu delu na kmetih. Mladenič ali dekle dobita na mladinskem zborovanju prijavno potrdilo, ki ga je treba natančno izpolniti in dva dni po zborovanju opremljenega s podpisom staršev oddati pri občinskem kmetovalcu. Čez kakih osem dni sledi potem vpoklic na zbirališče. Na zbirališču preišče
l©ve cerkve na periferiji rimskega mesta
Na ta način 60 do leta 1938 uredili 36 novih župnij in 2 podžupniji za 400.000 vernikov. Pri tem 60 preosnovali tudi 21 že obstoječih župnij in jim predrugačili, to je zmanjšali obseg. Istočasno 60 odpravili 4 mestne župnije sredi mesta, ker niso imele več jDomena. Polovico župnij upravlja svetna duhovščina, polovico pa redovniki. Kljub tem spremembam je pa v Rimu še vedno 21 fara, ki imajo nad 20.000 vernikov, ena (jezuitska fara 6V. Belar-mina) pa ima celo nad 40.000 duš.
Skrb za okoliško prebivalstvo
Rekli smo, da pod rimsko škofijo 6pada tudi še kakih 100.000 vernikov iz rimske okolice, ki jih ni mogoče šteti k mestnemu prebivalstvu in ki tudi niso vključeni v navedeno župnijsko organizacijo. Ti ljudje so raztreseni daleč jx> rimski Kampanji z redkimi večjimi strnjenimi naselbinami. Papeška ustanova je mislila tudi na te vernike in je zanje orgaiizirala nedeljsko in prazniško službo božjo. Ponekod 60 bile že cerkve, čeprav zanemarjene Po drugih okoliških seliščih so pa najeli prostore, jih opremili in spremenili v pomožne kapele in tjakaj prihajajo iz Rima miševat duhovniki v6ako nedeljo. To 6lužbo opravljajo povečini prostovoljno razna semenišča, papeški kolegiji, redovne hiše in verski zavodi, ki so si večidel kar med 6eboj porazdelili dušno pastiretvo v okolici mesta. Redno se z mašo praznujejo tudi prvi petki v mesecu. Vsako leto je za veliko noč misijon, ki naj pripravi vernike na velikonočni prejem zakramentov. Mestna Katoliška akcija, posebno pobožne ženske, pa 60 prevzele nalogo, da hodijo okoliške »♦roke poučevat v krščanskem nauku in jih pripravljat na prvo sv. obhajilo. Zelja je, da bi okoliški verniki tudi veliki teden mogli prisostvovati verskim obredom, da bi imeli 6V. mašo na veliki
četrtek in križev pot na veliki petek. Leta 1938 je bilo opravljenih v mc6tni okolici okrog SO.OCO velikonočnih obhajil, velikonočni misijoni pa so bili na 90 krajh. Kjer se pa organizira nova župnija, tamkaj potem itak farna duhovščina prevzame vse dušno pastirsko delo. Papeška ustanova tudi skrbi, da se med okoliške vernike zastonj razdeljujejo rožni venci, molitveniki, evangeliji, 6V. pi6mo in drug nabožni tisk.
Socialno skrbstvo
Že iz dosedaj povedanega vidimo da je papeška ustanova za zidanje novih cerkva zelo na široko zamišljena. Prevzela je v 6Voje področje tudi del socialnega skrbstva, ker 6e zaveda, da je nevednost in revščina tista dvojna f>ot, po kateri 6e moderno brezboštvo v naših dneh 6kuša polastiti ljudske duše in jo zavesti v 6voj tabor. Posebno mladina je izpostavljena velikim nevarnostim in je boj zanjo najhujši. Papeška u6taiova se zaradi tega prizadeva oskrbeti mladini dober verski jx>-uk v Katoliških učnih in vzgojnih zavodih, pripraviti jih pa želi 6 primernim stanovskim poukom tudi za bodoče poklicno živlejnje. V novo organiziranih okrajih deluje nad 100 verskih ustanov, večina redovnih, ki se brigajo za mladinsko skrbstvo in otroke predvsem poučujejo v krščanskem nauku in bogoljubnem življenju. Največji delež imajo pri tem redovnice. Razen tega je še kakih 15 šol za šivanje, ki jih vodijo sestre, več zavodov za učenje jezikov, mnogo otroških zavetišč, hiralnic, zavodov za zanemarjeno mladino, obrtnih šol, itd. To delo je zelo razčlenjeno in posega jako globoko v družabno življenje.
Končno izdaja papeška ustanova za zidanje cerkva tudi mesečnik »Vita Parrochiale« (Farno l življeniel, ki ga razdeljujejo med vernike župnijski
uradi. Liet je namenjen predvsem staršem in njihovemu pouku, kako naj skrbe za otroke in jih varujejo pred versko in moralno škodo. Mesečnik 6e ti6ka v velikih množinah. Za pouk preprostega lju6tva feo namenjene majhne brošure, ki obravnavajo posamezna verska vprašanja (Zakaj hodim k spovedi, nezmotljivosti paf>eža, o vicah, o odpustkih, papež in Italija, protestantizem, Sv. Evharistija itd.). Potem izhaja mesečna znanstvena revija »Fi-des«, ki 6e peča z apologetičnimi vprašanji in je namenjena izobražeicem, v prvi vrsti duhovščini. V založbi te revije izhajajo tudi znanstvene publikacije vensko-apologetične vsebine, deloma izvirna italijanska dela, deloma pa prevodi iz drugih jezikov. V6ako leto izide ena knjiga. V isti založbi izide vsako leto tudi Družinski koledar, ki ga brezplačno dele družinam in ki opozarja vernike na skrivnosti cerkvenega leta.
Papeška ustanova za zgradnjo cerkva v Rimu je tako v dobrih desetih letih opravila ogromno delo, s katerim je po širokopoteznosti komaj mogoče primerjati kako drugo ustanovo iz najnovejše cerkvene preteklosti. Toda mesto ra6te kar naprej in ustanova bo tudi v bodoče našla še mnogo dela. Veliko 6i prizadevajo za poglobitev verskega življenja in za pospešeno cerkveno organizacijo v že ustanovljenih farah. V načrtu so še nove cerkve in nove fare. Velik pobornik lepo uspevajočega dela je sam predsednik, kardinal Fr. Marchetti Sel-vaggiani, ki 6e osebno zelo zanima tudi za podrobno delo in je zlasti velik prijatelj moderne stavbar-ske umetnosti, kakor se je srečno uveljavila pri najnovejših cerkvah na rimski mestni periferiji. Prvi in največji mecen ter pospeševatelj tega veličastnega dela pa je papež Pij XII., ki nadvse uepešno nadaljuje, kar je započei njegov prednik.
(Konec.)
vse zdravnik. Vsak dobi prijavno karto, ki jo odda v Altgau-u pri kmetu. Tam jo potem opremijo z naslovom in pošljejo nazaj, kjer pride v kartoteko, po kateri vodijo oskrbovanje po poveljstvu v Radovljici.
Iz Gorizije
Pastirsko pismo kneza in nadškofa Margottija za letošnji postni čas. Nadškof Karel Margotti opozarja v letošnjem pastirskem listu na težko čase, v katerih živimo. Kristjanu je v takih časih potreba duhovne tolažbe. Najlepšo in najglobljo tolažbo pa bomo našli v daritvi sv. maše. Vendar, česar človek ne pozna, tega ne more vzljubiti. In verniki dandanes velikokrat ne poznajo bistva in dobrote sv. daritve. Temu hoče nadpastir v svojem postnem pismu odpomoči. V izklesanih besedah razlaga zato bistvo in pomen daritve sv. maše na eni strani, na drugi pa dolžnosti vernikov za jsobožno prisostvovanje pri sv. maši. Poglobitev pojmovanja sv. maše bo razjasnila marsikomu nedeljsko dolžnost, ga pa tudi sjiodbudila do večkratne in vsakdanje udeležbe. Iz razlage o občestvu svetnikov pa konec pisma poziva nadškof svoje vernike ne samo k sv. maši, pač pa tudi k temu, da bi prispevali z darovi za sv. mašo v prid živim in mrtvim. Sv. maša druži župnijo v eno občestvo, druži pa tudi žive in mrtve v občestvo svetnikov, v čemer je poleg duhovnih zadev za nas tudi del končne tolažbe, tolažbe, ki sega onkraj groba. To pastirsko pismo je res to-lažilno, ker nam jasno kaže, da je bistvo naše tolažbe v življenju evharistije in sv. maše, obhajila in daritve.
Smrt uglednega odvetnika. Dne 4. marca je nenadoma umrl odvetnik grof dr. Claricini, ki jo bil vodja pravnega oddelka pri sodišču. Pokojnik je bil v stalnem stiku s kmečkim prebivalstvom in je na svojem mestu pokazal veliko Človekoljubnost in razumevanje za potrebe kmečkega stanu ter je nadaljeval lejio tradicijo goriškega plemstva, ki je na upravna mesta pogosto postavilo razgledane in širokogrudne može. Večna luč blagi d uši I
Iz Hrvatske
Voditeljice ženske usiaške mladine na obisku v Italiji. Voditeljice ženskih U6taških organizacij 60 6e mudile poldrug mesec na študijskem potovanju v Italiji, kjer so bile gosti italijanske liktorske mladine. Po končanem študijskem potovanju so 6e vrnile v domovino. Po vrnitvi v Zagreb 60 bile 6prejete pri Poglavniku, kateremu so poročale o lepih vti6ih, ki so jih dobile jxiv6od v Italiji.
Poglobitev kulturnih stikov med Hrvatsko in Romunijo. Radi jx>globitve kulturnih stikov med Hrvatsko in Romunijo, 6ta tako zagrebški, kakor bukareški radio pričela prirejati V6ak teden jx> eno hrvatsko odnosno romunsko uro. Ob teh urah bodo z obeh radijskih postaj govorili o političnih in g06f>odarskih vrednotah obeh narodov, zastopniki hrvatskega odnosno romunskega javnega življenja. V Zagrebu je začel to kulturno manifestacijo znani minister dr. Lorkovič, v Bukarešti pa podpredsednik romunske vlade Mihael Antonescu.
Potresni sunki na Hrvatskem. Dne 26. februarja so ob četrt na sedem zjutraj čutili v Travniku več potresnih sunkov, ki so pa k sreči povzročili samo manjšo škodo. Ljudstvo je bilo zelo vznemirjeno ter je pričelo zapuščati 6voje domove, misleč, da bodo prvim 6unkom sledili še novi in hujši.
Poglavnikovo darilo za glavnega nadzornika Werlina. Poročali smo že, da je Hitler podaril Poglavniku tudi lep avtomobil znamke »Mercedes«. Avtomobil je pripeljal v Zagreb glavni nadzornik za avtomobilski promet v Nemčiji, VCerlin, kateremu je Poglavnik izročil kot svoje darilo v znak priznanje za uspehe, ki 6i jih je pridobil za razvoj nemškega avtomobilskega prometa, ča6tno bodalo 6 posvetilom.
Iz Srbije
Najetje posojila za nakup živil. Po vzoru nekaterih drugih sibskih mest je tudi niška obema najela pri svojih meščanih posojilo 16 milijonov dinarjev za nakup živil za siromašne sloje. Kljub razpoložljivim denarnim sredstvom je pa bil dovoz živil v zimskih mesecih precej otežkočen zaradi slabih prometnih zvez. Zato je niški župan pozval vse premožnejše meščane, naj priskočijo na pomoč z živili ali pa denarjem tako občini kakor tudi slabše 6ituira-nim slojem.
Promet med Belgradom in Zemunom. Bivša jugoslovanska rečna plovba je od 5. marca vpo-stavila redni promet med Belgradom in Zemunom z brodom, ki vozi v bližini prejšnjega pontonskega mostu.
Razdeljevanje premoga siromašnim družinam. Uprava rudnikov »Tresibabac, »Podvisc in »Soko« je na predlog ravnatelja Aleksandra Blažeka sklenila dati na upanje po tono premoga okoliškim siromašnim družinam. Premog bodo družine plačale, kadar bodo mogle.
Poziv vodje nemške narodnostne skupine v Banatu. Okrožni vodja Briicker je pred dnevi prečital na belgrajskem radiu poziv voditelja nemške narodnostne skupine v Banatu dr. Janka Seppa, ki v svoji poslanici bodri svoje 60-rojake na še večje sodelovanje v vseh ograni-zacijah, da bo njihov položaj prišel pov6od še do večjega izraza.
Uredba o klavnicah v Srbiji. Srbska vlada je pred kratkim izdala novo uredbo o klavnicah. Uredba določa, da mora imeti vsako mesto z nad 2000 prebivalcev svojo moderno, V6em higienskim predpisom ustrezajočo klavnico.
V	Jagodini je po krajši bolezni umrl Vekoslav Stupan, oče šahista Bogomirja Stupana in učiteljice ter pisateljice Milice Stupanove. Na pokopališče so ga spremili V6i člani tamošnje slovenske kolonije.
Kontroliranje cen tekstilnih izdelkov v Belgradu. Glavni opolnomočenec za gospodarstvo v Srbiji je glede na stalne pritožbe o previsokih cenah tekstilnemu blagu da'l pregledati cene blagu v glavnih belgrajskih tekstilnih trgovinah. Povsod je ugotovil, da 60 trgovci zvišali ceno tekstilnemu blagu skoraj za 200 odstotkov. Lastnike vseh takšnih trgovin so odpeljali v zapor, njihove trgovine pa zaprli za 14 dni.
V	Belgradu je umrl inšpektor belgrajskega poštnega ravnateljstva Adolf Tipan. Pokopali so ga na belgrajskem novem pokopališču. Za-dušnica za umrlim je bila v katoliški cerkvi na Kotež-Neimarju.
Zanimiv naravni pojav pri Belgradu. V Višnjici pri Belgradu, ki leži na gričevju desne donavske obale, 60 v zadnjem ča6u ljudje opazovali, da 6e je na več mestih pričela sesedati zemlja. Tuintam so v notranjosti zemlje čuli tudi votlo bobnenje, ki je bilo posebno močno zadnje dni. Ko je bobnenje v osrčju zemlje prenehalo, 6e je površina zemlje na več mestih na široko razklala. Nastale razpoke so požrle nad štirideset hiš in nad deset tisoč vinskih trt. Cerkev je 06tala nepoškodovana, vse hiše okoli nje 6o 6e pa porušile.
Zima na Poljskem
Ugledni italijanski dnevnik »Corriere della Sera« je objavil ta dni zanimiva opažanja svojega sotrudnika g. Curzia Mala-parteja s potovanja po Poljski. G. Malaparte je poslal uredništvu omenjenegu dnevnika dopis iz Krakova. V njem med drugim pravi:
Strašna zima vlada letos po neskončnih poljanah, ki se razprostirajo v obliki velike pahljače od Visle proti vzhodu. Termometer niha med 20 in 25 stopinjami pod ničlo. Prav danes je pokazal Merkurjev steber kar 26 stopinj mraza! Strašna je letošnja zima, ki je že tretja zima, odkar traja vojska! In zato so mi prijatelji in znanci prav resno odsvetovali, naj prekinem potovanje v tem mrazu po tej mrzli deželi.
Res je težko potovati sedaj v tej zimi po teh krajih, ki se sedaj imenuje s francosko besedo »Generulgouvernement«. To besedo so uvedli Nemci, ko so osvajali Poljsko — prav za prav tiste dele Poljske, ki so ostali še izven meja nemškega Rajha. Pa je prav zima naj-
primernejši čas za presojanje in opazovanj ljudstva, njegovega žitja in bitja. Na poletj se naše opazovanje obrne v naravo in njene lepote. Čudovita je v teh krajih pomlad, ko se nenadoma razlije mehka svetloba, po deželi, ki ie polna sladkih vonjav in skrivnostnih glasov. Nehote vam pričara tisočletne pravljice in zgodovino starih rodov, ter vas odmakne od stvarnega opazovanja.
Toaa zima na Poljskem je kruta in brezčutna, ne pozna usmiljenja, ne pozna odmora, zima vas drži v ravnotežju in vas uravnoveša k stvarnosti. Mickievicz pravi, da zima na Poljskem človeku izprašuje vest. In res je prav ta strašna zima, ki nas sili k razmišljanju o vsem, kar nas obdaja. Tihota zime nam daje priliko, da se poglobimo v svoj položaj, da razglabljamo o svojih načrtih, da se uživimo v bistvo
tega ljudstva, da se zavemo, da je prav ta dežela velike važnosti za razvoj nemške vojske na vzhodu, kajti vse ceste, ki vodijo na vzliod,
vodijo čez Poljsko.
Ta položaj nalaga poljskemu ljudstvu prav posebno nalogo (ne mislim tu na njegove narodnostne težnje, temveč zgolj na življenjske koristi poljskega naroda), saj je rešitev Poljske prav tako odvisna od izida vojske proti Sovjetski Rusiji, kakor vsa ostala Evropa. In že se opaža, kako poljsko ljudstvo čedalje bolj razumeva odredbe nemškega vodstva.
Naj omenim, da Poljska zame ni nova dežela. Poljsko poznam že dolgo. Novi vtisi ne
morejo motiti mojega razumevanja za sedanji položaj ljudstva in krajev. Saj sem preživel na Poljskem več kot leto dni, in sicer ob času
boljševiškega vdora na Poljsko leta 1920. Lahko rečem, da poznam dodobra ves položaj poljskega ljudstva. Moje današnje bivanje v tej deželi je prav za prav le vrnitev v to deželo. In tako presojam položaj resno in s spoštovanjem na spomin, ko sem prvikrat prestopil tla Poljske.
Poljska je bila takrat izmučena, poražena, izkrvavela zaradi vojne, ki je divjala štiri leta na njenem ozemlju: ruske, nemške in avstrijske čete so se bojevale na njenih tleh. Trope zbeganega ljudstva so begale po cestah, trgih in ulicah. Ljudem je gorela groza in lakota iz prestrašenih oči. Vasi in mesta so bila porušena, niše opustošene, ljudstvo žalostno in shujšano.
Leta 1919, meseca oktobra, sem prvikrat obiskal mesto Krakov. Spomin na vtise iz tistih dni me navdaja še danes z grozo. Danes pa imam vtis, da prenaša poljsko ljudstvo svojo nesrečo z mirnim dostojanstvom, kar mu priznajo tudi nemške oblasti. Kdor bi mislil, da je poljsko ljudstvo zaradi svoje nesreče obupano in malodušno, bi se zelo motil. Ljudstvo niti danes ne obupuje, temveč se mirno udejstvuje pri svojem delu v prid skupnosti. Politika »Burja« se vodi v popolni skladnosti s poljskim judstvom. Disciplina je dostojanstveno vzgled-na, bodisi v podeželju, kakor v Krakovu, ki je glavno mesto današnjega Generalgouvernemen-ta, čigar vodstvo se nahaja v gradu Wewel, ki mu Nemci pravijo »Burg«. V »Burgu« počivajo zemeljski ostanki poljskih kraljev; tu je grobnica Pilsudskega. Kako značilno je to!
Kar me je najbolj zanimalo, ko sem prišel v Krakov, je bilo to, da zvem, kakšno stališče je zavzelo poljsko ljudstvo nasproti vsem tem
fj
novim pojavom, in kakšni so danes odnošaji poljskega ljudstva do novega nemškega vodstva, do »Burga«. Radoveden sem bil, kako se
vede ulica in cesta, ki je vedno najbolj vidno ogledalo ljudskega razpoloženja. Toda ni šala hoditi v tem strahotnem mrazu po ulicah, v času, ko kaže termometer 25 stopin j mraza. Na nebu odseva pač sončna luč, ki sveti, a ne greje, povsod naokoli pa leži sneg, ki bleščeče odseva, da jemlje via in te ščemijo oči. Svetloba se odbija od sivih zidov hiš in pročelij plemiških palač, ki so zidane v italijanskem slogu.
Lepo je v Krakovu. Ko sem to mesto prvič videl, se mi ni prav nič zdelo, da sem prišel v tuje mesto. Saj je vse tako domače. Vse me spominja na italijansko nobleso. Zdelo se mi je, da sem doma. Nič čudnega, saj je Krakov od časa do časa menjaval svoje gospodarje, bil je zdaj v poljski, zdaj zopet v nemški posesti, ato pa ni čudno, da dela na človeka vtis, da
l
mu je ves čas njegovega razvoja kumovala italijanska kultura. Ko sem se oziral tako na okrog po tem lepem mestu, so se mi prikazovale cerkve in palače v italijanskem renesančnem slogu. Ustavil sem se pred palačo grofov Potočkih, ki je danes sedež okrajne vlade. Za moiim hrbtom stoji nemška straža, ki bije s podkovanimi petami svojih škornjev ob tlak, da si ogreje premrzle noge. Na velikem trgu Rynek, zdaj trg Adolfa Hitlerja, se prerivajo dolge vrste pešcev in voz vseh vrst. T iha, lena govorica krakovskega narečja se meša med rezko in odsekano govorico nemških vojakov. Volksdcutsche, ki so bili rojeni nu Poljskem, in so bili do meseca septembra 1939 poljski državljani, poleg teh se sliši živahno čebljanje mladih pisarniških uradnic, ki hitijo na svoje delo.
Zanimivo je tudi, da je na Poljskem zelo malo nemških priseljencev. Nemcem je strogo prepovedano seliti svoje družine v Generalgouvernement na Poljsko. Na ta način hoče nemško vodstvo zmanjšati civilno upravo Poljske: dežela naj se vlada sama! Kako bo poljsko ljudstvo razumelo to potezo nemške vlade, boin poročal kasneje. Za danes naj zapišem še sledeče: Včeraj zvečer sem bil v neki poljski kavarni — Kavinrnia pani (kavarna gospa), ki se nahaja v prvem nadstropju neke stare palače v ulici Sv. Janeza, zdaj Johannesgasse št. 11. Ta kavarna je najbrž najlepša in najbolj obiskana kavarna v Krakovu. To kavarno pose-čajo stari gospodje Poljaki, malomeščani in pa gospe iz tistih krogov, o katerih ne moreš z gotovostjo reči, ali spadajo med plemstvo ali med meščanstvo.
Ta kavarna predstavlja bolj krožek kot kavarno, in je najbrž posnetek nekdanje pariške kavarne »Cafe Madame«, ki se je nahajala za
časa de Musseta ob cesti d'Antin. Okna kavarne ne gledajo na cesto, temveč na dvorišče neke gosposke palače.
Okrog mizic se gnete polno gostov. Pohištvo iz časa Louisa Filipa je razvrščeno po treh velikih sobah. Stene so okrašene s pozlačenimi štukaturami in slikami, katerih okvirji pa so že močno odrgnjeni, tako da se vidi na okvirjih bela podlaga iz mavca. Mračna luč odseva s starinskih ogledal in pada na ponošene obleke gostov in na pričeske gospa, ki niso počesane po najnovejši modi. V kotu kavarne je sviral
Maskirani italijanski top na ruskem bojišču.
goslač, stoječ ob zaprtem klavirju. Sviral je skladbe, ki so jih svirali po poljskih kavarnah že pred dvajsetimi ali tridesetimi leti, ki pa so še danes priljubljene. Ponajveč so to francoske popevke, dunajski valčki, ki so bili na Dunaju v modi, ko je Strauss nosil še kratke hlačke. Gostje poslusajo to godl>o, medtem ko se nekateri ogledujejo v napol oslepelih zrcalih, drugi berejo ali pa kramljajo z nutakaricami, ki so zelo čedno oblečene, ki nosijo svilene nogavice in si med nagovorom ogledujejo prste na svojih rokah in — poslikane nohte. Druge natakarice se prerivajo med mizicami, kadijo cigarete in se prav po žensko zdolgočaseno ozirajo po ljudeh. To niso poklicne natakarice, temveč ženske, ki so se iz nižjih plasti ljudstva dokopale
do sedanjega položaja. Gostje se obračajo na te ženske z veliko vljudnostjo, kakor do resničnih gospa.
Žensko, ki mi jc servirala čaj, sem vprašal, kako uspeva podjetje, in ako imajo veliko gostov.
»Helasl« mi je odgovorila prav no francosko, »časi so hudi, ne le da sc malo zasluži, večkrat je treba dodati tudi iz lastnega žepa.«
»Zakaj pa ne zaprete lokala?« sem jo vprašal, »kdo vas sili, da se posvečate poklicu, ki nc nesel«
>Kdo nas sili? Nihče. Pa je potrebno, da človek nekaj dela. Vsak izmeti nas je dolžan delati in prispevati za skupni blagor domovine!« mi je orlgovorila »gospa«.
V kraljestvu fine mehanike
Koliko tehta pika na i? Ultratehtnica za desetmilijoninko grama Ura, ki kaže desettisočinke sekund
Za zmeraj je minila doba, ko je imela v gradnji strojev poglavitno vlogo mera s colami. Če so bili prej strokovnjaki ie s tem silno zadovoljni, če se je izdolbenje kakega parnega cilindra tako posrečilo, da so mogli stisniti samo tanek novec med cilinder in odbijač, tedaj zahteva današnja serijska gradnja strojev tako stopnjo natančnosti, ki se bori še za majceno napako ene stotinke milimetra. S posebno natančnimi merili, z mikrometri in merilnimi stroji, utegnejo v gradnji strojev določiti celo napake za eno tisočinko milimetra. S tem pa je za graditelja strojev dosežen višek natančnosti. Še kaka višja stopnja je sicer mogoča, vendar ni potrebna.
Milimeter se razdeli na 800 delov
Če zadošča inženirju pri gradnji strojev natančnost 1 stotinke milimetra, tedaj pa deluje moderni fizik z merami, ki so spričo inženirjeve stotinke milimetra v istem razmerju, kot je sedanja stroje-gradba spričo prvih časov parnega stroja. Tisočinko milimetra razdeli fizik na nadaljnje tisočinke milimetra in mu je ena teh tisočink milimetra, torej ena milijontinka milimetra, merilo, s katerim more delovati pri svojem fizikalnem raziskovanju. Seveda so pa velikega pomena znanstveni merilni načini, ki jim mora biti kos mehanik finih del, ki izvršuje razen orodja za najdrobnejše merjenje, tudi še najrazličnejše priprave in merila za kemike, fizike, astronome, mornarje, letalce in druge.
Kako natančna so vsa ta dela, naj nam pove nekaj navedenih zgledov iz delavnice takega mehanika za najfinejša de!a. Najprej moramo omeniti troje plošč iz kremena, ki naj bi služile za preskušanje kotov, krivulj itd. Pri debelini 4 cm, imajo plošče 25 cm premera. Najprej je bilo treba obrniti vsako ploščo zase, potem vse tri druga z drugo, in sicer tako, da je bila plošča 1 obdelana na plošči 2, plošča 2 na 3, nato plošča 3 na 1. Na ta način dosežejo popolnoma ravne plošče, medtem ko prej, ko so brusili samo dve ploskvi, ni bilo moči doseči take ravnine. Ker je bilo treba paziti, da se plošče ne bi segrele, so bili med delom potrebni odmori. Ker je treba še poslednje napake odstraniti z drgnjenjem z roko, tedaj je proizvodnja takih plošč jako zamudna. Pri preskusu se je izkazalo, da plošče sicer niso bile popolnoma revne (takih plošč sploh ni moči doseči), vendar pa ni bilo več napake, kot za stotinko dol-
žine svetlobnih valov. Splošno razumljivo se pravi to, da «o bile plošče obdelane do 6 milijontink milimetra natančno. S kasnejšimi preskušnjami se še dožene, če in za koliko so se plošče kaj premaknile. S takimi ploSčami preskušajo majhne in najmanjše dele, kakršne uporabljajo pri merilnih napravah letalskega orožja v sedanji vojni.
Višek fine mehanike tvorijo tudi tisti stroji, s katerimi proizvajajo mreže, ki jih uporabljajo za preskušanje mikroskopov in za določanje dolžine svetlobnih valov. Najprej smo imeli za to majhne, ravne steklene plošče, kamor je bila začrtana z demantom taka fina mreža vzporednih črt, da jih s prostim očesom sploh ni bilo moči videti. Šele pod mikroskopom se je fina meglica razdelila na neskončno fine črtice. Te mreže pa so zdaj še izpopolnili. Z nekim strojem je moči zarisati na ploščo 800 delnih črtic na širino 1 milimetra. Dcmant stroja se po vsaki črtici porine za 1 osemstotinko milimetra dalje. Priprava (kakor kake sani), kamor je demant vprežen, mora biti na svoji poti pori-njena za to majceno razdaljo skozi vretence. Vsa ta naprava je tako občutljiva, da jo more močno ovirati celo toplotno izžarevanje človeškega telesa. Zatorej jo morajo imeti v posebnem prostoru, kjer je do največje natančnosti zmeraj ista temperatura.
Že miligram je tako majcen utež, da jo je treba prijemati s pinceto. Za kemika pa je včasih še ta utežica prav velika utež, zato mora razdeliti miligram še na tisoč delov, da dobi manjšo enoto in sicer 1 mikrogram (1 mikrogram — ti-sočinlta miligrama = milijontinka grama). Dejansko se miligram ne da tisočkrat zmanjšati, saj že majhna pika na i iz črnila tehta 1 mikrogram. Pri tehtanju prav majhnih količin ravnajo zdaj tako, da na tehnični prečnici premikajo zatikalke jezdece). Tako so nedavno naredili Ultra-tehtnico, ki so z nio tehtali predmete, ki so imeli »največjo težo« 30 gramov in so jih stehtali z natančnostjo do desetmilijontinke grama! Uporabljajo pa pri tem le »uteži« do 10 miligramov. Manjše »tež«« doženejo s premikanjem zatikalk. Zatikalke so narejene iz zakrivljene žice, Premikajo jih po dveh ravnilih, ki sta nameščeni a tehnični prečnici. Če premaknejo zatikalko na zadnjem ravnilu za eno zarezo, potem pomeni to spremembo teže za eno ! desetinko miligrama. Sprednja zatikalka pokaže 1 pri sleherni spremembi za eno zarezo eno stotiso-
Na leviš Bojišče v Rusiji: Hrano so prinesli — Na desni; Na nekem italijanskem letališču: Zadnji pregled letala pred noletons
činko grama. Z neko optično pripravo je moči od zunaj prebrati milijontinke grama in jih preračunati v desetmilijontinke grama.
Fina mehanika gospodari nad Oceanom
Kaj bi bile vse vožnje z ladjami brez proizvodov fine mehanike! Podmornice uspevajo večidel le zaradi natančnega delovanja svojih merilnih naprav. Tudi naprave na topovih na ruiilcih in kri-žarkah so prave pravcate mojstrovine fine mehanike. Mimo teh naprav pa ima poleg kompasa jako važno vlogo svinčnica. Medtem ko so mogli kompas zmeraj bolj izpopolnjevati, pa je bila uporaba svinčnice zmeraj ena in ista. bele z iznajdbo Behmove svinčnice, ki se je ukvarjal z njo fizik Aleksander Behm deset let, se je glede tega vse spremenilo, ker temelji svinčnica na širjanju zvoka (zvoka se v vodi širi s hitrostjo 1435 m, a v eraku s hitrostjo 330 m v sekundi) in tako traja merjenje vodne globine 5000 m samo sedem sekund, prej pa je trajalo 25 minuti
Navažnejša naprava pri Behmovi evinčnici jc kratkodobno merilo, ki se da z njega prebrati tudi desettisočinka sekunde. Sestoji pa iz plošče, ki počiva na osi, ki je vdelana v rubinih. Ta plošča ima no neki točki svojega roba majhno kla-devce, spodaj pa je magnet. Če je električni lok sklopljen, potem potegne magnet kladevce plošče tako nase, da se nategne vzmet pred kladevcem. Pri tem se plošča na levo obrne, čim pa je električni tok prekinjen, pa porine pero kladevce spet navzgor in s tem hitro zavrti ploščo na desno. Nasproti prvega magneta je drugi magnet, na čigar kladevcu je z vzmetjo pritrjena zavorica. Rob plošče je na tej točki naježen in čim se zavorica dotakne plošče, se takoj zavre. Dokler je drugi magnet pod vplivem elektrike, leži kladevce z zavoro ob magnetu. Če pa ni več elektrike, pa vzmet dvigne kladevce in pritisne zavoro k naježenemu robu plošče. Če sta oba magneta hitro drug za drugim brez elektrike, tedaj se bo plošča naglo zavrtela krog svoje osi malo na levo ali pa na desno. Svetlobni žarek, ki se dotakne na osi pritrjenega zrcala in ki ga ta odbije, se zaaiblje sem in tja in omogoči na posebni številnici branje časa. ki se da do desettisočinke sekunde natančno določiti.
Kdor hoče piti vino, ga mora prinesti v gostilno s seboj
Na Danskem že dalje časa čutijo precejšnje pomanjkanje alkoholnih pijač. Zato danes ni prav nič več čudno, če prinese v gostilno gost s 6«boj vino in ga popije za gostilniško mizo Razni klubi v Kopenhagenu so ta problem rešili tako V6ak član je prinesel z doma nekaj 6Voje zaloge alkoholnih pijač, katero sedaj počasi in »racionirano pospravlja« v klubu.
Cerkev prestavljajo na drugo mesto skupno s pokopališčem
Italijansko mestece Pontechionale v Piemontu bo v kratkem dobilo vodovod. Ker leži tamošnja cerkev 6 pokopališčem 1600 m visoko, 60 nameravali prvotno inženerji iz higienskih ozirov ločiti vodo od pokopališča z debelim cementnim zidom. S tem pa ljudje niso bili nič kaj zadovoljni ter 6e bolj ogrevajo za misel, da bi raje prestavili na drugi kraj vse grobove in tudi 6amo cerkev. Tako bodo sedaj inženerji tudi storili.
Narodna slovaška stranka na Madžarskem
Voditelji slovaške narodne manjšine na Mad žarskem so v Budimpešti ustanovili slovaško r.. rodno stranko.
Proslava tritetnice obstoja slovaške republike
Ob triletnici obstoja slovaške republike pripravljajo na Slovaškem več kulturnih razstav, na katerih bodo prikazali kulturni razvoj Slovaške od ustanovitve republike do današnjih dni. Slovaška vlada pa pripravlja izdajo posebne >slovaške knji-sre«, za katero bodo napisali prispevke voditelji slovaškega političnega, kulturnega, vojaškega in gospodarskega življenja.
Franceico Perrli
82
Neznani uienec
Zgodovinski roman U Kristusovih časov. Prevedel dr. Jota Lovrenčii.
»Glej, Simon, tisti, ki čaka 6amo na gospodarjev ukaz, da opravi 6Vojo dolžnost, ni dober hlapec. Pridni služabnik ve, kaj mora delali, in dela že navsezgodaj in je vedno na nogah. Kakšno za-služenje bi imel, če bi čakal prihoda kraljestva, da bi potem delal dobro in izpolnjeval postavo?«
»O, seve,« je rekel iarizej z zaničljivo baha-v 061 jo, »a jaz sem izpolnjeval postavo iz svoje notranje potrebe in ne mogel bi mi očitati, da sem prestopil le enega izmed vseh štiri 6to predpisov učenikove postave. Ker pa je že Janez govoril o bližnjem prihodu Mesija in oznanjaš ti skorajšnji nastop božjega kraljestva, 6em želel izvedeti kaj določenega o času prihoda, zakaj v resnici ne vidim še znamenj, ki bi se morala prikazati, preden pride.«
Jezus 6e je nasmehnit.
»Večkrat stopiš tudi ti. Simon,« je rekel, »pod večer na mestno obzidje in vidiš, kako rdijo pod nebom na obzorju oblaki. Lejio vreme bo, praviš in si vesel; ali pa vidiš, kako podi tam doli iznad Sredozemskega morja jug oblake, in praviš: Dež bomo dobili. Kako le, da poznaš bo obiskih znamenja za vreme, a znamenj okoli 6ebe, ki oznanjajo božje kraljestvo, ne vidiš?«
Simon je osuplo in nejevoljno zgrbančil čelo. Videl je ljudstvo, ki se je gnetlo ob stenah in pred vrati, kako je kar viselo na Jezusovih ustnicah in večkrat odobrujoče zašumelo, in ni vedel, kaj naj bi odgovoril nenavadnemu gcstu, ki je moral poznati njemu neznane zaklade modrosti.
»Učenik,« je rekel čez trenutek oklevanja, »ne mara se pa ne razumeva, ker ti misliš eno, a jaz drugo. V čem misliš, da obstaja nebeško kraljestvo?«
»Glej,« je odgovoril Jezu6, »nebeško kraljestvo je podobno trgovcu, ki gre in išče dragocene bisere in ko najde katerega, ki 6odi o njem, da je najlepši, proda V6e, kar ima, in ga kupi. A glede znamenj, kaj naj ti rečem ?Ti misliš, da pride kakor kak po[>otnik na 6vojem velblodu ali kakor mitničar, ki trobi. Ne, Simon, 6 teboj je in je med vami vsemi, a nihče ga ne opazi.«
Zmeden se je Simon premikal na 6vojem prostoru in mislil, kaj bi ga še vprašal, ko je nekaj novega prevrglo njegove načrte. Med radovedneži, ki so prišli, da bi vicfeli Jezusa, 6e je nenadno prikazala neka oseba, ki je takoj vzbudila med njimi odpor in so ga izražali z mrmranjem. Bila je Miriam iz Magdale, proslula ženska, ki 60 jo v Jeruzalemu vsi poznali.
Ko je Simon videl, da se bliža, 6e je od ogorčenja 6tresel in, ker so jo imeli za neči6to, jo je mislil kar takoj napoditi. Pa ga je prekanjena misel zadržala.
»Zdaj bomo videli,« je rekel sam pri sebi, »če bo takoimenovani prerok uganil, kdo je ta ženska.«
Miriam je bila. kakor bi hotela zapeljati mladega preroka, o katerem se je toliko govorilo, oblečena v razkošno haljo, prepasana z zlatim trakom in imela čez la6e smaragdno mrežico, v rokah pa alabastrno posodico. Sedla je na prag dvorane in zdelo se je, da z drhtečim hrepenenjem pričakuje, kdaj bi Jezus pogledal proti njej.
Res. Jezus jo je opazil in poklical:
»Miriam, neko darilo imaš zame. stopi bliže!«
. Ženska se je začudila, kako da jo je neznanec, katerega ni še nikdar videla, poklical z imenom, 6e približala in ni 6e mogla ustavljati 6voji ginje-
nosti. Pokleknila je k njegovim nogam in jih ihteč objela.
»Gospod,« je šepetala in še drhtela od joka, »ali se r.e bojiš, da bi postal nečist ob moji bližini, ali ne vidiš, da sein grešnica?«
Nasprotno, prišel 6em, da le pokličem,« je odgovoril Jezus in jo ljubeznivo pogladil po njenih prelepih zlatih laseh. »Od danes boš ljubila samo mene in jaz te ne bom zapustil, kakor so te drugi tvoji ljubimci, zakaj ljubezen prihaja iz duše in gre v dušo in je iz večnega življenja.«
Ženska ga je osuplo gledala in objemala njegove prašne noge. Ker 6o bile od vročine in dolgih poti po Galileji vse razjedene, je odprla alabastrno posodico in mu jih začela maziliti z dragocenim oljem. Ofiojen vonj 6e je razširil po dvorani in še na cesto.
»Ali me pripravljaš že za pogreb?« je vprašal bridko otožno Jezus.
Ženska ga skoraj ni več 6lišala. Kakor zamaknjena je šepetala:
»Gospod, zakaj si tako Hober z menoj? Samo tebe bom ljubila m šla bom za teboj, kamor koli pojdeš, da pridem tudi jaz v nebeško kraljestvo.«
Ljudstvo je mrmraje gledalo ta jsohujšljivi prizor. Judi iz Keriota, ki je prejšnje čase večkrat obiskal hišo Miriam iz Magdale, 6e je izogibal njenega pogleda in 6e je delal, kakor bi je ne bil nikdar videl, da ne bi zbudil videza, da pozna žensko, katere so se kot nečiste V6i ogibali.
Končno je Simon spregovoril, da bi izrazil splošno ogorčenje, in tudi zaradi ugleda svoje hiše.
»Učenik,« je rekel užaljeno, »pohujšanje daješ pod mojo streho. Za modrega 6e proglašaš in nisi opazil, da se pogovarjaš z javno grešnico, da jo celo zadržuješ v svoji bližini, da jo božaš in da 6i sprejel njene dišave.«
Jezus se ni vznemiril.
»Simon, nekaj bi ti povedal.«1
»Govori,« je odvrnil farizej razdraženo.
»Odgovori mi na moje vprašanje: Neki upnik je imel dva dolžnika, katerih eden mu je dolgoval pet sto denarjev, drugi pa petdeset. Ker mu ni nobeden izmed njiju mogel plačati dolga, ga je upnik obema odpustil. Kateri izmed teh dveh mu je dolžan več hvaležnosti?«
»Tisti, ki mu je bil več dolžan,« mu je dostojanstveno odgovoril Simon.
»Prav 6i razsodil,« je rekel Juzus. »Zdaj pa, vidiš to ženo? Prišel sem v tvojo hišo in nisi me poljubil, ta pa ni nehala, odkar je prišla, poljub: ljati mojih nog. Ti mi nisi poslal strežnika, da bi mi prinesel vode za noge, ta pa mi jih je s solzami umila. Ti mi nisi mazili! las, ona pa je mazilila in odišavala moje, od dolge hoje razbolele noge. Zato ji bodo odpuščeni njeni mnogi grehi.«
Miriam, ki je dotlej pazljivo poslušala pogovor med farizejem in Jezusom, se je kleče vzravnala, ko je slišala, da je Jezus namignil na njeno grešno življenje, dvignila roke in začela s prepa-denim obrazom vpiti, kakor bi bledku
»Gospod ... Gospodi...«
Potem je bušila v krčevit smeh .buljila z očmi in s penečimi 6e usti padla vznak na tla in 6e tresla.
Po dvorani se je razlegnil vzkrik groze.
»Satan... 6atanl... Obsedena jel...«
Radovedneži, ki 60 sloneli ob 6tenah, da bi poslušali učene razgovore v farizejevi hiši, so vreščeč zbežali na cesto. Simon je, ves bled in tresoč 6e od ogorčenja ukazal 6trežnikom, naj padlo odnesejo iz hiše, a nihče se ji ni upal približati. Prestrašeni so jo gledali, kako 6e je bila, in bali 60 6e, da bi se hudobni duh spravil nadnje.
»Vrzite jo na cesto!« je zavreščal Gobavec ves iz 6ebe.
Jezus je posredoval.
Spori
Pet kandidatov v borbi
za naslov državnega prvaka
Državno nogometno prvenstvo .postaja vedno liolj zanimivo. Zadnji dve nedelji je naletela se nedavno vodilna rimska enajstorica na klube, ki sc s polno pravico potegujejo za naslov državnega prvaka. To sta Juventus in Genova. Roma je moraia obakrat kloniti Pred tednom je še vodila s točko razlike, sedaj pn je njen naskok izčrpan. Z zmagami zadnje nedelje mi jo prehiteli Benečani, pa tudi Torinci. Na vrhu razpredelnice je nastala gneča in trenutno imamo vtis, da se bosta za prva mesta pulila tudi Genova in Juventus.
Po 10. kolu je v prvi nogometni diviziji naslednje 6tanje: Venezia Torino Roma Genova Juventus Brtlogna Lazio
Ambrosiana Milano Atalanta Liguria Triestina Fiorentina I.ivorno Napoli Modena
V	drugem razredu je vzbudil posebno pozornost poraz Barija, ki je izgubil tekmo proti Pescari. Podrobni izidi so bili:
V	Speziji: Spezia-Alessandria 4-: 0, v Bustu Arsi: Pro 1'atria-Savono 2 : t, v Pescari: Pesca-ra-Bari 2:0, v Padovi: Pndova-Prato 0:0, v Reggiji Emiliji: Reggiana-Vicenza 1 : 1. v Pisi: Pisa-Udinese 2 : I. v Lodiju: Fanfulla-Fiumana 3:1, v Bresciji-Luccbese 3:0 in v Sieni: No-vara-Siena 1:0.	__
Stanje v tabeli jc: Vicenza (31:7) 28 točk, Bari (26:17) 27, Padova (30:11) 26, Novara 28: 13) 23, Brescia (33:18) 24, Pescnra (26:16), Ales-sandria (26:23) 23. Fanfulla (31:24) 21, Spezia (23">0) 20. Udinese (19:26) 19. Savona (23:25), Pisa (23:33) 16, Pro Patria (17:20) 14, Fiumana (28:33), P m to (13:33) 13, Rcggiana (14:28) 11 in Lucchese (13:36) 5 točk.
Norvežani, Švedi in Finci imajo i vse rekorde v hitrem drsanju
Mednarodna drsalna zveza je objavila tabelo novih rekordov v hitrem drsanju. I osebno zanimivo pri tej tabeli je, da so postavili vse rekorde od 500 m do 10 km izključno zastopniki severnih narodov. Hans Engnestangen (Norveška) drži dva rekorda, dva je postavil Šved Ake Sevffarth, enega Charles Mathisen (Norveška), enega pa Finec Clas 'lhunberg. —
19	10	6	3	27:14	26
19	10	6	3	27:20	26
19	9	7	3	29:13	25
19	7	8	4	31:20	22
19	8	5	6	31:22	21
19	8	3	8	32:24	19
19	6	7	6	34:28	19
19	5	9	5	24:24	19
19	6	3	9	35:31	17
19	7	3	9	26:26	17
19	6	5	8	28:34	17
19	4	9	6	18:22	17
19	6	3	8	29:%	17
19	5	6	8	23:35	16
19	4	6	8	I9:>4	14
19	3	6	10	13:37	12
Polovica svetovnih rekordov v hitrem drsanju je torej v jiosesti Norvežanov.
Najtrdovratnejše se drži znamka, katero je postavil Thunberg 1. 1930. v drsanju na 1000 m: 1 minuta 28.4 sekund. Thunbergov rekord je tudi v novi uradni listi najstarejši. Vse svetovne rekorde so postavili na drsališču v Davosu. Zdi se. da je to drsališče zaradi svoje visoke lege najprikladncjše za dosego nenavadnih re-zuitatov.
Po letošnji drsalni sezoni veljajo sledeči svetovni rekordi: 500 m: 0.41.8 llans Engnestangen, Norveška; 1000 m 1:28.4 Clas Thunberg, Finska ; 1500 m 2:13.8 llans Engnestangen, Norveška: 3000 m 4:45.7 Ake Seyffarth, švedska; 5000m 8:13.7 Ake Seyffarth, švedska; 10.000m 17:01.5 Charles Mathisen, Norveška.
šport v kratkem
Nemci so odpovedali napovedano državno teniško prvenstvo v jiokritih prostorih, plavalni dvolioj s Švedi pa so preložili na poznejši čas.
španska nogometna zyeza bo v kratkem poslala svoje predstavniško moštvo na tri mednarodne tekme. V nedeljo 13. marca bodo igrali v Sevilli proti Francozom, 12. aprila bodo gostovali v Berlinu, 19. aprila pa v Milanu.
Mitič in Pallada sta odpotovala v Stockholm, kjer se bosta udeležila teniškega turnirja proti Švedoma Schroderju in johansonu. Začetek tekmovanja bo 11. t. m.
Alf Dahlqaist si je priboril švedsko državno prvenstvo v smuškem teku na 30 km. Svetovni jirvak Dahiquist je zmagal v 2 urah, 6 minutah, 54 sekundah.
Po poroki
Mali oglasi
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1-—, pri vseh ostalih malib oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilo.
1 SUlžte j
Dobe:
Skromno, pridno dekle
za vsa hišna dela takoj sprejmem v stalno služ->o. Plačam dobro. Slomškova 31, zgornji zvonec.
Brinje
Istrsko, lepo 1n zdravo Imam naprodaj. Ed. Pt-61er, Vrhnika.	(1
Bukove parjene deske
28 mm, večjo količino -prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1506.
BKimii
mo
Krojaške odpadke
volnene In bombažne ple tllske ter šiviljske od rezke, kakor vse tekstilne odpadke kupuje Gerk-man. Hrenova ul. 8. k
BStanovaniaj
Poglej, draga moja! Že na prvi pogled opaziš, da sem služil pri mornarici.
Hitejo:
Enosobno stanovanje
iščem za april ali maj. -Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Plačam«.
knjig od najstarejših do najnovejših kupuje knji garna Janez Dolžan i LJubljani, Stritarjeva 6 Teleton 44-24.
Kolesa
Kolesarji
kupite si praktični »ELO« držaj za dežnike na kolesih, za ceno 25 lir, pri »Petronafta«, Ljubljana, Tyrševa ccsta 35 a. Razpošilja se tudi po pošti po povzetju.
Filatelisti pozorl
Najugodneje kupite ln vnovčlte znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk knjigarni Janea Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva S. |
IUIIMI!!!
Vajenca
takoj sprejmem. Mtškec, brusllnica stekla, Šiška, Modvedova 38.
EB
Reven dijak
Išče zajtrk (zastonj) pri dobrosrčni družini ali pa ustanovi. Naslov v upravi »Slov.* pod £t. 1448. r
j Pb|aoc |
Dražba lesa
Začasna drž. uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra, št. 24/1, bo prodala na dražbi, ki bo 8. aprila 1.1.
ca 19 000 plm
jelove hlodovine na panju iz območja svoje šumsko uprave v Kočevju. Pojasnila, pogoji in tiskovino so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani ln v Kočevju.
Prase z 8 nogami in 4 uhlji
V Borovem na Moravskem je plemenska svinja pri nekem kmetu skotila med dobro razvitimi prašički tudi mladiča, ki je imel 8 nog, štiri uhlje in dva hrbta. Nestvor je živel 6amo nekaj ur.
Ura v kravjem želodcu
V vasi Nerchau blizu Dresdena je moral nek kmet zaklati 6vojo dobro rejeno kravo, ki je nenadoma obolela vsled nepravilne in slabe prebave. Kmet je poklical na pomoč več živinozdravnikov, ki pa krave niso mogli rešiti. Ko 60 jo mesarji zaklali, 60 našli v njenem želodcu še dobro ohranjeno moško uro, ki jo je krava požrla na paši.

:My v; \	v
Nenadoma je umrla naša mamica, soproga, hčerka in sestra, gospa
Zdravka Bavdek
roj. Potokar
K večnemu počitku so jo položili v soboto, dne 7. marca 1942, v Radomlju. — Maša zadušnica bo v soboto, dne 15. marca 1942, ob 8 v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
Radomlje, Begunje, Ljubljana, 10. marca 1942.
Dr. Ivo Potokar, brat, v imenu vsega sorodstva.

37
Oporoka osmih bojevnikov
Po naključju pa je morilec vseeno izvedel, kdo je oskrbnik stanfordskega gradu. Na tem je potem zasnoval svoj načrt, ki v kriminalni zgodovini nima nobene primere. Morilec je_ poznal oporoko osmih bojevnikov, ki so njena določila zadnjič tukaj bila prebrana. In je sklenil da se polasti denarja zapustnikov. Prvi naj pade Cambell I Morilec je prišel v grad Stan-ford, kjer je Cambellu na dolgo in široko razkladal, da so njegovi stari sobojevniki se zmeraj trdno prepričani, da ie kriv. Nato mu je svetoval, naj polkovniku VVestfallu pise pismo, da je nedolžen. Cambell, ki morda že sam po sebi ni bil dovolj bister, aii pa ga je otopila dolgoletna samota, v kateri je tako dolgo trpe in hiral, se je dal pregovoriti in je res napisal pismo, ki mu ga je morilec narekoval!
Ko sem prvikrat bral tisto pismo, me je osupnilo. Sodim, da bo tudi vas, ko boste slišali, kaj je v njem pisano. Ko pa sem pismo bolj natančno prebiral, sem spoznal, da je skonstruirano. Napravilo naj bi vtis, češ da se nanaša na lordov umor. Takoj boste razumeli, kaj mislim, če vam stavek za stavkom preberem.
».Verjemite mi, če Vam prisegam, da z žalostnim dogodkom nimam nič opraviti!' — Tako 6e :>esmo pričenja. Najpoprej se mi je zazdelo sum-jivo, da pisec o dogodku, ki je že dvajset let za nami, pravi »nimam opraviti«, namesto, da bi rekel »nisem ime! opraviti«. Tisti, ki mu je pismo bilo namenjeno, naj bi torej mislil, da pisec nima v mislih tistega starega dogodka, marveč lordov umor. Ali pa bi bil stari sobojevnik umorjenega lorda o tem dogodku dejal »žalostni dogodek«? Mislim, da prav gotovo nei
li
,Kar se je zgodilo, je le pravično povračilo — nadaljuje pismo. Mišljeno je sveeda tako, da pisec svoje nesrečno 6tanje ima le za pravično kazen za svoj tedanji pregrešek, ki ga je bil zagrešil v vojaški službi. Polkovnik Westfall pa naj bi bil iz tega stavka razbral, da je lordov umor povračilo kake krivde, ki jo je bil kdaj lord zagrešil.
,V svoji zave6ti sem nedolžen ter mirne vesti lahko čakam sodbe, katero pričakujem na drugem 6vetu' _ nadaljuje pi6ec. Vsekakor silno čuden stavek. Cambell najprej prisega, da s to zadevo nima nič opraviti, nato pa trdi, da mirne vesti pričakuje sodbe na drugem 6velu, ker je v svoji zavesti nedolžen! Ta stavek bi bil na pisca moral zvaliti 6um.— Isto lahko rečem o naslednjem stavku: ,Cemu bi me iskali?'
»Kaj je Cambell 6am 6 tem stavkom hotel povedati, je seveda jasno. Vendar pa ga prav ta stavek more in mora na vso moč osumiti umora.
»S tem prihajam k vprašanju, čemu je to pismo sploh bilo napisano. Mislili si boete, da zgolj zato, da bi morilec mogel Cambella osumiti, češ da je on lorda ustrelil. Pa ne! S tem pismom je morilec hotel le dokazati, da Cambell še živil
»Ko je ta dokaz imel v rokah, je hladne krvi potegnil revolver in Cambella umoril s 6trelom v levo 6ence! — Nato pa je truplo 6kušal 6kriti. — Čemu pa to? Zato, da bi preprečil, da ne bi umor bil prezgodaj odkrit! Ta umor naj bi bil odkrit šele kad j kasneje, ko bi že ne bilo več mogoče dognati, kdaj 6e je to zgodilo! In kaj naj bi to pomenilo? To pomeni, da 6e je morilec moral bati. da bi sam ne zašel v sum. In še nekaj: Cambello-vega trupla naj bi ne našli, preden še lord ni umorjen!«
»S tem prehajam k vprašanju, kaj je nagib umora. Ko je morilec truplo 6kril, je začel takoj 6krbno odstranjevati vse sledi umora. Poleg tega pa je pobral še vse papirje, ki bi mogli izpričati,
kdo je umorjeni v resnici bil. Zakaj je morilec tako ravnal? Na videz se dozdeva V6e to brez pravega 6mi6la. Pa ni, če presodimo, da lord Fins-bury ni bil umorjen zarad demantov, marveč zaradi oporoke 06mih bojetnikov. Ce bi se poprej dognalo, preden bi bil lord umorjen, da je Cambell mrtev, bi bil z njim 6icer 6pet zmanjkal eden izme odsmih bojevnikov, ki bi imel pravico do de-dščne, pač pa b bil morilec v nevarnosti da bi ga oeumili, ker bi bil kdo oba umora utegnil razlagali v zvezi z oporoko! Zato si je izmislil drugačen — lahko rečeni: hudičev načrt. Ko je papirje odstranil, bi Thompsona nihče več ne mogel razglasiti za Cambella. Lord Finsbury, ki edini bi bil to mogel storiti, je po tem načrtu moral biti že davno mrtev, ko bi našli oskrbnikovo truplo. Kak mesec ali dva kasneje bi bil kje našli kakega povoženega ali utopljenega potepuha — v njegovih žepih pa Campellove papirje! Šele takrat bi morile-: dosegel, kar je s Cambellovim umorom prav za prav hotel doseči: Cambella bi bili uradno razglasili za mrtvega. Ker pa bi lorda tudi ne bilo več med živimi, bi bili izmed onih osmih bojevnikov, ki so bili napravili tisto oporoko, ostali živi 6amo še trije: polkovnik VVe6tfall, Mac Allister in Gray.«
Hammond nekoliko preneha ter 6i ogleduje 6voje poslušalce. Vsi so 6edeli kakor bi bili oka-meneli, njihova obličja pa so skoraj kar spačena. Celo lad Fin6buryjeva ima osteklenele in mrtve oči ter ne more niti besedice ziniti.
»Za Cambetlom je bil drugi na vrsti torej lord Fin6bury,« nadaljuje Hammond. »Ko 6va preiskavah kraj, kjer je bil umorjen, sva takoj naletela na važno sled. V zimskem vrtu sva našla en demant izmed sedemnajstih, ki 60 izginili — bil pa je najmanjši izmed vseh — ter nalašč tja vržen, kakor sva takoj dognala! Tisti najmanjši demant ni bil | izgubljen po kakem naključju, marveč nalašč proč : vržen! To sva posnela po več okoliščinah. Zakaj? »
Pretresala sva več možnih razlag, da bi si to kako razložila, pa 6va morala zavreči vse razen ene, ki pa je bila tudi napačna, kakor se je pozneje izkazalo. Odvrženi demant naj bi dokazoval, da je lord Finsbury demante imel pri 6ebi tisti trenutek, ko je bil umorjen! Torej demant ni bil zato zavržen, kaor sva spočetka sodila, da bi vsi mislili, daje morilec pobegnil 6kozi vrata v park. Ne tisto! To le je bil vzrok: Midva naj bi si mislila, da je bil vojvoda zato umorjen, da mu je morilec lahko demante uropal. V resnici pa 60 demanti ostali v lordovi pisarni!
»Vse tole z demanfi je bilo nalašč zato prirejeno, da bi preiskava zašla v napačno 6mer! Zakaj — pri tem umoru ni prav nič šlo za demante, marveč za lordovo premoženje!«
»Zdaj pa prehajam k umoru samemu. Kakor pravi sir Henry, je bil umor izvršen med tretjo petdeset in četrto deset. Ob tem dejstvu je le ena 6ama možnos', da 6i vse razložimo — pa te možnosti nisva lahko našla. Na to 6led sem najprej postal pozoren, ko sem ojjombo gospoda Bartletta, češ, da je hiša tako trdno zgrajena, da se v njej nič ne 6liši — 6aj še tega ni mogel zanesljivo vedeti, ali je na drugi strani vrat med obednico in vrtno dvorano slišal kake glasove — primerjal 6 trditvijo gospoda Qraya, češ da je v Knjižnici, kjer je bral, slišal, kako je v čitalnici vaza padla na tla. Ta se mi je pa le predebela zdela! Le pomislite: ob zaprtih vratih! Čeprav je med knjižnico in čitalnico vmes še široka veža. Te napake, gospod Gray, bi ne 6meli 6toriti!
Gray plane s tola ttr ves prepaden bulji v Hammonda kakor bi bil pošast zagledal. Njegove ustnice se sicer gibljejo, o niti glasu ni iz njegovih ust. Vsi se obrnejo ter z grozo v očeh strme vanj. Naenkrat pa 6e Gray opoteče. kakor obupanec zakrili z rokama ter trešči na tla.
Grav je omedlel.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Centi*