LetO LUD. JtßUlIRD 121
V LMM!, v soboto 30. mojo 19Z5.
cena Din 1*50
iftbaU vtak dan popoldne. livzem*i nodelfe ln praznike. — Inserati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst l D 50 p, veCJ! inserati pctit vrata 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-fwu. — inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod*1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
Bpravntttvo: Snaflova nllca atev. 3, pritličje. — Telefon itev. 304. Uredništvo: Enaflova ulica it. 3, I. nadatrople. — Telefon eter. 34.
PoStnina plačana v gotovini.
Gordonska pobratimija
Sedanje italijansko javno in politično življenje ni kaj rožnato. Po vsi Italiji divja tiha državljanska vojna, poboji po mestih in na kmetih so na dnevnem redu. Opozicija proti fašistovski vladi prehaja z Aventina v razpoloženje naroda. Vsem tem političnim neredom se pridružuje še padec italijanske lire, ki ni gospodarskega značaja. Na nobeno stvar pa ne reagira Mussolinijeva vlada tako akutno in hitro, kakor na padec italijanske valute. To je že v italijanskem značaju. Zato ie povsem razumljivo, da je začel Mussolini misliti, kako likvidirati notranje spore italijanskega naroda ter vzpostaviti vsaj v času t?redstoječe proslave 251etnice vladanja Italijanskega kralia strnjeno složnostita-Öjanskega naroda.
Cisto teatralično je neki dan v tej nameri izginil iz Rima. ne da bi časopisje moglo naznaniti, kam pelje njegova pot. Kako je bilo veliko iznena-denje. ko so drugi dan javili, da je Mussolini posetil svojega «neprijatelja* pesnika D*Annunzija v njegovi samotarski vili ob Gardskem jezeru in se tamkaj ž njim pobratil. Znano je. da je v zadnjih letih obstojalo med Mussotinijem in D\Annunzijem precej napeto nasprotje, predvsem radi stališča, ki ga je Mussolini zavzel napram kombatentski orga-aizaciii, to ie organizaciji bivših vojakov. Velikokrat se je tudi v časopisju nainigavalo. da bi mogel fašizem resno ogrožati le D'Annunzio s svojo zgovorno pesniško besedo ter v trenotnem -!avdušeniu razpaliti italijanski narod za lotranjo svobodo in pravičnost. Zdi se, da je Mussolini začutil to nevarnost in da ie zato porabil priliko proslave 25-letnice vladanja Emanuela III« da pridobi D'Annunzio. za sc.
Pobratimstvo se ie v Gordonu izvršilo vse prej kakor na resen način. Cisto v smislu ciceronskega italijanstva sta se Mussolini in D'Annunzio poljubo-vala. vozila v avtomobilu in na kratkem ieletu po Gardskem jezeru je D'Annunzio pripovedoval Mussolini ju. kako je velika njegova ljubezen do morja in da si skuša iluzijo krmarjenja po morju prigarati s tem, da toni v ustih košček soli. <.
Ko sta se ločila, je D'Annunzio izročil Mnssoliniiu razne talismane.
Po Mussoliniievern odhodu v Milan, te je pojavila velika povorka navdušenih kambatentov pred vilo Vittoriale in boldfcala D'Annunzia na blakon. In D'Annunzio je imel nagovor, namenjen široki javnosti V kratkih, jedkih besedah je švigal svoj bič nad množico in ü klical, naj konča s svojo strastno kri-Eavostjo ter s povnpoznimi ceremonijami ter naj se raje poglobi vase. Ita-Hia potrebuje dela in splošnega molka. Treba zopet delati v tihem zatišju in vzpostaviti enoto Italijanov.
Italijanski listi komentirajo ta sestanek in ta govor v tem smislu, da sta D'Annunzio in Mussolini našla skupno platformo v načrtu, ki naj v bodočih mesecih in letih italijanskemu narodu zopet vrne red in mir ter notranjo dejavnost. Značilen je n. pr. odgovor, ki sa ie poslal na pozdravno brzojavko italijanski kralj obema, pobratimoma, ki ita mu javila zopetno prijateljstvo in aobratimstvo. V tem odgovoru želi kralj {dražitev src. ki da jo zahteva velika domovina od svojih sinov.
Listi namigujejo, da se je sestanek 17 Gardonu vršil na pobudo italijanskega kralja in da se v tej pobudi kaže kraljeva inicijativa. ki bi hotela vzpostaviti v Italiji notranji mir.
Mi ne verjamemo v politične posledice tega pobratimstva. Je to po našem *r»neniu čisto preprosta, v italijanskem ;avnem življenju od Časa do časa pogrebna senzacija brez globljega pomena. Za take senzacije je D'Annunzio kakor vstvarien. Iz Gordone se v kratkem Dresel] v vilo Frascati blizu Rima, odkoder bo lahko hodil na morje in se vozil po rimskih elegantnih sprehaja-•'š5:b. Ali bo pri tem kaj koristil Musso-ihviu in njegovi ekstremni fašistovski Dolitiki, ie vprašanje. Namen sestanka ie bil vsekakor ta, da se italijansko javno mnenje nekoliko pomiri ter odvrne <?d pravega vprašanja notranje politike, H vsekakor razburja veČino italijanskega naroda: Želja po notranji svobodi in Pravičnosti, po enakosti vseh državljanov, po odpravi nasilstev in brezpravnosti ie kliub temu čedalje večja. Faši-rem skoro uvideva, da z nasiljem ne odpravi ničesar. Italijan je sicer zelo dovzeten za telesna ustrahovanja, na : -ineu pa je le odločen revolucionar svobode in pravičnosti, ki prej ali slej bruhne na plan.
Tudi to pot se je pokazal Mussolini, da zna izrabiti vsako malenkost v svoio korist in drža** iavnos* v. stalni
Klerikalci razgrajajo v narodni skupščini
Klerikalci užaljeni radi izraza «klerikaler;». — Radičevci zahtevajo čimprejšnjo verifikacijo anketiranih mandatov. — Nadaljevanje razprave o poljedelskih kreditih. — Razprava še ni
končana.
— Beograd, 29. maja. (Izv. Ob 12.) Ni-kakih važnejših političnih dogodkov. Pomen včerajšnje avcijeuce pasi. Pavla Radi-ča je v mnogem zelo pretiran. Zanimivo je, da danes dopoldne ni bilo sestanka Pavla Radija z ministrskim predsednikom. Ver-jetno. da ©prejme min, predsednik Nikola Pašič Pavla Radiča danes popoldne. To Še ni gotovo. Kakor je izvedel Vaš dopisnik iz radičevskih krogov, je Pavle Radie včeraj prosil kralja, da se zavzame za to, da ee čim preje reši vpražanje anketirani1! radiČevskuL poslancev in da skupščina hitro odobri poročilo anketnega odbora. Ra. d:čevcem je na tem mnogo ležeče. Tu na sestanku namerava Pavle Radič ministrskega predsednika prositi, da pospeši verifikacijo anketiranih mandatov. Danes ob 10.30 je bil man. predsednik Pašic" na dvoru. Njegova avdijenca je trajala do opoldne.
Današnja opoldanska seja je potekla v splošnem popolnoma mirno. Samo slovenski klerikalci so se odlikovali po svojem prostaškem nastopu in 9o MM zopet globoko ružaljeni«, ko jim je radikalni poslanec vrgel v obraz izraz -^klerikalec«. Razprava o poljedelskih kreditih bo najbrže jutri končana in zakon spre j est. Spodaj sejno poročilo .
SkupSčinski predsednik Marko Trii-kovlč je otvordl ob 9.30 plenarno eejo. Po končanih sormalnostih in d Irren ju zapisnika je predsednik sporočil, da odgovori finančni minister na interpelacijo posl. Prana žebota (kler.) glede upokojencev takoj, ko zbere potrebne podatke.
Posl. Fran žebot (kler.) je ogorčeno odgovorfl: >S tem odgovorom nisem zadovoljen in protestiram proti postopanju finančnega ministra.«
Predsednik Marko Trifkovič je odgovarjal nato na vprašanja posl. Vujiča (zemljorad.). zakaj predsedstvo narodne '.-kupščine ne predloži zbornici raznih prošenj in pritožb. Te prošnje se takoj rešujejo, ko se stavljajo na dnevni red. Posl. Vujič s tem pojasnilom ni zadovoljen, Češ da čaka 1500 prošenj in pritožb blagoslova narodne skupščine.
Posl. Moskovljevič (zemljorad.>, ki Je znan kot eden najtemperamentnedših mo. tficenr mirnega skupščinskega dela, se Je pritoževal nad tem. da motijo mirni potek seje celo skupščinski tajniki. Omenil je: -Zadnji čas se je večkrat zgodilo, da posam-ni narodni poslanci ovirajo govornike in jim celo groze s fizično silo. Najbolj žalostno je, da to delata tudi dva skupščinska rajnika. Zahtevam od skupščinskega predsednika, da ščiti red in mir v skupščini in varuje skupščinski režim.
Predsednik Marko Trifkovič je kratko odvrnil: »Upoštevam poslovni red in varujem mir v skupščini. Vsakega poslanca opozarjam k redu. pa bodisi one iz večine ali one iz opozicije.
Posl, Moskovljevič: »Sem drugače zadovoljen    s    postopanjem skupščinskega
predsednika, toda podpredsedniki niso na svojem mestu. (Ugovori na strani večine.)
Predsednik Trifkovič: -.Hvala lepa za poklone. Sam nosim odgovornost za poslovanje skupščinskih podpredsednikov. To naj blagovoli g. poslanec Moskovljevič vzeti na znanje.
Z ozirom na pikro opazko MoskovljevI-čevo glede postopanja skupščinskih tajnikov sta se prijavila k besedi posl. Tomo Popovič in posl. Stevo Kobasica.
Posl. Tomo Popovič (rad.) je izjavil: Vsa skupščina je priča, kdo izliva največje nerede. Kot narodni poslanec imam kot vsak drugi pravico, reagirati na izzivanja od strani opozicije. Največji izzivači v narodni skupščini pač so zemljoradniški poslanci in takoj za njimi pridejo klerikalci.«
Pri izrazu »klerikalci« so zagnali poslanci takozvanega Jugoslovenekega kluba velikanski hrušč in trušč. Vpili in p rote-■ tiral i so na vse strani. Posl. Tomo Popovič jim je mirno odgovoril: »Ne kričite in ne Izzivajte, pa ne bom reagiral. Preje se odrečem poslanskemu poklicu kakor pa poslaniškim pravicam!«
Posl. Stevo Kobasica (ra*d.) odgovarja na Moskovljovičevo očitanje in 6e sklicuje pri tem na srbski pregovor: »Kadar kola škripijejo, takrat volov! rigajo.« Čeprav sem skupščinski tajnik, se ne morem odreči pravicam narodnega poslanca, če sedim v svoji klopi. Ko sem v klopi, tedaj sem navaden narodni poslanec.
Posl. Smodej (kler.) se ie dtvgnfit s svoje klopi in ogorčeno začfei prote&tiratt proti israzu »klerikalec« .Ze njegov nastop je izzval v zbornici velikanski smeh. Izjavit je, da njegov klub ni ^klerikalen«, marveč »jugoslovanski«.
Posl. Tomo Popovič ironično: »Vaš klub je klerikalen. Jaz vas nisem nameraval žaliti, ker vas ves svet tako zove in jaz sem navajan na ta Izraz. Če je gospoda užaljena, naj blagovoli oprostiti.«
Minister za soc. politiko .Marko Q i u-rSčič je nato od&ovaTJal na vprašanje posl. dr. Žanida (radicevec) glede dotf-skanja statističnih podatkov, o popisu prebivalstva iz leta 1921. Minister je konstati-ral, da je statistika že dotiskaua. Vzrok, da je tako pozno, tiči v tem, ker ie tiskarna v Sarajevu preobložena z delom.
Zbornica je nato prešla k nadaljevaniu razprave o poljedelskih kreditih.
Posl. dr. Kulovec Oder.) je govoril pred prazno zbornico dve tiri proti vladnemu načrtu zakona o poUedelj-skih kreditih. Napadal je vlado in kritiziral zakon, češ da je strankarski.
Posl. dr. VeKzar J an kovic (rad.) je zagovarja! načrt zakona ter omenjal njega dobre strani. Zakon je posebno potreben in koristen za našega seljaka, ker ga rešuje raznih oderuhov, pri katerih je kmet jemal denar proti visokim obrestmi.
Razprava o kreditih se nadaljuje.
Hiti in iaizije 9 pmeii režima
Opozicija čudno komentira včerajšnje avdijence na dvoru. — Avdijenca Ljube Jovanoviča je bila privatnega značaja.
— Beograd, 29. maja. (Izv.) Ker se je
divja obstrukcija opozicije v narodni skupščini popolnoma izjalovila in ni prinesla opoziciji zaželjenega uspeha, išče opozicijo-nalni tisk nova sredstva v borbi proti vladi Narodnega bloka. Opozicijonalni tisk, izrabljajoč pozicijo nekdaj od opozicije tolikanj osovraženega dr. Laze Markoviča v radikalnem klubu, znova pričenja debato o ^sporazumu«. Značilno je. da vpleta sedaj v to debato tudi krono.
Včeraj so bile res važne avdijence na dvoru. Opoldne je poročal kralju pravosodni minister dr. Lukinič o zadevah svojega resorta. Popoldne je bil ob 17. v avdiienci ministrski predsednik Nikola Pa-šič. Njegova avdijenca je trajala trlčetrt ure. Sledila je nato avdijenca predsednika parlamentarnega kluba HSS poslanca Pavla RadiČa.
Opozicija splošno ni zadovoljna s postopanjem poslanca Pavla Radič a. Trde celo, da Pavle Radič noče svojih pristašev
tosti. Seda? Je njegov govor, pozneje kaka njegova gesta, potovanje ali karkoli. Najprvo je poizkusil s svojim mrkim gledanjem, s katerim je strahoval poslance po kuloanih rimskega parlamenta. Ko ie to sredstvo odreklo, se je zatekel k nasilju. Sedaj prehaja v teatra-liko in se «brati» z D'Annanzijem. Pn.-dovedni smo. kaj prinese v italijansko
obvestiti o rezultatu včerajšnje avdijence na dvoru. Pripomiiti je, da so nezadovoljni s taktiko Pa^la Radiča samo tako-zvani zajednfčaru, točim pravi radičevci povsem odobravajo vse dosedanje korake svojega voditelja, ki se mora uklanjati absolutizmu Stjepana tadiča. Za danes dopoldne je napovedan sestanek Pavla Radiča z ministrskim prelsednikom Nikola Pa-šičem. J Opozicijonaini ti*: pripisuje posebno politično važnost avdjenci L tube Jovanoviča. Opozioijonalci plavijo, da je ta avdijenca vzbudila veliko pozornost in da jo je treba tolmačiti v vribz politike opozlctjo-nalnega bloka. Avdjj^ca je btta popolnoma privatnega ;načaja. Kralj je sprejel Ljubo Jovano/ica v svojstvu predsednika Strelske xvwe. Ljuba JovanovJd je kot predsednik tt organizacije poroča1! kralju kot zaščitniku strelcev o položaju v društvu povxxtom prislave öOletmce Strelske zveze. , ]__
Občni zbor bagradske borze
— Beograd. 29. Aaja. (I*v.) Pod predsedstvom dr. Voje Marinkovica 50 bil včeraj občni zbor beograd-ske borze. — Finančni minister ir. Mfflan Stjoiadinovi?. je opravičil svojo oieotnoat zaradi važnih, državnih poslov, Kri^J je odlikoval upravm! odbor borze z redomar. Save. Skupščino Je
ministrstva financ Jakovljevič. Na zboru Je bilo prečita no v gospod a rsko,pollticnem oziru zelo zanimivo poročilo o poslovanju borze in o finančnem položaju oJ nosno trgovski bilanci naše države. Poročilo naglasa, da je prva leta po vojni naša trgovska bfianca izkazovala znaien deficit, 1 rI je znašal predpreteklo leto 7 miljard 79Ü uiSijo-nov. Leto 1924. izkazuje razveseljiv suficit V trgovski bilanci. Ta suficrt znaša 1 mi-Ijardo 317 milijonov. Ako se primerja izvoz leta 1924. z izvozom leta 1923. se pojavlja aktivna razlika v višini 1 miljarde 489 milijonov dinarjev. V glavnem je najbolje uspeval izvoz koruze, dalje izvoz sladkorne repe in jajc. Tudi nekateri industrijski produkti izkazujejo primerno dober izvoz tako lesna industrija. Pomanjkanje finančnih, sredstev zlasti nedostajanje dovoljnih kreditov, visoka obrestna mera in nekatere carinske postavke so ovirale izvoz, mestoma uvoz. Uvozna trgovina se je omejila na najhujše potrebnosti. Poročilo dalje z zadovoljstvom konstatira dejstvo, da je naša trgovina na zunaj postala solidna, kar povišuje kredit naše države. Po večini je bil Izvoljen stari upravni odbor tako za predsednika dr. Voja MarLnkovi. V upravni odbor je izvoljen tudi finančni minister dr. Milan Stojadinovič.
Izjava Kaifova češkoslovaškim
novinarjem
— Praga, 28. maja (Izv.) Bolgarski zunanji minister Kaliov je snoči odpotoval v Bukarešto. Pred svojim odhodom je sprejeT češkoslovaške novinarje, katerim je podal daljšo izjavo o politični situaciji na Bolgarskem in to v francoskem jeziku. Uvodoma je zunanji minister Kalfov omenil, da ima njegovo potovanje v Pariz, London, Rim in v prestolice držav Male antante namen pojasniti vodilnim krogom in javnosti resnični položaj na Bolgarskem. Med drugim je izjavil:
Nočem proglašati križarske vojne proti boljševikom. Opozarjam le, da je boljše-viško gibanje resna nevarnost za socijalni iti politični red v vseh evropskih državah. Potreba je, da so povsod pripravljeni na obrambo tako, kakor smo bili mi Bolgari. V naši državi je danes javni red in mir obnovljen. Čeprav nočem trditi, da so presenečenja izključena, je vendar resnično, da komunistično gibanje v masah ni več mogoče na Bolgarskem. Težave, ki jih je morala Bolgarska pretrpeti po vojni, so pospeševale od začetka boljševiško propagando, toda odbili smo vse boljševiške napade in upamo, da smo za bodočnost zavarovani. Bolgarski narod je pripravljen sedaj braniti red in mir ter podpirati vlado.
NAVADNE KLEVETE IN LAŽI PROTI SAMOSTOJNIM DEMOKRATOM.
— Zagreb, 29. maja (Izv.) »Hrvat« in v Jutam ji ist« (seveda naravno tega lfrsta posnemovalec ljubljanski listič N. Dn.) sta priobčila pod senzacionalnimi naslovi, da sta izstopila iz samostojno - demokratske stranke dr. Ivan Novak, voditelj samostojne demokratske stranke v Medjimurju in nekdanji poverjenik za to pokrajino in bivši minister dr. Hinko Krizman in da sta oba prestopila v radikalno stranko. Dr. Novak je baje poslal min. predsedniku Nikoli Paši-ču posebno brzojavko, v kateri ga nazivlje »Prezasluženi g. predsednik« v kateri baje naznanja, da so vsi samostojni demokratje v Medjimurju vstopili v radikalno stranko. Te vesti so laž. Povodom k tem vestem je dala brzojavka, ki je bila poslana z banketa na kralja, ministrskega predsednika m pravosodnega ministra povodom otvoritve ekspoziture samoborskega okrožnega sodišča v Čakovcu. Otvoritvi je prisostvoval tudi dr. Ivan Novak in je brzojavko sopodpisal. Blokaši so to brzojavko v Beogradu črtali in našravili rz nje omenjeno senzacijo.
VSE DUNAJSKE VISOKE ŠOLE ZAPRTE.
— Dunaj, 29. maja (Izv.) Radi znanih nemirov na dunajskih visokih šolah »o rektorji na snočnem sestanku sklenili, da ostanejo vse visoke šole do nadaljnega zaprte. Ustavljena so vsa predavanja m zaprti vsi Jaboratoriii.
Nikakih vesti o Amundsemi
— Newyork. ^9. maja. Pomožni odbor za Aroiuidsena je zbral 465.000 dolarjev. — Jutri, v soboto, odpotujejo trije a mer ik antiki avijatiki. med njimi Smith, ki je preteklo leto obletel zemoljeko oblo, na parai-•ku ^ Nov ara« do Spitzbergov in od tam z aeroplaai Amundsemi na pomoč, ker ni se nikakih vest t o Amundsenu, je zavladalo med posadkama ladij »Hobby« in »Fram« veliko vznemirjenje. Računajo, da bo ostal AinuBdsen, za shicaj, da se je moral spustiti na tla zaradi defekta aeroplana. dO
— Dunaj, 29. maja (Izv.) Nikakih vesti o Amundsemi. Tu prevladuje prepričanje, da je moral Amundsen doživeli katastrofo.
ZAGREBŠKA UNIVERZA.
— Zagreb. 29. maja (Izv.) Za dekana irlzofske fakultete na zagrebški univerzi ie bil izvoljen prof. zgodovine dr. Milan Pre-log. odkrit boritelj za narodno edinstvo irs pristaš samostojnodemokrat<ke stranke. Zanimivo je tudi, da je tenloika fakulteta izvolila za dekana prof. Antona Sojiča, ki je samostojni demokrat in proti kateremu sri doslej vedno nastopali vsi ostali teolog* tudi zato. ker je imel od papeža dovoljenit nositi brke in brado.
Danes pri judicijelnili izpitih |e bil re* dek slučaj, da so vsi štirje kandidati napravili izpite z odliko i i to iz vseh predmetov. Napravili so izpite: gdč. Alaupovič, hečrka drž. svetnika, iuristi Tomažič, Ada* movič in Gavella.
EKSPLOZIJA V KRAGU-JEVCU.
— Beograd. l!9. maja (Izv.) Po poro č.llu iz Kragujevca je suocl ob 21. nastala eksplozija v nekem 4 km od mesta oddaljenem skladišču vojnofohničnegfi zavoda. K sreči eksplozija ni zavzela velikih dimenzij in je materijama škoda primeroma mala. Človeških žrtev ni bilo. Kakor trdijo, j* to že 20. eksplozija po vojni.
VAŽEN IZUM PRENAŠANJA SLIK NA DALJAVO.
Berlin, 29. maja. (Izv.) Iz Schwerins javljajo: Inž. Avgust Voss rodom iz Gade-buseha je te dni dovršil konstrukcijo aparata, s katerim je omogočeno prenašanja slik v velike daljave. Ta izum je še važnejši, kakor pa <zum brezžičnega brzojava. S pomočjo teh aparatov v zvezi s telefonsko napeljavo je mogoče slike prenašati r& kraja iia drugo mesto. Poskusi na daljavo 50 km so i zborno uspeli. 1 >■ mm
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
Lesni trg.
Tramt 8/8, 11 /U. 11/13, 13/16, 4-~S ut dolž. frc. nakl. post., količina 3 vag., denai; 350, blago 350, zaključki 350, madricpg 75 /225, 3.66—6 m. I., IL, III. irc. meja, de* nar 610, smrekovi hlodi od 25 cm 4 m frc. n. post., denar 260, hrastovi bordonali 30/30 I. m I F. vrsta ico. Postoina, denar 1400, čreslo suho v ovojih frc. nakl. post. za 10O kg, blago 42. • *    . •
Žitni trg. ^
Pšenica Rosafe 80 k% rinfusa prt)t par. Ljubljana —. 490. pšenica avstralska rinfusa. prpr. par. Ljubiiana —. 485, pšenica Hard Winter 2 rinfusa, prpt par. Ljubljana —. 5U0, otrobi pšenJčnt, drobni, par. Ljubljana —, 190. koruza dobava maj. junij par. Postojna nevc blago 250. rž makedonska 71-73 kfc par. Lj. bi. 400. ječmen 57-59 k£ fco. makedonska, post. bi. -300, oves makrc-donski   orig.   par.   Ljubljana   bi. 255
EFEKTI
%% drž. renta za vojito škodo —, 7% itiv. pos. iz J. 1921: denar 62, Celjska pos, d. d. denar 200, blago 205: Ljubljanska kr. banka: denar 230, hlago 265: Merkantilna banka: denar 102, blago 102, zaključek 102: Prva hrv. štedronica: den. 8öü, blago 807: SI a venska banka: blago 70; Kredl.mi zavod: denar 185, blago 195; Strojne tovarne in livarne: blago 135; Združene papinnicc; denar 100, blago 114: Stavbena družba d, d. Ljubljana: denar 265, blago 280; 4Vt% zast. 1. kr. dež. banke: denra 20. 4';% kom, zad. dež. banke: denar 20.
Zagrebška borza.
Dne 29. maja. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih —11.S6, Pariz 304—*
369, Praga 179.27—181.67. Nomorls 60.45—* 61.25. London 29545—29S.45. Tr#k 242.50— 245.50, Berlin 14.575—14.725. Daiftftj 0.0854— 0.0866. — Valute: dolar ?'j.70—60.50, ura 243—246.
Efekti: 7*» inv. pos. VJ>\ 61—61.56. 2*/z% drž. rema za ratnu štetu 188—191. Ljubljanska kreditna 250-25!. Central««, banka 15—16. Hrv esk. banka 105—106, Kreditna banka Zarreb IV- -«08. Hipotekam na banka 59.50—6& fu^obüöka »00—102; Praštedioiia 800—305. ^Uvon*k?. banka 7« —71, Eksploatacija ,i>—as. KVmv* 4. d. Osi-jek 1100—1115, laečarao* C*&*W ««0—56^ Isis d. d. 66, Nuja* 43---44. Owwian 360. S-lavefcs 170. SUvotiiJa *1 — 5?, Uttion paro* mlin 440. Vevče IAO _
Inozemske borze,
Curih, 29. rnajs. 0&ra!fcv>* borza: Bm. Sfrad 9.45. P«rfs 25.925. oaöor aS)?. New* yoric 5!6.?u. Milan 20.62$, Pr*** 15.7« Dunaj 0.00738.
— Trst, 29 rmaja r*om: bto#r*4 41.10^—41.15. Pariz 1*5.75— it6J5, London 122.06—122.16, Newyork 35.09—35-14, Prtt xa 74—74.50, Curih 4S6—498, Dirnau 0.03^
727644
Stran 2.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 30. maja 1925,
Stev. 121.
Za binkoštne praznike
izMe „SLOVEHSHI MHROD" o pomnoženi nakladi. UHed tega opozarjamo ceni. Inserent e, da sprejema npraoa „Slooenshega Naroda" Inserate In oglase nepreklicno do danes dne 29. t. m. do 6. nre zoeCer. Notne oglase do sobote do 9. nre dopoldne.
cM***
Zdravstvo
Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin.
"Arnika <Tyrdnja. kokovičnik) lat. amica mositaua Je spl^žno znana zdravilna rastlina T^rcrti ranam. Rase navadno le v n':§jfh tegah. toda -ponekod se dobi tudi v nižinah n. nr. v ljubljanski okolici po veeh. gozdovih ob Večni poti. Cvete meseca Julija. Zdravilni so le cveti, ki jih je treba 3ca&fh 3 0 dni namakati v vinskem cvetu ali drugem pristnem žganju v stekleni poso-rdi, ki naj stoji na eolncii alt sploh na böp-lem kraju, nato se [precedi in tinktura je Sotovn. To je pr^iv/kušeno Kdravito zm rane, prepreči krvavljenje in gnojütev ter pospe. «T ozdravljenje. Tinktura pa se tudi uspe-*no uporablja soper otekline, ki so nastale vsIerT padca, udarca, /.vijenjn itd. PH od-iprtib ranah se mora tinktura razredčiti z vodo. da vrnemo na 1 lirer vode le 3Sfiee tinkture.
Koprive-, lat. urtica urens in urtica dioica je splošno korr?tna ratstlina od korenin do semena. Med vojno so morale Tsxx. :r>rive f-elo nadomestovari lan in konopljo, toda OibMka i/. Tcoprrv se je slabo obnesla, fpaC zato, Ser je bilo predelava nje prehitro in m>vrSuo. Splošno je znano, da se pripravlja iz mladih koriv (Ustja in mehkesra ste. blovja,» špinača, ki ni wimo prav okusna, temveč tudi zdravilna. In red Ana. ker vse-bujejo koprfre mnogo železa. V kisu mre. kuhane korenine pospešujejo rai*t las. kar Je Hnano že kmečkim lepoticam. Iz listja in rele rast-Itne se pritpravlia zelo zdravilni čai zoper enoiltve v želodcu bi črevesih. V ta namen *e tvkjtrjo koprive prav dolgo Iknfaatt. najbolje obenem s trpotcem, bri. njem dn timfjanom. Tak čaj naj se pdje £?o-r*fe večkrat, na dan. Ljudje, ki irrnjo na t«rmatizmn. zarr.rojejo, da ooiečine ponehajo, ako bolni ud nadeskajo a žgočimi ko-■n Ivami. "Planinslrt kmetovalci uporabljajo koprive tudi za zdravilo pri živmS. Posu. ftene kotprlve govedo rado žre ter jhn Čttrt*-3o želodec- in črevesa v slučaju zaprtije. kuhane srveže koprive ohranijo svmje adrave,
PraproT. ali glist na p od lesni ca, Tat. aspidium öüx. Praproti je pri rnas več vrst. najbolj znana je visoka praprot, lat. ptexidium aquilinum. ki se rabi jsa sxerjo žovbii šn za opaže. Malokomu je ;snant>. dn ao korenine te praproti Belo re-ifflna pitča za svinje. Posebno zdravflna je PB-va vrsta z. j. gKstna podlesnlca. M raso * senčnih rn vlažnih mJtfHh, a jo goje tUdI <- gosposkih \Ttov?h. Iz veliike, debele korenine poženejo dolgi, palmi podobni listi na rse strani ob tleh, torej brez debla. V mladosti so listi zaviti. Korenina, ki je včasih do 2 kg težka, ima izredno zdravilno moč zoper krče, trganje v udih. revmatični Z0-bo- in glavobol. Ako kuhamo korenine V vodi ter rabimo do 14 dni redno take kope!!, ozdravijo baje celo zastarele krče in revmatizme. V Kisu prekuhane korenine so KdravLk» proti golšCi, revmatizmu in črnemu prisadu na nogah. V zadnjem slučaju je treba, v kisu prekuhane kjorenfne rabiti kot obkladek. Zoper revmatično trganje v glavi, zobeh in ušesih priporočajo domači zdravniki podzgiarnike. ki se napolnijo 9 tO praprotjo. Taka postelj pa je tudi varna pred mrčesom, ki mu praprot silno smrdi. Tudi proti nagluanosti, ki je nastala vsled nrehlajenja im prepiha, se svetujejo taki podglavniki. Se nspeänejäe pa je, ako se praprotno seme, ki je na spodnji strani listov v obliki črnega prahu, napolni v majh-
ne vrečice, ki se potihnejo v uho. Pri naglo nastop ivšem revmatizmu ali čarostrelu (Hexenschluss) je baje sigurna pomoč, ako se na bolestni del položi šop sveže podles-nice. Za zimsko zdravilo proti trganju so pripravi poleti praprotna tinktura ca ta način, da se zeleni listi zasekljajo in namočijo v vinski cvet. posoda se dobro zaveže ter se postavi 5—6 dni na solnce ali k peči, nato se vinski cvet prelije v steklenico, ki se dobro zamaši. Ker so vsa taka zdravila poceni in neškodljiva, se lahko delajo poskusi.
Krčno zelje, šentjaaževa r o-ž a , lat. hypericum perforatum. Kakor že irne pove, je ta rastlina zdravilna zoper krče. Rastlina je do 50 cm visoTra, ima rumene cvete, vsak cvet ima 5 lističev. Ra<o na gorskih pašnikih In zapuščenih njivah, najboljša vrsta je na visokih planinah, ki je najmanjša in najzdravilnejša. šentjan-ževo rožo spoznamo hitro po tem, ako cvet zmečkamo, se prikaže krvavo rdeči i?ok. Iz Sentjanževe rože pripravljajo zdravilni čaj in olje. Za čaj «e kuha sveže aH suho cvetje In listje. Tak čaj prežene ßlnsc \r, pljuč, želodca, obisti in mehurja ter baji^ ozdravi tudi notranje krče. sentjanževo olje se pripravlja na sledeči način: cvetje se zmečka, da krvavi, nato se da v olivno olje ter se postavi posoda 8—10 dni na solnee, da postane olj5 temnordeče. S takim oljem se baje prav uspešno zdravi vsak notranji in zunanji prisad pri ljudeh in živini, nadalje je uspešno zdravilo zoper opekline, poparjenje z vrelo vodo in rane sploh. Kot mazilo pomaga tudi zoper rev. matizem.
Trpotec, lat. plan tago. Trpotca imamo več vrst. ki so vse zdravilne. Najbolj se ceni ozkolistni trpotec, ki daje pticam priljubljeno seme. Rase ob vseh potih, pašnikih iu travnikih ter cvete maja in junija. Trpotec je znana zdravilna rastlina, posebno priljubljen, je trpotcev sok, £2 se pripravlja na sledeči način: sveže ali posušeno listje se kuha kake 3 ure v vodi. Dobro je dodati tudi par prgišč brmovih jagod ali vejic. Nato se rastline odstranijo, soku pa se doda sladkorja ter se še kuha par ur, da se precej zgosti. Tako pripravljen sok se shrani v dobro zaprte steklenice ali vreče, a se ne drži čez eno leto. SOk se poljubno pije, posebno tešč, ali se daje v čaj. Tudi otroci ga radi pijejo. Tak sok, oziroma čaj Je dobro zdravilo za vsakovrstno prehlajenje, čisti kri. pljuča in želodec, torej je priporočljiv slabokrvnim, bledfce-nim, vsem, ki imajo slaba pljuča, ki so hri-pavi, imajo razne izpuščaje ftd. Za slabotne otroke je trpotcev eok boljši kot rtbje olje m vsakovrstni dragi preparati. Proti zoboboru prrporočajo grgranje ali izpiranje s tropotčevim čajem, bodisi fz svežega, ali posušenega Irs-tja. Zmečkano sveže listje na sveže rane hna podobne uspehe, kakor arnika. Tudi zoper pik čebel. Oz. sršenov itd. se priporočajo ObkladTci rz zmečkanm <*vežih listov.
Brinje, lat. junlperus. Pri nas je brinje poglavitno znano po tem, ker kuhajo iz jagod brinovo žganje. Manj znano je, da je brinov grm vsestransko zdravilen: igle, jagode in skorja. Posebno zdravimo so brinovo kopeli proti revmatrzmu. Neki Švicarski zdravnik pripoveduje, da je z brinov!-mi kope! m i ozdravil revmatičnega bolnflca, ki je že pol leta nepremično ležal v po«?te-
Ijf. V ta namen Je brmove vetfSce tri nre
kuhal v vodi in s tako toplo vodo bolnika po desetkrat na dan umival po celem tele. su. Ko je bolnik že mogel vstati, je vsak dan ponavlja! s takšnimi kopelmi. Ker je takšna kopel zelo ostra, ne sme trajati čez pol nre. Da se ostrost zmanjša, je dobro bri-novim vejicam dodati smrekovih ali beno-vih vejic. Po kopeli ne mora bolnik temeljito poHti s čisto mrzlo vodo, sicer se trganje povrne.
Pelin, lat. artemteiia |e pač vsakomur znana rastlina, ki je zdravilna zoper slab želodec, nezadostno prebavo, bledič-nost rn zlatenico. V ta namen se sveža rastlina zmečka In Iztisne, sok pa se pije pomešan z vodo aH vinom. Najuspešnejše pa je, ako se vočkrat na dan izpije kavina žličica soka samega. Sveži ali posušeni pelin na vodi kuhan je ba.io dobro zdravilo proti koliki {ščipanje v trebuhu), glistam in vodenici. Ljudem, ki imajo vnete in sploh slabe oči, se «vetuje, da s! izpirajo oči z vodo, v kateri se je dalje časa kuhal pelin. Seve se mora voda pred vporabo dobro pre-
cediti. Za nervozne rjodi, ki nimajo spanja, se prrporoča, da si pred spanjem namočijo ruto v kis, v katerem se je kuhal sveži ali mihi peun ter si obvežejo čelo z ruto.
Mrtve koprive, lat. lamium. Mrtvi a t. j. nepekoeth kopriv je več vrst. Podobne so aelo pekočim koprivam, a ko začno cveteti, jih že od daleč spoznamo. Cveto rumeno, belo, rdeče in pisano. V zdravilstvu so najbolj nvaževano belo in rumeno cvetoče mrtve koprive. V ta namen je nabirati cele rastline, kadar so v cvetju ter jih dalje časa sušiti na solncu. Is suhih mrtvih kopriv cje kuha čaj in napravlja nekaka ŽoJcn. Ako se namreč koprive 2 uri kuhajo in pusti voda nekaj časa, statt dobimo gosto snov, kl je jeguljasta, da je ni mogoče z nožem prerezati. Ta žolča je izvrstno hladilno sredstvo zoper opekline hi prisad na nogah, čaj iz mrtvih kopriv (vre-ti mora približno četrt ure) se uporablja za čiščenje krvi, zoper neredno funkcioniranje mehurja, pri vročinskih boleznih, po. sobno pri vnetju v črevesih, zoper drisko itd.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama: Začetek ob 20. zvečer.
Petek, 29. maja: Pohujšanje v do! m i Šent-
florijanskf. Red C. Sobota, 30. maja: Lizrstrata. Red D. Opere: Začetek ob H 20. zvečer.
Fetek. 29. maja: Brivec Bagdadski, Pre-
mijera. Red B. Sobota, 30. rnaia: Zaprto. Nedelja, 31. mala: Brivec bagdadskl. Izven.
*■
— Na današnjo operno premijero »Brivec bagdadsk!« opozarjamo p. n, naslovom gledališko občinstvo. Brivec bagdadski je poleg Mojstrov pevcev norinberških in Brivca sevilskega največja in najimenitnejša komična opera svetovne literature. Vloge so sledeče zasedene: Abul Hasan brivec — Z. Betetto. Nureddin — 2. Mestek, Baba Mustafa — g. Mohorič, njegova hčerka Margijana — gdčna Frisekova, njena so-rodnica Bostana — gdčna. Sfiligojeva in Kalif — g. Šubelj. Začetek pemi?ere je ob
po! S., konec točno ob 10. Opero je naštu-diral kapelnik g. Balatka, zrežiral pa režiser g. Bučar. Prentfjera se vrši za red B.
— Razstava um kluba »Vesne« na Bledu. 30. maja se otvori na Bledu v vseh prostorih Kazine V. umetniška razstava kluba j>Vesna«. Razstave se udeleže sledeči člani kluba: Bucik, Marčič, Smrekar, Sodnikova-Zupaucc, San tel, Mirko Šubic, Rajko Šubic: poleg nj'h razstavijo kot gostje svoje slike: Fr. Skcdlar in Avgusta :n Henrika Danilova. Največjo kolekcijo razstavi s. R- Marčič, ki si je nabral med zimo v najlepšem kotičku naše drŽave, v Dubrovniku, celo vrsto divnih jadranskih motivov. Ker prevladujejo na razstavi motivi z Jadrana, bo ista posvečena Jadranski straži, kateri je namenjen tudi del čistega dobička.
— Znanstvena misija v Rusift. Gospod dr. Lucien T e s n i e r e. profesor slavistike na univerzi v Strasbourgu, bivši profesor ljubljanskega vseučilišča, je odposlan od francoske vlade v oficijelni misiji v Rusijo, da med drugfm prouči najnovejšo rusko znanstveno in slovstveno književnost. V Moskvo odpotuje sredi julija. Na povratku se ustavi za dlje časa v Varšavi.
Politične vesti
Spreobrnjenje radičevcev. Ni še dolgo tega, ko so radičevci nastopali v vlogi najljutejših revolucdjonarjev, ki so se družili z vsemi» ki rovarijo proti obstoju naše države. Ko pa je vlada z odločno gesto nastopila proti nJim in vtaknila v zapor njihovega voditelja, proti vodstvu njihove stranko pa uvodla kazensko postopanje, so radičevci postali kar preko noči kakor jag-njeta kroti Jn pohlevni. D asi so v parlamentu v opoziciji in d as i jim je Nikola Pašd-c baS zadnje dni odkrito povedal, da Jih ne mara sprejeti v vlado, vendar na vsa usta izjavljalo, da bodo pri proračunski razpravi glasovali za proračun, kar attafS, da hoeejo vMjub vsemu Izreči svoje popolno xanpanje sedanj1! viadL V tem ozrru je veleznaoilna izjava, kü jo podaja »Dom*, glavno glasilo radičevske stranke, v svoji zadnji Številki z dne Ž7. t. m. Tn črtamo: -Naši IJndJe morajo vedeti in dobro presodita, da le državni proračun najvažnejša etvar ▼ veej politiki, ker temelji na njem O€flo1oip»a jKArrfka. Zato presojajo v demo-
kratskih in parlamentarnih državab vsako vlado najpreje In najbolj pQ proračunu. Zato vse stranke, ki stoje na temelju par. lamentar. demokracije, glasujejo za proračun, pa tudi sodelujejo pri njem, brez ozi* ra, all so v vladi ali v opoziciji. Vlada prediaga, a opozicija popravlja, in ti popravki ee sprejemajo, Potem pa proti pro. računu glasujejo samo reakcljonarcl in re-volucijonarci. — S tem napoveduje službeno glasilo Radičeve stranke vnaprej, da bodo radičevski poslanci ne glede na to, da so v opoziciji, glasovali za proračunske dvanajstlne. Kaj porečejo k temu na81 klerikalci, ki bi radi, da bi opozicija pridela v parlamentn cek> s obstniketjsko taktiko? Kakor se vidi, bodo naSi klerikalci ostali v parlamentu popolnoma na cedHu, ker jim radičevci ne !e ne bodo sledili v obstruk-cftjski taktiki, marveč se v proračunski razpravi celo odločili od ostale opozicije, katere načelo je ne rotirati vladi niti ene pare, ter glasovali za proračunski provl. zori j!
Sodišče
— Uboj na Trojanah. Na praznik sv. Štefana, t. j. dne 26. decembra I. 1. je bil pred Novakovo gostilno na Trojanah ubit Fr. Lebar iz St. Gotherda, narednik pri ko* mandž mesta v Zagrebu, Če« praznike do* ma na dopustu. Radi tega oboja sta prišla na obtožno klop Avgust Brvar iz Hrastnika, sedaj pri vojakih, in oladi posestnik Anton Štor. Dogodek ae je iivršil sledeče: Fr. Le* bar jc v pijanosti s sabljo ogrožal na cesti pasante in cdo svojega lastnega brata Pe* tra, ki mu je radi tegfc natihoma odvzel re= volver. pozneje pa tudi sabljo. Fr. Lebar pa je nadalje napadel z n>žnico ljudi, Id so se mu približali, med drugimi je ranil pred Novakovo gostilno mesarja Alojzija Gros barja. Ker naravnost pobesnelega niso mogli ukrotiti, je Grohar poslal svojega hlapca
Antona Šinkovca po orožnike, med tem pa je hotel Stor razgrajalca prijeti za roke in ga držati, toda je tudi dobil udarec, da je krvavel. Po orožnike hitečega Šinkovca je sre=» čal Brvar ter rekel Šinkovcu, naj le posodi
njemu nož, potem pa ni treba hoditi po orožnike, ker bo že on naredil mir. Kaj se je potem godilo v temi pred gostilno med Lebarjem in Brvarjem, za to ni bilo prič. Obtoženi Brvar trdi, da je Lebar skočil proti njemu in ga udaril z nožnico, on pa je «tkresni!» Lebarja z zaprtim nožem po glav. Kmalu nato je prišel Lebar ves krvav v gostilno in se sesedel pri peči na tla. Go* stilničar Novak je brž zapregel ter zapeljal nezavestnega k zdravniku na Vransko, ki je konstatiral na glavi več ran, a ena teh je segala globoko do možgan. Lebar se ni
več zavedel ter jc par dni nato unrl. Brvar*
jeva trditev, da ga jc udaril s. zaprtim no« žem, je bila ovržena, ker se jc naScl nož ki mu ga je bil Šinkovec posodil in jc ime) skrivljeno rezilo. Tudi je Brvar drugi dan Groharju pokazül usodni nož ter rekel: «Parkrat sem mu jih dal po glavi. Kar j«, to jc>« — Sodišče je obsodilo Brvarja nu sest mesecev težke ječe, soobtožonega 5to# ra pa oprostilo.
— Stara vlačugarica. Marjeta Mar-linčič je 62 let stara samska dekla, nestalnega bivališča, neštetokrat zaradi via-juganja pri vseh notranjskih sodiščih pred-kaznovana. Dne 2S. aprila t. L je bcračiUi v Dravljah ter celo službujočega stražnik, naberačila. a ko ji je stražnik napovedal aretacijo, je začela kričati: Proklete pol-cajske barabe, kaj vas bris;;, če beračim' Svoje zaničevanje policiji ;.c pokaza!a s tem, da te dvignila krik> (obtoženka zakli-če: »Oh, gospodje sodniki, šc nikoli nisem vzdignila kiklje!«) Končno se je vrgla na tla, da je moral priti še en stražnik na pomoč. Obsojena je bila na šest tednov poostrenega zapora.
— Skrajno hudobra ali pa živčno bolna je služkinja Franca Martlnčič iz Rakeka. Neprestano ima opravka s sodiščem zaiadi svojega hudobnega jezika. Par tednov je služila v Ljubljani tudi pri šolskem voditelju g. Tv. Dimniku, ki pa jo je moral zaradi iezičnosri in prepirljivosti odsloviti, za kar se je maščevala s tem. d j ;c očitala g. Dimniku pred sodiščem krivo pričevanje ter podala tudi pri policiji tozadevno ovadbo. Z upoštevanjem njene bolestne histeričnosti ji je senat prisodi! izredno milostno kazen treh tednov.
— Za vojaško službo se Je preskrbel T. Stular je bil pri Fr. Kmičarju na Je^ei-skem Čevljarski pomočnik. Pred odhodom k vojakom je vzel svojemu gospodarju bankovec za 1000 dinarjev rn par čevljev Ker je zločin skesano priznal ter obljubi!, da ne bo nikoli več kradel, Je bi! obsojen na izredno milostno kazen treh tednov ječe.___
Julijska lirajina
— Sadjarstvo na Goriškem. L. 192-t se je iz Goriške Izvozno za 3 milijone lir sadja. Ta izvoz Še ni dosegel višine pred voino. V zadnjem času se je naše ündst\ d zelo oprielo gojenja breskev.
— Goriško stolnico obnove. V goriški Stlorrici so se začela obnovitvena dela. V to svrho se je cerkev zaprla rn se bodo verski obredi vršili deloma v cerkvi sv. Antona, deloma v cerkvi Imakulate. Iz cerkve so odstranili ves mobiliar: orgle, spoved-mce, stole, omare, svečnike, altame kipe prte itd Kor za pevce se dvigne do višine stranskih galerij. V ostalem ostane zunanjost in notranjost cerkve ista.
— Agilno pevsko društvo Mladika v Gorici prrredi v kratkem koncert, na katerem bo izvajalo šest. še neobjav'ienili sklad bodflčnega slovenskega skladatelja.
— V Divači so 10. maia praznoval'. 150-letnico obstoja župnije. Cerkev v Divači ie ena najlepših na Goriškem. Zlasti so nekateri kipi in pa slike v prerbiterij: iz redne umetniške vrednosti. n
— Sattnerjevo »Jeftejevo prisego« bodo izvajali v Sv. Luciji ob Soči 7. junija s sodelovanjem orkestra. OratoriJ bo tevafaJ pevski zbor sv. lucijske čitalnice.
— V Vršnem, kjer počiva primorski slavček Simon Gregorčič, so osnovali prosvetno društvo, ki naj stopa po poti, začrtani od vetfkega domačega pesnika.
— Razgnan mrtvaški sprevod. FevmsS komunisti so te dni hoteli spremiti iz go-riške bolnice nekega svojega tovariša k večnemu počitku na domače pokopaHSče. Ko so se prenrkali proti pevmskemu mostu Čez Sočo, so od druge strani pridrveli karabinjerji in sprevod razemaJi. Tz sprevoda so obenem aretirali kakih 20 komunistov ter j!h* odgnali v zapore. Krsta se !e nato odpeljala na pokopališče brez sprevoda. DrugI dan so bTi komimisti žc ščem iz zaporov.
— Vipavska občina je dobila 550.000 Iii za podrte vojašnice, ki jih je odkupila italijanska država. Vipavska občina šteje 14 rlsoč prebivalcev. Kljub termi Je brez sodišča! Zato je razumljivo, da se je sedaj pojavna splošna zahteva po sodišču. Id k v tem mestecu obstojalo nad 100 let in ki se je ukinilo šele pred kratkimi leti od Italijanske oblasti.
čigava sta kanarčka? Na vrt deže1n€ bolnice sta se zaletela dva kanarčka (samec In samica). Lastnik ju dobi pri slocl Valentinu Drču na Zaloški cesti štev. 9.
OSKAR H.
61
(Razpad carstaa
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
Nadvojvoda sam, ?a katerega sta skrbela prijatelj in mati, pa ni imel časa. da bi razmišljal o svoji bodočnosti. Brezskrbno je preživljal svojo življenjsko pomlad v krogu svojih tovarišev. Točno Je izvrševal svojo službo, zabavo pa je iskal pri manjših pojedinah, na lovu, pri športnih prireditvah. Ponajveč ie ostal neudeležen gledalec, ker mu je bil zoprn vsak trajni telesni napor. Zanj ni bila to doba zrelosti, ne priprava za najvišji zemeljski poklic, za vladarja, marveč čas brezskrbnega uživanja, brezmiselnega zabavanja. Bila ie to vi-sred mlade lica, ki smeje zre v svet in si ne dela skrbi za bodočnost. Zavedajoč se nenaklonjenosti svojega strica, prestolonaslednika, je smatral svojo naslednjo pravico do prestola za dvomljivo. Javna tajnost je bila, da je nadvojvoda prestolonaslednik Fran Ferdinand snoval načrte, kako bi spremenil naslcdstveno pravo na korist svoje lastne dece. Princu Karlu se je torej zdelo njegovo naslcdstvc-no pravo do prestola Se odmaknjeno v veliko megleno daljavo. Nebrzdano življenje v mali garniziji
potekla leta. Le semtertja Je odhaja] na Dunaj, da poseti svojo mater in druge Člane svoje rodbine. Eden izmed teh posetov je odločil o njegovem življenju in odstranil dvome njegove matere a . .
Zvonki dekUški glasovi so oxtmevall po potih in stezah parka v Schwarza«u-u. Bela, vonjrva krila so lahko obdajala vitke ude ženskih bitij, ki so švigale kakor vile po peščenih stezicah razkošnega parka. Nad skrbno negovanim nasadi se je razprostiral čar poznega poletnega dne, solnčen in jasen. FV> Široki stezi, ki je vodila od gradu v park, >e stopala dvojica. AUadeničeve modre ^ci so se očarano uglobile v nežno vitko postavo svoje spremljevalke. Tudi pogled njenih temnih oči je glasno govoril. Duhovitost in močna volja se je izražala v črnih očeh, ki so čudno oživljale bled, ozek obrazek. V gracijoz-nem njenem nastopu je bilo opažati, da je iz visoke plemenite rodbine. Mladi dami ni bilo potreba krone, ne hermelina, da bi se na prvi pogled ne videlo, da je kneginja.
^Visokost, ali ste prvič pri nas hi zunaj" na Steinfeldu? Pokrajina je pač dolgočasna, toda nas park je izredn'o lep.«
i>Princezinja, meni se zdi ta park kot Čaroben vrt, kot bivališče kraljice krasnih vil!« Galanterija je bila nekoliko nerodno izrečena, toda v tojj-&o zvite t& hflffiftl Je biki jaostao čustvi*
Princezinja Zita je odklanjajoče dvignila ozko svojo roko. »Laskate se, visokost. Nimam takšnega daru, samo želim lahko, izpolniti pa ne morem ničesar.«
»Eno željo pa lahko izpolnite, princezinja, in z izpolnitvijo te želje lahko povzročite največjo življenjsko srečo. S to-le malo, čudovito rokico!«
Nadvojvoda Je posegel po njeni roki in se s svojimi ustnicami dotaknil nežnih tankih prstov. Rdečica je zalila lica in vrat princezinje.
»Ne tako, visokost, tako rre smete govoriti! Z menoj ne, visokost!«
»Zakaj ne? Ako srce govori, ne smejo molčati usta!«
»Srce? Kdo pa vpraša za srce? Vam se smehlja cesarska krona, jaz pa sem siromašna princezinja.«
»V svoji krasot? ste bogata, v svoii sladki ljubkosti!«
Nežno je osvobodila svojo roko iz njegove, re-Moč: »Ako bi s to roko lahko oddala krone sijaj, bi jo vam ponudila brez pomisleka. V tem slučaju bi se lahko izpolnila vaša želja.«
Nadvojvoda se je razvnel. »Ne povprašujem po kronah. Ako bi mi usoda dodelila krono, bi jo vam dal na glavto in bi bil ponosen, da bi vas smel i njo okrasiti. Toda ni verjetno, da bi mi gospod jtric puščal to nadr^« Tjl zadnji stavek ä imdl iro-
Za gladkim belim dekliškim čelom so zavalo-vale misli |a mehke črte ustnic so se napele. V očel je zažarei plamen. Gospod stric! No, strica in go-po teto bi že tudi ukrotila. Toda vse to je še v daljni bodočnosti, dasi je že opetovano namigovala nadvojvodinja Marija Terezija, nadvojvode Karla pramačeha, da mora postati Zita Karlova soproga. Hotela je, da bi Zita nosila nekoč cesarsko krono. Ta bodočnost princezinji ni jemala vida. Po strani je pogledala svojega spremljevalca. Bil je lep, mlad. konjeniški oficir, eleganten in strumen v hoji ir. nastopu. Z zunanjo odvažnostjo je bil nasprotju dobrodušen okrogel obraz, mehak izraz njegovih oči. Moči krepke volje ni bilo najti v tej duši. A13 je bila kakšna nada, da bi uspešno lahko vodil borbo z neubogljivim prestolonaslednikom za svoje dedno pravo? Potreboval bi nekoga, ki bi mu je-klenil hrbtenico, ki*bi mu dajal prožnost in krepil njegovo voljo. Čutila se je dovolj močno za to nalogo. Zavedala pa se je, da bo njeni ženitvi z nadvojvodo Karlom nasprotoval sam stari cesar in da ni zaupati niti nadvojvodovi materi, ki je dosle, skoro da prezirala mlado princezinjo. Bliskovito sc se podile te misli po njeni glavi, dokler niso dozorele v sklep. Mala princezinja Parma-Bourbonska je hotela postati avstrijska cesarica.
»Ali ste hoteli, visokost, s tem povedati, da st morate umakniti genravnojrodni deci gnofice Cho-
stev 121.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 3u. maja 1925.
Siran 3
Dnevne vesti
P Ljub liani, dne 29. wa/«
— Odkritje spominske Plošče pesniku Medvedu. Mestna občina v Kamniku odkrije dne 7. junija kamniškemu rojaku, pesniku .Antonu Medvedu na rojstni njegovi hiši na Grabnu v Kamniku spomisko ploščo. V soboto 6. ftmua ob pol 21. a- Narodni čitalnici predstava Medvedove drame ^>Z a pravdo in srce«. V nedelio ob pol pol 11. skupni odhod z Glavnega trga k rojstni hiši na Grabnu. Ob 11. svečano odkritje spominske plošče s slavnostnim govorom pisatelja Frana F i n -ž g a r j a. Ob 15. velika zabava v mestnem parku na korist i > Jugoslovanski Matici«.
— Osebua vest. Francoski pisatelj Phi-ea.s Lcbesgue. znani prijatelj Jugoslo-veuov m prevajalec iz jugoslovenskega slovstva, je imenovan za viteza častne legije. Gospod Lebesgue je nekaj svojih prispevkov priobčil svoječasno tudi v našem Ustu.
— Spremembe pri poštni direkciji v gjubljarsi. Imenovani so: za Inspektor Ja L kat. šef odseka dr. Fran JanžekovtC, ra šefa br»ojavno-telefoTi3kega odseka In*. Matej K o 1 a r i č. za šefa poštnega odseka Anton Veseljak, za šefa računsko-kon_ trolnega odseka Maks Svoboda, za tajnika TT. kat. poštno-brzojavni uradnik Ivan Podpornik; premeščen je iz Ljubljane v ministrstvo pošt in brzojava za višjega kontrolorja tajnik n. kat. Anton D 1 c.
— Iz državne sužbe. Odpuščen je iz dr-žavne službe vladni tajnik pri okrajnem glavarstvu v Prevaljah dr. Anton M e g «-
• š a r. Imenovan je za okrajnega komisarj* pri glavarstvu v Litiji pripravnik dr. Anton Schrey; premeščeni so: okrajni komisar Ivan Mil ač iz Prevalj k velikemu župan1.! mariborske oblasti, vladni kance-tfst Janko G o m b a č od okrajnega glavarstva v Ptuju k okrajnemu glavarstvu v Šmarje pri Jelšah, vladni tajnik Stanko Novak iz Maribora k velikemu županu jublianske oblasti 5n okrajn! komisar Ma. tija M a 1 e š 1 č iz Črnomlja k velFkenru ünnanu mariborske oblasti. Pomaknjen! so tz S. v 7. skupino vladni tajniki dr. Janko
V i d i c. Fran L e v 1 č n i Iv. Anton Svetin a. dr. Anton M e g ti š a r. Fran Mar. § i l\ Mirko Brezigar. Fran Vou?ek. dr. Tine č u š, Matko K u n d r i č. Mihael Z a r a d 1 a 1, dr. Janko 81Sfe a, dr. Ivan Zobec m dr. Ivan Vidmar: iz 3. s*n. ->lne so pomaknjeni v u. arhivski uradniki Fran Jure a, Fran Babi č. Fran Fischer. Friderik PleteršnSk, Fran Gr e g or i č, Alojzij Mara in Ignacij R H s.
— Napredovanja v naši vojski. Napredovali so: za orožn. podpolkovnika major Milan G e r o č, za peh. kapitana I. ki. kapitan TT. ki. Feliks Kren, za peh. kap. IT. ki. poročnik Anton Riga, za topn. podpolkovnika major Emil Radi, za konjen. podpolk. major Fran R i d 1, za administr. kap. H. ki. poročniki: Janko Rodič, Mihael Ž e r j a v. Albert Grabner in Alojzij Hrašovec; za administr. poročnike podporočniki : Feliks R e m e n a r, Ivan F a b-iančič, Leopold Vagner, Matija Ve-b c r, Štefan K o s t e 1 e c. Anton Jakob, Franjo D in e r, Josiep II o v a r. Jurij L e-vovnik, Jakob Ceh, Fran S m rečni k, Anton Vinter, Rudolf Blažek in Josip Jelak: za administr. kap. II. ki. poročnik Adoli Sušek; za sanitetnega majorja kap. I. ki. Lujo Debel j a k; za orožniške poročnike podporočniki: Josip T o n e § i č, Mato Jež, Ivan L a v r i č. Fran T i č, Ivan Podobnik, Anton Gorenjak in Tvan Lazar; za kapetana fregate kapitan kor-vete Avgust Küster.
f Emil Malhape. Tragična usoda francoskega trgovca g. Emila Malhape je povzročila v vseh ljubljanskih trgovskih iti družabnfh krogih, ki so poznali rajnkega, splošno sočutje. Gospod Emil Malhape je to sočutje tudi zaslužil. Pred leti je prišel v Ljubljano, kjer se je jel živo udejstvovati na trgovskem polju. V razgovorih s svojimi znanci in prijatelji je rad poudarjal, da hoče ostati v Sloveniji ter tu delovati na zbližanje med francoskim in našim narodom. Znal si je kmalu pridobiti dostop v najodličnejšo ljubljansko družbo in seve tudi v trgovski svet, kjer je užival splošno spoštovanje. Bil je trgovec reelnih metod. Z največjo vestnostjo jc izpolnjeval svoje obveznosti. Baš v tem njegovem kremeni-čem poslovnem značaju leži morda tudi tragični motiv njegovega žalostnega konca.
V zadnjem letu je, kakor znano, nastopila med nami nepredvidena stagnacija poslov, ki je možu onemogočila, da izponjuje vlogo, ki jo je bil zavzel v naši družbi in med trgovskim .svetom. To ga je tako bolelo, da se mu je očividno zmračil um in da si je v navalu malodušja utrgal nit svojega življenja. S tragično njegovo usodo sočustvuje, kakor rečeno, dober del ljubljanske družbe. Pa tudi naše narodne in humanitarne francoske duhovitosti in ljubeznjivosti mc/a. ki je ob vsaki priliki globoko segal v žep in pomagal, kjerkoli je mogel. Malhape je užival vsled svoje iskrenosti, pristne francoske duhovitosti in ljubeznjivosti. splošno spoštovanje. Naše kraje in razriere je bil že tako vzljubil, da je opetovano izjavil, da se čuti kakor doma in da smatra Ljubljano za svojo drugo domovino. V bistvu je bil globoko moralen mož, kar svedočijo tudi zadnje njegove ure na blejskem otoku. Med nami ni razvil samo širokega poslovnega dela in ni samo sodeloval pri vseh naših družabnih prireditvah, marveč je izpolnjeval ludi široko ohcijelno misijo. Bil je trgovski konzulent tukajšnjega francoskega konzulata. Stiki naše trgovine m Industrije s francoskim gospodarstvom so btli v zadnjih letih plod njegovih prizadevanj, kar nam je lani tudi pričal francoski paviljon na razstavi ljubljanskega velescima, ki ga je zek> spretno arar.-liral pokojni Malhape. Dasi aktiven, je ven-
dar bil tako občutljiv, da ni mogel prene-sri niti najmanjšega poslovnega nesoglasja, ki ga je smatral, da bi mu mogel pokvariti položaj in ugled, ki si ga je stekel v naši sredi. Podlegel je svoji tenkočutnosti... Ohranimo blagemu in zaslužnemu možu časten spomin!
— Dostavnina in predalnina. Iz Ijub-IfaBskSb trgovskih krogov smo prejeli in priobčuiemo: Prav in pravično bi bilo, da be se plačevala dostavnin za poštne pakete samo tedaj, če se pošiljka naslovniku dejanski dostavi na dom. Tako ie bilo urejeno v rajni Avstriji in tako vele postni predpisi še dandanes v vseh evropskih državah- To je tudi čisto logično in človek bi sodil, da drugače biti ne more in ne sme. Pa je vendar ravno v naši državi ta krivica v veljavi, da mora pošiljatelj paketa z drugimi pristojbinami (težno in vrednostno) plačati obenem tudi dostfavnino, ki znaša 3 dinarje za vsak paket. A koliko paketov pride na pr. samo v Ljubljano, ki se nam ne dostavijo, ampak hodimo sami ponje na pošto. In s tem, da hodimo sami Po pakete, prihranim dnevno poštnemu erarjn en avtomobil, dva dostavljača rn šoferja. Vrhu vsega tega pa moramo plačevati še prcdal-nino t. j. pristojbina v znesku 15 dinarjev mesečno, da si odvažamo pakete po svojih uslužbencih na dom. V tem slučaju bi se morala pošiljateljem povrniti pri sprejemni pošti plačano dostavnino. Krivica se da le na ta način odpraviti, da bi se pristojbina za dostavo ne plačevala pri sprejemnih uradih, ampak pri naslovnih poštah, a samo za tiste pošiljke, katere se strankam taktično dostavijo na dom. Upamo, da bo poštna uprava to krivico v dosledni bodočnosti odpravila. %
— Nepotrebno beganje tranzitnih potnikov. Pišejo nam: Pred kratkim je prinesel i Slovenec« alarmantno vest, da bo izdaja transitnega vizuma v naših mednarodnih vlakih proti dosedanjemu plačilu taksne po 10 Din odpravljena ter si bo moral tudi vsak transitni potnik preskrbeti običajni !n pravi vizum pred na^tenom potovanja, za kar mu bo plačati takso po 150 Din. — Pakor poročajo dunajski listi, ta vest ni resnična- Konzulat SHS na Dunaju je izjavil, da nima o tem nobenega vladnega obvestila in je sploh mnenja, da je odprava tega običaja neverjetna. Prav tako se glasr tudi komunike generalnega ravnateljstva južne železnice na Dunaju, ki ga je posflaro to ravnateljstvo fistom. emu torej begati javnost? Menda naša država ne bo taJto nespametna, da bi umetno ovirala promet in zviševala potne pristojbine ob času. Ko ves kulturni svet razpravlja o tem, kako naj se potovanje olajša in odpravj ono odjozno ::Vidiranje<: potnih listov. Saj bi to ne pomenilo drugega, nego odvračati potnike i55 čehoslovaške in Avstrije od naše države ter jih dirigirati n. pr. v Italijo če« Trbiž in Videm!
— Tatovi, k? jih ne izslede! Od vele-uglednega javnega delavca v Ptuju smo dobili to-le pismo: »Gospod urednik! Vaše poročilo o vlomu v vilo tovarnarja Pavla Piricha je v toliko popraviti, da vila ne stoji na Humu pri Ormožu, marveč v občani Karčevina pri Vurberku. Temu posestniku so drzni tatovi najdalje prizanašali! Pred kratkim so izropali hram pri vinogradu Jertela - Kočevar v isti občini, hram Filafrero ni drugih. Tatov nihče nc zasleduje, nikjer jim dozdaj niso prišli na sled! V hišah vinogradnikov v Halozah pa se je izvršilo že par sto vlomov. Vsaka zidanica, v kateri se je nahajala posteljina, obleka, perilo, je bila, ne samo enkrat, marveč po dvakrat in trikrat rzropana! Očitno je, da obstoji tatinska družba, da se tatovi rekrrjtirajo rz domačinov, ki pa Imajo svoje odjemalce na raznih krajih! Tudi v Halozah orožniki dozdaj niso imeli sreče, niso vlovili nobenega tatu! Med posestniki-vinogrodntki se v en ti lira vprašanje, ako bi ne kazalo, da bi sami najeli in nastavili enega ali dva stražnika, ki bi naj skušala izleoiti tatove. — Upati je, da bi se stražnika resno lotila zasledovanja tatov, da bi imela uspeh, ker bi ne imela uniforme in bi ju ljudstvo ne poznalo. Ako se nič ne zgodi v obrambo pred drznimi tatovi, bo položaj za lastnike vedno slabši. Sodnfki pa bodo morali uprabljati proti tatovom vso strogost kazenskega zakona. Edina primerna kazen za tatove pa bi bila danes bat i na! Ta pa v tako obilni meri, da b? jo tat pomnil nekaj let. Tu prizanašanje ni na mestu!« — Na to pismo opozarjamo naše oblasti, ki skrbe za javno varnost. Ali res ni mogoče napraviti konec škandaloznim varnostnim razmeram, ki so popisane v tem pismu?
— Proti tuberkulozna predavanja po šolah. Ministrstvo prosvete je na prošnjo -Lige zoper tuberkulozo« in »Podmladka Rdečega križa*: v Beogradu odredilo, da se imajo vršiti po vseh šolah zdravniška protituberkulozna predavanja, s katerimi se mora mladina instruktlvno podučiti o tuberkulozi in na pogubne posledice te bolezeni opozoriti. Ta predavanja se imajo pa raztezati tudi na nalezljive bolezni, higijeno in prehrano.
— Grško-katoliški župnik kot izumitelj.
Mihajlo Besermenji, gkt. župnik v Pisko-vercih pri Djakovem v Slavoniji je izumil univerzalni aparat za precizno pisanje not pod imenom uglasbeni pisalni stroj«. Ta izum, na katerem je ^zumfitelj delal več let. je zainteresiral produktivno Ameriko in druge države. V splošnem si je nemogoče predociti ta stroj, kajti dočim glasbenik na kakem inštrumentu n. pr. na klavirju, harmoniju itd. igra, stroj z največjo točnostjo beleži vse note in muzikalne znake. Ta stroj, ki ne samo, da ima garantirano bodočnost ter ga sedanji glasbeni krogi smatrajo za skrajno potrebno napravo, ker s svojo enostavnostjo znači za industrijaliza-cijo muzike novo ogromno polje dela in za praktični glasbeni svet, predvsem za komponiste, velik napredek. Na ta način se ne iägubj oj ena glasbena ideja« zakaj med tem
ko komponist, poln glasbene navdahnjeno-sti igra, glasbeni stroj takoj vsak pritisk prstov na inštrumentu zabeleži. Glasbene kompozicije, za katere je bilo popreje potreba več let, bodo z uporabo Besermenji-»evega stroja končane in harmonično dovršene v nekaj dneh. Kakor čujemo, se je v Zagrebu osnoval konzorcij za izkoriščanje tega patenta, ki ima št. 3280.
— Povratek italijanskega poslanika v Beograd. Italijanski poslanfk g. Bodrero je bH odsoten iz Beograda skoraj mesec dni.
V Rimu je poročal predsodnfku italijanske vlade MussoJiniju o poteku pogajanj med Italijo in Jugoslavijo ter se je tudi udele. zeval posvetovanj t Florenci. Danes je italijanski poslanik Bodrero prispel nazaj v Beograd.
Telefonske postaje po vseh občinah.
Velevažna vest prihaja iz Beograda, vest, ki jo pozdravi vsa naša javnost z odkritim zadoščenjem. V rmnistrstvu pošte iti brzojava je bil sprejet pravilni*, ki odreja, da se imajo po vseh občinah v državi ustanoviti telesonske postaje. Do sedaj je bilo malo krajev na kmetih, ki bi imeli telefon.
V drugih krajih pa so imeli telefon samo državne oblasti. Sedaj pa odreja ministrstvo pošte in brzojava, da se morajo v vseh občinah ustanoviti teelfonske postaje, da bo tako vsaka občina direktno telefonsko zvezana z dotičnim okrajnim glavarstvom. Pravibrk tudi določa, da nosita stro-šte inštalacije telefona m naprave teleson-bki linij v področju vsake občine do ene polovice država, do druge polovice pa občina. Dela za ustanovitev telefonskih postaj po občinah se ptično že v teku prihodnjega meseca, to ie junija.
— Iz Savezja privatnih nameščencev Jngoslavije. V centrali omenjenega Save-za v Zagrebu ie treba izpopolniti mesto prvega tajnika. Pogoji so sledeči: 1. Popolna organizatoma in agitacijska spretnost za ta položaj. 2. Govorniška spretnost. 3. StiPstična in žurnalistična spretnost. 4. Daljše ali uspešno delo v delavskem sindikalnem pokretu. Prednost Imajo oni. ki so delali v pokretu priv. nameščencev. Interesenti nai pošljejo svoje ponudbe do 3. junija Predsedništvu omenjene organizacije Zagreb, Petrinskf ulica 40., I. nad-srr., Lastne zahteve navesti!
— Cvetlični dnevi in Dražba sv. Cinla in Metoda. Svoječasno je bila CM. dražba vpeljala cvetlic, dan, kateri j*e prinesel vsako leto pred vojno družbi prav lepe dohodke. Ta prireditev se je med ljudstvom kmalu udomačila in vsak zaveden Slovenec je dragevoje odkupil cvetko ter položil svoj dar domu na oltar. Pozneje pa so posegla Po tej prireditvi mnoga druga društva, ki so na ta način odvzela družbi nične običajne dohodke. Prva mestna ženska CM. podružnica v Ljubljani je pred meseci določila, da priredi na binkošmi ponedeljek cvetni dan. Opustila pa je sedaj to namero, ker so se vršili letos v spomladnem času skoraj vsako nedeljo cvetlični dnevi v korist raznim društvom. Družba sv. Cirila in Metoda pa ne sme biti oškodovana, zato je sklenila omenjena podružnica, da priredi v jeseni ali cvetlični dan ali kako drugo prireditev. Opozarjamo žc sedaj na to vsa druga društva.
— Gojenke Gospodinjske šole na li-ceju v Beogradu. Po poroöüu rz Beograda so prispele včeraj tjakaj gojenke gospodinjske šole na ljubljanskem liceju, 24 po številu, pod vodstvom licejskega ravnatelja g. Antona Juga in voditeljice gospodinjske šole ge. Jerice Zemljanove. Včeraj so ei ogledale zanimivosti Beograda, Kallmegdan in muzej. Pos etile so tudi invalidski dom, kjer jih je prav prisrčno sprejel upravnik invalidskega doma Rama. danovič. Invalidi so priredili slovenskim gojenkam na čast koncert, Gojenke so se skupno z invalidi fotografirale. Po povrat-ku rz invalidskega doma so prisostvovale zvečer v Narodnem gledališču predstavi »Dve siroti«. Posetile so tudi ministra za šume in rudnike dr. žerjava, M se je prav iskreno z njimi razgovarjal.
— Vsem davčnim uradnikom, ki se udeleže letošnje skupščine v Sarajevu, priporočamo, da parno čitajo prihodnjo številko *Našeca Glasa«. — Sek. Ljubljana.
— Vremenska napoved. Vremenske opazovalnice napovedujejo za soboto: večinoma jasno, toplejše vreme. — Te dni je bilo večinoma po vsi Evropi oblačno, samo v Varšavi je bilo jasno, v Firenzi le bila megla, v Brnu m Londonu je deževalo. Najvišjo temperaturo so imeli v Beogradu 27° in Pragi 24°, najnižjo pa v Stockholrau 9°.
— Smrtna kosa.   V   Spodnji Šiški v
Cekinovem gradu jo umrla danes gospa Marija K o s 1 e r, rojena Sorman, v visoki starosti 90 let, soproga pokojnega gospoda Petra Koslerja, ustanovitelja pivovarne Kosi er, sedaj delniške pivovarne »TJnlon«. Pogreb se vrši v nedeljo ob poi 11. dopoldne iz hiše žalsri, Celovška cesta 23, na pokopališče k sv. Krištofu. Pokojnica je M-la skrbna družinska matd in velika dobrot, niča siromakov. Uživala je v vseh krogih veliko spoštovanje. Blag ji spomin, njen! velespoštovani obitelj! naše iskreno soža-Ue.
— Pametna ideja. V Subotici se ie osnovalo društvo za pospeševanje sklepanja zakonov. Vsak član je obvezan, da plača 50 dinarjev po vsakem sklenjenem zakonu člana, a vsak član, ki stopi v zakon, prejme 20.000 dinarjev. Društva se je že priglasilo nebroj članov,
— Roparski napad na Orlah. V ponedeljek zvečer je bil na Orlah izvršen drzen roparski napad. Do sedaj nepoznan lopov je vdrl v hišo ter zahteva! od hišnega gospodarja Mlakarja, da mu izroči denar in ker se je ta branil, ga je z nekim trdim predmetom udaril po giavL Na krike domačih je pri hitel brat gospodinje, nakar je ropar, videč, da je zanj položaj opasen, pobegnH.
— Starec z mladim srcem. V župni cerkvi v Osijeku se je 27. t. m. poročil 83-letni Johan Saimer s 76-lerno Terezijo Lang. Kumovadi so 83-1 etni Peter Šofer in S4-letni Peter Gassteiger. Vsi skupaj imajo 326 k?
Za nakup
OBLEKE
Vam nudi najcenejši vir
JOS. ROJ1NA,
Ljubljana
1618
— Nenadna smrt ie zadela včeraj popoldne delavca, cd nosno berača Miklavža Vdovca, roj. !. 1858 v Moravčah. Vdovec, ki je zadnje GrJ delal pri gostilničarju Čadu pod Rožnikom, je včeraj popoldne prejel za delo 150 Dm, nakar je malo vinjen odšel sekat šibje Okoli 15. so ga še culi, kako je pri delu pel in žvižgal, kasneje, okoli 18. so ga našli mrtvega. Slučajno pri Čadu navio:i zdravnik dr. Košenina je ugotovil, da je starčka zadel mrtvoud. Truplo Vdovca so prepevali v mrtvašnico na Vič.
— Dvojni umor prj sodni komisiji. Iz Rum« v Vojvodini poročajo o nenavadnem zločinu, ki je znak popolne demoralvzacije današnjega sveta. Dne 26. t. m. je prispela v Jazako, nedaleč od Rume, sodna komisija na tožbo poti seljaku Mitri Bojiču, da si je na neupravičen način prilasti zemljo svojega soseda Kupka. Zastopnik zasebnega tožitelja je bil dr. Josip Müller. Okrajni sodnik je Bojiča disciplinarno obsodil na 200 dinarjev globe. Bojič je obsodbo mirno sprejel in nato izjavil sodniku, da naj gospodje nekoliko počakajo, češ da gre po denar, ki ga ima na zunaj stoječem vozu. Mesto denarja pa je vzel z voza lovsko puško ter naglo ustrelil na svojega tožitelja, seljaka Kupka, ki je bil mrtev na licu mesta. Dr. Müller, ki je videl, da namerava blazni seljak ustreliti tudi njega, je skušal pobegniti ter se je naglo sklonil, videč da je Bojič nameril nanj. Toda bilo je prepozno. Počil je drugi strel, ki jo zadel odvetnika v hrbet. Naboj s šibrami je zadel dr. Müller ju 12 težkih ran m je takoj podlegel poškodbam. Ostalim članom komisije je uspelo pobegniti. Morilec se je nato odstranil. Kupkov brat pa je naložil oba mrtveca na svoj voz in ju odpeljal v Rumo. Kakor poročajo, je morilec že v rokah pravice. Pogreb nesrečnih žrtev se je vršil 27. t. m. ob ogromni udeležbi prebivalstva.
— Pet oseb se bor! s smrtjo. V Šibe-rriku se je te dni zastrupilo s pokvarjenim sirom pet oseb. Sir je prinesel neki Josip Latina iz Vodice. Tudi v Vodicah je bilo več slučajev zastrupljenja s sirom. Vseh pet oseb se bori s smrtjo.
Iz Celja,
Onozarjafe so, da eden par ßl nogavic z žigom In znamko (Op     (rdečo, modro ali zlato)
l9kBju&"
traja kakor Štirje pari drugih. Kupite eden par in prepričajte se.  —   Nogavice brez žiga
»ključ* so ponarejene
Iz
— Struga Ljubljanice. Pršejo nam: Kadar bo mestna občina dala v najem košnjo ob nabrežjih Ljubljanice, naj odda za božjo voljo še ono na »otokih« te struge od Zmajevega do šentpeterskega mostu, kjer zadržujejo nagH odtok vode in na katerih se kupici razna smradljiva nesnaga in vsakovrstni odpadki. Ti »otoki« so skladišče mrtvih — mačk, podgan in vsemogočih odpadkov iz kanalov in stranišč!
— Zatvornice ob Krakovskem nasipu, tako se nam poroča, že nad 15 let stare in tudi že napol gnile! Nekega lepega drie bo ob močnem deževju pritisk narasle vode to stavbo, ki se ob visoki vodi že zdaj maje. z »galerijo« vred izpodnesel, da bo splavala proti šentjakobskemu mostu. Naj se torej trohneli stebri m zatvornice nadome-ste z novimi.
— Ulična razsvetljava. Karo' Kotni-kova ulica je dobila zadnje dni tri električne žarnice. S tem je ta ulica primemo razsvetljena.
— Psi brez znamk. Okoli 350 lastnikov psov si ni nabavilo pasjih znamk. Posledice temu bodo — globe ali pa bo pse pobral konjač.
— Poškodovano nabrežno zidov je na vogalu šentpeterskega nasipa so začeli zidarji te dni popravljati. Istočasno so odvzeli odlomljeno železno ograjo, da jo kovač zravna in popravljeno zopet na svoje mesto postavi. Skrajni čas i pa že bil, da se na tem vogalu ob mostu postavi svarilna tabla za neprevidne voznike!
— Bančni zavodi na binkoštno soboto ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov.
_ Gozdni piknik priredi Šentjakobsko
napredno društvo na bmkoštni ponedeljek 1. junija na razgledu gostilničarja Joška Jelačina na Dolenjski cesti. S to prireditvijo hočejo šentjakobčaini nuditi občinstvu zopet domačo priprosto zabavo, kakršna je pred par leti prtvabila množice obiskovalcev. Vstopnina samo 2 Din, začetek ob 2. popoldne.
— Binkoštni ponedeljek vsi na sokolsko tombolo v Udmat Po tomboli pa v Kode-lijev grad na veliko veselico. Sodeluje godba dravske divizije. 1085
— Izbirna tekma Sokolske župe Ljubljana se vrši v nedeljo dne 31. maja t. 1. točno ob pol 9. dopoldne na TabOTu. V slučaju slabega vremena v telovadnica in sicer člani, višji 4n srednji oddelek v Nar. domu, nižji na realni gimnaziji na Poljanski cesti, članice na realki. Vsi oddelki ob istem času. Seja sodniškega zbora se vrši v soboto dne 30. maja t. 1. točno ob 20. uri na Taboru. Udeležba vseh sodndkov in sodnic obvezna lQg7/n
—c Slava 39. pešadijskega puka v Ce.
fju. Celjski domači pešpolk je v Öetrtek 2S. maja slavil >vojo krstno slavo kot spominski dan zavzetja mesteca Črne na Ko. roškem leta 1919. Med 9. in 10. uro je pr*. korakalo vojaštvo z oficirji na Glazijo, kjer se je vršila ob 10. uri masa. katero je opravil vojaški duhovnik kapurcin p. Hieronim. Za tem je pravoslavni svečenik dr. PerlČ blagoslovil kolač. Po cerkvenih obredih Je govoril komandant puka pukovnik g. Nau-movič o vojaštvu in o pomenu proslavo dneva. Ob koncu navdušenega govora je zaoTfl trikratni živijo Nj. Vel. kralju!^. Nato je bil defile puka. ter čestitanje domačinu slave. Pri slavnosti so bili navzoči zastopniki oblasta in korporacij. Opazili smo vladnega svetnika in srezkega poglavarja, dr. žužeka, mestnega župana dr. Hrašovca. župana okoliške občine Ghnšeka ter zastopnike raznih drugih uradov. Slav. nosti je prisostvovala tudi deputacija celjskega Sokola v kroju. Zbranega je bilo tudi veliko drugega narodnega občinstva. Po končanem sporedu je bila zakuska v drevoredu. Sodelovala je vojaška godba. Vojaštvo je imelo opoldne kosilo na Glaziji. x vojašnici kralja Petra pa se je vršil svečan oficirski banket. — Ob 15. popoldne se j«: pričela vojaška veselica na Glaziji. M« drugim sporedom so se vršile tudi sokolsk" vaje in nogometna telema med športnim Klubom 39 .pe&po!ka in SK Celje. Zvečec ob 21. se je v oficirskem domu pričela zabava s koncertom, igro ?n plesom. Prire. ditev se je vršila zelo lepo in bo lep dan udeležencem gotovo ostal v prijetnem spo. niinu!
—c Naklade na šampanjec, šumeča vi na ter vina v buteljkah bo pobirala mestna občina celjska. Pobiralo se bo od steklenice šampanjca ter penečega vina 20 Din, od buteljk pa po 4 Din. Vsi, fci to blago prodajajo, morajo svoje zaloge prijaviti mestnemu magistratu, kateri bo po svojem organu vršil strogo kontrolo prijavljenih količin.
—c Aretiran je bil radi goljufije neki S P., ki se je izdajal za trgovca in posestnika. Ogoljufal je neko zagrebško trvdko za večjo množino semen. Na zahtevo te tvrd-ke je bil sedaj aretiran in oddan v zaporo celjskega sodišča.
Iz Maribora.
—in    Tosca    v mariborski operi. Ken
zadnje In najveličastnejše operno   delo v tej sezoni uprizori mariborska opera Pucci. nijevo najbolj popularno, nadvse priljubljeno opero ->Tosca«. Izmed mnogih Puccin; jevfh   (»Manon  Lescaut«,   -Boheme«, »Ma dame Buterfly«) je baš :. Toseu - za občin, stvo spričo svoje silne dramatičnosti na . bolj privlačna opera. Prvič je bila yToeea* uprizorjena leta 1900. v Rimu, od koder Fi je v kratkem času osvojila vßo svetovih odre ter je danes stalno repertoama oper«, katere uprizoritev jo ponos vsakega gleda, lišča. — Naslovno partijo bo pela ga. Mi trovičeva.   Muzikalno  in  režijsko študir-j opero g. A. Mitrovič.
—m Nesreča na kolodvoru. Včeraj po poldne je šel carinski sluga Fran VaTant preko tira med vagoni. V tem hipu Je ne. nadoma' privozeča lokomotiva porinila va. gone, ki so Valanta potegnili s seboj. Nesrečnež je padel pod kolesa hi se občutno poškodoval. Sreča je še. da je strojevodja na znamenje premik ač a, vlak takoj ustavi?. Valanta so prepeljali v bolnišnico.
Sport
HAŠK igra o bmkoštih na Dunaju in sicer se udeleži medklubskega rurniria Ha-koah. Rapid, Slavija (Praga). Praški Usti poročajo, da se turni na udeleži tudi Sparta.
AC Venezia v Ljubljani. Bink. nedeljo I'» ponedeljek gostuje prvič v Ljubljani A C Venezia, najmočnejši klub beneške province, kar znači obenem prvi nastop italijanskega nogometa v Ljubljani. Kakšna kvaliteto predstavlja Venezia v primeri z nogometom v Jugoslaviji, je težko označiti ,ker nam je italijanski nogomet doslej popolnoma neznan. Izvrstni mednarodni rezultati vodilnih ital. klubov in i tal. reprezentančnega teama so pripomogli zadnja leta Italiji do zelo ugledne pozicije, katero znajo tudi pri vsaki priliki poudariti in katero skrbno varujejo. Znano je, da so oficijelni športni faktorji nedavno Izrekal! dvome v enakovrednost j n gosi o v. nogometa. To stališče opirajo zlasti na nesrečni nastop Gradjanskega. takratnega našega prvaka, proti F C Milano in v Torinu (2:8, 0:6) ter na pogoste neuspehe jugos*. klubov v inozemstvu. Venezia nadkriljujc, po njenih rezultatih sodeč, nekoliko gor.' omenjeni F C Milan ali reško Olimptjo kateri je Ilirija spomladi podlegla na Reki z 0:3. Za medmestno tekmo Venezia : Du-naj je postavila v moštvo vso igrače, razen enega. Trenersko funkcijo vrši v klubu znani dunajski igrač Sedlaček, bivši Igra? Rapid a.
— Lahkoattetika v Innsbruchu. O priliki otvoritve novega športnega prostora, ki ga je zgradila mestna občina, so se v Innsbrncku vršile velike športne slavnosti. Na lahJcoatletičnem mitingu, pri katerem so sodelovali atleti iz Avstrije, Nemčije in Švice- so se dosegH med drugim tudi neki odlični rezultati. Tako je tekel Švicar Martin, znan olirrpijonik. 400 m v 50.8 sek. Tudi na progi 100 m se je odrezal Švicar Börner z 10,8 sek. Na 800 m je zopet zmagal Martin v 2,2. Švicar, štafeta kombiniranih tekačev je zahtevala 2 min. 3,7 sek., tudi dober rezultat.
— Lovci! Slovensko lovsko društvo je razposlalo poziv m položnice, naj se plača članarina. Kdor kljub temu ni plačal, ra je prejel letošnje številke »Lovca«, naj iste vrne ali pa vsaj do 15. junija t. L plača, ker bi sicer biH primorani v smislu društvenih pravil zaostalo članarino sodno izter-ia£L — Odbor ^JrD 1064
snan 4.
»SLOVFNSKI   NAROD« dne 30 maja 19'j5.
štev. 121
Gospodarstvo
Pred izvozno sezono
Po naredbi prometnega ministrstva so se pričele prijave za predstoječo izvozno sezono. Ker se je izkazalo, da so proge in skladišča preobložena z blagom, ki zavzema mnogo prostora in ki prinaša državi malo dohodkov, ker se plačuje neznatna le-žarina, so dobile vse trgovske in obrtniške ürbornice poziv, naj vplivajo na gospdar-ske kroge svojih področij, da dvignejo svete blago, ker se bo v nasprotnem slučaju ležarina znatno povišala (od 1 na 12 Din za 100 kg). Izdana je tudi naredba, da se vsi potrebni tiri podaljšajo. Da bi imeli iz-vozmčarji na razpolago več vagonov, je prometno ministrstvo odredilo, da se iz-prazneio vsi dobri vagoni, v katerih stanujejo zdaj železničarji. Vagonarjl dobe pokvarjene vagone za stanovanja. Vsi deloma pokvarjeni vagoni se morajo takoj od-poslati v popravilo. Na naših železnicah je mnogo pokvarjenih vagonov, ki stoje po postajah in progah ter samo ovirajo promet. Vse te vagone hoče zbrati prometno ministrstvo na določenih postajah in železniških tirih, kjer ne bodo motili prometa.
V beogradski direkciji je zdaj okrog 500 pokvarjenih vagonov in okrog 1200 vagonov, ki so radi zastoja v lesni industriji fzven prometa. Zato je prometno ministrstvo pozvalo finančnega ministra, ministra vojske in mornarice, šum in rudnikov ter generalno direkcijo železnic, naj takoj prevažajo vse potrebno državno blago, da med izvozno sezono ne bodo zahtevali vagonov za prevoz blaga, ki se lakho prepelje takoj. Slednjič je prometno ministrstvo razmišljalo tudi o snagi v vagonih, ki je bila doslej zelo pomanjkljiva. Izdana je odredba, da se forsira velika instalacija za desinfekcijo vagonov na becgradskem kolodvoru. Določen je tudi kraj, kjer se bodo vagoni po desinfekciji umivali in čistili.
Položaj na vinskem trgu
Domače tržišče. Trgovina z vinom jc brez prometa. Izvoz je tako neznaten, da ne more vplivati na splošni položaj vinske trgovine. Večinoma povprašujejo «3tno po cenenem vinu. Cene so pri nas nespremenjene. V Slovenijo se uvažajo zadnje čase vina iz drugih pokrajin države, dasi pridela Slovenija več vina nego ga proda. Vzrok je ta, da je vino iz drugih krajev cenejše. Uvažajo se zlasti banatska vina, ki so se pocenila in notirajo: banat-iko belo vino 3.50, črno 4.50—5 Din liter na debelo. Banatska vina uvažajo tudi na Hrvatsko. Tudi v Srbiji je vinska trgovina v zastoiu. Cene notirajo: navadno črno S Din, boljše vrste po kakovosti 10—12, r.ela navadna vina 9—10, boljša črna 10—12 dinarjev liter. Dalmatinska vina so za en dinar dražja.
Inozemska tržišča. V Avstriji je nespremenjen. Navzlic podajočim cenam ni večjih kupčij. Cene notirajo za vina iz leta 1924. — 0.80—1 šil., boljše kakovosti 1.— 3.40—1.60 šil. Na Madžarskem so izgledi nove trgatve zelo ugodni, zato tudi cene znatno padajo. Navzlic temu je pa promet slab. Cene varirajo med 450—600 mK. V okolici Keckemeta notira vino 6000—7000 =K hI. Na Reki je živahen promet z grškim vinom. Domači konsum na Reki se krije v glavnem iz Istre, srednje Italije In Apulije. V Trstu je položaj nespremenjen. Češkoslovaška kupuje samo manjše količine. Visokoodstotna sicilijanska vina notirajo 9.50—10.50 lir ab Trst, apulijski črna vina 9.50 lir.
— Mednarodni ooliedelsk! kongres v Varšavi. Med 21. in 24. junijem t. I. se vrši v Varšavi mednarodni 12. poljedelski kongres. Na kongres so povaHiene skoro vse kulturne države sveta. Iz Švice prispe posebno številna delegacija s prof. dr. Zau-rom s tehmčne visoke šole v Zürichu na Čelu. Profesor Zaur, ki spada med prve
strokovnjake sveta glede poljedelskih vprašanj, bo na kongresu govoril o vplivu poljedelskih organizacij na poljedelsko politiko poedinih držav. Na kongresu nastopijo tudi drugi odlični švicarski predstavniki poljedelstva m bodo govorili o splošnih vprašanjih politike ter o njenih uspehih v Švici.
—g Proračun za leto 1925 26. Finančni minister je izjavil, da ima že podpisan ukaz, s katerim ga vlada pooblašča, da predloži narodni skupščini proračun za leto 1925/26 Zdi se, da za razpravo fn glasovanje o proračunu ne bo več časa in da bo treba nadaljevati s proračunskimi dvanaj-stinami.
—g Romunsko - jngoslovenska konferenca. Pod predsedstvom Avramoviča je bila včeraj prva seja naših in romunskih delegatov glede konvencije za reguliranje medsebojnega in mednarodnega tranzitnega prometa.
—g Davek od fizičnih delavcev. Generalna direkcija neposrednih davkov je Izdala 12. t. m. navodilo za pobiranje davka od fizičnih delavcev po čl. 56. zakona o proračunskih dvanajstir.ah. Pod zaslužkom se razume to, kar dobivajo ročni delavci kot nagrado, bodisi v denarju ali blagu. Davek se bo pobiral četrtletno. Za razdelitev invalidskega davka služi kot podlaga svota davka in nridavka, pri čemur je trebi obdavčeno dnevnico pomnožiti s 365, da se dobi tako letni zaslužek. Tako se izračuna, koliko odoade invalidskega davka na en dan zaslužka.
—g Splošna čebelarska razstava se bo
vršila v Času dunajskega jesenskega setma (od 6. do 13 septembra 1925) v okvirju splošnega tedna čebelarjev. Z nakupom sejmske izkaznice katero preskrbi tudi vodstvo razstave, se zasigurajo obiskovalci razstave poset dunajskega jesenskega sejma in s tem zvezano znižano vozno ceno. Razstave se lahko udeležujejo tudi fno-zemci. Prijave morajo dospeti na vodstvo razstave najkasneje do 1. ?.v<ru^ta t. 1 Zakasnele prijave se ne sorejemajo. Predmeti za razstavo morajo biti najkasneje do 1. septembra na razstavnem prostoru. Samo žive čebele se dopošliejo šele med 2. in 4. septembrom. Okužen Čcbe!cVj rod se takoj uniči. Vodstvo razstave lahko zavrne neumestne razstavne komade In tudi odločuje o razstavni sposobnosti. Ime razstav-Ijalca in bivališče mora biti razvidno tako na omotu kakor na seznamu, ki naj bo prldejan znotraj na vrhu. Pošiliatve so označiti kot »Binnen - Ausstellungsgut« in nasloviti na spediteria razstave *Rol!fuhr-dienst der österr. Bundesbahnen- Wien, I., Elisabethstrasse Nr. 9«. Odpošiljatev je takoj naznaniti vodstvu razstave in priložiti seznam vsebine. Dopošiljatev voznine in carine prosta je do mesta razstave (Weisls Etablissement und Pre^erpark in Schönbrunn. Wien. X1T). Zacarinjenje In prevoz od kolodvorov do razstavnega mesta preskrbuje ?cri navedeni snediter proti enntn- tarifi. Nefrank'rane pošiljke se navadno ne spreirnejo. Za transnort blaea od kolodvora na Dunaju do avstriisVe obmejne postale ob vrritv1 se ne plača nobena železniška voznine. ^r^'ava se vr^f izključno potom izpolnitve in dooo^n-atve gotovega obrazca. Prijave se v obče ne morejo več umaknit'. Podrobnejša nojasnila daje avstri-isV* Vrrtztfat v IJub^an1*.
— Dobava Industrijske soli. Uprava državnih monopolov (oddVHc za prodain) je Trgovsko in obrtniško zbnrn?c* v Ljubljani naprosila, da obvesti vsa podjetja, ki porabljaio industrij*1* o sni. d-* svoje prošnje za dobavo t* soli v bodoče vlagajo izključno preko finančne kontrole, v čigar okolišu je podjetie. ProSni'a mora vsebovati vse podatke fn vse priloge, ki tih predpisuje čl. 7 pravilnika o t>mdajs Ttidtistriske soli. Pravilmk je objavljen v 33. Številki Uradnega lista z dne 3. aprila 1925 pod številko 109.
To in ono
Predzadnja jistjfikacija v Ljuljani!. 1876
»Slovenski Narod* je v petek dne 11. februarja leta 1876. sledeče poročal o ju-stifikaciji vojaka J. Varge, ki je ustrelil svojega predstojnika:
Obešenjak v Ljubljani: Denes so obesili infarterista J. Varga, kateri je svojega predstonrlhka ravratno meseca decembra p. 1. ustrelil. Uže prej ta večer dobilo je tukajšnje vojaško poveljništvo odlok na telegrafično prošnjo za pomilošče-nje, da naj se eksekucn>a izvrši. Pred sedmo nro odpeljali so J. V. z močno eskorto. Poleg njega je mars'ral jedan bataljon vojakov pod poveljnfštvom majorja. J. V. je šel tiho in mirno celo pot; tik za njim peljal se je sanitetni voz, katerega pa nij potreboval, ker je bil do zadnjega trenotka jako krotak. Ko so do vešal dospeli, čitala se rru je Še jed enkrat razsodba, najprvo v remškem in potem v magjarskem jeziku. Po dokončanem prečitanju komandiral je poveljnik celemu bataljonu k molitvi. J V. stal je pod vešali še vedno miren ter nijed-ne besede ni izustil. Mej tem časom je dovršil rabelj se svojim sinom vse priorave ter potem pozval V. na vešala. V. tudi sedaj mirno izsleče svoj plašč ter gre po stopnicah na vešala. Potem mu zaveže rabljev sin noge ter jih nategne in sicer tako močno, da je postala leva nekoliko daljša od desne; stari rabelj pak je pripravil vez za vrat. V. je tudi sedaj srčno, kakor cel Čas, Še rablju pomagal lanec si za vrat pripravljati ter zato nekoliko srajco in za-vratnik odvihal. Ko je bilo to vse gotovo, zavezal mu je še roke in potem, kakor bi trenM, hitro zavil nekoliko vrat in usmrten je bil. Gologlavnemu je zavezal potem oči. Duhovnik je govoril potem nekoliko besedij navzočemu bataljonu. Po dokončanem govoru odmarširala je vojska domov. Rabe'j pak je odmeril jamo. kamor so obe-šenjaka proti večeru pokopali. Okolo vešal se je nastavila straža, da so mnogobrojno ljudstvo zabranjevali preblizu hoditi. Sploh pa je silno velika množica radovednežev privrelo gledat, posebno veliko — ženskega spola ...
Bil je razžaljen
Bil je razžaljen in storil je zločin. Hotel se je maščevati nad onim, ki ga je raz-SaHL Hotel je zadoščenje, preskrbel si ga le sam, toda šel je precej preko mere, vzrok temu pa je doberšna mera lahkomiš-Ijenostl. Zločinov, ki izhajajo Iz razžalje-nja in lahkomiselnosti, se dogaja po svetu de volj.
Pred kakim tednom smo čitali v listih, da je bilo vlomljeno po neznanem storilcu v pisarniške prostore zastopnfka italüanske lesne tvrdke »Fratelli Ghironc v Slomškovi ulici 14 m od tam v SDalno sobo zastopnika Marija Bude. Storilec je popral iz neke omare v sobi več kovanih italijanskih lir. več kovanega avstrijskega denarja m zlat moški prstan z briliantom v skupni vrednosti 3000 dmnriev. Zmanjkalo pa je tudi nekaj pramfh čekov, česar Buda snrva nI nit! opazil. Ko je gospodar, opazlvsi tatvino gori naštetih predmetov zaspal o zadevi postrežnico. neko starejšo žensko, mu ta ni vedela povedati drugega, kot da se je nahajal tekom večera v pisarni Bn-d?n porozni uradnic. 24!etn! MPutin C. Ta je imel sicer v p'asrno veden dostop, vendar na je bila takoj tukaj tudi sumnja, da je obiskal v usre^em trenofVn tudi šefovo spalnico, ki je tik pfsamrških prostorov. Sum je bil še boli upravičen zbog tega, ker se našle-*"** dan nT vrnil na delo. Zrranfkalo ga je čez noČ fn ž njim vred prstan ter denar m pa dva neizoolmena čeka. Včeraj znrtraj se je povrni! po teden dni skesan nazaj v Ljubljano. 2e popoldne so ga videli nekateri znanci sprehajati se
po promenadi. Ker jim je bilo znano, kaj je napravil, so se ga seveda vsi izogibali, eden pa je stopil na policijo, kamor se je že dala ovadba in pričelo se je z zasledovanjem. Iskali so ga detektivi na njegovem stanovanju v Gosposki ulici, ker pa ga niso našli tamkaj, so ga šl{ isr;at v neko drugo stanovanje, k njegovi "zvoljenki na Miklošičevo cesto. Tam so ga tudi našli, zakaj dekle ga je sprejela k^iub temu, da je vedela, kaj je napravil in kliub temu, da jI je tekom časa izvabil čez 25.000 kron denarja, katerega ie z^oravlja! v raznih družbah. Mladenič je prišel na policijo in tamkaj je izpovedal čisto mirno svojo zgodbo. Bil je razžaljen, ker mu šef ni hotel izplačati nekih provizij.
Zato se je po kratkem premisleku odločil, da si pomaga drugače. Sel je na ve-
čer, ko je vede!, da Bude ni doma, v pisar no, od tu v njegovo spalnico, pobn! tam iz omare, kar se mu je zrie'o vrednem, nato pa opazil na pisalni mizi dva neizpo1-njena čeka. Misel — in odločil se je. Izpolnil je enega na 7000 dinarjev, drugega pa na 1500 dinarjev in se odpeljal na Rakek Tam jih ie vnovčil pri podružnici Trgovske banke in odfrčal v Zagreb, da se pozabava Denar se je kar topil v njegovih žepih. Zbral je primemo družbico svojih prijateljev in pričel se je silovit krok. Padali so iz lokala v lokal, sukali se po barih ter pilr m jedli na žive in mrtve. Okrog njih !n ž niTmI pa so frleli nočni metuljčki. Po dnevih pijanosti in uživanja se je C. naenkrat zbudil v hotelu suh. Z zavestjo, da nima v žepu več denarja, je nastopila tudi duševna depresija in vrnil se ie skesan v Ljubljano, kjer ga je prijela roka pravice.
Vse to pa se je zcodpo, ker je bil fant — kakor pravi — razžaljen.
PREZIDENT HINDENBURG V HANN pozdrarAja Hindcnburga na dirkališču, kje
OVRU. Veliki žup^n Hcnnovra dr. Menge r se \>rše prezidentu na časi konjske drke.
Svetovni pustolovec pod
Pred dnevi je bil na ukaz ministrstva notranjih del v Gornji Mflanovac odprem-Ijen madžarski pustolovec in slepar Josip Vareš-Kalšaj, ki je Izvršil nebroj pustolovščin po vseh krajih naše države.
Pojavil se je ta človek prvič pred Štirimi meseci v Beogradu, kjer se je prijavil ministrstvu notranjih del. Češ da ima važne stvari. zadevajoče predvsem interese naše države, čim je podal svoje, sicer malo verjetno poročilo, je Josip VareS, ki je rodom Madžar, odšel v Tuzlo, kjer se je nastanil pri nekem uglednem meščanu, predstavljajoč se za diplomata. Začel je dvoriti hčerki svojega gosnodarja, lepi mlarfenki Vfhni. ki ji je obljubil zakon. K sreči je posegel oče vmes in izjavil, da Je Vilma še premlada za ženite v. Vareš je na to izjavil, da hoče počakati na njo. Istočasno pa si je od očeta iznoscdil 5000 Din, češ da mu je zmanjkalo. Ko je imel denar v rokah, 5e !ze*nil. Kasneje je polielja zaznala, da je v Tu Tli osleparil tudi več trgovcev za 30.000 Din.
Odjadral je v "NTovi Sad. kjer se je izdajal za dektorja filozofije. Znal se je uvesti med najuglednejše kroge in je to spretno Izkoristil. Tstotako je neki ugledni de-voiki obljubil zakon, p opre je pa jI je seveda izvabil 3000 Din. Iz Novega Sada je pobegnil v Subotico, kjer pa t*ti žito ni šlo v klasje in zato se je vrnil v Novi Sad. Tam so ga prijeli, a je pobegnil in odšel v Zagreb, kjer se je nastanil v ->Pa-laces hotelu. Ponoči se je !z svoje sobe »plazil v sobo bogate artistlnje fz varije-
teja in ji odnesel razne dragocenosti, št iste noči je izginil iz Zagreba in se pojavi? v Sarajevu. Policija ga je tam prijela ir izročila novosadski. Pred sodiščem v No vem Sadu je bil pustolovec obsojen na lete dni zapora. Nekega lepega dne je iz zapora pobegnil. Odslej se je klatil no vsej Jugoslaviji. Potoval je po Hrvatski, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, bil je v Sloveniji, nazadnje pa se Je ustavil v Slavonskerc Brodu. Ž njim vred je bila neka lepa Maa. žarka, bajo plesalka. V Slavonskem Brodu je nadaljeval svoje pustolovščine. Izdajajoč 6e za šefa internega oddelka državne bolnice v Budimpešti, dokler ga niso pri Jeli In % njegovo ljubico vred odposlali x Beograd, odkoder pa so ga po u goto vit v identitete odpravili v Gornji Milanovae kjer bo presedel par let za svoje pustolovščine.
* Osolfena voda proti utrujenost?. V
izvestjih francoskih industrijcev o delovnih nezgodah se nahajajo zanimive ugotovitve angleškega inženirja Jocailsa Courta tičoča se utrujenosti. V nekem angleSkerr premogovniku je vodstvo oddalo delav-tem vodo, ki je bilo malenkostno osoljena. Posledice tako oso!jene vode so bile te. člz delavstvo ni čutilo utrujenosti v izmeri kot preje. Mnake posledice je ugotovil profesoj cirrmnrhamske nrrlverze.
* Največjo podmornico sveta je zgra dila Japonska. Njena tonaža znaša 1700 ton Prometni premer g omogoča, da preplove Tih ocean sem in nazaj.
Cilavni itrecfnite:
RASTO PUSTOSLEM&EK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS
Mladenič
sreaniih let, posodim 5000 Din pa tudi več osebi, ki mi preskibi kakršnokoli stalno službo. Dopisi aa upravo Slov. Naroda pod .Potrebna služba 1630*
Drva za bnr!avo
1617
ourezki cd Žage), po zmerni ceni, dokler tr*ia zaloga — se dobe pri Ivanu Šiška, parketna tovarna, Mete i kova ulica 4.
Prodam klavir.
Glede kakovosti pove r? .Turasek, Ljubliana, Wol* fova ulica. — Naslov po* ve uprava «Slovenskc<?a Naroda». 1569
VSAKOVRSTNE KLOBUKE
Nakitcne od Din 120.— naprej pri STPCHLY. MASCHKE, Ljubljana, 2:dovska ulica. 69/L
graca Holländer (Subotica)
preporučuju bogato skladište perja za iorsrane i fas-ftike od najjeftinije do najfinije vrste. Najbolje poznata eksport firma, potpunu garanciju pruža. — Brza i tačna
poslugra.
smrekovi aH ;elowl, od do 7 m dolžine, se kupijo v vsaki množlil. Ponudbe za zdrav in suh les franko vagon ali za sve? les franko žaga z navedbo cene In množine na
Ronzervno tov*mo Otobua d. d
na VRHNIKI
lSSg
Majstarej&a slovenska7
AM 'i n
delavnica Ivan Bricelj, Dnna'aka o« 10,
te priporoča. Izvršitev točna. cene
rmerne, 17**»!
Zahvala.
161«
Vsem, ki so nam izkazali svoje iskreno sočutje o priliki dolgotrajne bolezni fn prebridke smrti naše zlate mamice, gospe
MARIJE ZAJEC
izrekamo najprisrčneišo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo preč. g. prof. Snoju, ki je pokojnlcl v težki bolezni in zadnji url z duhovno tolažbo stal vedno ob strani, ravnateljstvu Jadransko-podunavske banke filijale tu, St. Jakobskf Marijini družbi žena. Št Jakobsklm cerkvenim pevcem za gen-ijive Žalostinke In vsem, ki so nas v najtežjih dneh življenja podpirali, nam lajšali neizmerno bol in spremili mamico na njeni zadnji poti. Ljubljana, 29. maja 1925.
V imenu vseh: Josipina Zajec.
Brez posebnega obvestila.
■I
Mestni pogrebni zavod.
1639
Janez Kosler« Peter Kosler, Erna Seemann roj. Kosler, Mary Koller in Olga Rudež roj. Kosler naznanjajo vsem sorodnikom in znancem, da je njih ljubljena mati, gospa
IKIarija Kosler
29. t. m., previdena a sv. zakramenti, v 90. leta starosti, mirno preminila.
Pogreb blage pokojnice ae bo vrSil v nedeljo, dne 31. maja 1925 oh poln enajstih dopoldne iz Cekinovega grada na pokopališče k Sv. Krištofa.
Venci se hvaležno odklanjajo. V Ljubljani, dne 29. maja 1925.
• Trg®
s paromlinom
SE PRODA proti odnlačHu v več" obrokih v me s "J MaZI Bukoveo
ob glavni cesti med Ludbreeom fn Legradom. Pritlična hi5a s petimi sobami, velikim trgovskim lokalom, z moderno opravo, izložbami, potrebnimi pritiklinaml, skladišči. podsfreSJem, hlevnm, šuoo, dve kleti, stanovanjem za mlinarja itd Mlin Je urejen na 3 pare kamnov. 4 pare valiev, 2 siti, veliki Reform, snažilec, detasher, vsa dvigala in vse orodie v najboljšem stsnin, oarnl kotel ter vse kovaško in ključavničarsko orodje. — Nadalje 2 orali vrta in zemlii5ča, vse v enem kosu.   Prevzeti in vseliti se more takoj.   Cena zelo zmerna.
Radi pogodbe fn informacij se je obrniti na lastnika
JAKOBA  STERFJA, VARAZDIN.
161«»
NSiBousj mm\ nimm
■■■■■■■ammaMannwBMf^wmBMBggM
specljalal prodmetl brez konkurence
153S
blago za gosnoäe in dame, zafamöeno   iz  čiste volna
čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot stiogo solidno svetovno znano tvornlško skladišče sukna
SIEGEL - INHOF, B&KO,
Ralackeho tfida 12. Vzorci gratis In franko. Isto tudi privatno.
Razširjajte ,S!ov.
Lastnina  in  tisk   »Narodne tiskarne«.