Stev. 113.
V Ljubljani, sobota, 21. maja 192L
Poltalna platana v gotovini.
Leto I.
izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144*—
*a pol leta K 72*—
v UPRAVI STANE MESEČNO K10'
Uredništvo in upravništvo * Ko< pitorjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štav. 50 — Teltfor «= upravništva štev. 328 e=r
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*—
- DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN
^r' A, Gosar.
človeka.
Dejstvo, da se da socialno vprašanje esiti edino e na pozitivno verskem, v na-5f> s'ueaju krščanskem temelju, vodi do . *ePai da je za pravično ureditev social-5 razmer nujno potrebno prerojenje p o-enincevindružbevkrščanstvu. i v'l ganska načela pravičnosti n ljubezni do bližnjega ne smejo samo v eoriji veljati kot temelj, na katerega na-anjamo vse svoje socialne zahteve, iih moramo z vsemi njihovimi logi mini posledicami vred tudi v p r a k -f,cj1?6,111 življenju uveljaviti. Kane ]S^n* naae dobe, ki ga opažamo !® Pri modernem podjetniku in mešča-a (buržuj-u), marveč tudi pri kmetu, obrt-čl U’ aradniku in delavcu, mora izginiti iz ^ oveške družbe. Resnična reformacija nzabnega organizma v smislu socialistič-da' iev *n zahtev pa je mogoča edino te-v I' ? ^ 0 Se rcf°rmira in prerodi oda krščanstva in njegovim načelom ^^ovarjajočega socializma vsak posa-n.eznik v vsem svojem misije-*u. v svoji volji in svojem r a v -anlU.
, Socializem nalaga posameznikom, da 0 Samo pasivni, mrtvi členi družabnega jTSanizma, ki bi samo uživali njegove pri-obltve, marveč, da po svojih močeh ak-
ti
v n o s o d e 1 u j e jo v družabnem živ-
Vej vseh upravičenih zelja, je i: jc enih razogov še posebej razvidno, ° potrebna je temeljita re
|jenjuf kjerkoli je to potrebno in koristno. Socializem pom en j a organizacijo, o orga-ai^aciji pa je mogoče govoriti le tam in Le-daj, kjer se poedini člani tega zavedajo ter udi po tem ravnajo. Organizacija zahte-^a živih ljudi, ki vedno in povsod čutijo *®r priznavajo družabne vezi, katere jih sklepajo z njihovimi tovariši v organično ®aoto,
jjjj ^etatistični družabni red tirja od svo-dolžn ^ ne vršijo svojih družabnih lahk °S^ Samo tam *n tedaj, ko jih družba ,	° nadzira in kaznuje njihove prestop-
nih I°arved tuidi takrat, ko jih roka družab-snl 5ff»anov ne more doseči. Brez tolike Ste - Soctalne zavednosti in volje upo-j- v&ti družabne koristi, je dosledno izpe-socialistični družabni red sanjarija, ki e ne da uresničiti.
j. Ne glede na to, da tudi najpopolnej-socialistični družabni red ne bi mogel d	vsem resničnim potrebam in za-
ovoljiti vseh upravičenih želja, je iz na-
k a -
-------------------------,  -------.efor-
> a vseh nas v pravem duhu k r -a8s tva.
Dokler Bo celo. črni krščanski svet l2na-val Boga na seboj le bolj v teoriji ? v praksi, dokler bodo vladali celo v gle^°vem družabnem življenju mesto kr-anske pravičnosti in ljubezni do bližnje-^ predvsem le naravni zakoni živalskega j{ |a 2a obstanek, toliko časa nam bo manj-pr °. nujne podlage za resnično socialno-^ avičen družabni red, toliko časa bo prazna*11^6 reforroativno delo in brezuspešen trud.
Po ° ie ^re^a> da se moderni rod iit]VrnC-h katoličanstvu ne le na zunaj, po in 6nu ’n videzu, marveč, da se preobrazi na ^re.ro^i v svojem jedru in bistvu- Tu nJai ni za reformo človeka, kakor ga vidi-na ulici, v gostilni in kavarni, v gledi-njetfln cer^vi, marveč gre v prvi vrsti za duV V° PTeroienic na znotraj, v njegovi l. v njegovem mišljenju in hotenju. Tu Vrš' u križ?, toliko, ali in kako natančno nosi'	sv°ie Predpisane verske dolž-
ni lf marveč nam je mar za to, da je člo-be c a i ^ a i ° ii d a n , v v e r i i n 1 j u-zni, v besedi in dejanju, jev ^esni®ne podlage in nujnih predpogo-v	Pravi socializem nedostaje povsod,
krogih, stanovih in slojih. Zato pa stv a Biti tudi re f o r ma v duhu krščan-jjil^^ploSna in mora obsegati vse, ka-hj	in	delavce, podjetnike, obrtnike
Verdnike. Vse mora prekvasiti duh pra-
ij, - ‘»sum, Ki g
a.v‘ca^' Pa fU{fi on*m' ki
do j -d a r j a j ° njihove družabne bila*° s 4* Največja in usodna napaka S® dhi,’ ®k° bi iskali in zahtevali socialne-Seg ,ja samo v enem stanu ali sloju, dru-1 ■ s® ne ki zanj brigali ter ga ne bi ln širili, V nas vseh živi in gori sa-
moljubje, vsi smo nesocialni, zato se moramo vsi učiti, vzgajati in krepiti v pravem duhu dejanske krščanske pravičnosti in
ljubezni do bližnjega. To je pot, to so vrata, ki vodijo edina v deželo socializma.
Pa sijajni zmagi gnriSUh Siooeeceo.
Volhml izid) na Geriikem, v Istri in v Italiji.
Gorica, 20. maja. Uradnega rezultata danes o izidu volitev na Goriškem še nimamo. Ta bo proglašen jutri — v soboto popoldne, ali pa še ne, zakaj glavni volilni urad zelo počasi dela. Če pomislimo, da je celo preporno, ako je bilo napisano na glasovnicah kot preferenčni glas »Sček« ali »Scek«, potem si lahko mislimo, zakaj še do danes nimamo končnega rezultata.
Iz poluradne strani smo dobili pred-stoječe številke, ki bodo zelo odgovarjale uradnemu izidu. Po teh številkah smo dobili:
Slovenci 39.068 glasov,
komunisti 10.131 glasov,
blok (italijanski) 5858 glasov,
socialisti 4472 glasov,
italijanska ljudska stranka 2467 glasov,
republikanci 1037 glasov.
Po teh številkah so Slovencem popolnoma zagotovljeni štirje mandati, komunistom pa en mandat. Izmed slovenskih kandidatov so najbrže izvoljeni dr, Wil-fan, šček, Podgornik in Lavrenčič, izmed komunističnih kandidatov pa Lah Tuntar, ki so mu dajali prednostne glasove v prvi vrsti Furlani.
Blokovci Tuntar ja ne smatrajo za svojega in zelena jeza jih obliva, ko pomislijo, da so imeli že v rajni Avstriji Svojega zastopnika na Dunaju, danes pa, ko so »združeni za vedno z materjo Italijo«, pa so brez poslanca. Veselje našega ljudstva je nepopisno, po hribih gore kresovi, privlekli so ponekod skrite puške na dan in streljali iz radosti. Ta zmaga je silna moralna opora za vse primorske Jugoslovene.
Naj pa ne misli nihče, da so se izvršile volitve popolnoma brez terorja. Na neštetih krajih so streljali. Pet tolminskih ranjencev leži v goriški bolnišnici. Dekan Rojc, ki so ga fašisti šiloma odpeljali, se je vrnil in je živ in zdrav v Tolminu. Na dan volitev so hoteli odpeljati tudi župnika Sedeja iz Števerjana, toda farani (tudi komunisti) so se postavili zanj, da so jo fašisti kar popihali. Od župana v Štandrežu so zahtevali, naj podpiše izjavo, da njegovi
volivci ne bodo volili. Tega ni storil. Danes je v plačilo za to odstavljen.
Še hujši teror je bil oni tihi teror voliv-nih komisarjev, ki so uporabljali vsako najmanjšo stvarico, da so zavlekli volitev ali zavrgli glasovnico. Taki nezaslišani, protizakoniti slučaji so se vršili na vsakem volišču. Bili so gotovo komisarji v to svrho poučeni.
Da bi se volitve razveljavile, o lem ni govora, ker so protizakonitosti vganjali ravno oni, naše ljudstvo pa se je pokazalo resno in disciplinirano. To upanje, ki niti upanje ni, je samo balzam na težke rane. Naše ljudstvo pa je samozavestno kot še nikoli prej.
Trst, 19. maja. Uradni rezultat izvolitev« v Istri, kjer se je udeležilo volitev samo 47 odstotkov (45.000 volivcev je ostalo doma), je sledeči: Ital. Blok: 28.944 glasov; Republikanci 2676 glasov; socialisti 3621 glasov; komunisti 3697 glasov; Jugoslovani 9852 glasov. Potemtakem je dobil blok pet mandatov, a Jugoslovani, ki so v Istri v ogromni večini, enega, namesto da bi dobili štiri.
Rim, 19. maja. Uradni izidi še niso vsi znani, toda s precejšnjo gotovostjo se lahko ugotovi število mandatov te ali one stranke, gre le par številk razlike. Italijanska ljudska stranka dobi 106—107 mandatov; socialisti 122—123 mandatov; liberalci 273 mandatov. (Tu so vštete vse meščanske stranke, tudi fašisti, ki jih je kakih 25. To so tako zvane ustavotvorne stranke, a med temi je mnogo skupin s pi'ecejšnjo opozicijo proti Giolittiju. Na primer Nitti-janci.) Avtonomni socialisti dobe en mandat, komunisti 15—16 mandatov, republikanci 7 mandatov, Jugoslovani pet mandatov, Nemci štiri mandate. — Liberalci vseh barv, ki dobijo sedaj okrog 273 mandatov, so jih prej imeli 239, Ljudska stranka je imela prej 100 mandatov, socialisti 138, komunisti 18 in republikanci 13. — Opozicija bo tedaj tudi v novem parlamentu silno močna in kar je velikega pomena, zelo srdita radi zadnjih dogodkov.
Spsir med zamznilif gleie Sleifife.
Mk® nastopi [Kejnčila proti PoSIalcero, nastopi .Francija proti Nemčiji.
LDU Fariz, 20. maja. (DunKU) »Ecla-ir« javlja: Briand je nekemu novinarju, ki ga je intenvieuval o včerajšnjem poročilu »Tempsa« glede vprašanja angleške vlade, ali namerava Francija zasesti ruhrsko ozemlje, odgovoril tako-le:	Vprašanje ni
bilo stavljeno tako izrečno. On sam tudi ni sprejel nobenega poseta in ni imel prilike, da bi se osebno izrazil o tem vprašanju. Ako bi Nemčija intervenirala v Gornji Šle-ziji, se določeno postopanje Francije ne iz-premeni. Vsak pokret Nemčije bo imel za nujno posledico pokret Francije.
LDU Pariz, 20. maja. (Havas) Ministrski predsednik Briand je včeraj obve-
stil angleško vlado, da je pripravljen, priti k seji vrhovnega sveta, ki bi se vršila v Boulogne sur Mer, toda šele, ko bo končana sedaj vršeča se debata v zbornici in ko bodo interesirane vlade oskrbljene s tehničnimi pripomočki, ki so potrebni za rešitev razmejitve v Gornji Šleziji.
LDU Pariz, 20. maja. (Havas) Posla-niška konferenca je vzela na znanje poročila medzavezniških komisij v Gornji Šleziji in v smislu pariških sklepov odobrila nekaj poročil medzavezniškega vojaškega komijeta v Versaillesu o podrobnostih izvedbe versailleslce mirovne pogodbe glede določb, ki se tičejo vojne in zrakoplovstva.
Hosfrfifa se boli za Starosta.
HvstrEJska izjava proti Pašicu.
LDU Dunaj, 20, maja. (DunKU) »Poli-tischc Korrespondenz« piše:	Po	vesti	iz
Ljubljane je jugoslovenska delegacija razmejitvene komisije za določitev meje med Avstrijo in Jugoslavijo danes predlagala predsedništvu komisije, naj se na bivšem glasovalnem ozemlju na Koroškem določi Drava kot meja med obema državama. Tudi iz poročil, ki jih je podal jugosloven-ski minister Pašič v seji konstituante dne 18, t, m., je razvidno, da se Jugoslavija trudi sprožiti znova celo vprašanje. G. Pašič je pri tej priliki omenil noto, ki jo je njegova vlada poslala veleposlaniški konferenci v Pariz in v kateri naglaša, da je edina naravna meja med Avstrijo in Jugoslavijo reka Drava. Iz govora g. Pašiča se da sklepati, da je jugoslovansko vlado do tega koraka napotilo dejstvo, da je v gor-nješlezkem vprašanju ententa baje začela
uporabljati nova načela. Dasi je govor jugoslovanskega min, predsednika doslej znan le v izvlečku, se more takoj videti, da njegovo presojevanje izida ljudskega glasovanja na Koroškem in mednarodno priznanih posledic izvira iz napačnega stališča. V gornješlezkem vprašanju obstojajo nasprotujoča si mnenja glede določb mirovne pogodbe, ki se nanašajo na interpretacijo izida plebiscita. Toda o tem ne niore biti govora glede glasovanja na Koroškem, čigar izid je vrhovni svet priznal. Zaradi tega je izid plebiscita postal del mirovne pogodbe, proti kateremu ni priziva, v razpravo vzrokov, zakaj je glasovanje za Jugoslavijo izpadlo neugodno, se nam tukaj ni treba podrobneje spuščati. Zadostuje opozoriti, da se je glasovanje vršilo pod mednarodnim nadzorstvom in da so vsled njegovega neoporečnega poteka nad-
zorovalne države izrekle postopanju Avstrije svoje priznanje. Nadalje ne smemo prezreti, da so jugoslovanska oblastva upravljala to ozemlje do glasovanja, vsled česar je odpadla vsaka možnost, da bi odredbe avstrijskih oblastev vplivale na prebivalstvo. Primera s plebiscitom v Gornji Šleziji že zaradi tega ne drži, ker se na Koroškem ni glasovalo po občinah in ker dotične določbe mirovne pogodbe izrecno poudarjajo, da je izid plebiscita odvisen od večine glasov, ki so bili oddani na vsem glasovalnem ozemlju. Ravnotako določa mirovna pogodba, da nastopi avstrijska vi a d p po sporazumu s plebiscitno komisi-
ovojo posest, ako izpade glasovanje ugodno za Avstrijo. Popolnoma naravno je zaradi tega stališče, ki ga zavzema avstrijska vlada napram stremljenjem, ki jih ne kaže samo' omenjeni govor g. Pašiča, marveč tudi vse prejšnje postopanje jugo-slovenske javnosti, in ki se nanašajo na razveljavljenje gotovih posledic, izvirajočih iz st. germainske mirovne pogodbe. Stališče avstrijske vlade se opira na mirovno pogodbo, na izid ljudskega glasovanja na Koroškem in na odločbo vrhovnega sveta, ki jo je sprejel baš vsled tega.
Kunec stanite železničarje® na zasedenem ozemlju.
Ljubljana, 21. maja. Obratno ravnam teljstvo južne, železnice objavlja: Z današnjim dnem je končana železničarska stav-: ka v Julijski Benečiji. Od' jutri naprej vozijo vsi brzovlaki in osebni vlaki kakor pred ukinjenjem. Sprejemanje tovorov je še nadalje ukinjeno radi velikega zaostanka za Italijo, Izvzeto je brzovozno in ekspresno blago ter živila.
Iz honSfltaanfe.
Govor dr. Gosarja.
Belgrad, 20. maja. Sejo ustavotvorne skupščine je otvorii predsednik dr. Ribar, ob pol 5. uri popoldne. Precitale so se zahteve po izročitvi sodišču poslancev Petra Gjurgjeviča in Dušana Cekiča. Sledile so nato prošnje in pritožbe ter vprašanja na ministre. Zatem je zbornica prešla na dnevni red: Razprava o II. poglavju ustave.
Prvi je govoril poslanec dr. Andrej Gosar (Jugoslov. klub), ki je obrazložil, kako si zamišlja njegov klub člen, ki govori o enakosti državljanov pred zakonom in oblastmi ter o osebni svobodi. V današnjem pravnem redu obstoji pravica in enakost le v toliko, v kolikor obstoji enakost imetja. To se pravi, da nimajo oni, ki nimajo imetja, pravega varstva pred zakonom. Govornik je potem opozarjal na to, da ženske ne uživajo enakosti in prave osebne svobode. Radi tega zahteva za ženske volivno pravico ter vpliv na zakono-dajstvo. Obširno je govoril o pravicah posameznih stanov, zlasti kmetov in delavcev. Vprašanje smrtne kazni je težko rešiti v načelu. Ako je že v ustavnem načrtu naznačeno, da se smrtna kazen za čisto politične delikte ne more določiti, potem je nelogično, da se v tem principu dela izjema v slučajih atentatov np vladarja, kakor tudi v onih, ki jih predvideva vojaški kazenski zakon. Zatem je obširno govoril o veri, ki je največjega pomena za družbo in moralo. Radi tega mora država ne samo priznati važnost vere, temveč mora ravno tako zavarovati ravnopravnost vseh kon-fesij. Svobodi vesti in vere nasprotuje določba, ki zabranjuje svobodno občevanje poedinih veroizpovedi z. njihovimi poglavarji izven državnih mej. Ako imajo kulturna društva to pravico, potem jo ima tudi cerkev. Mesto kancelparagrafa bi bil bolj iimesten paragraf za kapitaliste, ki imajo mnogo več vpliva na one, ki so od njih odvisni. Govoril je nato o tisku in šolah ter je zagovarjal načelo, da je treba pustiti staršem vpliv na vzgojo otrok in da ne sme država postopati samovoljno.
Za dr, Gosarjem je govoril samostoj-než Drofenik, ki je vezal otrobe ta svoj napisani govor tako slabo bral, da so mu poslanci začeli klicati:	»Pustite,	da
vam rajši prebere tisti, ki vam je govor spisal!«, kar je zbudilo velik smeh.
Strau2,
»Novi Čas«, dne 21’. maja 1921'.
Štev. 113.
Na koncu je govoril republikanec G j o n o v i č, ki se zavzema za večjo državljansko svobodo, kakor jo dovoljuje
vladni načrt ustave.
Seja je trajala do 8. ure zvečer in se bo nadaljevala v soboto ob 9. uri dopoldne.
politični dogodki.
-f-1 Wranglovo vprašanje. Mi smo svoje stališče napram beguncem iz Rusije že jasno označili. Nesrečnežem iz dežele, ki je središče Slovanstva, ne smemo niti odrekati varnega zavetišča niti je treba misliti na plačilo v denarju, ako so še v veljavi načela brezkoristnega človekoljubja. Toda stvar začenja zadnje čase dobivati drugo lice. Kakor nalašč se v naši državi stekajo najreakcionarnejši krogi bivše ca-ristične Rusije, se snuje nekako centralno glasilo in baje tudi propagandno središče za restavracijo monarhije. Mi tudi monarhistom dajemo radi zavetja, saj prepričanje je sveta stvar, toda da bi naša država iz sredstev prebivalstva plačevala caristič-no propagando in jo indirektno podpirala, to pa ne gre. Najbolj je pomisleka vredno dejstvo, da je naša vlada meni nič tebi nič sprejela Wrangla s celim njegovim generalnim štabom, ki je baje izvanredno številen, ne da bi javnosti pojasnila pogoje. Če mislijo ti ljudje v naši državi obdržati svoje visoke vojaške in civilne čine, ki so pravzaprav danes čisto brezpredmetni, če mislijo osnovati pri nas monarhistično propagandno centralo in zato vleči iz našega zaklada podporo, morajo zastopniki ljudstva reči ne! Mi o tej stvari zaenkrat nočemo obširno pisati, dasi je material ogromen, opozarjamo pa našo vlado, da se lahko v Parizu informira, kaj je Wrangel pravzaprav imel | Francijo in zakaj se ga Francozi tako branijo, dasi se je bojeval na Krimu zanje. Sliši se nekaj, da hoče naša ylada Wranglove vojake uporabiti pri orož-ništvu, toda mi bi vlado resno opomnili, naj bo pri izbiri zelo, zelo zbirčna, kajti iz tega bi se utegnile roditi jako neprijetne posledice. \Vranglove kozake si je treba vsakega posebič ogledati z mikroskopom. Kar pa se monarhistične restavracijske politike tiče, je gotovo vsakega neprijetno dimilo, da se v Belgradu objavljajo oficijelni porastosi za Nikolaja. Nesrečni, zločinsko umorjeni car zasluži spomin in pieteto, toda v listih takih prireditev ni, treba prav nič razbobnati, ker so privatna zadeva krogov, ki stoje Romanovim iz rodbinskih in drugih ozirov blizu, pstale javnosti pa se ne tičejo, ampak za-morejo vzbuditi samo vtis demonstracije za carizem in nič drugega. Vlada bi bila z ozirom na mednarodni položaj lahko malo bolj previdna, kajti če se sovjetska Rusija le obdrži, nam vse te reči ne bodo nič ko-iristile, niti ne, če zmagajo v Rusiji zopet demokrati. Na restavracijo carstva v Rusiji pa računajo lahko samo prismojenci, ne pa resni ljudje. Rusi so nam nesrečni bratje, ki jim pomagamo, dokler moremo, ampak za to pa smemo zahtevati, da pri nas opustijo vsako propagando in nam ne otežijo našega mednarodnega položaja, temveč si vsak poiščejo koristno delo. Vlada pa naj jih na to opomni, ne pa da še protežira reakcionarne fantazije.
'4-': »Lopov« Pribičevic pred sodiščem. Na zadnji seji zagrebškega občinskega sveta je dr. Stožir imenoval Pribičeviča lopo-.va. Ta je vsled tega vložil tožbo. Razprava se je vršila včeraj in predvčerajšnjim. Dr. Stožir je nastopil dokaz resnice, kjer dokazuje Pribičevicu, da je ponudil dr. Drin-koviču denar, da bi ga podkupil, da je najel množico, ki naj bi ubila Radiča in navaja še več slučajev, ki naj bi dokazali, kako nepoštenih sredstev se je Pribičevic posluževal v politiki. Vkljub temu je bil dr. Stožir obsojen na dva meseca ječe. — 'Zanimivo je pri tej pravdi to, da je bil dr. Stožir pozvan samo na zasliševanje in ne na glavno razpravo, vsled česar se ni mogel pripraviti. Dalje je karakteristično za objektivnost sodišča to, da je Pribičevic tožbo vložil 13. t. m. in je bila še isti dan rešena in odpravljena. Dr. Stožir je vložil ničnostno pritožbo.
^Dnevni dogodki
—j Birma v kamniški dekaniji se bo vršila po naslednjem redu: Kamnik, v nedeljo 22. maja; Tirnice, v torek 24. maja; Domžale, v nedeljo, 29. maja; Dob, v ponedeljek šO. maja; Rova, v torek 31. maja; Homec, v sredo 1. junija; Nevlje, v čotrtek 2. junija; Sela, v petek 3. junija; Šmartin, v soboto 4. junija; Zg. Tuhinj, v nedeljo 5. junija; Špitalič, v ponedeljek 6. junija; Motnik, v torek 7. junija; Vranja peč, v sre-dd 8. junija; Mekinje, v četrtek 9. junija; Stranje, v petek 10. junija; Gozd, v soboto 11. junija; Mengeš, v nedeljo 12. junija; Komenda, v torek 14. junija; Vodice, v sredo 15. junija.
^ Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posred. za de-loc v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski
Soboti je iskalo v preteklem tednu od 8. do 14. maja t. 1. dela 241 moških in 82 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 283. Promet od 1. jan. do 14. maja 1921 izkazuje 11.136 strank, in sicer 5744 delodajalcev in 5392 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 2363. Dela iščejo: pisarniške moči, kovinarji, peki, mlinarji, mesarji, kurjači, strojniki, natakarji, natakarice, trg. sotrudniki in sotrud-nice, dninarji, dninarice, poljski delavci, mizarji, kolarji, boin. strežnice, vzgojiteljice, vajenci. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, zidarji, tesarji, mizarji, čevljarji, strojni ključavničarji, soboslikarji, blagajničarke za hotel, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci itd.
—Žrebanje avstrijskih nakaznic drž. zaklada iz leta 1914. Interesenti se opozarjajo na razglas delegacije min. financ v Ljubljani št. 2020/Val. v Uradnem listu o izidu sedmega ''banja avstrijskih 4%%-nih davka prosi . razdolžnih nakaznic drž. zaklada iz leta 1914.
— Razbojniška grozodejstva v vzhodni Bosni. V južnih delih naše države vladajo naravnost srednjeveške razmere. Ni ga dneva, da ne bi pisali listi o novih ropih, ubojih in tatvinah. Pretekli teden so razbojniki zasedli cesto med vasicama Metalj-ko in Kovači in počakali na poštni voz, ga oropali, potnike pa zajeli. Dve orožniški patrulji so zajeli in pobili. Enemu orožniku se je posrečilo pobegniti in ta je na lice mesta pripeljal oddelek vojaštva. Vne- | la se je prava bitka, v kateri so roparji ; premagali vojake in jih do zadnjega usmr- j tili. Edino voznika pošte so pustili živega in mu dali pismo, v katerem zahtevajo, da naj Srbi več ne internirajo in mučijo »turških;. familij. Za razbojniki je veliko število vojaštva. — Tukaj bi bilo potrebno, da g. Draškovič pokaže svojo močno roko.
man izrazil, da je dobil z Dunaja obvestilo, da je družba pripravljena zvišati plače, če ji mestni magistrat dovoli obenem zvišano tarifo. Ker pa so delavci zahtevali, da se tudi v nasprotnem slučaju ugodi njihovim zahtevam, je dejal, da bo o tem poročal na Dunaj in da je prepričan, da bo družba ustregla uslužbencem, ker ji itak preostane dovolj denarja. Ravno tisti mesec je'znašal čisti dobiček nad 80 tisoč kron. Magistrat jc takrat dovolil povišanje tarife in sicer za 60 vinarjev, od katerih naj bi šlo 20 vin. za delavske deleže. S tem povišanjem pa se je koristilo samo družbi, kajti ona je od 40 vinarjev namenila za zvišanje plač tako malenkosten procent, da ni niti omenjanja vreden. 20 vinarjev namenjenih deležem za uslužbence pa se razdeljujejo ne na vse enako, temveč po plačah. Kdor ima več plače, dobi več poviška. Tako dobe nekateri gospodje — kot vozni mojster Nabers-huber in ključar Wach, ki pa poleg tega vlečeta lepe denarje za »posebne« ure, — ki imajo že itak mastne plače, prav lepe deleže. To razdeljevanje deležev je nepravilno in zahtevamo, da se uredi enako za vse. Omnimo še, da se družba vedno izgovarja, da porabi za popravo voz toliko denarja, da ji ni mogoče zvišati plač. Ta izgovor pa ne drži, kajti med vojno ie poslala družba z Dunaja par starih priklopnih voz, ki pa so že zdavnaj popravljeni. Zato ponovno zahtevamo, da družba upravičene zahteve uslužbencev sprejme, ne da bi povišala ceno voznih listkov.
lj Opustitev poštne nabiralnice Karolinška zemlja. S 1. majem t. 1. se je opustila poštna nabiralnica Karolinška zemlja
v področju, dostavnega okraja poštnega
urada Ljubljana 1.
lj Koncert v hotelu Tivoli bo v soboto
popoldne od 4. do pol 9. ure zvečer in v nedeljo od 10 do 1. ter popoldne od 4. do Vstopnina prosta.
J(aša društva.
d šentjakobsko prosvetno društvo
vabi vse svoje člane in članice k društveni sv. maši na Rožniku v torek, 24, t. m. ob šestih zjutraj. Pri sv. maši bo pel društveni zbor. Ob skrajno slabem vremenu se preloži sv. maša na kesnejši čas.
SPOR MED ZAVEZNIKI.
Belgrad, 21. maja. (Izv.)Na včerajšnji seji konstituante je prišlo med ministrom Trifkovičem in predsednikom dr. Ribarjem do ostrega spora. Minister Trifkovie je oči' tal dr. Ribarju, da ni dovolj ostro nastopu proti Komunistom in še več drugih nepravilnosti. Dr. Ribar je hotel takoj podat svojo demisijo, a so ga prijatelji pregovorili, da je opustil to namero.
KOMUNISTI ZAHTEVAJO. Belgrad, 21. maja. (Izv.) Komunistični klub je sklenil, da bo zahteval od ministrskega sveta takojšnjo upostavitev delavskih sindikatov in garancije, da bodo v bodoče lahko nemoteno vršili svoje delovanje.
Odgovora! urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«,
Tiska Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani
£jubljanski dogodki.
lj Zborovanje jugoslovanskih inže-njerjev in arhitektov. Včeraj je prispelo v Ljubljano nad 250 inženjerjev in arhitektov iz cele Jugoslavije. Ljubljanski kolegi in občinstvo jim je priredilo prisrčen sprejem. Želimo, da bi zborovanje tega za razvoj naše industrije važnega stanu imelo popolen uspeh.
lj Električna cestna železnica. Iz krogov uslužbencev cestne železnice smo prejeli: Uslužbenci cestne električne železnice se nahajajo v mezdnem gibanju. Vložili so spomenico, v kateri zahtevajo zvišanje plače in sicer na ta način, da se cena voznim listkom, ki stane sedaj 1 K 60 vin., zviša na 2 K. Povišek 40 vin. naj bi se potem razdelil pred uslužbence. To napako so naredili uslužbenci le zato, ker mislijo, da bi drugače ne dosegli ničesar. Prepričani smo, da so zahteve uslužbencev, da se jim prejemki zvišajo, upravičeni, prepričani smo pa tudi, da so cene voznih listkov že sedaj pretirane m je 1 K 60 vin. za vožnjo teh par postajic več kot preveč. Zato zahtevamo, da se židovska družba prisili, da ugodi zahtevam svojih nastavljencev, ne da bi povišala cene vožnji. Da to lahko stori, ne da bi pri tem trpela kako zgubo, naj dokaže sledeče: Ko je bil v jeseni ob priliki zadnjega mezdnega gibanja sklican shod, se je obratni vodja inžener To-
m
80
E. Bulwer:
Poslednji dneo Pompejih.
S temi besedami je namignil enemu izmed strežnikov ter mu nekaj zašepetal; suženj je odšel in se kmalu povrnil z majhnim vrčem, v katerem so se nahajale pločice, ki so bile skrbno zapečatene in očividno popolnoma slične druga drugi. Vsak gost si je moral kupiti eno teh pločic za najmanjši srebrni denar; to je bila nekaka loterija (ki je bila najljubša zabava cesarja Avgusta, ki jo je vpeljal), katere šaljivost je obstojala v neenakosti in včasih neprimernosti daril, katerih značaj in znesek je bil na pločicah označen, Tako je n. pr. pesnik kislega obraza potegnil eno svojih lastnih pesmi (noben zdravnik ni nikdar manj radovoljno povžil svoje lastno zdravilo!); vojak je potegnil škatljico lasnih igel, kar je dalo povod novim dovtipom o Herkulu in preslici; vdova Fulvija je dobila veliko pitno čašo; Julija zapono za moške in Le-pid škatljico ženskih lepotil. Najprimernejši dobitek je potegnil igralec Klodij, ki je zardel od jeze, ko je dobil neprave kocke. Splošno veselost, ki so jo vzbudili ti dobitki, je motil dogodek, ki so ga vsi smatrali kot slabo znamenje, Glavk je namreč potegnil najbolj dragocen\dobitek, majhen mramornat kip Fortune, lepo grško delo; ko mu ga pa je hotel suženj izročiti, mu je padel iz rok in se razletel na kosce.
Mraz je spreletel zbrano družbo, vsakdo je nehote poklical bogove na pomoč, da odvrnejo slabo znamenje,
Samo Glavk je ostal miren, četudi je bil morebiti ravno tako. oraznoveren. kakor ostali.
C
trnard
VOZNI RED brzoparohrodov za Severno AmeriUo in Canado.
CHERBOURG—NEW YORK—CAMADA.
Spremembe se pridržijo brez posebne objave.
Največ)! in na)hitre)šl parobrodi na
svetu.
Od GlierbourjaJo Hew Yorka		Parobrod
sobota	21. maja	Imperator
sobota	28. „	Mauretania
sobota	4 junija	Aquitania
sobota	18. „	Imperator
četrtek	23. „	Saxonia *)
sobota	25. „	Aquitania
Največji In nafhltreiii parobrodi na
svetu.
Itfnrnnriiit 73 nfltnilfO’ keoitlmaclie: Vsak potnik mora imeti predpisani potni UlUl iilOUJu Lu giUlUmlj. list, vidiran od najbližjega amerikanskega konzulata (Zagreb, Jezuitski trg 1), dalje od konzulov istih držav, skozi katere se mora potnik voziti do luke ukrcanja. — Do nadaljnjega se morajo vsi potniki il. in III. raz-redh podvreči 12 dnevni karanteni v luki ukrcanja, vsled tega je potrebno, da se potniki, ki potujejo preko Cherbourg-a zglase za odhod pri zastopstvu 18 dni in
 sss oni, ki potujejo preko Trsta 14 dni pred odhodom parnika. =------------------1—=
*) Parobrod „S»xonia‘' vozi do luke Halifas (Canada).
Natančneja pojasnila daje:
Zastopstvo M Lise, LjsUlass, Merska ica 26.
»Draga Neapolitanka,« je nežno zašepetal k Jone, ki je obledela kakor razdrobljeni marmor sam, »jaz sprejmem to znamenje. Ono namreč pomeni, da mi Fortuna ne more dati ničesar več, ko sem zadobil tebe — ona razbije svojo lastno podobo, ko me oblagodari s tvojo!«
Da izbriše utisek, ki ga je naredil ta dogodek v družbi — ki se je z ozirom na njihovo izobrazbo zdela čudovito praznoverna, ako ne bi še dandanes pri kakem izletu videli kako gospo, katero zapusti vsa dobra volja, ako odide poslednja izmed trinajstorice iz sobe — je sedaj Salust ovenčal svojo čašo s cvetlicami in napil pogostitelju. Tej zdravici je sledila napitnica na cesarja in potem, ko so s poslednjo kupico prosili Merkurja, da jim pošlje sladko spanje, so zaključili s poslednjo daritvijo zabavo in se razšli.
Vozovi in nosilnice so bile v Pompejih malo v rabi, deloma radi velike ožine ulic, deloma radi tega, ker mesto ni bilo veliko. Večina gostov je zopet obula svoe sandale, ki so jih bili izzuli, ogrnili svoje plašče in v spremstvu svojih sužnjev peš zapustili hišo.
Ko je mejtem Glavk videl Jone oditi, se je obrnil proti stopnicam, ki so vodile doli v Julijine sobe; sužnja ga je peljala do neke sobe, v kateri je že našel sedeti trgovčevo hčer.
»Glavk,« je rekla in povesila svoje oči, »vidim, da v resnici ljubiš Jone — ona je zares krasna!«
»Julija je čarobna in velikodušna,« je odvrnil Grk, »Da, jaz ljubim Jone; želim, da bi med vsemi mladeniči, ki ti dvorijo, imela vsaj enega tako odkritosrčnega če-stilca.«
»Prosim bogove, da bi mi to naklonili! »Glej, Glavk, ti biseri so dar, ki ga podam tvoji nevesti; Junona naj ji dodeli zdravje, da jih bo mogla nositi!«
S temi besedami je položila v njegove roke škatljico, v kateri se je nahajala niz biserov precejšnje velikosti in vrednosti. Tako zelo je bila navada, da so ljudje, ki so se nameravali poročiti, sprejemali take darove, da je mogel imeti Glavk malo pomislekov ^proti sprejemu ovratnega nakita, četudi je ponosni in galantni Atenec sam pri sebi sklenil, da povrne darilo s trikrat toliko vrednim. Julija pa je prekinila njegovo zahvalo in vlila v majhen kozarec nekoliko vina.
»Pil si mnoge napitnice z mojim očetom,« je rekla in se nasmehnila, — »sedaj pa pij še eno z menoj. Na zdravje in srečo tvoje neveste!«
Dotaknila se je z ustnicami svčje čaše in jo nato podala Glavku. Običaj je zahteval, da je moral Glavk izpiti vso vsebino; in tako je tudi storil. Ker Juliji ni bila znana prevara, katero je Nidija zagrešila, ga je žarečih oči opazovala; akoravno ji je čarovnica povedala, da se učinek morebiti ne pojavi takoj, se je vseeno zagotovo nadejala hitrega učinka v korist svojih čarov. Razočarana pa je bila, ko je videla, kako je Glavk hladno postavil čašo nazaj in se pogovarjal z njo z istim nespremenjenim, vendar nežnim glasom, kakor poprej. In četudi ga je zadrževala toliko časa, dokler se je spodobilo, se njegovo obnašanje vseeno ni spremenilo.
»Pa jutri,« si je mislila in veselo premagala svoje razočaranje, »jutri, žal za Glavka!«
Žal zanj, zares)