&&SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER 24. FEBRUARJA 1961 it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO X. — Zveza borcev je v prvi vrsti politična organizacija, ki pa je vendarle dolžna urejevati tudi mnoga vprašanja svojih članov. Ta vprašanja se nanašajo na možnosti za pridobitev višje kvalifika-oije bivših borcev, za njihovo strokovno izobraževanje, za urejevanje njihovih prevedb, pokojnin, invalidnin itd. Glede vsega tega je bilo v letih po osvoboditvi zelo veliko storjenega, saj imamo pretežno večino bivših borcev NOB, ki so danes vključeni v prvo vrsto naše socialistične graditve, vendar pa je tudi še precej takšnih bivših borcev, ki nimajo še zadovoljivo urejenih svojih osebnih zadev, ki so v zvezi z možnostjo njihove višje AKTUALNA TEMA Z/, 'užitno Sredstva Zadnje občinske konference Socialistične zveze so ponovno potrdile pomembnost in nujnost dobro organiziranega društvenega življenja. Bogato življenje dru-Ištev pa je za vsak kraj še posebno pomembno, ker nosi s seboj elemente kulturno estetske vzgoje, potrebne predvsem mladini, ki je včlanjena v teh društvih. Če seštejemo vsa društva v koprskem okraju — to pa so Svobode in prosvetna društva, telesno-vzgojna in športna, društva ljudske tehnike, tabornikov, počitniške zveze in šc vsa druga — je vseh nad 300 z več kot 20.000 člani, To je množica starejših ter mlajših državljanov, katerih družabno življenje je seveda pogojeno z urejenostjo in stanjem njihovega društva. Pri obračunavanju svojega dela pa vsako leto znova ugotavljajo vsi brez zjeme, da bi lahko naredili še to in ono, če bi imeli več denarja in bi bila obstoječa materialna osnova boljša. Pri takih ugotovitvah in razpravah se človek nehote vpraša, če občinski ljudski odbori (na nje so v večini primerov tudi usmerjene vse kritike glede denarne pomoči) lahko dajo ob sedanjih razmerah za društveno življenje toliko več sredstev, da bi v doglednem času odpravili vsaj glavne ovire za plodnejše društveno življenje. Res je, da bi nekateri občinski ljudski odbori lahko že doslej dajali nekoliko več denarnih sredstev v te namene v svoji komuni, vendar tudi to ne bi rešilo zlasti tistih problemov, ki zahtevajo večja denarna sredstva, investicije za društveno življenje. To vprašanje pa je pri nas dokaj pereče, saj nimamo dovolj potrebnih kul-tumih domov, telovadnic, šport-\nih igrišč, prostorov za dobro 'organizirano klubsko življenje, otroških igrišč in podobnih objektov niti v večjih občinskih središčih. Prav v teh krajih pa je vprašanje teh objektov najbolj pereče zaradi gostote prebivalstva. Sredstva, ki jih daje družba za vse to življenje v raznih oblikah, so v koprskem okraju že danes zelo visoka in znašajo težke milijone. Drugo vprašanje pa je, kako se ta sredstva trošijo in uporabljajo. V načinu zbiranja, dajanja in trošenja denarnih sredstev za društva tiči po vsej verjetnosti tudi ključ za rešitev vseh društvenih jrroblemov materialnega značaja. Že pred leti fe bilo nekje zapisano število nekaj deset;n milijonov, ki jih 'je dala družba v enem samem letu v našem okraju za društva. Mimo tega pa so bila še vedno razna »prosjačenja« pri gospodarskih organizacijah za posamezne akci-) je, ki jih društva letno izvajajo. (Nadaljevanje na 2. strani) ŠTEV. 9 ČLOVEKOLJUBNA AKCIJA RK JUGOSLAVIJE PrlelruiSte se SssiSi wš F © Jugoslovanske družine bodo sprejele v začasno oskrbo © osirotele kongoške otroke nje otrok te nesrečne dežele — t« tem bolj, ker so mnogi izmed njih žrtve lakote in raznih nalezljivih bolezni. Zato je pobuda številnih jugoslovanskih družin tem bolj plemenita in nedvomno zasluži posnemanje v vsem svetu. Brez dvoma je tudi v koprskem okraju več družin, ki so sklenile, pridružiti se tej humani akciji in so pripravljene vzeti v začasna oskrbo otroke iz Kon.ga. Vse take družine obveščamo, da se zglasijo na občinskih odborih RK oziroma na okrajnem odboru RK, kjer bodo dobile vsa ustrezna pojasnila in obrazce. strokovne kvalifikacije, zadovoljive zakonite prevedbe, pokojnine ali invalidnine. Tudi je še del ■takšnih bivših borcev, ki so v revoluciji in narodnoosvobodilni borbi žrtvovali svoje zdravje, nimajo pa nobenih odlikovanj in drugih priznanj družbe, da ne govorimo o tistem delu bivših borcev, ki še vedno živijo v nezadovoljivih stanovanjskih razmerah. To so bila vprašanja, o katerih je na nedavnem plenumu Okrajnega komiteja ZKS poročal predsednik Okrajnega odbora ZB Tone Ukmar, in o katerih so navzoči temeljito razpravljali. Razen teh vprašanj je bilo govora tudi o potrebi čimprejšnje ureditve neurejenih grobišč padlih borcev, o vzdrževanju, šolanju in vzgoji otrok padlih borcev ter o pripravah Okrajnega odbora ZB za sodelovanje njenih članov pri letošnjih proslavah 20-letnice začetka oborožene ljudske revolucije. Po predlogu sekretarja OK ZKS Alberta Jakopiča-Kajtimira so bili na kraju izčrpne razprave sprejeti sklepi, med katerimi je pomemben ta, da naj bo letošnje jubilejno leto prelomnica v delu organizacije Zveze borcev. V tem smislu je bilo sprejeto priporočilo Okrajnemu in občinskim odborom ZB, naj takoj okrepijo svoj aparat s potrebnim številom ho-noriranih sodelavcev, ki naj do konca letošnjega leta uredijo vse osebne probleme članov Zveze borcev glede njihove prekvalifikacije, strokovnega izobraževanja, prevedb in pripadajočih jim pokojnin. Sprejeto je bilo tudi priporočilo, naj bi koprski Okrajni odbor ZB skupaj z goriškim in puljskim okrajnim odborom ZB podvzel akcijo za revizijo zakonitih določil, ki naj bi za bivše borce NOB teh treh okrajev glede pokojninskih in prevedbenih vprašanj ne postavljala za mejo Člani Zveze komunistov Tovarne motornih koles v Kopru so minulo nedeljo, ko so se zbrali na letno konferenco, temeljito pretresli uspehe in pomanjkljivosti svojega dela v preteklem letu in sklenili povečati napore za čim boljše izvajanje partijskega ter gospodarskega programa Jugoslavije, Močno kritične ocene dela, ki so izzvenele iz poročila sekretarja tovarniškega komiteja ZK Viktorja Grče in iz razprave, v ¿ta- V strunjanslti dolini .se te dni mudi raziskovalna ekipa podjetja »Nalta« iz Lendave, ki raziskuje gornje sloje tega terena, kasneje pa bodo proučili tudi-globinske plasti do dva in več tisoč metrov globoko. Ektpa je nadvse moderno opremljena in jI razen slabih poljskih cest doslej še nobena ovira ni preprečila rednih del Jugoslovanski Rdeči križ se je na osnovi številnih prošenj družin, ki so izrazile željo, da bi sprejele v začasno oskrbo določeno število otrok iz Konga, obrnil za pomoč na Ligo društev Rdečega križa. Hkrati je obvestil Ligo, da bi morala po njegovem ■mnenju tudi sama predlagati nacionalnim društvom Rdečega križa, naj sprožijo akcijo za preskrbo kongoških otrok. Tako bi človekoljubna vloga Lige društev Rdečega križa tudi tokrat ostala zvesta svojim dosedanjim človekoljubnim tradicijam. Snričo razvoja dogodkov v republiki Kongo je namreč hudo ogroženo žlvlje- 8. septembra 1943, kajti bivšim iborcem tega področja v pogojih ■poprejšnje italijanske okupacije ni bilo mogoče pred 8. septembrom 1943 oditi v partizane, saj jih je fašistična Italija, zlasti vse politično sumljive, z vpoklicom v svojo armado, v specialne kazenske vojaške formacije, internacijo in konfinacijo, načrtno onemogočala, da niso mogli pred 8. septembrom 1943 v partizane. Prepričani smo, da bodo okrajni in občinski odbori ZB sledili ■tem priporočilom in da bodo v letošnjem jubilejnem letu z vso odgovornostjo rešili bivšim borcem NOB omenjena vprašanja, saj je to najmanj, kar jim družba dolguje. Prav tako pa smo prepričani, da bodo občinski odbori ZB začeli v smislu priporočil tega okrajnega plenuma ZK sistematično, pospešeno in bolj učinkovito reševati tudi stanovanjska vprašanja vseh tistih borcev NOB ,ki še vedno živijo v nevzdržnih stanovanjskih razmerah. Pogled v dolino kaže ogromno proizvodno halo nove opekarne v Jeze-rini pri Obrovu v hrpeljski občini. Zaradi mraza so dela nekoliko zastala, vendar pa bo opekarna že letos začela z delom in bo novih 80 Brkincev imelo pri roki lep kos kruha zase in za svoje družine jektov. V tej doslej skoro neznani kotlini, ki je oddaijena od glavne prometne žile Reka—Trst morda kak poldrug kilometer, je zrastel impozanten opekarniški objekt, ki ga gradi po odobrenih načrtih gradbeno podjetje »Kraški zidare iz Sežane. S pomočjo najmodernejših opekamiških strojev in naprav bodo letno izdelali nad 10 milijonov opečnih enot in s tem zadostili potrebam po tem gradbenem materialu. Od glavne ceste do opekarne je zgrajena nova, morda nekoliko preozka cesta. Vsiljuje se misel, ali ne bi kazalo napeljati od opekarne do vrhnjega. roba kotline žičnico, po kateri bi dovažali opeko za prekladanje na tovorna vozila in za nadaljnji transport. Nova obrovska opekarna bo pomemben člen v vrsti naš:h gospodarskih dosežkov, hrpeljski občini pa v ponos in okrepitev njene ekonomske moči. Zmogljivost opekarne dopušča možnost zvišanja fizičnega obsega proizvodnje na 18 milijonov opek letno. Po današnjih cenah opeke bi predstavljala vrednost proizvodnje okrog 300 milijonov dinarjev letno. V opekarni bo zaposlenih 80 ljudi. Stroški za zgraditev opekarniškega objekta bodo znašali 253 milijonov dinarjev, obratnih sredstev pa bo opekarna potrebovala devet milijonov in pol. J. 2, Preden so bili zamahnjeni v ilovnata tla prvi krampi in lopate, da bi bili pripravljeni temelji za gradnjo nove opekarne, sc naši geologi in drugi strokovnjaki ugotovili, da se skrivajo v tihi, od prometnega hrupa odmaknjeni in vase zasanjani dolini Jeze-rina pri Obrovu ogromna ležišča dragocene gline. Zaradi močvirnatih tal, obrobljenih s sadjerod-nim brkinskim grmičevjem, po čigar slemenih se ob deževju in talečem se snegu stekajo potoki in potočki v to dolino, kjer nastajajo in zopet izginjajo mala jezerca, ta dolinica prav res še danes zasluži ime Jezerina. Loč-nata, ostra in kisla trava, ki ni prida za živinsko krmo, pa prekriva bogate plasti naravne zemeljske surovine, iz katere so poizkusili kmetje za domačo rabo v prejšnjih časih gnesti in na primitiven način žgati opeko. V mogočnem razmahu današnjega gradbeništva pa bo ta izredni material prav kmalu izkoriščen za proizvodnjo prvovrstne, na industrijski način izdelovane opeke, v perspektivi pa tudi za razne keramične izdelke, ki bodo krasili parke in vrtove, pa tudi notranje prostore sodobnih gradbenih ob- teri je s tehtnimi mislimi sodeloval tudi sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir, so dale trdno osnovo za nadaljnje izoblikovanje lika komunista-pro-letarca. Če upoštevamo, da bo moral 2000-članski delovni kolektiv že letos realizirati okrog 7,7 milijarde dinarjev celotnega dohodka in v letu 1965 več kot 17 milijard dinarjev (pri tem bi osebni dohodek na posameznika letno naraščal za 4 odstotke), bo nujno treba povečati prizadevnost komunistov pri izpolnjevanju osnovnih smernic gospodarskega programa podjetja. Dosedanja slabost v delu pa se je kazala predvsem v tem, da je članov ZK komaj 11 odstotkov vseh zaposlenih in da marsikdaj še ne najdejo prave vsebine dela. Organizacija ZK v TOMOS, čeprav še mlada in maloštevilna, pa kljub temu dosledno uresničuje načela programa ZKJ in se bori za večjo samostojnost pri reševanju zelo pestre problematike to-variških odnosov pri delu v tovarni in izven nje. o~ameznn društvo v.č sredstev kot celotna organizacija v občini ali celo v okrahi? Kako priti do načrtnejšega dela naših društev tudi preko enotnega dajanja denar n'h sredstev? Tem vprašanjem sledi le en sam odgovor: v občinah je treba združiti vsa sredstva, namenjeni za društveno življenje, v posebnem skladu in ga obogatit: še z rn,l-ryri*r>evki vseh gospodarskih or nanizali j. Ti vr spevki nni bi bili iz leta v leto večji, v skladu z naraščanjem narodnega dohodka. Z načinom plačevanja rednih prispevkov v take sklade bi ver- jetno soglašali tudi kolektivi sami, kajti s tem bi odpadle vse tiste prošnje za dodelitev denarnih pomoči, ki včasih tako pogosto dežujejo v podjetja. V skladu z našim splošnim razvojem naj bi te sklade upj-av-Ijali posebni družbeni organi. Ob splošnem razumevanju vseh delovnih kolektivov in ljudskih.''odborov bi tak družbeni organ lahko uspešno in pravično po popravljenih načrtih in programih razdeljeval denarna sredstva ne le za tekoče poslovanje društev, m.arvč tudi za manjše ali večje investicije, prepotrebne za bol še. shf"iatično in kvaltetnejše delo društev. To je predlog za nadaljnje razmišljanje m ukrepanje vseh društvenih članov, predvsem pa ti-organov, ki so za delo društev še posebej odgovorni. Prav bi bilo, da bi po bogat h razpravah o delu društev na vseh sedmih občinskih konferencah Socialistične zveze zdaj odločneje o tem spregovorili tudi novi odbori SZDL. IVAN MAVSAR na Primorsko septembra 1941, 17 podatkov in virov pa navaja, da je prva primorska četa prišla na Primorsko oktobra 1941. Naslednji podatki navajajo prihod skupine na Primorsko v avgustu: Spomini pokojne Ivanke Skapin, Antonije Kante, Josipa Boljeta-Januii-ka, Gizele Ukmar, Nerona Cehovina, Jožice Zidanek-Zmage, Ivana Vidri-ha, Branka Ukmarja, Josipa Tram-puža, Mice Matjanove. V treh sestavkih — »Zgodovina NOB v Gornji Braniei«, »Razvoj NOB na Stjaku«, »Predlog Občinskega odbora ZB NOV Sežana za občinski praznik« — je potrjen datum prihoda 27. avgust 1941. Tudi Zbornik dokumentov, ki ga izdaja Vojno zgodovinski inštitut v Beogradu, je navedel avgust 1911 kot odhod Ervinove skupine z Mokreca. Prihod Ervinove skupine v septembru navajajo: Anton Zafred lz Stare Sušice, Ervin Dolgan v spominih, napisanih 1944. leta (izjavlja, da je skupina prišla 2. septembra 1941), Janez Hribar, Janko Selcirnik-Simon (trdi, da se je po odhodu Majcnove skupine, ki je odšla proti Mokronogu po 14. septembru 1941, oddvojila tudi prva Primorska četa), Ivan dr. Matko, Franc 2etko iz Volč. Referat »Obdobie osvobodilne borbe In Komunistične partije« tudi navaja september 19-11 kot datum prihoda. Da je bil v najboljšem primeru datum odhoda Ervinove skupine seotember 1941, lahko zaključimo iz trditve Er-vina, da je bil na Mokrecu skupaj s Pokijem (Franc Pokovec), ki pa je vstopil v partizane šele 10. septembra 1941. Največ virov in podatkov je, da je Ervinova skuoina prišla na Primorsko v oktobru 1941. Za ta datum se je izjavil že 1951. leta Anton Ferjan-čač-Zvone. 1953. leta Karlo Maslo-Drago, dalje pred kratkim umrla Marija Može iz Dolenje vasi, Anton Sotlar iz Senožeč, Josip Zldar-Ja-dran. Marija Skaoin, K. Jeierčlč, Ivan Frelih (vsi iz Velikega polja), Franc Brundula iz Koprive, Jože Urbančič, mož Matjanove Mice (navala, da so prišli jeseni 1941), Viktor Benko iz zaselka Lisjaki, Ivan Pečnlk. Jože Zaman, Stanko Semič-Dakl. Oktober mesec navajajo zgodovinarji Ivo dr. Juvančič, Metod dr. Mikuž. November mesec, kot čas prihoda tričlanske skupine v Dolenjo vas, navaja Jože Može. NI se mogel odločiti za čas prihoda prvih narH~"~v v Oirn^o Branico Avgust I-Iumar iz Studenega, ki je izjavil, da e po prihodu partizanov prišel v Studeno Viktor Ukmar in jih pozival na soielovanie. Po skupnem sestanku v hiši Jakoba Bizjaka so odšli Iz Studenega v Gornjo Branico Venceslav Japelj, Jakob Bizjak in Avgust Humar z materialom za partizane. V Gornji Braniei so se udeležili sestanka na Kantetovem hlevu. Drugič (koliko časa je minilo po prvem odhodu v Gornio Branico, ne ve) so šli v Gornjo Branico. ko je bila trgatev. Tudi avtor sestavka »Prvo partizansko taborišče na Primorskem« Ljudska pravica z dne 28. VIII. 1957) ne določa časa prihoda. Ker so za zgodovinarja datumi najvažnejši, je treba lz te velike In tako različne množine podatkov izluščiti najbolj verjetni čas prihoda. Za ugotovitev resničnega datuma je treba najprej upoštevati operativni načrt Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, Icajti formiranje Primorske čete in njen odhod na Primorsko ni mogoče obravnavati ločeno od oitalega razvoja partizanskih čet v Sloveniji. Sredi septembra 1941 je začelo Glavno poveljstvo z nadaljnjo učvrstitvijo partizanskih enot. Na Gorenjsko je poslalo Staneta 2agarja, na Štajersko Franca Rozmana-Sta-nota, na Notranjsko Aleša dr. Beblerja in vse zadolžilo, da bi v okviru splošnega operativnega načrta formirali lz obstoječih enot in r>riliva prostovoljcev močnejša vojaška jedra, ki naj bi začola z ofenzivnimi operacijami. Alošu dr. Beblerju je že 14. septembra uspelo na Notranjskem formirati Krimski bataljon. Ena od enot Krimskega bataljona Je bila tudi enota pod poveljstvom Slavka Zlda-neka. Glavno poveljstvo je od vsega začetka mislilo tudi na Primorsko. V enoti Slavka Zldaneka obstoji konec septembra 1941 skupina partizanov — določenih, da gredo na Primorsko. Formiranje in odhod na Primorsko pa je po vsei vpr'etnosti rezultat sorejetlh sklepov 28. septembra 1941 v Stolicah v Srbiji, da je treba do skrajnosti razviti in napeti vse sile, da se na vsem slovenskem etničnem ozemlju zaneti vsesplošen upor. Odhod prve Primorske čete v začetku oktobra 1941, začetek priprav, da se pošlje partizanska skupina tudi na Koroško, je treba smatrati kot eno od nalog operativnega načrta Glavnega poveljstva, zanetiti v vsej Sloveniji oborožen upor proti okupatorju. Potemtakem je težko postavljati odhod Ervinove skupine v sredo avgusta 1941, ko so partizanske enote celo na področju Ljubljanske pokrajine, kjer je bil položaj neprimerno ugodnejši, bile šele v začetni fazi formiranja in je vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja moralo tedaj še v velilci meri lomiti oportu-nlstlčnl odpor proti oboroženi vstaji. Ne moremo si misliti, da bi poročilo, ki ga je Slovenija poslala v Srbijo o številčnem stanju partizanov v avgustu 1941, ne navajalo primorskih partizanov, če bi oni resnično do 30, avgusta tudi odšli na Primorsko (poročilo je datirano z dne 30. avgusta). Pri primerjavi spominov z ohranjenimi dokumenti sem prišel do zaključka, da je Ervinova skupina odšla z Mokreca v.začotlcu oktobra, na Primorsko pa je prišla po vsej verjetnosti 8. oktobra. 7. dokumentom sliko!) se popolnoma ujemajo podatki, ki jih je dal v svojih spominih Stanko Semič-Daki že leta 1950. Dakijeve navedbe so časovno zelo oprijemljive, ker navaja italijansko ofenzivo, za katero vemo, da se je začela na Notranjskem G. oktobra. Skoraj iste podatke pa dobimo tudi v dokumentu Ivana Pečnika. JANEZ KRAMAR -i"'.; . .Ji .çiorae 28 ««««a**« «11« .5 4«! »Uho U SEM» srsstsasassJss ï I -.-:• - monstracij proti Slovencem na Tržaškem. Tako je bivš: nacistični tržaški župan Pagnini na nedavnem občnem zboru Lege Na-zionale med drugim dejal, »da je nevarnost obsodbe vrednega .Dopuščanja (nasproti slovenski manj-š'ni). o katerem se žs mrmra po obisku jugos^vanskega ministra Popoviča v Rimu«. Po tem občnem zboru je na tiskovni konferenci govoril znani fašistični polkovnik Piero Alme-r gogna in obudi'! spomin na staro Avstrijo in n^eno reakcionarno monarhistično zakonodajo v letu 1932. Ta je namreč omogočila tedanji italijanski nacionalistični buržoaziji, da je terorizirala po Istri slovenski in hrvaški živel j. Novinarjem je dejal: »C-> smo takrat usneli, pod Avstrijo ... zakaj bi se moraM danes podrediti ti-temu ki " R mu teh stvari ne pozna, ne razume njihovega vzvišenega pomena « Deviza tega zakrknjenega fašista pa je: »Potrebno j-- - "".preti se temveč — če je potrebno — moramo vsi na u^ce in mo"'no kričati naš protest in pozv vladi...« Tem podžiga1 cem šovinizma v Trstu se je pridružil tudi bivši tržaški žunan d". BartoM. Ta je ,t c*»q;:i-' —j-re^Tj'h besedah še bo1! konkreten. Deial je: »Revidirati jo mirovni no- "Mbo in lo",1o"~ki sporazum... ker sta ta. dva dokumenta vzrok s'abega stan^n Trstu ter neizčrpni v.ir nevarno--'! 'n nnn^tnsti « Tak-o stal!š"c vo-Vne^a tržaškega člana krš"an~1-'"i demokratske stranke pač r? potrebuje nobenega komontir^a. afcU.» al* «WmIum. « a'tailsi A sagulrlo. la m**âa tarerai .al-. -^ioTsat, ma at «a«sU axa tala ZAHAB.------------------— Coa «sal prsat l'sKtcbirs * Uaatai Cms « ssâacfto Tiso »4 ï$t .j/'-V- is via 4«1 tosas. JX>po tara ora &l sirota, «wlv«ss<> ùs aa. -r ' • î>«s»l5laaa «o Ogrd. gtotao , í Sî. fa««vasi>. istTiisioai «o« 1« ansi. Si i»e»8fta.r«ao. oo^a al 6err«7¿ jk3>- ; . .. • ta*« 1 U. í«aslonas«^to «jt«a««. At «aapo si eîvi*a»v*as ; ■Š -Sia b«aâ8 SXA tótaaats "aaofagata ««1 litoral«*. ; ; ,. lafet 11 »ta «»sa «'a*«ao 6 Btallsai tito fiXltvm» VanJsa»*» IH i i I Seji 4 oral ato ora al aaspot v«ia« os e*iil«a oísp-ívÍs »sj? ; ••'p*«ae parugigao par il trasfarlsants dalla "Prtsora»« Usía.'' w»i llt-ty- [■'■'' c ./. -■-::.■:•■■■• XjUé ¡A Ml«, n «íraaááanti 31»«» «««««i atíslto Ha*dl»a «i 8 dalla ««ta, . "ásl ittaií 4«íia T«á»#t« «tata. 4» *»J» '¡¡tki, pwílws» 4r1 . «aspo ella 3 M poajricsto 4aI 2 «tt«>*». 1 ,po»«U»U« *8a«l«»sa»r-» ti 0«»$« gt» iHïU^- M ÜS^-i. if; _________________________:_____ I r i rano oirooaíats. —. Na sliki ic odlomek enega lzm'>d izvinrh dokumentov za^len^ene a-hivr-janske voiske. Je del zapisnika o zas!išan'u iretega partizana I. P. Iz!avo je dal (enako pa tudi Zaman) zasliševati, kanef^nu-knmnndnntu ka-abin'er'cv zloglasne pešadijske divizPe sardin<-.ki?i gren-upr^ev Vitu GuarigliM. V svoji izjavi natančno opisu;e I, P. svoj n rili od v partizane ter formiran'e In o^^rtl Primorske čete z IMokrca dne 2. oktobra 1941. To 'e naistare'"ši znani uradni dokument in zapisek o odhodu Primorske čete iž Slovenije na Primorsko LANI SMO IZČRPALI SKORAJ VSE SKLADE ZA GRADNJO STANOVANJ Pred časom je bilo tudi po našem okraju veliko govora o tem, da kljub veliki stanovanjski stiski -no naših občinah niso bila porabljena vsa razpoložljiva sredstva za zidanje stanovanjskih hiš. Pozanimali smo se in v naslednjem posredujemo bralcem kratek pregled trošenja občinskih skladov za stanovanjsko gradnjo. GOSPODARSKI KOMENTAR P- rim erj.a i/a i HN Kljub temu, da bi morali govoriti v prvi vrsti o gospodarskih godkih občega pomena, to je tistih, ki se tičejo naše celote, se danes dotikamo gospodarskega razvoja in dogajanj našega ožjega, to je koprskega območja. Kot del, ki je tesno povezan s celoto, nas vsekakor posebej zan ma. saj smo v vsem gospodarskem dogajanju našega okraja neposredno udeleženi in tudi prizadeti. V teh vrstah se nameravamo dotakniti nekaterih podatkov iz razvoja gospodarstva v letu 1960 in tih primerjati z letom prej, to je letom 1959. Gre predvsem za primerjavo podatkov, ki izvirajo iz finančnih pokazateljev za ta čas, dočim bi o fizičnem obsegu razvoja morali govoriti posebej. V tej zvezi lahko samo poudarimo velik porast proizvodnje, kar pa se neposredno kaže iz finančnih podatkov, ki jih bomo navedli. V- prvi vrsti je značilno, da so e v letu 1960 dvignili denarni ejemki gospodarskih organ'za-cij v primerjavi z letom 1959 za skoro 15 milijard. Od tega povi-ška odpade večji del na materialne izdatke gospodarskih organizacij, tem pa sledi porast izpla-čan h plač. ki presegajo 6 milijard in so za 1,7 milijarde višje kot v letu 1959. Ni potrebno posebej poudarjati, da že iz omenjenih podatkov izhaja, da se je gospodarska dejavnost našega okraja lani v splošnem dvignila. Del porasta sicer odpade na zvišanje cen in tudi prejemkov, vendar v tem ni Izražen glavni porast, o katerem smo' govorili. Posebno značilno v tej zvezi je, da je gospodarstvo doseglo tako visoko raven in porast, ne da bi se bistveno povišala obratna ter druga sredstva. Krediti za obratna sredstva so se namreč v lanskem letu povišali v koprskem okraju le za 300 milijonov, dočim so gospodarske organizacije vložile v svoje sklade obratnih sredstev nekaj nad 400 milijonov. Značilno je še, da so ostala sredstva na žiro računih gospodarskih organizacij ob koncu obeh let na skoraj isti višini. Če potegnemo iz teh podatkov zaključek, moramo reči, da so gospodarske organizacije kljub težavam, ki so nastopile z restrikcijo bančnih kreditov v aprilu lani, pravilno razumele ta ukrep in začele iskati druge vire za redno poslovanje. Res je sicer, da je ta problem obratnih sredstev šele na začetku reševanja, vendar pa je eorientacija gospodarskih orga-zacij že očita: bančni viri sred-cev ne smejo postati vir infla-toričnih tendenc v gospodarstvu in gospodarstvo mora v prvi vrsti rasti iz svojih sil in s sredstvi, ki jih ustvari samo. Vsi drugi viri so samo pomoč, da bi se premostile težave ali pomoč za hitrejši razvoj. Vedno smo sledili razvoju naše investicijske izgradnje oziroma potrošnje za investicije v osnovna in v obratna sredstva. Pri tem lahko napravimo dve primerjarri. in sicer: v primerjavi z letom 1959 je bilo lani potrošenih v navedene namene za nad 2 milijardi več kot v letu 1959. V primerjavi z družbenim načrtom za leto 1960 pa predvidene potrošnje v investicije nismo v celoti dosegli. Znatno smo se planu približali v prometu, sicer pa ne. Seveda lahko opravičimo izpad z objektivnimi in drugimi vzroki, v celoti a izpada ne bomo mogli opra-čiti. Moramo pa si zadat' nalo-ro, da bomo v prihodnje zamujena nadoknadili. -dt- V Kopru je imel lani stanovanjski sklad 200 milijonov dinarjev lastnih sredstev, a letos ima angažiranih že 393 milijonov dinarjev. Ali z drugimi besedami: potrebnih bo več milijonov, kot jih lahko dobi stanovanjski sklad iz lastnih sredstev. 2e sedaj ima namreč Zavod za stanovanjsko gradnjo v Kopru sklenjenih 260 pogodb in še najmanj 60 je interesentov. ki tudi pričakujejo pomoč kred:tnega sklada, pa čeprav bodo ta stanovanja vseljiva šele prihodnje leto. Največ težav povzročajo visoke cene v gradbeništvu, ki so se v zadnjih dveh "letih povečal za okrog 30 odstotkov, in zamudno izdelovanie orojektov. ki naj bi bili v skladu s še ne dokončno izdelanim urbanističnim in zazidalnim načrtom. Zato ie večkrat •oMko hude krvi. ko investitorji že vložij o denar in morajo čakati na prevzem stanovanj tudi več kot leto dni. V sežanski -občini so lani imeli 132 miliionov dinariev dohodkov 'n potrošili 126 milijonov dinariev. Za nosoiila so izdali ve* i'ot 107 miliionov d"narjev. a ostalo ie še 15 milijonov dinarjev ne-odebrenih sred-^v. v letu na so že dobili odobrenih nekaj več kot sto milijonov dinariev in 7ito hodo gradili osemsta-novanisko hišo za uslužbence nh-č!nckeso prispevale 30 odstotkov tudi gospodarske organizacije. S tem denarjem so zgradili ali obnovili 120 stanovanj in sedaj imajo v gradnji še 26 stanovanj. V postojnski občini so imeli lani v skladu za zidanje stanovanjskih hiš na razpolago 146,617,000 dinarjev. Trošili so jih skladno s pritekanjem denarja in ob koncu leta jim je ostalo še 15 milijonov. To pa zaradi tega, ker so ta denar dobili šele decembra in ga niso mogli porabiti do 1. januarja letos. Tako jim je ostalo za letoš-(Nadaljevpnje na 10. strani) Montažna hala podjetja Aluminij v Komnu OBISK V TOVARNI ALUMINIJ V KOMNU Izdelki iz aluminija osvajajo gradbeništvo — Z uvedbo nagrajevanja po učinku tudi do 30 tisoč dinarjev mesečnih dohodkov — Samo domača delovna moč gradi novo industrijo na Krasu — Čemu živinorejci ne uvidijo predaosti domačega izuma za napajanje govedi? TOMOS, TAM ln ISKRE v Kranju, Industrije motorjev in 21. MAJA v Beogradu ter raznih drugih podjetij, ki i-7rlf.lT] i »i r\ IrmotiJclro cfrnin T rt _ Kako bi na Krasu, kjer samo živinoreja in vinogradništvo ne moreta nuditi zaslužka vsem domačinom, omogočili predvsem mladim ljudem delo v domačem kraju — to je bilo vprašanje, ki so ga v Komnu uspešno začeli reševati že leta 1D55. Takrat so namreč prišli na misel, da bi mlade Komence zaposlili tudi v industriji, in ko so razmišljali o tem, kakšno industrijsko podjetje naj bi osnovali, so se po daljši razpravi odločili za kovinsko stroko. Tako so osnovali podjetje Aluminij. V začetku se je dela lotilo le okrog 10 domačinov. Iz aluminija so začeli izdelovati okvire za okna in vrata, fasade, portale in podobne gradbene elemente, že leta 1959 pa so si zgradili nove prostore, da bi razširili proizvodnjo. Kmalu je majhno podjetje Aluminij zaslovelo po vsej Sloveniji in kljub svoji mladosti ter začetnim težavam z osvajanjem delovnega procesa dobilo sloves od Krasa do Ob-murja, pa celo tja do Beograda. Kdo se ni navdušil nad njegovimi izdelki, ki krasijo domala vse veličastne zgradbe v Novem Velenju! Razni okviri in drugi gradbeni elementi iz profiliranega aluminija so vgrajeni v novovelenjsko upravno poslopje, delavski dom in delavsko univerzo, v zdravstveni dom, trgovske lokale in stanovanjske bloke. Vse servisne postaje podjetja Petrol ob dolenjski magistrali so sad pridnega dela kolektiva Aluminij iz Komna. Pa tudi glavni vhod v tovarno TOMOS, p osi on i e ISTRA BENZ V Kopru, bencinsko črpalko v Sežani, samopostrežno trgovino v Izoli, tržnico na Jesenicah in še vrsto drugih del iz aluminija na stanovanjskih zgradbah so naredili Komenci, Vendar so kmalu opazili, da bo potrebno razširiti obseg proizvodnje tudi s takšno vrsto dela, ki jim v zimskih mc-secih ne bo povzročala zastoja. Zato so se odločili, da bodo osnovali livarno za aluminij in njegove legure. Brez pravih izkušenj so se lotili vlivanja aluminija v eni talni in eni zunanji kolcsovi peči, Pe- . ščeno in kokilno livanje jim je kmalu rodilo velik vzpon proizvodnje in sedaj so že cenjeni kooperanti tovarne OB UVEDBI NOVIII VALUTNIH TEČAJEV V JUGOSLAVIJI S 1. januarjem letos je stopil v veljavo odlok o določitvi obračunskega tečaja za plačevanje v prometu s tujino (Uradni list FLItJ št. 2/61). S tem odlokom je bil določen nov tečaj dinarja za obračunavanje v blagovnem prometu s tujino. Ta tečaj je obračunskega značaja in ne morda tečaj, ki naj se pojavlja na borzah ali drugje. Kot vemo, je obračunski tečaj uradni tečaj, povečan s 150 '/«, ali din 750— za en nmeriški dolar. Tečaj je treba uporabljati v vseh, razen v Izrecno naštetih primerih, ko se uporablja turistični tečaj, ki je uradni tečaj, povečan za 100 ■/•. ali din 000 za en ameriški dolar. Tudi turistični tečaj je bil določen s posebnim odlokom, ki je bil objavljen te dni v zveznem Uradnem listu. KDAJ SE UPORABLJA TURISTIČNI TEČAJ? Načelno se uporablja turistični tečaj samo v primerih, ki so točno našteti v zveznem odloku, sicer pa se unorablia obračunski t<»*ai. Turistični tečaj se torej uporablja: 1. pri vsakem odkupu efektivnih tujih valut in vseh drugih plačilnih listin (nakazil, čekov, kreditnih pisem ln podobno) od tujih fizičnih in pravnih oseb, ne glede na to, v knkš-n m.men namerava tuja oseba potrošiti dinarska sredstva; 2. pri odkupu tujih plačilnih sredstev nd diplomatskih in drugih predstavništev v naši državi, če so ta na- kazana Iz tujine ali pa se odkupujejo iz njihovih računov pri nas; 3. pri retrausleru (vrnitvi) nepotro-šenili dinarskih sredstev v tujino, če tuja oseba, ki zahteva relransfer, lahko dokaže — dokumentira, da je zamenjala tuja plačilna sredstva v dinarje in to s pravilnim bančnim obračunom menjalca ali obračunom o odkupu; 4. FRI ODKUPU TUJIII PLAČILNIH SREDSTEV OD DOMAČIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ, CE SO PRIDOBILA TA SREDSTVA Z NUDENJEM GOSTINSKIH STORITEV; 5. PRI ODKUPU TUJIH PLAČILNIH SREDSTEV, KI SO NAMENJENA PLAČILU GOSTINSKIH STORITEV in v primeru, ko pridejo v državo preko tujih storitvenih podjetij (turističnih agencij, birojev, itd.). Podjetje, na katerega ime pride tako nakazilo, mora nakazilo samo prijaviti in zahtevati uporabo pravilnega tečaja, če je bil ta tečaj slučajno nepravilno uporabljen; G. pri odkupu efektivnih tujih valut od domačih oseb, ki ne morejo dokazati z rednim carinskim potrdilom, carinskim ali poštnim zapisnikom, da so efektivni tuji denar, ki ga nudijo v odkup, prinesle iz tujine. Turistični tečaj velja in se uporablja od 15. februarja dalje. Zato se tudi uporablja za vsa nakazila, prispela do tega dne, stari tečaj, to je uradni tečaj s premijo 33 33 */o ali 400 din za en dolar. Turistična podjetja morajo vrnti razliko, če je bil na nlihova nakazila, prispela do 15. februarja 1961, uporabljen višji tečaj. Državni sekretariat za finance FLRJ pa je v zvezi s prehodom na nove tečaje izdal še nekaj pojasnil, iz katerih posnemamo: 1. Tečaj 600 din se uporablja še v tistih primerih, ko je omenieni sekretariat odobril del deviznih sredstev za prosto razpolaganje. Taka dovoljenja veljajo še do 31. marca 1961. To velja tudi za tiste primere, ko so bila dovoljenja izdana šele v letu 1961. Ce je banka v takih primerih zaračunala višji tečaj kot 600 din, lahko prizadeti zahtevajo povračilo. 2. Glede prodaje tujih plačilnih sredstev domačim osebam, ki potujejo v tujino in ki jim ta sredstva služijo za kritje majhnih potnih In drugih stroškov, je rečeno, da Je treba tako prodajo vpisati v potni list. Vendar se v potni list vpišeta le številka in datum obračuna, ne pa tudi višine prodanega zneska. Privatniki morajo hraniti obračun kupljenih deviz in ga pokazati na zahtevo carinskim organom. To velja tudi za službene potnike. Zanje velja tečaj 750 din za en ameriški dolar ln ne turistični tečaj. Končno podajamo še nekaj najvažnejših turističnih tečajev, ki veljajo od 13. februarja 1961: 100 avstrijskih šilingov 2.307,69 din 100 franc. (novih) frankov 12.152,98 din 100 italijanskih lir 96,00 din 100 nemških mark (DM) 14.285,70 din 1 ZDA dolar 600,00 din 100 švicarskih frankov 13.721,12 din 1 angleški funt 1.680,00 din MOS zelo ceni njihove odlitke za ohišja izvenbrodskega motorta ln okrasno ohišje dvosedežnih Colibri-jev. Posebna novost podjetja Aluminij je dopolnilna proizvodnja in montaža računskih strojev. Te so se lotili lani in zato so lahko dosegli bruto proizvodnjo v vrednosti 250 milijonov dinarjev, medtem ko'je leta 1958 znašala komaj 20 milijonov dinarjev. Tak finančni uspeh pa omogoča 50-član-skemu delovnemu kolektivu, da jo začel z gradnjo obratnih prostorov. Predvsem bodo razširili orodjarno, brez katere se ne more razvi'ati livarna, ki dobiva vedno večja in zah-tevneiša naročila. V novi hali bodo uvedli sodobnejši način proizvortnie z novimi stroji, a v livarni nameravajo postaviti dve mazutovi peči, da bo lahko steklo delo v treh Izmenah. Seveda se bo tudi število delavcev povečalo na okrog sto In razen morda kakšnega strokovnjaka bodo zaooslenl le domačini, ki jih veseli delo v kovinski stroki. Razumljivo je, da so to večina mladi fantje, vendar je med njimi tudi nekal deklet, ki so kaj spretne pri izdelavi peščenih jeder. Ce jih povprašate, kako so zadovoljni z zaslužkom, livarji radi povedo, da jim je šeJe nagrajevanje po učinku omogočilo večje prejemiie in vzbudilo skrb za bolj organizirano delo. Sedaj že zaslužijo tudi do 30 tisoč dinarjev na mesec, če pazijo na kakovost dela In seveda tudi na količino izdelkov. Nagrajevanje po učinku pa težko uvajajo v montažnem oddelku, ki mu pravijo montal. Zakaj? Pro'ektanti hiš še vedno bolujejo za tehnično težko uresničljivo »iznajdljivostjo«, ki se kaže v tem, da si neorestano Izmišljajo nove dimenzije oken ln vrat. Zato Je težavno določiti norme za vsak tip aluminijastega izdelka, ki ga projektanti uporabljajo le pri eni ali dveh zgradbah. Zato so dela draga ln bodo vse dotlej, dokler ne bodo projektanti osvojili enotnega tipa gradbenih elementov Iz profiliranega aluminija. Takrat bodo ti izdelki cenejši, čeprav še vedno nekoliko dražji od lesenih, ki pa aluminiju ne morejo konkurirati glede trajnosti in odpornosti do vremenskih sprememb. Za zaključek še to: sindikalna podružnica podjetja je sklenila ustanoviti klub Ljudske tehnike, kjer bodo dobili potrebno znanje tudi bodoči orodjarji. Tako bodo izšolali nekaj kadra kar doma. In člani sindikalne podružnice bodo tudi pomagali graditi lastni petstanovanjskl blok ter urediti nove tovarniške prostore, do katerih so že speljali cesto, za kar so porabili 500 ur prostovoljnega dela. Komenci so upravičeno ponosni na to mlado ln mnogoobetajoče podjetje, ki daje njihovemu kraju tudi industrijski značaj. Iz vsega srca pa jim želimo, da bi se Izdelki podietja Aluminij kar najbolj uveljavili na vseh gradbiščih In da bi bilo povpraševanje kooperantov po odlitkih še večje. MMMmm Livarna podjetja Aluminij obeta postati steber njegove dejavnosti Svet za blagovni promet ObLO Koper je minuli teden razpravljal o nekaterih pojavih podražitve blaga in ker nima več pravice administrativno vplivati na formiranje cen, je sklenil prirediti te dni tiskovno konferenco. Na njej bodo zastopniki trgovsk!h in gostinskih podjetij odgovarjali na vprašanja, zakaj so se cene dvignile in kako naj bi potrošniki okrepili družbeno kontrolo nad gibanjem cen. Na tej seji je bilo govora tudi, o višini pavšala za posamezn gostinska podjetja, in sprejet j' bil predlog, naj bi oprostili da jatev vse obrate družbene pre hrane, s pavšaliziranjem davka od prometa alkoholnih pijač ps-bi ti obrati lahko dobili več narnih sredstev za_izboli kovosti hran Člani s' s sider raU čc ft PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH ft PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH ft PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH ft PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH ft Z utvorltve nove zdravstvene ustanove v Izoli minuU teden Drzna tatvina avtomobila v Kopru O drznih tatovih avtomobilov, ki si običajno »sposodijo« motorno vozilo za nočne izlete ln ga potem, ko zmanjka goriva, pustijo na cesti, smo doslej na našem lconcu bolj malo slišali, lcajU zmikavti si najraje Izberejo za torišče svoje tatinske dejavnosti večja mesta, kjer je sorazmerno največ avtomobilov. Sodeč po zadnjih dogodkih pa je ljubitelje nočnih voženj s tujimi avtomobili za-skominalo tudi na našem področju. Med najbolj drzne tatvine, ki smo Jih doslej zabeležili pri nas, vsekakor sodi nedavna tatvina skoraj novega avtomobila Opel Rekord, last T. H. Iz Skocjana pri Kopru, ki so mu ga trije neznanci ukradli IG, t. m. izpred stanovanja. Storilci — trije mladeniči v starosti od 10 do 25 let, ki so Jih medtem organi Javne varnosti že ujeli, so se dokopali do vozila z vdorom skozi streho. Na podoben način so se zmikavti oskrbeli v Po- PO VIR Na pobudo krajevnega odbora gradijo ob cesti pri Povirju avtobusno postajališče, ki. so si ga Povirci in okoličani toliko želeli. Medtem ko so morali doslej čakati avtobus ob vsakem vremenu na prostem, se bodo potniki odslej lahko zatekli pod streho. Dela izvaja Uprava komunalne dejavnosti Sežana. -er stojnl z gorivom in nato nadaljevali pot proti Zagrebu. Toda nepridipravom je že v Mokricah na Dolenjskem zmanjkalo goriva. Tukaj so tudi našli avtomobil in ga vrnili lastniku. Nenavadni dogodek, ki bi se, je to v večini primerov, lahko tuc^BB tokrat končal z žrtvami in velikSES' materialno škodo, je vsekakor dovolj zgovoren opomin za vse lastnike motornih vozil, ki jih je treba kar najbolj zavarovati pred lahkomiselnimi tatovi in mladimi avanturisti. NAD DVE STO ŠTUDENTOV IN DIJAKOV Nad dve sto mladincev in mladink iz sežanske občine študira na visokih, višjih in srednjih šolah. Dobre tri četrtine prejemajo šUpendije, oo-cialne podpore aH podpore ZB NOV, ostale vzdržujejo sami starši. Relativno največ štipendistov (22) poseča učiteljišče., vsi ostali pa v enalcera številu obiskujejo najrazličnejše šole. Prve štipendijske pogodbe so se začele sklepati v šolskem letu 1954/5S in to predvsem z dotedanjimi podpl-ranci. Število štipendistov je iz leta v leto naglo naraščalo, kar pokaže naslednja slika: 1. 1954 7, 1. 1955 12, 1. 1956 20, 1. 1957 31, 1. 1958 41, 1. 1059 54, 1. 1900 pa 58 štipendistov, Doslej je z uspehom dokončalo študij 28 6U-pendistov. Za štipendije in podpore prispeva sežanska občina letno okrog 5,000.000 dinarjev, kar pomeni velik doprlnoa k šolanju prepotrebnega kadra. I -er x V domu TVD Partizan v Sežani bo v soboto, 25. februarja, zvečer javna radijska oddaja, posvečena 20. obletnici vstaje ip ljudske revolucije. Program prireditve obsega nastope pevskih in instrumentalnih ansamblov, solistov in recitator-jev, tekmovanje petih ekip pod naslovom »Vse o našem kraju v Hapoved vremena od 24. februarja do 3. marca V naslednjem obdobju je pričako-Vdti poslabšanje vremena z znatnim padcem temperature — tudi do minus 5 stopinj. Izboljšanje vremena s porastom temperature in prvimi znaki pomladanskega vremena lahko pričakujemo prve dni marca. To obdobje "bo hkrati pomenilo konec karakterističnega mraza in zime. zadnjih dvajsetih letih«, intervjuje z zastopniki kolektivov, študentov in javnimi delavci itd. Prireditev bo spremljal radijski orkester Boruta Lesjaka iz Ljubljane. -er Maloobmejna trgovina Maloobmejna blagovna izmenjava med področjem koprskega okraja in tržaškim področjem, ki se razvija nadvse ugodno po dogovoru tržaškega pokrajinskega trgovinskega sporazuma, bo dosegla spričo ugodnih pogojev nadaljnjega poglabljanja trgovinskih stikov v tem letu občutno večji obseg. Na sobotnem posvetovanju izvedencev obeh področij na sedežu Okrajne trgovinske zbornice so namreč ugotovili, da se utegne blagovna izmenjava med obema maloobmejnima področjema povečati od 3,7 milijard dinarjev vrednosti v preteklem letu vsaj na 5,3 milijarde dinarjev — s tem, da bodo v bodočih obojestranskih trgovinskih stikih upoštevali še vse neizkoriščene možnosti izmenjave raznih dobrin. V četrtek minuli t^drn se Je v Postojni srečala z Abrahamom upravnic;' D! p. kega Jcr.ia, znana aktivistka iz NOB Marija Mislej-Soča. Iskrene čestitke 1 t _ MED MLADINO ZANIMANJE ¥ bodoče organizacijo v roke TD SLAVNOSTNA OTVORITEV POSTAJE ZA TRANSFUZIJO KRVI V IZOLI lokalnih političnih iu upravnih oblasti zbrali tudi ugledni gostje dr. Jože Potrč, član CK ZKS, dr. Tone Ravnikar, republiški sanitarni inšpektor, predsednik OLO Koper Albin Dujc, dr. Miro Berganc, zastopnik ljubljanske medicinske fakultete ln drugI. Uvodni nagovor je Imel dr. Branko Šalamun, ravnatelj koprske bolnišnice, ki je transfuzijsko postajo tudi predal svojemu namenu. Seveda nalaga ta pridobitev odgovorno nalogo osebju transfuzijske postaje in njeni upravnici dr. Boženi Zcnovi, važno nalogo rednega delovanja pa bo nosila tudi organizacija Rdečega križa ln druge množične organizacije, ki bodo morale pridobiHg čim več krvodajalcev. PredvIdevaJtH da bo za redno delovanje transfuzij' ske postaje potrebno vsaj 3760 krvodajalcev. Vendar menijo, da Jim ta naloga ne bo povzročala skrbi, saj je samo ob letošnji krvodajalski ai£-cijl oddalo na področju koprskega okraja kri več kot tri tisoč oseb z oddanimi 800 tisoč kubičnimi centimetri krvi. (bb) Bo Lucija sodobno stanovanjsko naselje piranske občine? V Piranu in okolici imajo zaradi pomanjkanja primernega zazidalnega terena nemalo težav. To je tudi razlog, da bodo prenesli težišče novih stanovanjskih gradenj na okoliški teren. Kljub temu se zdi skoraj neverjeten načrt o gradnji novega naselja v Luciji pri Portorožu. Toda že izgotovljen projekt nesporno dokazuje, da bodo v tem idealnem gradbenem okolišu zgradili v naslednjih štirih letih kar 200 novih stanovanj. Odločili so se za 7 velikih blokoufSN z 20 stanovanji v vsakem, ostal) je zamen'ala dnlervtra'na medl-taci'a o fo'kiori id Iz leta v leto no-staia semeni ničevosti, »teztra«. komercialno blago in da ie tr> nnč na'-boli zanesljivo dokazal agrigentskl festival. Znn.no je. da Sarajevo let*"« nrinrnv-l*a svoj I. iuiroslovanskl fn'k'n-nl festival z mertT*n-od™n iidr*iežbn /NI vredno nove^a"*h desk, kl le »na srečo« še visel prenos In okrnil sn tisoč I'u*l v riri--i s to 'n rt^Vrj I tvl ln« 'e rski festival 'in oder. In nknl'e nesančnih fasad) najmanj mi'nnska Scala na prostem! MlLi vili iniciativni odbor, ki bo v najkrajšem času pripravil ustanovni občni zbor društva ljubiteljev morskega živalstva (ali kakor se bo pač društvo imenovalo). Sestavil bo tudi program dela. Ini-ciatorii upajo, da bodo združeni v društvu laže prodrli pri pristojnih forumih, da jih bodo ti podprli v njihovih prizadevanjih za gradnjo akvarija na obalnem pod-ročj u. J POVEČANI TRGOVINSKI STIKI Z ITALIJO Tri četrtine naše zunanjetrgovinske dejavnosti se odvija z Italijo- Tako se je vrednost blagovne zamenjave s to državo lani povečala za 14,-1 milijarde dinarjev. Medtem ko večamo uvoz Iz Italije in obeh Nemčij, pa vedno manj uvažamo iz Sovjetske zveze in NorveSke. ški pokol tečajnikov dne 27. januarja 1944. Vrnil se je v Koprivo, kjer se je spet lotil političnega dela. Dodeljen je bil okrožnemu odboru OF za Kras, 'kjer je sodeloval s Francem Štoko. Fašisti pa so Hilarija Kariža-Stoja-na po nesreči spet ujeli 12, marca 1944. Odpeljali so ga v Coroneo v Trst, nakar je bil skupaj z drugimi žrtvami zverinsko mučen in obešen v zloglasni ulici Ghega 23. aprila 1944. V Kariževi odsotnosti je večidel teže političnega dela in organizacije OF na tem delu Krasa nosil Mirijo Pic-Slavko. Bil je zelo priljubljen in ugleden organizator. Zadnje dni februarja 1945 je bil izvoljen za predsednika okrožnega odbora OF za srednjo Primorsko. 2e skoraj na pragu svobode, dne 7. marca 1945, so tudi Slavka ujeli četniki. Odpeljali so ga v Dorenberk v Vipavsko dolino, kjer so ga po strahotnem mučenju dne 13. marca usmrtili. Oba koprivska junaka imajo vaščani v velikih časteh. Njima in drugim padlim borcem so postavili lep spomenik na kraju vasi. Vedno lepo oskrbovan in negovan predstavlja s svojo okolico vred tople in hvaležne občutke vaščanov, ki bodo vedno ponosni na svoj delež v osvobodilnem boju in revoluciji naših narodov. F. B. Legendarni kraški junak Anton Sibelja-Stjenka predstavlja utelešenje poguma in ljubezni primorskih Slovencev do domovine, do pravice in resnice ter svobode za vse ljudi. Neustrašen in brezkompromisen do svoje domovine in ljudstva, do tiranov in izkoriščevalcev — takšen je bil Stjenka in takšni so kraški ljudje, ki so junaku sledili v boju do končne svobode in zmage revolucije. Spomin nanj in padle za svobodo je živ in prisoten tudi danes, ko Kraševci na vseh področjih gradijo lepše življenje sebi in svojim potomcem IZ ZGODOVINE LJUDSKE VSTAJE NA KRASU »Bij naa po glavi, kruti trinog ... BIJ, da prežlvlmo to zimo v zbiranju skritih, zatrtih sil, kliči nas z udarci, da se prebudimo, da zapustimo te črne temnice in se borimo le za en cilj, za življenje Velike Pravice.« S. KOSOVEL Sirom po Krasu stoje spomeniki z vklesanimi ln nevklesanimi imeni Junakov. To so neme priče krvavih in najslavnejših dni zgodovine ljudstva, ki ni hotelo umreti. Kaj so hoteli nosilci samozvane dvatisočletne kulture, ko so potegnili mejo preko Triglava ln Snežnika? Zarezali so v živo telo, potem pa so se lotili svoje žrtve. Primorskemu človeku so dejali: »Zataji samega sebe! Priznaj, da nisi to, kar si! Ce boš tako storil, ti bomo dali belega kruha.« Človek pa se ni menil za čudno govorico ln je zmajal z glavo. Glej, so prigovarjali, saj nisi niti človek. Pravi ljudje smo samo mi, potomci Romula in Rema, ki sta sesala volčje mleko v apeninskih gorah. Kaj bi se upiral, naš znak Je snop palic ln sekira. Poneseino ga na konec sveta in kaj bo takrat s teboj? Primorski človek pa je še naprej zmajal z glavo in sklenil: rajši bom lačen. Tedaj pa je prišlo na dan vse, kar Je volčjega. Človeka so udarili v obraz in mu pretili: nič več ne boš govoril tako, kot te je naučila mati, kajti tvoj jezik je barbarski. Tvoje otroke bomo sami vzgoilli! — Tedaj so mu zažgali knjigo, ki jo je prebiral ob trudnih večerih in ga napojili z ricinusovim in strolnim oljem. Toda tudi otrok Je v šoli ščebetal tako kot je slišal mater In očeta. In zgodilo se je, da je učitelj, ki je prišel z daljnega otoka, pljunil otroku v usta. • * * Ne bel kruh, ampak skorja črnega, grenkega in s solzami prepojenega kruha. Tako majhna skorja, da so mnogi obupali in šli v daljni svet. Le bore malo Jih je našlo skromen zaslužek v Trstu, Tržiču in Gorici. S kmetij so romali na glavah In hrbtih najboljši pridelki za davke in obresti. Kmetija za kmetijo je šla na boben in pronicali so tuji koloni. Namen iztrebljanja slovenskega žlvlja je postajal čedalje jasnejši. Nasilje, pretepanje, zapori, izgoni, uboji, požigi. Vse zaman. Kraški človek je stal kot skala na svoji zemlji in krčil pesti. • • * Zbirali so se v gozdovih, kleteh, grmovju. Ob žgočih besedah so se pletle nevidne vezi. Imena Ivan Regent, Jože Srebrnič, Jože Pahor, Anton Zoneta, Janez Skapin, Filip Mali-nič, Viktor Jelerčič, Ferdo Ferjančlč in vrsta drugih bodo ostala v zgodovini kot iskra upora proti fašističnemu nasilju. Partijska organizacija deluje y Vremski dolini, v Gornji Branlcl, v Komnu, Gorjanskcm, Slcrblnl ln drugod. Nekatero med temi so povezane z imenom Plnka Tomažiča. • » » Meseca julija 1341 je Anton Sibelja-Stjenka, pozneje narodni herot, organiziral v Tomačevici prvo mladinsko skupino. Pomagala sta mu Franc Si-belja-Jožko in Alojz Bandelj. Sami so izdelovali ročne bombe, Franc Bandelj pa jim je dajal denar za nakup streliva. 1. maja 1942 so Stjenka, Izidor In Albin Sibel.ia ter Franc Ščuka razobesili rdečo zastavo na drevo ob križišču ceste v Volčji grad. Poleg zastave so namestili ročno bombo tako, da bi pri snemanju zastave eksplodirala, Tako se je tudi zgodilo karabinjerju, ki so mu naprtili dolžnost, da sname zastavo. Bomba ga je ranila in padel je z drevesa. Že v zimi 1941-42 pa so mladinci minirali tri nosilce visokonapetostnega omrežja na Uniji Zgo-nlk—Prosek. Na predvečer 1, maja 1942 so pod vodstvom Stjenke raztrosili letake na cestah Tomačevlca—Ga- brovlca in Tomačevlca—Komen. * * * V noči med 2. in 3. novembrom 1941 je bila prva partizanska akcija na sežanskem Krasu. Skupina partizanov in terenskih aktivistov (Evgen VS\KDANJA ZGODBA Z OBMEJNIH PREHODOV FLRJ Bila je tiha januarska noč. Obmejna zapornica se je dvignila in kolona avtomobilov so je premaknila do — carinarnice. Med to dolgo skupino avtomobilov je bil tudi najgršl avtomobil — čudo XX. stoletja — Citroen 2 CV, Vendar avtomobil nI prišel »stanovat« v našo državo, prišel Jo je Ie obiskat. Vozač je bil zaspan. Ko je prišel na vrsto, Je leno zaze-hal in segel v notranji žep po dokumente. Ponudil iih ic cariniku, Carinik jih je pregledal ln mu jih vrnil, Vse je bilo v redu. Vozač je že obrnil ključ in prijel za ročico menjalnika, ko . . . Carinik je nekaj razmišljal in sam pri sebi preudarjal »Bodite tako ljubeznivi,« ie rekel carinik, »in parkirajte avtomobil zraven delavnice. Gre samo za neko formalnost . . .« »Mar ni vse v redu?« Vozač je zadrhtel. Na dnu avtomobila so bile pod gumijastim pokriva- lom naložene deske, ki so bile premazane z asfaltom. Vse to bi cariniku najbrž ne padlo v oči, ko ne bi opazil slabo privitih vijakov. Brez velikega truda so našli pravcato skladišče ročnih ur, Celo premoženje. Seveda je moral Citroën spremeni U svojo smer. Vozač ni več sedel vanj. Rekel je: »Jaz ne vem o tem ničesar.« — »Mar naj v to verjamemo?« Dobrodušni potnik se je moral hočeš nočeš posloviti od svojega konjička, zakaj pri takšnem prekršku se ne odvzame le tisto, kar Je neprijavljeno, marveč tudi — avto. seveda, ker je prevažal nedovoljeno blago. Ničkolikokrat Je zaustavljal carinik Forde, Fiatc, Volkswagne, Opele, Citroene in v njih našel skrivališča neprijavljenega blaga. Ti avtomobili so potem menjali smer svoje poti. Skrajni izhod jim je — licitacija, V zadnjih šestih mesecih so carinski organi zaplenili nekaj deset avtomo- bilov, ki so hoteli tihotapiti stvari v našo državo. Samo lani so skušali ljudje pritihotapiti nekaj deset tisoč ročnih ur, nylon nogavic, rutic, cigaretnega papirja, nalivnih peres, vžigalnikov, britvic itd. V letu 1959 so zabeležili okrog 4 tisoč prekrškov, in od tega števila so jih nekaj sto zagrešili tujci. Lani pa je to število nekolikanj upadlo, zato pa se je povečalo število deviznih prekrškov. V letu 1959 so odkrili več kot 12 tisoč deviznih prekrškov. Vse to ter.ia budnost in skrajno pozornost. Opazili so. da se s tihotapstvom ukvarjajo največ tujci s tranzitnimi vizami, ki hočejo spotoma do naj-večie mere izrabiti svoje nekorektne zamisli. Epilog vsega tega so številni avtomobili raznih znamk, ki čakajo nove lasuiike in zaplenjene stvari, ki dobijo nove potrošnike. Cedomir Samardžija Kante in Viktor Ukmar od Kobolov) je pod vodstvom Ervina Dolgana-Ja-neza razrušila 100 m železniške progo med Štanjelom In Koprivo (na Kre-menlku v neposredni bližini kamnoloma). Prerezali so tudi telefonske žice. • • • Druga partizanska akcija, za katero so partizani in aktivisti sestavili načrt dva dni prej pri Kantetu ▼ Gornji Branlcl, je bila v zgodnjih jutranjih urah 3. februarja 1942. Partizani so odnesli lahek mitraljez in municljo italijanskim vojakom, ki so stražili železniški predor pod Štanjelom. Akcija je uspela brez borbe. Ko je vlak Iz Gorice proti Trstu vozil mimo straže, so se vojaki zagledali vanj in pozdravljali ženske ob oknih. V tem hipu jim je zmanjkal mitraljez in municija, kar se je kmalu znašlo v Ložah pri aktivistu Ivanu Mohorčiču. Istega dne je Anton Fer-jančič-Zvonko pripeljal od matere Kantetove iz Gornje Branice novega partizana Janka Premrla ki je takoj dobil partizansko ime Vojko. Vojaki so poveljstvu natvezill, da so jih napadli številni »ribelli« in so Jim v boju zaplenili orožje. Izgovor je morda zalegel, toda italijanskim oblastnikom je vili dokajšnjo dozo strahu in skrbi. * * * Tretja akcija, v kateri pa se je prvič oglasilo partizansko orožje, med drugim tudi pravkar zaplenjeni mi-traliez, je bila 9. februarja 1942 pri Grlžah pod Vrabčami. Italijanom je prišlo na uho, da se partizani mudijo v Grlžah in so jih hoteli presenetiti. Previdnost pa Je borcem narekovala, da so se ponoči preselili in načrt kolone fašistov, karabinjerjev in vojakov se je izjalovil. Ko so se vračali iz vasi, so jih pozdravile partizanske svlnčenke. Borba jeN trajala dvajset minut. Ervln Dolgan-Janez, ki je vodil ta prvi oborožen napad na sovažnika, navaja naslednja imena partizanov, ki so ta dan sodelovali: Kr'o Maslo, Janko Premrl-Vo!ko. Tone Feriančlč, Milko Puntar, Benjamin Cehovln, Jovo, Peter, Tarzan, Kriks-Grhec, Prešeren, Samsa, Slovan, Tone Prime, Cemberlain, Pavel z Gradišča in še nekateri drugi. * * * Primorski človek Je stisnil pesti do konca in udaril. V udarcu ie bil ves gnev. ki je zrasel iz ponižanja In zatiranja. P. R. OJACAN BENCINSKI SERVIS V SEŽANI Živahen maloobmejni in tovorni promet, ki se je v Sežani razvil zlasti v poslednjih letih, zahteva nujno razširitev kapacitet za oskrbovanje vozil z corivi in mazivi. To so začeli reševati tako. da bodo nasproti sedanjim postavili še nove črpalke. Rešitev je posrečena tudi iz promet-no-varnostnih razlogov, saj po končanem delu vozilom ne bo treba več zavijati na levo oziroma obračati na nevarnem križišču. Zniradi še večje varnosti bodo zgradili tudi posebno pot za pešce. -er 2ENA SN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA * QTKOE\ IN DRUŽINA ft ŽENA IN DOM it ZDRAVSTVO IN VZGOJA ir OTROK SN DR r\ r\ r\ O o o o o o o oWww^ife^o1___ ___ o o ooooooooooooooooooo Ob republiškem in okrajnem okvirnem programu letošnjih pionirskih iger so tudi že občinski odbori v glavnem izdeiali svoje programe. Vaporedno z delom občinskih odborov iger pa prav te dni neumorno snujejo svoje načrte pionirske enote, ki se v nemali meri poslužujejo koristnih Izkušenj lanskoletne akcije pionirjev in mladih zadružnikov. Okrajni odbor iger v Kopru je s svojimi komisijami za likovno, glasbeno, literarno ter tehnično in delovno vzgojo, za dramatiko ter film in fotografijo sestavil okvirni program, ki bo vsekakor solidna osnova za širok krog sodelavcev, ki bodo ob že znanem osrednjem programu usmerili delo posameznih področij na tipične in specifične razmere svojih krajev. Vsestranska pomoč okrajnega odbora oziroma posameznih komisij, katerih delo se vseskozi prepleta, pa bo nedvomno pomenila občinskim komisijam in vsem ostalim sodelavcem dragoceno sodelovanje, saj so vključeni v okrajne komisije predvsem strokovnjaki za vsa področja dela. Obsežnost programov posameznih organizacij in društev, predvsem Ljudske tehnike, opozarja spričo številnih, že časovno določenih občinskih in okrajnih pionirskih prireditev in tekmovanj, na enoten program s posebnim poudarkom na kvaliteto, kar smo doslej ob težnji po množičnosti čestokrat podcenjevali. Bilten, ki ga bo občasno izdajal okrajni odbor iger, bo imel torej ob njegovi glavni vlogi — obveščanju, tudi nalogo programskega posrednika. v, , Naj navedemo še nekaj časovno že določenih osrednjih pionirskih prireditev: 23. aprila bo okrajna revija pevskih raborav, ki jo bo organiziral Okrajni svet Svobod ter bo na njej zastopstvo domala vseh šol našega okraja; v razdobju od 27. aprila do 25. DRUŠTVO »NAPREDNA ŽENA« V IZOLI SI JE ZAČRTALO POT Društvo »Napredna žena« v Izoli je sestavilo svoj program dela skupno s komisijo za delo med ženami pri občinskim odboru SZDL. Ker vemo, da je danes v Izoli polovico vseh žena zaposlenih, je v prvi vrsti nujno, da bodo posvetili posebno skrb ustanovam za varstvo otrok, sekcijam za skrb za družino pri krajevnih odborih, kakor tudi, da bodo ustanavljali nove sekcije za pomoč zaposleni ženi in njeni družini. Namen društva Napredna žena pa je med drugim tudi, da v letošnjem jubilejnem letu pritegne'čim več žena k aktivnemu udejstvovanju v organih družbenega in delavskega upravljanja, sekcijam zadružnic pri kmetijski zadrugi in ženam na vasi pa bo nudilo vso pomoč, da se v čim večii meri vključijo v kooperacijo s kmetijsko zadrugo. S podporo občinskega odbora SZDL bodo organizirali proslavo 8. marca, v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine pa Dan mladosti, Dan otroka in drugo. Ob 8. marcu bodo posebne proslave tudi v večjih podjetjih — Delamaris, Mehanotehnika, Mala oprema, Rašica. Poudarek na teh proslavah bo na 20. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in na doprinosu žena v ljudski revoluciji. Društvo »Napredna žena« in Komisija za delo med ženami imata med drugim v svojem programu dela izvedbo analize o socialnem in zdravstvenem stanju žena, o njihovi zaposlitvi, o vzgoji otrok ter o stanovanjski problematiki. Analiza naj bd bila končana do 1. maja letos. V krat- l' kem naj bi bilo tudi posvetovanje žena o delu stanovanjske skupnosti in o predlogih za izpopolnitev servisov za pomoč družini in gospodinji. Skupno z Delavsko univerzo bodo v tem lttu razna zdravstvena predavanja in gospodinjski tečaji. Društvo si bo še prizadevalo, da podpre akcijo za olepšavo mesta posebno ob priliki državnih praznikov. Po krajevnih odborih SZDL bodo v okviru sekcij za delo med ženami — do zdaj je taka sekcija v Izoli in Šaredu — razpravljali še o svojem specifičnem programu dela. © Kar najširši krog sodelavcev — državljanov, društev, organizacij O Skladnost programov in skrb za kvaliteto G Osrednja prireditev — Dan mladosti — v znamenju jubilejnega leta in vseh pionirskih aktivnosti maja bodo razna srečanja med pionirji vseh enot, ki bodo obravnavale predvsem delovno področje, značilno za izibrane teme »Naš kraj včeraj, danes in jutri«. Osrednja prireditev iger pa bo 25. maja na Dan mladosti, ko bo okrajna revija pionirjev, na kateri bodo nastopili naši najmlajši z izbranimi točkami s poudarkom na letošnje zgodovinsko jubilejno leto, z glavno težnjo, da bi posredovali kar največ originalnih prikazov, ki so povezani z dogodki iz narodnoosvobodilnega boja, obdobjem fašistične okupacije in povojne graditve. Vzporedno z okrajno revijo pionirjev bo tudi razstava likovne vzgoje, fotografije, tehničnih izdelkov otrok in podobno. Večina pionirskih odredov pa bo prestala prvo preizkušnjo že 8. marca ob Dnevu žena, ko bodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi zgoraj navedenih delovnih področij obravnavali vlogo žene borca in graditelja socializma. Druga podobna preizkušnja, ki bo prav tako kot vse ostale, vključena v ocenjevanje, bo 27. april — Dan OF —, ko bodo na vseh šolah obsežne proslave s posebnim poudarkom na obletnico vstaje. (b) POUČNO PREDAVANJE V ZAGORJU Minuli četrtek je bilo v Zagorju poučno predavanje o Rdečem križu. Predavatelj dr. Franc Ambrožič je govoril o nastanku, razvoju in pomenu te zelo razširjene in človekoljubne organizacije. Predavanja se je udeležilo precejšnje število vaščanov, ki so govornikove besede z zanimanjem poslušali. Na koncu so izrazili željo, da bi jih dr. Ambrožič še vaSkrat razveselil s podobnim predavanjem. (an) Spomladanska moda je spet oživela pepita blago. Najdemo ga v raznih kombinacijah za kostume, obleke in plašče SODOBNO GOSPODINJSTVO, št. 83—81 (11—12) PISMO NAROČNIKOM, FRANC RUPHET: Načrti komune in 4ÉBH ' vanjskih skupnosti v Celju, M L ASIC: Seminar za stanova^pke skupnosti okraja Ljubljana, Stanovanjske skupnosti v Kopru, LOJZA BLATNIK: Tečaji za gospodinjske poklice na avtocesti, Informacije o delu Biroja za programiranje pri CZNG, MIKELJ VEKOSLAV: Hladilne opreme Loških tovarn hladilnikov, Pekač z mrežo, R. Z.: Domače obloge za tla, Nekaj predlogov za ureditev vašega stanovanja, Inž. arch. MARJETA HUS: Modernizacija stanovanja, Pismo bralke, DASA: Sodobna otroška obleka, Nogavice, Pratiktične in moderne set garniture. Delovne obleke za učno osebje v šolah, Inž. MILOŠ KUSS: O jedilnosti-krompirja, Potrošniki ocenjujejo, Dr. vet. ANTE STEFANClC: Preprečevanje zastrupljen} z mesom, O kuhanju in prebavljivosti mesa. Državna založba Slovenije je izdala knjigo SOLE IN MUZEJI, ki jo je sestavil in uredil Milan Brezovar. Knjiga je priročnik za učitelje; v njej so navedeni muzeji na Slovenskem in predmeti, predvsem tisti, ki se najbolj neposredno povezujejo z novimi učnim programi. To naj bi bilo hkrati tudi tisti most, ki naj bi zbližal bogate muzejske zbirke s poukom na naših šolah. V občini Koper vodimo tri medicinske sestre tečaje za »Nego in prehrano dojenčka« in »Nego bolnika na domu«. Obiskujemo vasice krajevnih uradov Grad n in Gračišče. Dobro organiziranih tečajev se udeležujejo žene in dekleta na povabilo krajevne babice Marice Kranjčevič. Prav vse navdušijo naša predavanja in udeležba je vedno polnoštevilna. Najbolj pa me je presenetilo, ko sem videla v Sirčah tudi žene iz Pavličev. To je oddaljena vasica v dolini 20 minut od Sirč. Ko sem se vračala iz Zrnjovca, kjer Pred časom sem odkrila v Trgovskem domu v Kopru — sedanjem Tr-gocentru — nove konfekcijske izdelke: — Izdelali so jih v Komnu, — so rekli. Potem so se pojavili otroški pla-ščki, ženski kostumi in spalne srajce: iz Komna. Odpravili smo se torej na obisk v ta znameniti kraški Komen. Jutranje sonce nas je slepilo in burja je ostro pometala po hrpeljski ravani. Vendar našemu vozilu ni mogla do živega, prav tako ne gosti megleni kapi na očaku Nanosu. V lepem sončnem dopoldnevu smo pri vozili v domala mestno komensko središče. Živahen življenjski utrip: ljudje, avtomobili in kolesa po ulici, kupci v sodobno urejeni trgovini z živilskimi potrebščinami, zgodnji gostje v Vi,, >■:' lit-'- -Ai.» i «•H. " ■ mm i -. - ■ .. ~ -. . i: i •• • . .> mšm •Ifi s w~ i m " > ' . &...... : Mlade šivilje v obrtnem konfekcijskem podjetju v Komnu gostilni. Pot v konfekcijsko delavnico pelje naprej po cesti mimo lepega spomenika padlim v NOB in ob bencinski črpalki, ki ji je poznati starejši datum rojstva. Kot v potrdilo stoji ob njej štlrioglati Fiat. Vendar nam se misli iz preteklosti takoj vrnejo v današnji čas, ko pribrzi mimo na To-mosovem Kolibriju brhka Kraševka. Na vsakem koraku se srečuje novo s starim. Na dvoriščni strani stavbe ob glavni cesti ima lepe in sončne prostore obrtno konfekcijsko podjetje, ki zaposluje trenutno 17 ljudi. V načrtu imajo, da bi jih lahko bilo okrog 30, če hočejo zadostiti vsem naročilom in svojemu planu, ki predvideva v letošnjem letu 30 milijonov prometa. Ce bi jih bilo dovolj, bi radi imeli posebno konfekcijsko delavnico in posebno za šivanje po meri, toda potem bi bili sedanji prostori že pretesni. To so še načrti. Upravnika podjetja Baldomira Jazbeca žal nismo dobili doma. Sel je na oglede za novimi vzorci, kroji, mogoče tudi naročili. Pravijo, da je v veliki meri njegova zasluga, da so je podjetje od l. oktobra lani, ko je začelo redno z delom, že tako lepo razvilo. Mlade in prijazne šivilje sem presenetila pri dopoldanski malici. Tako so je razvil sproščen pogovor in lahko so sodelovale brez strahu za izpolnitev norme. Večina je doma Iz Komna, prihajajo pa tudi iz Preser-ja, Kobjeglave, Gabrovice in Svetega. Štiri med njimi so končale nekdanjo Obrtno šolo v Kopru in delovodja Alojz Žvokelj in kvalificirana šivilja Cveta Krstan sta jih pohvalila, da so dobre delavke. Druge so priučene, tri so vajenke. V kratkem bodo lahko posečale strokovni tečaj, pred kratkim pa so končale splošno-izobraževalnega, ki so ga posečale skupno z delavkami in delavci iz tovarne aluminija in mizarske delavnice. Vsak začetek je težak: poskusno so pričeli pred slabim letom v skromnem kotičku zadružnega doma. Sest ;ih je bilo takrat. Danes imajo 21 modernih, električnih šivalnih strojev, strojček za prikrojevanje, izdelujejo konfekcijo za Sežano, Koper in Novi Sad. Trenutno imajo na zalogi kopice najrazličnejših predpasnikov, moške in ženske pižame, spalne srajce, delovne obleke. Omenili smo že, da so delali plašče in kostume, krila. Sami izbirajo kroje in vzorce, iščejo tržišče. Mislijo tudi na otroško konfekcijo. Se kaki načrti? Seveda. Ce bo šlo po sreči, bodo uvozili večje količine najlona za dežne plašče in plisirane-ga blaga za ženska krila. Malice je bilo že zdavnaj konec in celo delovodja je obzirno pogledoval k rezalnemu strojčku, ki je čakal ob bali blaga za delovne obleke. Bil je čas, da se poslovim. Pred bližnjo šolo — celo v Komnu so na tesnem s šolskim prostorom in zato so na komenskl šoli samo nižji razredi, višji pa so v Svetem — so otroci glasno igrali »med dvema ognjema«. V šolski veži me je presenetil napis na vratih: Šivilje, delovni čas od — do. Potrkala sem in vstopila. Res šiviljska delavnica z trenil zaposlenimi. Ne zaslužijo dovolj, rade bi se pridružile konfekciji, za prostor gre. Tudi šola bi majhno sobico ob šolski kuhinji nujno rabila. Šivilje pravijo, da pri konfekciji nimajo nrostora, tam pa so rekli, da bi potrebovali se ljudi... Se bodo domenili? Pred šolo je konec telovadne ure in glasno se drobiž usipa v razrede. Z naravne terase pred šolo je lep razgled po kraški pokrajini in nehote se ozrem še proti soncu. — Se bo vreme spremenilo? — mo preseneti možak v usnjenem plašču. — Hm, — se pokažem strokovnjaka, — Nanos je imel kapo. Najbrž se ni preveč strinjal ž menoj, kajti malce se je nasmehnil: — Greste v Štanjel?' . — Hvala za prijazno povabilo, imam še opravek v Komnu. '*> o » Ko smo se popoldne vračali proti Sežani iu. Kopru, nas je sonce spet slepilo, toda tudi prijetno grelo. Ob poti je že cvela leska. Z. L. sem predavala, po svoje kolegice, da bi se skupaj vrnile v Koper, so se mi plaho približale žene iz Pavličev in mi zaupale, da bi tudi one rade poslušale predavanja »Za nego bolnika na domu«. Z veseljem sem. se odzvala njihovemu vabilu. 13. februarja smo se prvič spuščali po slabi cesti v vas Pavlici. Presenetil me je prisrčen sprejem in domačnost ljudi, ki žive daleč od centra. Vas je še vedno brez elektrike, čeprav je le 2 km daleč od Sirč. Pomagali smo si s petrolejkami in tečaj je uspel, saj so se ga udeležile vse žene iz vasi. Celo 76-letna mamica je živahno sledila predavanjem. Ko sem prisotne vprašala, kako da so še vedno brez luči, sem zadela v živo. Povedali so mi, da so jim že Iransko leto obljubili elektriko, da pa je ostalo le pri obljubah. Sami so pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom, kopati jame, prispevati drogove in tudi denarno, da bi le tudi pri njih zasvetila električna luč. Toda od nikoder ne dobijo jasnega odgovora, nikogar ni, ki bi pričel z deli. Mar je res tako težko najti finančna sredstva za postavitev teh nekaj drogov od Sirč do Pavličev in še celo ob izdatni pomoči domačinov? Mar ni tudi tem ljudem potrebno malo razvedrila, politične in kulturne izobrazbe preko radijskega sprejemnika? Mislim, da so te skrite, skromne želje upravičene in nujna pomoč. Vida Ljubič, medicinslj " sestra v imenu prebivat Pavličev OTROK IN DRUŽINA ST. 1 VLADIMIR CVETKO: Deset let naše revije. ZIMA VRSCAJ: Kaj bo obravnavala naša revija v letu 19G1, ELA PEROCI: Ti si sonce, DR. MILICA BERGANT: Vzgoja otroka se začne takoi po rojstvu. VZGOJITELJICE NAM PIŠEJO: MIRA VOGLAR: Kako si pomagamo, če v otroški ustanovi Al klavirja, IVANKA GULIC: Kaj vse otroci zbirajo, MILAN DIVJAK: Težavni otroci in šola, CIRIL BREZOVEC: Uspeli smo ga prevzgojiti, MILOJKO VIDMAR: Kakšna je vzgojna vrednost pionirskih zadrug. GLEDALIŠČE: NEZA MAURER: Nekaj misli ob igri »Kekec in Mojca«, Ura pravljic v Kranju. BRANKA JURCA: Prešernov praznik. FILM: .TOVITA POD GORNIK: Filmi, ki odkrivajo v otroku človeka. PEARL S. BUCK: Moja punčka ne bo nikoli odrasla. POMENEK S STARŠI: Otrok izgovarja namesto »k« — »t«. Ni mi žal, da sem se naročila na revijo, Nevarna igra, Hčerko imam rajši kakor sina. Mojega sina sumničijo tatvin1 Otrok in denar, VALJA: Zajček. KOPRSKEGA TOVORNEGA PRISTANIŠČA . ve * V začetku leta 1960 so predvidevali, da se bo gradnja drugega dela koprskega pristanišča končala 29. novembra istega leta. Takoj nato pa naj bi začeli z gradnjo tretjega dela operativne obale; njena gradnja naj bi bila končana do konca leta 1961. Tako bi bila zgrajena prva etapa koprskega pristanišča, ki bi imelo 400 metrov operativne obale. Zal pa so se priprave za gradnjo drugega dela obale (135) zavlekle, največ zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. K temu se je pridružila še nezadostna iz-vežbanost izvajalca gradbenih 1. Gradnja se je tako zavlekla letošnje leto in bo predvidoma dokončana šele v aprilu, to je skoraj pol leta pozneje, kakor je bilo predvideno. Mladi kolektiv podjetja »Pristanišča Koper« ni klonil. Še bolj kot prej si je prizadeval, da bi svoje usluge komitentom opravljal v njihovo največjo zadovoljstvo; pri tem je dosegel izredne uspehe tako pri kvaliteti opravljenih del kot zmanjševanju časa pri razkladanju ladij. Gospodarske organizacije so uvidele, da bi bilo tudi za nje same koristno, ko bi lahko koprsko pristanišče opravilo več uslug, in če že ni na razpolago zveznih sredstev, potem je nujno, da jih nudijo one same. Iz sredstev zainteresiranih gospodarskih organizacij, republiških in lokalnih sredstev ter sredstev podjetja »Pristanišče Koper«, je sedaj zagotovljena tudi gradnja tretjega dela operativne obale. Brž ko so odstranili najtežji problem, so začeli takoj izvajati načrt. Dosedanjemu izvajalcu gradbenih del GIP Gradiš so naročili, naj pohiti z zaključnimi deli na drugem delu operativne obale, hkrati pa so dali naročilo za izdelavo betonskih blokov za gradnjo tretjega dela operativne obale. Nedolgo tega so že začeli z betoniranjem teh blokov. Pokli- gali so tudi sesalni bager »jPeter Kle^ec«, da bi začel z izkopavanjem morskega dna do ustrezne globine 10 metrov. Tudi nasip, ki bo zadrževal material, s katerim 'bo(3o zasipavali morje za novo ooerativno obalo ,so že napravili. Skratka, vse priprSvž za graclnjo tretjega dela prve etape so že opravljene. Prepričani smo, da bo celotna obala I. etape že ob koncu letošnjega leta dograjena. Na ta način bo šlo preko koprskega pristanišča za več kot četrt milijona ton blaga. To pa je tudi že osnova za rentabilno poslovanje železnice. Zaradi tako velikega prometa v koprskem pristanišču Jugoslovanskim železnicam pač ne bo treba več omahovati, ali naj bi zgradili železnico do Kopra ali ne. Gradnja takšne zveze bi bila rentabilna že sedaj, saj bi bile tako bolje izkoriščene tudi ostale železnice, ustvarjen bi bil eden glavnih pogojev za povečanje prevozov tranzitnega blaga, ki gre danes preko tujih pristanišč in po tujih železnicah. FR-EN Vzporedno z gradnjo pristanišča v Kopru rastejo tudi potrebne funkcionalne naprave — mehanizacija in skladišča. Na sliki: veliko skladišče na prvem delu operativne obale sprejema pravkar prispeli lo\'or PRED USTANOVITVIJO OBRTNO-KOMUNALNIH ZBORNIC is S P i* ora «>*3l 9*5* i-z** WmMiBM^ Motorna ladja »Bohinj«, ena izmed trojčic BBB, Id vzdržujejo redno zvezo z ZDA na linijski progi Koper—New York ....... sPS SlSfe ......«jit^r^* Marsikdaj se upravičeno pritožujemo nad cenami obrtniških storitev in marsikdaj zaman iščemo v bližini obrtnika določene stroke. Da bi takšno stanje vsaj delno odpravili, so se v zadnjem času pojavile poleg družbenih in zasebnih obrtnih obratov v središčh koprskega okraja tudi usluž-nostne obrtne delavnice stanovanjskih skupnosti. Le te postavljajo nižje cene, ker so pač oproščene nekaterih dajatev, vendar je njihovo delo v marsičem pomanjkljivo. Sedaj pa je v razpravi osnutek o ustanovitvi okrajnih obrtno-komu-nalnlh zbornic, ki bodo imele bogat program dela. Predvsem bodo poskrbele za združevanje sorodnih strok, da bi laže dosegli smotrno izkoriščanje osnovnih sredstev, in ustanav- Navada je, da se člani te ali one organizacije podjetja oziroma ustanove sestanejo v svojih delovnih prostorih k analizi dela. Tak sestanek v tovarniški dvorani ali sejni sobi ni prav nič presenetljiv za kontinentalca, ki naj bo vajen trdnih tal pod seboj. Nekoliko drugačen občutek pa ima, če prisostvuje sestanku mornarjev na zibajoči se ladji in prisluhne prav po mornarsko živahni razpravi o tisočerih problemih, na katere kot kontinentalec niti ne pomisli. Tudi na ladjah so te dni par- BIHAC je 21. februarja odplula iz Foweya BLED je 18. februarja priplula v New York BOHINJ je odplula iz Pirana, kjer je bila v popravilu, 20. februarja na Reko, kjer ostane do 26. februarja BOVEC je 15, februarja odplula iz New Yorka proti domu DUBROVNIK Je 17. februarja odplula iz Benetk GORANKA je 16. februarja priplula v Bombay, kjer razklada tovor GORENJSKA je prispela 18. februarja domov KOROTAN razklada tovor v Moji LJUBLJANA je 20. februarja odplula lz Suchoi Ltmana proU Jugoslaviji MARTIN KRPAN je 17. februarja odplula iz Trogira v SenJ, kjer naklada tovor PERA-N naklada v New Orleansu za Moji in Yokohamo POHORJE Je 15. februarja priplula v Moji, kjer razklada tovor ROG je na poti na Japonsko in prispe 27. februarja v Niigato TRBOVLJE je 17. februarja odplula lz San Diega za Sredozemlje JELENGORA je 15. februarja plula skozi Bospor in Dardanele na pot! domov tijske konference z običajnim dnevnim redom. Vendar pa se njihova razprava bistveno razlikuje od razprav v tovarnah, in ustanovah. Tako imajo sedaj takšne konference vse osnovne organizacije na ladjah Splošne plovbe Piran: Bled nekje ob ameriški obali, Bovec na Atlantiku, Ko-rotan, Piran, Pohorje in Rog v bližini Japonske, Bohinj pa jo je imel prejšnji teden v piranskem zalivu. Osnovna tema teh partijskih konferenc je vloga in mesto komunista v maloštevilnem kolektivu, ki je po več tednov odrezan od domovine in mora kot samostojna obračunska enota tehtno premisliti kako bo čimbolj rentabilna, kako bo gojila kar najboljše medsebojne stike in v tu- jih deželah vzgledno predstavljala našo socialistično domovino. O vseh teh številnih vprašanjih so govorili tudi mornarji preko-oceanske ladje Bohinj. Med razpravo so dali vrsto predlogov za izboljšanje partijskega dela, katerega ena izmed osnovnih nalog je pomoč ladijskemu in sindikalnemu odboru ter komandnemu kadru pri vzdrževanju discipline in v družbeno političnem udej-stvovanju. Pestri so taki sestanki in konference. V njih se odraža neobičajen način življenja mornarjev —■ prijeten in težak. Poln najrazličnejših odgovornosti in odnosov do dela, kot jih težko zasledimo v kontinentalnih gospodarskih organizacijah. Ti ljudje so veliko bolj zainteresirani nad uspehi svojega dola in vzradostijo se, ko v domači luki dobijo živ stik s svojimi ljudmi, z upravo podjetja in vodstvi političnih organizacij. (sič) ljanje sodobnih obrtnih centrov uslužnostnega značaja. Združitev več obrtnih delavnic v eno bo omogočila razširitev dela in pocenitev storitev. Sedanji obrtni obrati, ki jih je v našem okraju 947, od teh le 272 v družbenem sektorju, zaposlujejo sicer 3965 obrtnih delavcev, ki pa imajo dokaj pomanjkljivo in zastarelo orodje. Razen tega so tudi cene reprodukcijskega materiala sorazmerno visoke, vendar če upoštevamo vse to, čestokrat ne moremo razumeti, čemu so obrtniške usluge drage. Dogodilo se je, da so hoteli krojači v obalnih občinah kar čez noč uveljaviti nove tarife. Obrtna zbornica za okraj Koper je takoj posredovala in predlagala tri kategorije izdelave: ročno, delno ročno in strojno izdelavo. Tako bi se lahko vsak potrošnik odločil za tip izdelave po različni ceni. Za otroke do 10. leta starosti bi veljal popust 50 odstotkov, do 14. leta pa 25 odstotkov od normalne cene. Uslužnostne obrtne delavnice stanovanjskih skupnosti se močno uveljavljajo, vendar pa imajo težave zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in šibke opreme. Prav zaradi tega nameravajo ustanoviti v Sežani obrtni center, v katerem bi se združila obrtna podjetja posameznih strok v eno, v Piranu bi to vprašanje uredili v sklopu komunalne dejavnosti, a v Postojni je pobudnik stanovanjska skupnost, ki je že odkupila primerne poslovne prostore za avtome-hanično, kovaško In ključavničarsko stroko. Razumljivo je, da bodo morali tudi občinski ljudski odbori nuditi več sredstev, kot so jih doslej, za uredi- ••• .v-___¿v. ■ U *i. ...... pmmm g^ssf tev prostorov obrtnih središč. T« vprašanje je na dnevnem redu že nekaj let, vendar do izboljšanja sedanjega stanja v obrtništvu je še dolga pot. Pri tem bo potrebno tudi razmisliti o realnejši obdavčitvi obrtnikov, ker v nekaterih občinah plačujejo obrtniki tako visoke dajatve, da odpovedujejo obrt, se celo izselijo lz okraja in nimajo volje, da bi Izučili vajence. Res da je sedaj 574 vajencev, toda v glavnem so to vajenci kovinarske stroke, primanjkuje pa bodočih čevljarjev. Toda o tem vprašanju prihodnjič. »POKAŽI, KAJ ZNAŠ« PRED PACIENTI Občinski komite LMS v Sežani je v soboto 18. t, m. organiziral v bolnišnici TBC v Sežani prireditev pod naslovom »Pokaži, kaj znaš!« Nastopilo je lepo število pevcev in recitatorjev, program pa so popestrile še mladinke iz Tovarne pletenin z narodnimi plesi. Komisija, ki.je ocenjevala popevke, je dala prvo priznanje in nagrado enajstletnemu Branimiru Ml-mici iz Sežane, drugo mesto je zasedel Danilo Krt iz Divače, tretje pa Lavra Penko in Jože Zigon (duet), oba iz Telekomunikacij. -er Gasilsko društvo v Podgradu, ki šteje 30 aktivnih in 15 podpornih članov, je imelo preteklo soboto redni letni občni zbor, na katerem so ugotovili, da je društvo v preteklem letu uspešno delovalo. Imeli so redne gasilske vaje in sodelovali pri gašenju požarov. Razen tega so se člani udejstvovali tudi v kulturno prosvetnem delu, zlasti pri godbi na Pustne prireditve so tudi v Postojni vsako leto bolj vesele In pestre. Na sliki je skupina postojnskih mask, ki po končanih karnevalskih slovesnostih minuli teden v sredo pokopujejo Pusta pihala. Prav tako so prevzeli nekatere obveznosti v programu proslave 20. obletnice vstaje na?' ših narodov. V društvo. je bilo sprejetih 10 novih članov-mladincev. V razpravi o požarno varnostni službi so grajali pasivnost prebivalstva pri gašenju gozdnih požarov, ki je večinoma prepuščeno samo gasilcem. Prav na tem področju, kjer se v poletnem času pogosto pojavljajo požari na pogozdenih površinah, je nujno-potrebno reševati skromne gocd-ne zaloge, pri čemer je zainteresirano vse prebivalstvo. Malomaren odnos do tega kažejo zlasti kmetje na sosednji hrvatski strani. Podgrajskim gasilcem primanjkuje delovnih oblek dn še nekaj gasilskega orodja in bodo skušali v letošnjem letu to pomanjkljivost odpraviti. Izvolili so nov devetčlanski odbor društva in tričlanski nadzorni odbor. Za novega predsednika je bil izvoljen Rudolf Dekleva, Na občnem zboru gasilskega društva v Materiji so obravnavali podobne zadeve in sklenili, da bodo povečali število aktivnega članstva in še bolj disciplinirano izvajali redne gasilske vaje, da bi se člani čimbolj usposobili za to humano službo. J. 2. Te dni v Kopru sodna obravnava proti Bernardu Potočniku, Vinku Bernotu, Stanetu Zrimcu, Francu Rozinu, Borisu Valiču in Vinku Erženu Oddelek za notranje zadeve OLO Koper je končal preiskavo in Izročil Okrožnemu sodišču v obravnavo ljudi, ki so na račun svojega osebnega okoriščanja povzročili družbi občutno škodo. Gre za Vinka Bernota, biv-Sega direktorja gostinskega podjetja Turist v Ankaranu, njegovega pomočnika Stanka Zrlmca, bivšega direktorja Zavoda za stanovanjsko izgradnjo v Kopru Franca Rozina, gradbenega tehnika pri tem Zavodu Borisa Valiča, bivšega direktorja podružnice Jugoslovanske investicijske banke v Kopru Bernarda Potočnika in zasebnega obrtnika-elektroinštala-terja Vinka Eržena. Razen tega so imenovani zlorabljali svoj službeni položaj in z nevestnim poslovanjem prizadejali skupnosti znatno gospodarsko škodo. Tako sta Vinko Bernot in Stane Zrimec poslovala skrajno neodgovorno, sklepala škodljive pogodbe s tujino, omogočala posameznikom prejemanje večjih vsot denarja za »honorarno« delo, nesmotrno izkoriščala prejeta investicijska sredstva in s tem omogočila veliko osebno okoriščanje ter s tem povzročila podjetju Turist več desetmllijonsko škodo. Bernard Potočnik je kot »honorarno« zaposlen na raznih mestih in kot član komisije za oddajo del s »skrbnim« delom omogočal oddajo obrtniških del takim ljudem, ki so mu te »usluge« dobro plačali. Tako je prejel na ta račun več sto tisoč dinarjev podkupnine, na podoben način pa si je pridobil znatne premoženjske koristi tudi drugod. Fran Rozin je prav tako prejemal večje vsote denarja za svoje »honorarno« delo. S pomočjo podrejenega Borisa Valiča je Izdajal razne lažne listine za prikrivanje nepošteno izplačanega denarja, s čimer sta ogoljufala družbo za okrog dva milijona dinarjev. S takšnim poslovanjem sta omogočila tudi drugim, da so si pridobili nezaslužene premoženjske koristi. • Vsi prednji so obrtniku Vinku Erženu omogočili, da je na nezakonit v sežani vozne olajšave Občinski zbor Občinskega ljudskega odbora Sežana je na ločeni seji dne 9. t. m. sprejel odlok o javnem redu in miru, ki med drugim ureja uporabo javnih parkirnih prostorov in prepoveduje puščanje nezavarovane živine na javne ceste, streljanje z zračno puško izven določenega prostora in uporabo glasbil in zvočnih naprav v gostinskih prostorih preko 23. ure (razen izjem, ki jih bo določil Svet za splošno upravo in notranje zadeve). Oba zbora sta na skupni seji priznala vozne olajšave učencem osnovnih šol, dijakom srednjih šol in gojencem posebnih šol. Učencem gre olajšava v višini 75% na avtobusih, vendar, samo na relacijah, ki so daljše od 4 km. Dijaki srednjih in gojenci poseb-rt h šol imajo, pravico-do 75 %> olajšave 4 krat na leto in tudi samo na avtobusih. Vajencem bodo pomagale gospodarske organizacije. Na skupni seji so bili tudi razrešeni dosedanji in izvoljeni novi predsedniki in člani svetov ljudskega odbora. uprava komunalnih dejavnosti piran .poziva predsednike hišnih svetov in upravnike počitniških domov na področju občine Piran, da čimprej sporočijo, koliko posod za smeti potrebujejo Naročila sprejema Uprava komunalnih dejavnosti Piran do 15. marca 196-1 način dobil v Izvedbo večja elektro-inštalaterska dela, pri katerih mu je bilo mogoče na nepošten način priti do več milijonov dinarjev. Zaračunaval je večje količine materiala, kot pa ga je v resnici porabil, vgrajeval je material slabše kakovosti in ga zaračunaval kot boljšega. Tako pridobljeni denar je nato delil s soobdol-ženel na tem procesu, računajoč seveda, da bo preko njih tudi vnaprej dobival delo in se pri tem skupaj z njimi še nadalje okoriščal na račun družbe. Ta družba pa je vsem skupaj prišla na sled in bodo morali kmalu odgovarjati pred ljudskim sodiščem za svoje nepošteno delo. O poteku razprave bomo še poročali. Upravni odbor Vzgojnega zavoda Elvire Vatovec v Strunjanu razpisuje delovno mesto GOSPODARJA Pogoji: znanje mizarstva in vrtnarstva. Stanovanje v zavodu. Nastop službe 1. marca 1961 ali po dogovoru. Prejšnji teden je podjetje »Slo-venija-ceste« začelo z deli za dokončanje portoroške kanalizacije. Kakor je znano, so bile lani položene glavne cevi za novo kanalizacijo od »Vesne« do centra Portoroža in od skladišča »Solin« proti hotelu »Central«. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in pa zaradi nastopajoče sezone so dela nato prekinili, zdaj pa bodo dokončali vmesni odsek od centra Portoroža mimo hotela »Central«. V kolikor bodo vremenske razmere količkaj ugodne, bodo ta dela zaključena v 4 tednih. tako da bo mogoč še pred prihodom prvih letošnjih skupin inozemskih turistov konec marca stoniti tudi na novo asfaltirano cestišče. Jule odnos pa tak! L epa beseda lepo mesto najde, pravi slovenski pregovor, vendar sem se ondan prepričal, da je ta lepa navada povsem tuja računovodji obrtnega podjetja »Kruh« v Kopru. Za obrat družbene prehrane »Sloga« v Kopni sem namreč prišel pred dnevi na upravo pekarne primerjat krušne dobavnice z računom, ter mi je uslužbenka tega podjetja z razumevanjem posredovala zaprošeno preverjanje. Zadeva bi bita najlepše urejena, če se ne bi vmešal v pogovor tovariš računovodja, ki mi je z ostrimi besedami povedal, da naj ¡da naš pbrat družbene prehrane honorarnega uslužbenca, da bo pisal številke dobavnic na račune. Da bi še bolj poudaril svojo avtoriteto, mi je zagrozil, da nam bodo določili za dovoz kruha dva dinarja pribitka, čeprav gre za največ 500 metrov oddaljeno dostavno mesto. Vsekakor si podjetie »Kruh« s takim načinom poslovanja, ki bi dejansko prizadelo naše abonente, ne bo pridobilo ugleda socialističnega obrata. • Upravnik menze »Sloga« kadar v hrpeljah zmanjka vode Zaradi zastarelih in iztrošenih vodovodnih naprav, ki so na področju hrpeljske občine pod upravo Istrskega vodovoda, se v zadnjem času vedno pogosteje dogaja, da naselja, ki se oskrbujejo z vodo iz glavnega cevovoda, ostanejo brez vode. Ta pojav v občini hrpelje pojedo malo mesa Veterinarsko letno poročilo s področja hrpeljske občine pravi, da je v vseh klavnicah v občini bilo lani poklanih 952 glav živine. Sem štejejo tudi prašiče in ovce. Zasiln h zakolov je bilo 25. Skupna teža živali v zaklanem stanju je znašala 160.153 kilogramov. Na enega prebivalca bi potemtakem prišlo komaj okrog- 20 kilogramov mesa na leto. To količino pa zmanjšuje še dejstvo, da je bilo veliko mesa prenesenega v Trst. V občini je okrog 4.500 g'av goveje živine. Praš čev so našteli okrog 2.000, konj pa 288. Ovčereja iz leta v leto vidno pada. V vsej občini je danes komaj 300 do 400 ovac. Predvidevajo obnovitev ovčereje, Leta 1960 je bilo s tega področja prodanih v druge kraje 360 glav plemenske živine. Umetno osemenjenih je bilo 1.576 ple-menic. Zdravljenih je b,lo n91 goved. 13 konj in 202 svinji. Preventivna cepljenja zoper steklino, rdečico, kokošjo kugo. tuberkulozo itd. so bila opravljena pravočasno. zaradi česar ni bilo eoide-mičnih ž'vinskih bolezni Veterinarska služba kljub veliki obremenjenosti in težkemu terenu deluje požrtvovalno in zelo vestno. J. Ž. povzroča med prebivalci novih hiš skrajno mučno situacijo zlasti tam, kjer so veččlanske družine z otroki. Popravila so iz prej omenjenih razlogov vsekakor nujna in neizbežna, pač pa bi bilo pričakovati od odgovornih forumov toliko pozornosti, da bi prebivalstvo na ustrezen način obvestili, kdaj in kako dolgo ne bo vode, da bi si ljudje priskrbeli potrebne rezerve vode, dokler leta še teče iz vodovodnih pip. Saj vendar popravila vodervoda niso konspirativna zadeva. Gre torej le za površnost in brezbrižnost odgovorn h ljudi, ki ne čutijo potrebe za tako obveščanje. Prizadeti stanovalci si morajo v tem primeru pomagati na ta način, da z raznimi posodami hodijo po vodo v zasebne vodnjake, kjer 7» vedno gotovo, ali je voda iz teh vodnjakov h-gienična in zanesljiva za pitje in kuhinjsko uporabo. Vodopivec. Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije skllcuie po 4G. členu Statuta Zveze novinarjev Jugoslavije IZREDNI OBČNI ZBOR Društva novinarjev Slovenije. Izredni občni zbor bo v soboto, 25. marca 19G1, ob 9. uri v prostorih kluba DNS, Ljubljana, Voš-njakova ul. 8. Dnevni red: poročilo upravnega odbora, sprejem novih pravil DNS, pravi'n:k o sprejemanju v članstvo DNS, razno. Upravni odbor DNS vabi vse člane, da se izrednega občnega zbora polnoštevilno udeleže. Zlata poroka v Etakuiku V soboto, 11. februarja, sta praznovala v Rakulku zlato poroko zakonca Jože Kristan in Helena Kristan, roj. Cehovin. Svoje težko življenje sta preživela skromno in pošteno. Imela sta 12 otrok. Kljub težkim časom, ki so tedaj vladaU, sta jih pre-živila in spravila do kruha. Nič ni moglo omajati njunega prepričanja, da bodo tudi zanju in njune otroke priš'1 boljši časi. ČASTITLJIV JUBILEJ Te dni sta praznovala zakonca Ste-ničar iz Kala pri Plvlcl 60, obletnico poroke. V Imenu vseh učiteljev, ki smo službovali na Kalu, čutim prijetno dolžnost, da jima iskreno čestitam in se jim za vse zahvalim. Pri njiju smo našli vsi svoj drugi dom. Pri njiju so našli otroci učiteljev v svoji predšolski dobi varen in prijeten kotiček. Oče Stentčar pa je s svojim obsežnim znanjem in s svojimi bogatimi izkušnjami zelo spoštovan vaški očak. S svojim pripovedovanjem je bogatil moje delo In seznanil mene in učence o našem kraju v preteklosti. V Jeseni njunega življenja jima želimo vsi, ki ju poznamo, 5e mnogo sončnih dni, ANGELA BARBO iz ilirske bistrice Komisija za družbeno uveljavljanje žena pri Občinskem odboru SZDL v Ilirski Bistrici se je zbrala na svojem prvem posvetu, da napravi načrt dela za leto, v katerem praznujemo 20-letnlco vstaje, Komisija je prijela za delo na pravem koncu, saj je za začetek pretresla najprej, kako bi najlepše praznovali Dan žena. Program dela je naslednji: 1. na večer pred 8. marcem bomo priredili v Ilirski Bistrici in v vaseh Jelšane, Novokračine, Za-biče, Knežak in Prem akademijo; 2. pri Občinskem odboru SZDL bomo priredili sprejem najzaslužnejših žena naše občine; 3. obiskali bomo pripadnike JLA, otroke v otroškem vrtcu in gospodarske organizacije: 4. v tednu pred 8. marcem bomo na vseh šolah naše občine posvetile eno učno uro naši napredni ženi: 5. obiskali bomo zaslužne žene na terenu in se z njimi pogovorile o vseh perečih vprašanjih. Začeto se je nekega dne v aprilu leta 1041, ko so njunega sina zaradi protifašističnega delovanja odgnali v Italijo In ga zaprli v Rimu, Ta-koi oo razpadu Italije se je vključil v NOB! V vsem času NOB sta aktivno sodelovala v borbi proti okupatorjem in prav tako tudi njuni otroci. Skoraj ni borca na Postojnskem, ki se ne bi s hvaležnostjo spominjal Pepe-love hiše, k er so jim bila vrata vselej odprta. 2e 0. II. 19-12 so Pepelovo mamo okupatorji aretirali in jo odpeljali v zloglasne tržaške za iore, kjer so jo obsodili na 14 let ječe. V juliju 1913 so jim fašisti požgali domačijo in razen dveh najmlajših, v=o družino vrgli v tržaške zapore. Brž ko je Italija propadla, pa so odšli otroci v vrste borcev za svobodo. Po vojni so se pri Pepelovih večkrat oglasile tudi tuje vojaške misije. Ob tem skuonem življenjskem jubileju se Vaju spominjajo in Vaina čestitajo otroci z družinami in Vama žalijo še mnogo zdravili in srečnih let. ni. C. (Nadaljevanje s 3. strani) nje leto le 11,400.000 dinarjev, ker mora imeti sklad obvezno rezervo za minulo leto v znesku 3,6 milijona dinarjev. V Piranu in njegovi okolici pa imajo zaradi pomanjkanja primernega zazidalnega terena nema.o težav. Težišče novih stanovanjskih gradenj so zato usmerili na hr'b za starinskim obzidjem in zato so lahko izkoristili 101 milijon dinarjev lastnega sklada in 52 milijonov dinarjev iz republiškega sklada. Rezultat: 58 novih sodobnih stanovanj. Program gradenj v letošnjem letu je še bolj obsežen. K predvidenim 119 milijonom lastnih sredstev bodo dodali še 50 milijonov dinarjev soudeležbe gospodarskih organizacij, da bi lahko dogradili 60 stanovanjskih enot. Tudi Izola ne zaostaja za Piranom. Skoraj 66-odstotna udeležba nodjetij Dri vseh stanovanjskih novogradnjah potrjuje njhovo že\jo, da bi kar najbolj omilili stanovanjsko stisko. Iz občinskega stanovanjskega sklada so lani izplačali 145 mili-ionov dinarjev, od tega 109 milijonov za stanovanjsko gradnjo, drugo na za ureditev raznih ko-munaln'h naprav, Letos nameravalo graditi približno 40 stano-vani in te dni so že razpisali natečaj za nosojila. ki so namenjena dograditvi stanovanjskih hiš v višali 10 milijonov dinarjev. poročila so vsak dan ob 7,30, 13,30 in 15,00, glasba za dobro jutro Je vsak dan (razen nedelje) ob 7,15 ln 7,35. nedelja, 26. februarja: 8,00 Domače novice — 8,05 Kmetijska oddaja — »Plan kmetijskih posestev — Novi organi upravljanja v zadrugah — Na telefonu 119« — 8,30 Za dobro jutro — 9,00 Naša reportaža; »Velika dela prihodnjih petih let« — 9 15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Marjana Deržaj — 33,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah. ponedeljek, 27. februarja; 13 40 Odlomki iz oper — 14,30 Ponedeljkov športni pregled 15,10 Zabavna glasba — 15,20 Slovenske narodne. TOREK, 2S. februarja: 13,40 V zabavnem ritmu — 14,00 S popevkami doma in na tujem — 14,30 Sola in življenje: »V folklornih krožkih« — 15,30 Tečaj italijanskega jezika — XXXVIII. lekcija, sreda, 1. marca — 7,45 Tečaj ital janskega jezika (Ponov. XXXV| lekcije) — 13,40 Igrajo mali ansaJ^ bil — 14,00 Narodne pesmi ln nlesi — 14,30 Kulturni obzornik: »Klubsko življenje v Šmarjah« — 14 40 Parada plošč — 15,10 Zabavna glasba — 15,30 Poje moški zbor »Svobode« lz Ilirske Bistrice p. v. Alojzija Boštjančlča. Četrtek, 2. marca: 14,00 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z volivci — 14,40 Glasba po željah (H, del) — 15,10 Zabavna glasba — 15,30 Tečaj italijanskega jezika (XXXIX. lekcija), KOPER: 24., 25. In 26. februarja ameriški barvni clnemascope film AVTOBUSNA POSTAJA; 27. in 28. fe-■ bruarja nemški film PRFOKS IZOLA: 24. februarja nemški film KAPETAN IZ KEPENIGA; 25. in 2G. februarja italijansko-francoski clnemascope film NOCI LUCREZIE BORGIE; 27. in 28. februarja nemški film JAZZ, LJUBEZEN IN PESEM. SEŽANA: 24. februarja ob 20 ameriški film BENI GUDMAN; 25. in 26. februarja ob 15, 17 in 20 ameri ški film BOBI DIK; 28. februar"' in 1. marca ob 20. ameriški lili., BEG V VERIGAH; 2. marca ob 20 francoski film SLABE 2ENE POSTOJNA: 24. februarja italijanski film VOLARE; 25, in 26. februarja ameriški film BEG V OKOVIH; 28. februarja in 1. marca japonski barvni film MOZ z RIKSO; 2. marca češki barvni film LABAKAN. PIVKA: 25. in 20. februarja mehiški film NE OPOREKAM SVOJE PRETEKLOSTI; l. marca nemški film LISI. PIRAN: 24, februarja jugoslovansko-itaiijanskl barvni clnemascope film NEVIHTA; 25. februarja sovjetski barvni film DAMA S PSIČKOM; 2G. in 27. februarja francoski barvni cinemascopski film NOTREDAMSKI ZVONAR; 28. februarja francoski vistavislon film TAKSI IN PRIKOLICA; 2. marca: GARIBALDI — DNEVNIK ANE FRANK, ameriški barvni cinemascope film. PORTOROŽ: 24. februarja sovjetski barvni film DAMA S PSIČKOM; 25. februarja francoski barvni oine-\ maseope film NOTREDAMSKI ZVONAR; 2G. februarja domači barvni cinemascope film NEVIHTA; 27. februarja francoski vistavision film TAKSI IN PRIKOLICA: 28. februarja francoski barvni film PRERIJSKA ULICA; 2. marca amer.-jap. barv. cinemascope film SMRT NA PACIFIKU. Šivalne stroje »singer« — najnovejših modelov in tudi že rabljene, vendar v odličnem stanju, vam nudi po najnižjih cenah f'rma COSULLI - Trst, Uli'ca Manzoni 4. ZAMENJAM lepo dvosobno družinsko stanovanje v Ilirski Bistrici za enako v Izoli ali Kopru. Naslov v upravi lista. Gost'-nsko podjetje Hotel »J a v o r n. i k«, ¡Postojni! razpisuje mesto računovodje Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Nastop službe takoj ali 1. aprila 1961. garažna vrata 2 X 2 m2 proda Habichl", Koper, Velika vrata 20. prodam šivalni stroj »s i n g e r«, s priborom (za entlanje itd). Ogled med 16. in 17. uro. Melé, Semedela, blok 8/II. 9 m e & § Priprave na Titovo štafeto Mladina našega okraja je že zače^ s pripravami za izvedbo letošnje Titove štafete, ki bo letos potekala predvsem v znamenju prijateljstva in bratstva med nVadino sosednih republik Slovenije in Hrvatske. Urejuje uredniflki odbor. Glavni tn odgovorni urednik Rastko Brn-tSaškJa. Izhaja vsak petek. Izdaj-CZP Primorski tisk Koper. Ured nlštvo in uorava v Kopru, Cankarjeva 1, talefon 170. Posamezen Izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din. za tujino 1300 dinarjev aH 3,5 am, dolarja. — Bančni račun 802-70-1-im. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišejl tiskarna CZP »Primorski tint:« TELESNA VZGOJA ^ ŠPORTA ŠAM TELESNA VZGOJA^ŠPORT * ŠAH ^ TELESNA VZGOJA ★ ŠP PRVA FINALNA TEKMA ZA »ZIMSKI POKAL SVOBODNE ISTRE« V Labinu se je pred okoli 690 gledalci' odigrala prva finalna tekma med NK Rudarjem in NK Izolo. Igrišče je 'bilo idealno za igro, vreme pa zelo lepo, sončno. Sodniku Jeremiču iz Pule sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: NK RUDAR: Rajkovič, Bulešič, ¿Tenčič, Rabac, Zahtila, Cekada, JHkiberac I., Joeie, Miletič, Sum-Hwac II... Stemberger. NK Izola: Lesjak, Babič, Novak, Kovačič I., Bera, Sosič. Ko-vačič M., Milosavljevič, Marke-zon, Muzenič, Božič (Cerne). Začetni udarec so izvedli domačini in takoj krenili v srdit napad. Ze v 3. minuti je Novak grobo zrušil Miletiča v kazenskem prostoru in sodnik je energično prisodil enajstmetrovko. Najtežjo kazen je izvedel Milet;č, a Lesjak je z leno parado uspešno posredoval in žogo odbil v polje. Pritisk pa ni ponehal in že v 5. minuti je Miletič preigral obrambo še neodločenega Bere, ki je s'abo ocen;l let žoge. ter "ioleg presenečenega vrataria potresel mrežo — 1:0. Takoi no nreietem golu smo opazili, da Izolčani le s težavo zadržujejo ostre napade domačinov z željo, da bi dosegli čim manjši poraz. Toda že v 24, minuti je bil zopet uspešen M.letič. Izkoristil je nesporazum obrambe in povečal rezultat na 2:0. Po drugem golu se je igra prenesla na sredino igrišča in do konca prvega polčasa se je odvijala z občasnimi obojestranskimi nanadi. V začetku drugega polčasa se je začel nov val Rudarjevih napadov. Ze v 47. minuti je Sumbe-rac II. dosegel tretji gol, ko je Lesjak odbil oster strel Miletiča v vratnico, od katere se je žoga odbila — 3:0. Samo tri minute kasneje je Sumberac I. zvišal rezultat na 4:0. Gledalci se niso niti oddahnili, ko je komaj dve minuti kasneje Stemberger povečal rezultat na 5:0. Gostje so bili zbegani in niso bili zmožni nuditi odpora. Ze v 60. minuti je bil ponovno uspešen Sumberac II. z nizkim strelom v levi kot in dosegel končni rezultat 6:0, Domačini so se s tem rezultatom zadovoljili in začeli igrati umirjeno. kar je Izolčane potegnilo v SM«, Xv' •1% ':k n - J M m •V : XXXX.: "M Najboljši lnrralec NK Rnrtarja iz La-blna je bil Miletič napad za zboljšanje rezultata. V 65. minuti so nevarno prodrli, toda neodločni Bera ni izkoristil priložnosti. Isti igralec je v 71. minuti izvedel prosti strel preko ž vega zidu, toda vratar je žogo odbil. Ista slika se je ponovila tudi v 80. minuti, ko je vratar odbil žogo v kot, ki pa je ostal neizkoriščen. Najlepšo priložnost je imel v 84. minuti Muzenič, ko ie preigral celo obrambo in ostro streljal tik vratnice v aut. Sodnik Jeremič iz Pule je sodil odlično — brez napake. Od : bralcev Izole lahko pohvalimo Markezana, Sosiča in Bero. do-čim je vratar Lesjak kriv za dva ~reieta gola. Domačini so tehnično zgrajeno moštvo, ki imajo po-'eg homogenosti tudi odlično borbenost. kondicijo in brzino. Boljši od ostalih so bili Čekada, Miletič in Zahtila. Vredno je omenit', da je imela "Ola več kot polovico igralcev hoTnih in poškodovanih, vendar koprska nogometna podzveza — '-.Mub nrošnji unrave kluba — ni dovolila preložitve tekme in je i.oral klubski zdravnik dr. Dečko na samem igrišču nuditi po-noč žc prej poškodovanim igralcem AGFA Z nogometne tekme med NK Rudar iz Labina ln NK Izola minulo nedeljo v Labinu: položaj, iz katerega je bil dosežen gol BERITE IN ŠIRITE »SLOVENSKI JADRAN« PRIJATELJSKO SREČANJE LJUBLJANČANOV S KOPRSKIMI NOGOMETAŠI Strelci: v 9. minuti Cuban (1-0). v 14. minuti Cuban "1 01 v 25 minuti Lukič (2:1), v 27. minuti Brczigar (3:1), v 33. minuti Kran.c (1:1). v drugem polčasu v 2. minuti Virant '5:1), v 21. minuti Virant (0:1), v 22. minuti Limo (7:1) in v 23. minuti Pogačnik (7:2). Tekma se je začela v nenavadnem tempu. Eno moštvo je takoj pokazalo svojo nadmoč in da se ne želi spustiti v odprto borbo. Vso igro je gradilo na naključje. NK Tomos je celo svojo udarno silo potegnil v obrambo in je bil napad prepuščen posameznim prodorom, ki bi utegnili spremeniti rezultat. Ko je Cuban že v 14, minuti povečal rezultat na 2 0, se je NK Tomos jiovedal zaprti igri in začel napa-j. tudi zaradi dejstva, da Ljub-*£anl niso bili tako nevarni, kot Tii kaže njihova premoč v slovenskem merilu. Plod tega odgovora NK Tomos je bil najlepši gol tekme v 25. minuti, ki ga je dosegel Lukič s krasnim strelom v desni gorn'i kot iz 20 metrov. Čeprav so Koprčani znižali rezultat, ni bilo videti, da bi resneje ogrožali vrata nasprotnika. Zato so še naorej igrali na eno karto — presenečenje in nepričakovan strel. Toda večja tehnika in brzina sta dali svoje — do konca polčasa se je mreža Koprčanov še dvakrat po-tresla. Vse upe NK Tomos za boljši rezultat je žc v 2. minuti pokvaril Virant, ko je povečal rezultat na 5:1. Nato je igra dolgo potekala po sredini Igrišča, nakar so e'etlalci v pi.-ilh treh minutah videli tri zadetke — dva za NK Triglav in Pogačnikov zadetek za N!t Tomos Po konca je tekma potekala v premoči gostov, vendar se rezultat ni spremenil. Ce analiziramo igro NK Tomos, lahko ugotovimo, da je bil napad dovolj prodoren, medtem ko Je bila srednja vrsta najbolj kočljiv del moštva Stranski krilci so se orientirali predvsem na obrambo, manj pozornosti pa so posvetili povezavi z na- «lim. Srednii krilec Vidakovič .'o Sicer dober, toda skra'no nccsrn. bo NK Tomos postal vigrano moštvo, je nujno, da te napake odpravi. epa Sodnik je sodil tekmo negotovo. Gostom je večkrat spregledal napake, prednosti sploh ni upošteval. Sojenje je bilo prej slabo kot dobro. Po tekmi sta nam trenerja NIC Triglav, Tadič in Hočevar, ljubeznivo odgovorila na nekaj vprašanj. Od drugod ni prišel nihče ln razpolagamo z naslednjimi igralci: vratarji — Novak, Mozetič, Babnik; branilci — Medved, Alajbegovič, Udovič, Klančišar; krilci — Jalševec, Plavšič, Berginc, Becič, Srbu; napadalci — Virant, Brezigar, Vavpetlč, Cuban, Velkavrh, Kranjc, Kitič, Llmo, Babič. i k Oot^H tiu NH 112.1 <3 LAV Kako, da ste Izbrali Koper in s tem Slov. Primor.lc za priprave na spomladanski del prvenstva? Predvsem zaradi vremena, NK To-mjs a ,m .ie s ira ponudil svoje usluge, ki smo jih z veseljem soreieli. Zelo smo zadovoljni ln se zahvaljujemo društvu in občinstvu ki nas redno obiskuje tudi ob treningih. Slišali smo, da bodo pristopili v vaš klub razni igralci iz drugih klubov. S katerimi igralci razpolagate? Katere tekme, razen današnif boste med treningom še odigra"' v Slovenskem Primorju? Predvsem z NK Izola, NK Nov Gorica in če sc bodo razgovori u^ot no končali tudi s FK Fortltudo i Trsta, Glavno vprašanje, ki gotovo z-nltna vse — ali vam bo uspelo ostati v II. zvezni ligi? Na to vprašanje vam ne bi m:y' odgovorili. Vsi smo optimisti, Cepivi v naš položaj na taboll ni rožnat. Avtoturistično podjetje »Slav-nik« Koper je tudi v letošnji zimi poskrbelo za nadaljnji strokovni dvig svojega osebja. Medtem ko so bili lansko zimo v teku predvsem tečaji za izpopolnitev potrebnega strokovnega znanja vseh uslužbencev, ki delajo v turističnem sektoriu podjetja, je letos organiziranih več tečajev za avtobusne sprevodnike. Obiskovalci tečajev so deležni praktičnega pouka v nemškem jeziku, razen tega na tudi spoznavanja v. glavnimi geografskimi, zgodovinskimi in drugimi značilnostmi krajev, skozi katere vozijo Slav-nikovi avtobusi, da bodo lahko nudili potnikom potrebne infor- BELI DNEVI NA GORJUSAH Ko smo se v zgodnjih jutranjih urah zbrali na izolski avtobusni postaji s polnimi nahrbtniki in smučkami na ramah, nas je marsikdo začudeno pogledal. Odhajali smo na Bohinjsko. Proti večeru smo prišli do planinske koče nad Gorjušami, v katero smo bili namenjeni. Naslednjega dne so se pričele, za nas prave počitnice. Vreme nas tokrat ni pustilo na cedilu in skoraj nehote so nam misli uhajale za leto dni nazaj, ko je neprestano deževalo. Zato pa smo letošnje vreme tolikanj bolj izrabili. Čeravno smo doma iz obmorskih krajev, smo se tudi na smučeh kar dobro držali. V prijetnem razpoloženju in zimskem veselju smo preživljali dan za dnem. Nekega dne smo se odpravili na daljši izlet k Soort-hotelu na Pokljuko. Dan je bil hladen, čeprav je sijalo sonce. Smučanje po gozdu, po strmih stezah, nad preoadi in brezni je bilo za nas lepo doživetje. Ponekod smo si utirali gaz v celi sneg, ki je bil globok dva metra . . . Tako so brzeli dnevi kot prizori na filmskem platnu in pogled na koledar nas je opozoril, da se moramo vajenci spet vrniti na prakso. Kmalu smo spet sedli na vlak in skozi okna še zadnjič objeli z očmi zasneženo pokrajino in planinske vrhove. Ko smo v Izoli izstopili lz avtobusa, so nas ljudie spet strme ogledovali, češ »smučke in morje — tile so gotovo zgrešili pot«. K. P. — Buki STRELSKA DRUŽINA PORTOROŽ V LETU 1961 Člani Strelske družine v Portorožu so sklenili, da bodo letos še aktivnejši kot v preteklem letu. V ta namen so si zadali bogat program dela, treninga in tekmovanj, Ker pa je bila dejavnost družine v preteklosti mnogokrat odvisna od prepičlh finančnih sredstev, so člani — in predvsem agilni unravni odbor družine — izkoristili predpustni čas za prireditev veselice, ki je bila preteklo soboto v hotelu »Istra«. Zabavni večer s plesom je ^elo usoel in tako je družina dobila nekaj sredstev tud' za nameravano gradnjo strelišča. J. L. PESTER IN BOGAT PROGRAM Nedolgo tega je bila v Ilirski Bistrici letna konferenca LMS. Na n*ej so mladinci poslušali izčmno poročilo o delu v minulem letu in spre'cli pester ln bogat program za leto 1901. Iver je bila na vasi opazna prcma;hm aktivnost mladine, bodo zaradi tega letos z vso vnemo pomagali vaškim aktivom. Zaradi lažjega izvajan'a nalog, ki so si jih postavili, horto pri komiteju delovale stalne in tudi občasne komisije, ki bodo pri delu pomagale In nadzorovale. Pereče je tudi vprašanje prostorov, ker komite Se vedno nima lastnega prostora. k!er bi se lahko sestajal in hranil svoj Inventar. Mladina je sklenila, da ho tudi v bodoče sodelovala pri lokalnih in zveznih akcijah in da bo z vsemi silami pomagala graditi našo socialistično domovino. macije med vožnjo. Posebna skrb je v tečajih posvečena učenju primernega lepega vedenja tudi v trenutkih, ko nedisciplinirano potujoče občinstvo povzroča gnečo in hudo kri. Tečaje vodi tovariši-ca Vanda Vidmarjeva, sprevodniki pa jih obiskujejo z vso potrebno resnostjo, saj se zavedajo, da jim bo razširitev duševnega obzorja samo olajšala delo, da bodo še uspešnejši. J RAZGOVOR O PROBLEMIH TELESNE KULTURE V POSTOJNI Predsednik Občinskega ljudskega odbora Postojne Jože Baša ln sekretar občinskega komiteja ZKS Slavko Černelič sta sprejela v soboto ponol-dan skupino športnih in telesnovzgoj-nih delavcev postojnske občine, ki so -m rlallšcm rvgovoru seznanili z delom in problemi telesne kulture v občini. Podrobno so se pomenili o vprašanjih finansiranja te družbene dejavnosti ter oredvsem o ootrebl ureditve obstoječih športnih igrišč in zgraditve nove telovadnice v Postojni, kjer je problem športnih objektov najbolj pereč. Na posvetu so se domenili, da bodo v Postojni začeli z deli za ureditev in razširitev mestnega športnega parka že spomladi, še bolj razvesel iva pa je novica, da bodo takoj začeli s pripravami za graditev novega telovadnega doma v Postojni. (ma) Drobne nogometne ves?I V koprskem okraju so se začeli te dni seminarji za nove nogometne sodnike. Udeležuje se jih okrog 18 kand datov, med njimi jih je več s podeželja. Vsekakor nov usoeh aktivne koprske sodniške organizacije! » * » Koprski okraj je dobil novega republiškega nogometnega sodnika. To je Milan Livio iz Kopra. Praktični izpit je z uspehom opravil na nedeljski tekmi Tomos - Triglav. Čestitamo! » * » Redno letno skupščino piranskega Sidra so morali zaradi nepripravljenih poročil in zaradi slabe udeležbe že šestkrat odpovedati. Vsekakor slabo znamenje za odbor, prav pa bi bilo, da bi se o prob'emu Sidra nekoliko temeljiteje pomenili tudi občinski športni forumi! * * * V Podgradu se pripravljajo na ustanovitev nogometnega društva. Imenovalo se bo Iplas in unajmo, da bo deležno vse podpore tovarne in občinskih forumov! * * « Igralca »Tomosa« Jermaniča so kaznovali z 2-meseeno prepovedi o igranja zaradi izpada j na tekmi Izola-Tomos. Cenrav smo že večkrat napisali, da je treba nešoortna dejanja ostro kaznovati, pa vendar menimo, da gre pri teh stvareh ne samo za kazni, ampak tudi za kriterije. Jermaniču je b:l to orvi prestopek v vsej njegovi športni karieri in bi pri odmeri kazni to morali upoštevati! t----■ ...XX'XXX >' HP >' :.. X „XX- . i ft If! . f Si* Av. ,-> .. ,...., . «to vSvi:-- • -V i*t m • i ,...,.. ,. v. • " WN ■ ■ «s. „\i: ■------------. ■■ '■'■ix'x . ; -V," .■....■■■., x ,. . ,. ■ . , .. . j ., ' . .v i' .- V - L-____--L ^^si^r. _ ... - - - - ■ -uii-i ■ :-s - . ■ , x - ,V1 s 1 i v j Uspela j»na r»»HieHc!ci t^kmi med nogometnima kluboma Triglav iz Ljubljane (bivši Odred) in TOIVIOS na Koprskem stadionu ; 5 7 1—7 fV.u—.. ! STENDHAL: I_\ IVANINA V ANINI | Dan preden bi moral priti Missirilli v Rim, si je Vanina izmislila nekakšen izgovor in odšla v Citta-Caste-lana. V temnei tega mesta prenočujejo karbonarji, ki jih vodijo iz Romagnc v Rim. Missirillija je videla zgodaj zjutraj, ko je odhajal iz ječe; prikljenjen jc bil k nekemu vozičku; zdel se ji je zelo bled, vendar ni klonil z duhom. Neka starka mu je vrgla šopek rož in Missirilli se ji je z nasmehom zahvalil. Vanina je videla svojega ljubega; in zdelo se ji je, kako so poslale njene misli spet sveže in bistre; ohrabri-la se je. Že dolgo je tega, ko je omogočila lepo napredovanje častitemu Cariju, ki jc bil duhovnik v Angelski trdnjavi, v kateri bi moral biti zaprt Missirilli; tega dobrega duhovnika si je Vanina izbrala za svojega spovednika. In v Rimu ni malenkost, če nekdo postane spovednik kneginje, ki je namestnikova nečakinja. Razprava proti karbonarjem iz Forlija ni bila doyl Skrajna desnica je poverila sojenje najbolj častihlep^B prelatom. In temu sodnemu zboru je predsedoval miniš^F za notranje zadeve. Zakon proti karbonarjem je jasen in nedvoumen; tisti iz Forlija niso mogli pričakovati nikakršne milosti, vendar so branili svoja življenja z vsemogočimi pretvezami. Sodniki se niso zadovoljili samo s tem, da so jih obsodili na smrt, marveč jih je več zahtevalo celo okrutno mučenje, naj se jim pred smrtjo odsečejo roke itd. Minister policije, ki je v svoji karieri dosegel kar je hotel (ko bi zapustil to mesto, bi lahko dosegel edino še kardi-nalski klobuk), ni čutil potrebe, da bi komu odsekali roko. Ko jc predložil obsodbo papežu, ga je pregovoril, da je vsem obsojencem spremenil smrtno obsodbo v zaporno kazen. Edina izjema je bil Pietro Missirilli. Minister je videl v tem mladeniču zagrizenega fanatika, ki so ga obsodili na smrt tudi zaradi umora dveh karabinjer-jev, o čemer pa smo že govorili. Vanina jc zvedela Z3 obsodbo in pomilostitev kmalu potem, ko se je minister vrnil od papeža. Minister se je vrnil v svojo palačo okrog polnoči. Ker ni našel svojega sobarja, se je začudil in večkrat pozvonil, naposled pa je le prišel stari in prismojeni sluga; minister ga jc jezno odslovil in se jel sam slačiti. Zaklenil je sobo. Bilo je zelo toplo; vzel je obleko, jo zvil v sveženj in jo zalučal proti stolu, vendar je obleka odle^ tela mimo stola in padla v muslinast zastor, ki je bili oknu; zastor se je napel in tako so se na njem zarili obrisi človeškega telesa. Minister je planil k postelji in vzel izpod blazine pištolo. Ko se je spet obrnil k oknu, je prišel izza zavese mladenič; oblečen je bil v livrejo njegovih služabnikov, v rokah pa je držal pištolo. Brž ko je minister to ugledal, je dvignil orožje in hotel streljati, mladenič pa se je nasmehnil in dejal: »Kako prevzvišeni, mar ne prepoznate Vanine Va-nini?« »Kaj naj pomeni ta neslana šala?« je rekel minister togotno. »Počasi,« je rekla deklica, »najprej: vaša pištola ni nabita.« Minister se je ves zmeden prepričal, da dekle govori resnico; izza telovnika je potegnil bodalo. Vanina mu je rekla spogledljivo, vendar odločn»: »Sediva, monsignor.« Z nadvse mirnim in spokojnim obrazom je sedla v naslonjač. »Ste vsaj sami?« je vprašal minister. »Povsem sama, prisegam vam!« je dejala Vanina. Minister se je hotel o tem na lastne oči prepričati; obšel je sobo in si jo natančno ogledal, nato je sedel na stol, tri korake od Vanine. »Kakšen smisel bi imelo,« je dejala Vanina blago in mirno, »da bi tvegala smrt umirjenega človeka, ki bi gs lahko nasledil kakšen vročekrven slabič, ki bi bil zmožen uničiti tako sebe kakor druge?« »Kaj pravzaprav hočete, gospodična?« je vprašal minister čemerno. Položaj, v katerem je bil, mu ni niti najmanj pristajal in ugajal in zato ni smel dolgo trajati. »Tisto, kar bi rada dodala,« je nadaljevala Vanina trdo, »je vsekakor bolj pomembno za vas kakor za mene. Hočemo, da karbonar Missirilli reši svojo glavo; če ga ob-glavite, vam povem, da ga ne boste niti za teden dni preživeli. Jaz nimam pri vsem tem ničesar; neumnost, ki jo zamerite, sem napravila predvsem zaradi svojega lastnega veselja in da bi ugodila neki svoji prijateljici. Hotela-sem,« je nadaljevala Vanina spet na svoj ljubek in očarljiv način, »hotela sem napraviti uslugo pametnemu človeku, ki bo kmalu moj stric in ki bo, kakor lahke povsem upravičeno sklepamo, močno proslavil sebe in svojo rodovino.« Z ministrovega obraza je izginil izraz jeze in to nadno spremembo je prav gotovo povzročila Vaninina Gu&B pota. V Rimu je bilo dobro znano, da si monsignor C^ tanzara ni mogel kaj, da ne bi občudoval ženske lepote: in Vanina, ki je bila sedaj oblečena v Savellijevega lakaja, s svilenimi, tesno prilegajočimi se nogavicami, 7, rdečim telovnikom, s svojim nebesno sinjim frakom In držeč v rokah pištolo, jc bila na moč zapeljiva. »Draga bodoča nečakinja,« je rekel minister in se skoraj nasmehnil, »to, kar počenjate, je velika norčija, ki pa prav gotovo ne bo zadnja.« »Upam, da bo tako previden in tako pameten človek, kakor ste vi,« je odvrnila Vanina, »znal obdržati skrivnost zase in je ne bo izdal don Liviu; dragi striček, dara vam poljub, če se zavzamete in rešite človeka, za katerega vas prosim.« Svoj razgovor sta nadaljevala v tem na pol šaljivem tonu, v katerem umejo rimske gospe razpravljati o najvažnejših zadevah; Vanini je uspelo, da je dala razgovoru nadih poslovnega obiska, ki ga je mlada kneginja. napravila svojemu stricu, rimskemu gubernatorju. Kmalu je jel minister, ki ga je vznemirjala že sama misel na to, da bi ga mogel strah prisiliti, da bi napravil karkoli, razlagati nečakinji težave, s katerimi se bo moral spoprijeti, če bo hotel rešiti Missirilliju življenje. Ko je o tem razpravljal, se je sprehajal po sobi gor in dol: vzel je vrč z limonado in si napolnil kozarec. Ko ga je ponesel k ustnicam, mu je Vanina čašo odvzela, jo ne&Sra časa podržala v roki in jo nato samopridno vrgla sklffir okno. Novi sezonski plovni red ■Jadrolinije« bo vseboval senzacionalno novost. Vse bo sicer po starem, edino progi št. 321 in 322 sc bosta bistveno razlikovali od drugih. Na teli dveh progah bo namreč prevažal domače in tuje potnike ■vihor.1, druga leteča ladja v Jugoslaviji. Leteča ladja »Vihor« je tipa PT-50« in ima 140 sedežev za potnike ter bar-buffet. Ekonomska hitrost 60—65 km na uro. Na Reko prispe v aprilu, v redno linijsko vožnjo pa gre že 1. maja in bo vozil vsak dan razen ob nedeljah do 31. septembra. Iz plovnih redov, ki so bili razposlani že v tujino in so natisnjeni v raznih jezikih, posnemamo, da bo »Vihor« vsak dan dvakrat premeril progo Reka—Mali Lošinj in enkrat Reka—Rab—Reka. Skupaj cca. 570 kilometrov! Za navedene tri vožnje na dan so bile do zdaj potrebne tri brze potniške ladje tipa -Ivan Cankar« oziroma Upa Trogiiv! Toda brza klasična ladja potrebuje z Reke v Mali LošlnJ do 5,3 ure, z Reko na Rab pa 3 ure 35 minut! Za prevzem svoje prve leteče ladje se podjetje »Jadrolinija« temeljito pripravlja. Upravitelj stroja, ki je predviden, da bo vkrcan na «Vihorjat, je že mesec dni pri Mercedesu v Nemčiji, kjer proučuje motorje, te dni pa je šel s predvidenim poveljnikom In še enim članom posadke v Mes-slno. da bodo skupno praktl-cirall na tistih letečih ladjah ki so tam v rednih progah. V vseh krajih, kjer bo »Vihor« pristajal, pa pripravljajo pristajalne mostiče, v Martlnšči-cl pa lasten servis z vsem potrebnim priborom za čiščenje in popravila letečih ladij. Kakor vidimo, je bilo poleg izdatne propagande ukrenjeno vse, kar je potrebno, da bo Vihor« nemoteno drsel po Kvarnem. -JadroliniJa« pa ne misli ostati pri eni sami leteči ladji. V teku so pogajanja za nadaljnje nabave. 24. februar 1961 o Z A D N J A S T R A N >> LETO — ST. 9 Leteča ladja »Vihor« bo kmalu zaplula po Jadranu pozabljeni izumitelj Galeb pluje ob zahodnoafriškl obali po mirnem morju. Spremljajo ga rušilci Split, Kotor iu l>ula ter trgovska ladja Lovčen. Predsednik Tito s soprogo ln njegovo spremstvo, ki ga sestavljajo predsednik Narodnega sobranja Makedonije Lazar Koli-ševski, državni podsekretar za zunanje zadeve Vcljko Mičunovlč, generalni sekretar predsednika republike Leo Mates, generalna podpolkovnika Radivoje Bcrovlč ln Jsldor Apo, književnik Do-brica Cosič ter načelnik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Nikola Mlličevifi bodo stopili v torek na ozemlje Gane. V tej prijateljski afriški državi bo predsednik Tito na državniškem obisku do 4. marca, nato pa bo odpotoval v sosednjo državo Togo, kjer se bo zadržal tri dni. Na sliki: na »Galebu« ob slovesu v Splitu Ali veste, kaj so to prstni odtisi? Vprašanje je pravzaprav sila naivno in odveč. Kdo pa še ni videl detektivskega filma ali bral detektivskega romana, kjer ne bi najbolj zamotane zadeve odkrili prstni odtisi. Danes že otroci vedo, da ima vsak človek svoje prstno odtise ln da nI dveh ljudi na vsem svetu, ki bi imela enake prstne odtise. To je danes jasno, toda nI še tako dolgo, ko so se iz tega norčevali najbolj ugledni krimi-nologi. Avtor daktlloskopije, kakor rečemo proučevanju prstnih odtisov, je bil Jugoslovan Ivan Vučetič. Rodil se je na Hrvatskem in se izselil v Argentino. V La Plati je stopil v kriminalistično službo in se jel ukvarjati z mislijo, kako bi lahko zločince odkrila že SALOMONSKA REŠITEV Brazilsko mesto Araquara se ie zaradi pomanjkanja denarja nenadoma znašlo pred odločitvijo, da ustavi Izplačilo vseh podpor ali pa da se odpove čiščenju cest. Toda mesto ima nadvse domiselnega župana, ki je našel naravnost Salomonsko rešitev. Vsem, ki so dobivali podporo, je naročil, da morajo vsak dan p< dve url pometati ceste. Od takrat Je mesto Araquara čisto kot nikpll poprej. najneznatnejša neprevidnost. Ukvarjati se ic začel s proučevanjem prstnih odtisov. Vendar nI bilo človeka, ki se ne bi posmehoval njegovi zamisli. Do veljave mu je pripomoglo skoraj golo naključje. Blizu La Plate se je zgodil krvav zločin. Nekega dne je pritekla na policijo vsa zbegana mati In povedala, da je našla doma v postelji svoja otroka zaklana. Rekla je, da se ji je hotel na ta način najbrž maščevati nokl snubec, ki ga je bila zavrnila. Fanta so aretirali in ker ni ničesar priznal, so ga tako pretepli, da se je vdal in povedal, da je morilec on. Hoteli so ga že obesiti, ko se je zgodilo nekaj nenavadnega. Na kraj zločina sta prišla Iz La Plate policijski komisar ln mladi Ivan Vučetič. Hišo so med tem časom že očedili. Postelje In rjuhe so zažgali, stene pa prebelili. Vučetič ni obupal. Pregledal je vsak centimeter poda in oken in naposled našel na vratnih podbojih odtis palca. Izkazalo se je, da je otroka umorila lastna mati. Kljub tako jasnemu in znanstvenemu dokazu pa je minilo še precej časa, preden so njegovo idejo sprejeli tudi drugi. Kakor večina izumiteljev, Jl- tUdI on umrl reven, pozabljen ln zapuščen. OBLEKA BODOČNOSTI Skupina sovjetskih znanstvenikov je napravila obleko za človeka, ki bo živel v bodočnosti. Obleka je krojena iz »plastične pene« in bo varna pred kakršnimkoli sevanjem in pred kakršnimikoli temperaturnimi iz-premembami. Šivanka, šivalni stroj in škarje bodo tedaj lahko postali muzejski predmeti, zakaj blago bodo lahko kroiile elektronske škarje in bo robove možno spajati med seboj z električnim kladivom. ZAKON JE ZAKON Bržkone se še spominjate filma s takšnim naslovom, v katerem je Imel glavno vlogo Fernandel. V nJem Je Igral dobrodušnega policaja. Nedolgo tega pa je nastopil Fernandel v prav nasprotni vlogi, vendar ne v filmu, marveč v življenju. V Milanu je napravil hujši prometni prekršek. Policaj je zažvižgal in znani Igralec Je moral pokazati svoje dokumente. Nikakršni ugovori niso zalegli. »Zakon Jc zakon,. Je rekel policaj. Najbrž Je tudi on gledal film. KROKODILSKI IZPIT V malajski državi Ipoh so bile pred nedavnim volitve v parlament. Preden pa so šli kandidati pred volivce, so morali dokazati svoje poštenje ln politično zrelost. Morali so preplavati reko, v kateri kar mrgoli krokodilov. Ljudsko Izročilo namreč pravi, da bodo krokodili požrli le nepoštene kandidate, medtem ko bodo dobri in pošteni priplavali na drugi breg reke zdravi ln nepoškodovani. Filmska Igralka Rossana Po-destä (na sliki) poskuša obleko, ki jo bo nosila v svojem novem filmu »Sodoma In Gomora«. Notranje posnetke zanj so pravkar posneli v rimskih študijih Clnecitta, zdaj pa se odpravlja ekipa na snemanje zunanjih scen, ki jih bodo posneli v raznih krajih vzdolž Nila v Egiptu. V filmu sodelujejo še Annamaria Pleran-gell, Claudia Cardlnale in Stewart Granger, režlra pa ga Američan Robert Aldricli JAPAN DUMPING Dežela dumpinga je prav gotovo Japonska, Pred vojno so prodajali Japonci ure na kilograme, zdaj pa bo to proizvod elektronske industrije. V deželi vzhajajočega sonca so izdelali v lanskem letu šest milijonov tranzistorjev ali 28-krat več kakor v letu 1955. za leto 19G4 pa imajo v načrtu proizvesti že nad 120 milijonov tranzistorjev. — Kaj sc le toliko režiš! Kaj ne hI mogel prenrosto reči, da ti klobuk ni všeč . ..