Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 §il. V. b. b. IZ VSEBINE: B. Župančič: Žaga pod Zagrebško goro — Džuro gmicberger: Bojček — Simon Jenko: Samo — Vinko Košak: Konj GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE letnik v DUNAJ, V PETEK, 9. VI. 1950 ŠTEV. 41 (314) Jus Kozak: »Prišli smo pride otrok k k vam, kakor svoji materi" Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča v Celovcu Celovško mestno gledališč« je mi-Ulilo nedeljo, dne 4. junija doživelo “ekaj posebnega in doslej, odkar ob-sL°ji, nedvomno tudi nekaj edinstvenega. Gostovanje Slovenskega navadnega gledališča iz Ljubljane, ki Je velik uspeh vztrajnih prizadevanj Slovenske prosvetne zveze, je vzbu-'ulo izredno zanimanje ne samo med slovenskim ljudstvom, temveč tudi ‘ned avstrijsko publiko. Tri predstave Ljubljanske opere so predvidene v Celovcu: v nedeljo ob 11. uri '“alineja za Slovensko prosvetno zve-20 s komično opero v treh dejanjih "Ero z onega sveta", zvečer balet "Ohridska legenda “in v ponedeljek 2večer spet opera ,,Ero z onega sve-‘a“. Tako ima tudi avstrijsko prebi-valstvo priložnost, da spozna in se ^sa.j v neki meri seznani z visoko kulturo svojega južnega soseda. Ljubljanski gostje so se v soboto ““Poldne pripeijali iz Gradca, kjer priredili dve predstavi, v Celovec. .“ postaji so jih sprejeli predstav-)“ki koroških Slovencev in jih je v ““enu Slovenske prosvetne zveze popravil,Lov. dr. Franci Zwitter, ki je poudaril da jih pozdravlja na slovenski zemlji. V imenu gostov se je zahvalil upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani pisatelj Juš Kozak. Od tam so se gostje odpeljali v Poreče, kjer jim je zvečer priredila koroška deželna vlada oficielni sprejem. Ob dopoldanski predstavi v nedeljo je bilo celovško gledališče zasedeno do zadnjega prostora. Tokrat pa se v njem niso zbrali običajni obiskovalci, ne, tokrat je prišlo slovensko delovno ljudstvo, naši preprosti ljudje iz zadnje naše vasi, ki v veliki večini opere doslej sploh niso poznali in še morda nikoli v življenju niso imeli priložnosti videti in slišati nekaj tako lepega in čudovitega. Mnogi pa so morali ostati doma, ker niso dobili več vstopnic, ki so bile že cel teden prej popolnoma razprodane. Pred predstavo je v imenu Slovenske prosvetne zveze pozdravil drage goste njen predsednik tovariš dr. Franci Zwitter. Mnogokrat prekinjen z navdušenimi medklici in burnim ploskanjem je dejal: Naša kultura je in bo ostala tesno povezana s kulturo - matičnega naroda v svobodni domovini J'ragi gostje! Tovariši in tovarišice! Težko je dati izraza občutkom, ki “as navdajajo vse koroške Slovence “J' prvem obisku Slovenskega navadnega gledališča! Od prve vesti, ““ nas pridete obiskat pa do današnjega velikega dogodka, ko bomo l““vi£ v zgodovini imeli priložnost Sedati tukaj na naših tleh najvišje “pedstavnike .slovenske odrske umet-n°sti, je bilo v nas vseh nestrpno Pričakovanje, in tudi neprestan slpah, da bomo koncem konca spet ‘‘azojsarani. Zalo Vas danes, dragi gostje, v imenu Slovenske prosvetne zveze in kot tolmač želja in no-1 Vanjih občutkov vseh koroških Slovencev tem prisrčne,)e pozdravljam. v,) prihajate k nam iz bele Lj ubijajo iz slovenske prestolnice, iz kul-hirnega središča vsega slovenskega “aroda, je v nas vseh samo ena žeja' da čutite, da ste prišli domov, “a stojite na domačih tleh, da go-v°fite k sebi enakim, ki Vas razumejo in so z Vami enih misli! Naše veselje je tem večje, ker je Prvič v zgodovini, da tukaj v Ce-°veu v zibelki slovenske kulture, gostuje Slovensko narodno gledališče. Ta edinstvena veličastna ma-■“festacija kulturne skupnosti je Najzgovornejši dokaz nerazdružlji-°sti slovenskega naroda! Slovenska prosvetna zveza je od lekdaj postavljala kot poglavitno “čelo in vodilno smernico vsega (Jvajega dela: naša kultura je in bo stala tesno povezana s kulturo marčnega naroda v svobodni domovi-Ta smernica, ki jo danes ob zgo-“vinskem obisku Slovenskega na« Qrnega gledališča ponovno z vso gl Nčnostjo pribijamo, izhaja iz cel t 6 zavest‘ kulturne povezanosti °kupnega slovenskega naroda, iz zavesti naše skupne usode. Ta zavest je rasla iz stoletja v Stoletje, se prebijala skozi sovražne viharje, ki so ji grozili z uničenjem in je dosegla svoje poveličanje v trdih pogojih narodnoosvobodilne borbe, ko je slovensko ljudstvo končno našlo pravi obraz. Tudi mi koroški Slovenci smo kot živ del slovenskega naroda doživljali in bili to borbo in s težkimi žrtvami potrdili krvno, kulturno in jezikovno skupnost. Zsato bomo tudi iz te zavesti skupnosti črpali moč in vztrajnost v borbi za narodne in kulturne pravice našega človeka. Prav današnji obisk je morda najlepši dokaz prerojenega slovenskega ljudstva: saj prej vsa dolga desetletja kljub najožji povezanosti kulturnih in političnih čini tel jev koroških Slovencev in Slovencev v domovini niso nikdar našli poti do nas — danes pa je z Vašim obiskom izpričana neločljiva enotnost in resnično globoka ljubezen! Koroški Slovenci smo Vam zato iz srca hvaležni, da ste se odzvali povabilu Slovenske prosvetne zveze in prišli k nam na skrajni kot slovenske zemlje z velikim bogastvom slovenske kulture, s presvetlim dokazom svojega znanja in svoje sposobnosti, z reprezentanškim odrom slovenskega naroda! Koroški Slovenci pa nismo veseli gostovanja Slovenskega narodnega gledališča samo zaradi nas samih, temveč predvsem tudi zaradi tega, ker je Vaše gostovanje tokrat tudi slovesna manifestacija veličine slovenske kulture pred avstrijskim narodom in sredstvo za medsebojno zbližanje! Zato je S^venska prosvetna zveza tudi) z odkritosrčnim veseljem posredovala to prvo gostovanje in hoče svojo posredovalno vlogo vršiti tudi v. bodoče v zavesti, da je riajplodovitejša pot k zbližanju dveh narodov medsebojno spoznanje in spoštovanje! Oboje pa raste predvsem iz razumevanja kulture posameznega naroda! Ne pred kratkim veljavna teorija nadkulture enega naroda niti zanikanja kulture drugega naroda ne vodita k zbližanju temveč edino le medsebojno spoznavanje in priznavanje! V tem smislu želimo, da bo to prvo zgodovinsko gostovanje Slovenskega narodnega gledališča v Celovcu ne bilo le enkratno in ostalo edino, temveč da bi današnjemu obisku sledili še novi, številni obiski, a ne le obiski in gostovanja temveč predvsem sadovi takih gostovanj, ki so: bratstvo, gospodarsko in kulturno sodelovanje med narodoma-sose-doma in predvsem popolna enakopravnost sosednih narodov, ki živita na isti zemlji! Naj živi enotnost slovenske kulture — dokument nerazdružljivosti slovenskega naroda! Naj živijo kulturni stiki med slovenskim in avstrijskim ljudstvom in splošno prijateljski odnosi med Avstrijo in novo Jugoslavijo! Naj živi Slovensko narodno gledališče! V imenu gostov je nato spregovoril upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani pisatelj Juš Kozak, ki je ob navdušenih vzklikih in aplavdiranju navzočih med drugim dejal: ,,Na teh tleh, dragi tovariši in tovarišice, se je rodila slovenska kultura. Prav tu je zibelka naše kultu- re, našega jezika, naše pesmi. Danes smo prišli k vam, kakor pride otrok k svoji materi. Ta otrok pa je v minulih letih doživel veliko borb in nad njega so prišli težki časi. Toda za nobeno ceno ni klonil. Boril se je z vso vztrajnostjo in odločnostjo, pri čemer mu je bila vzor misel enotnosti in bratstva med narodi. Danes vam bomo. pokazali, kaj smo ustvarili in ustvarjamo zdaj, ko smo si priborili svobodo. Tu hočem poudariti, da prava in resnična kul- * tura raste le iz resnične svobode, iz svobode, kakršno uživamo mi. To, kar boste zdaj videli in slišali, smo. prinesli danes svoji materi.“ Nato se je tovariš Kozak zahvalil za prisrčen sprejem in nam prinesel pozdrave vseh svobodnih bratov. Ob koncu pa je dejal: ,,Naše današnje gostovanje v Celovcu pri naših bratih in sestrah je velik zgodovinski dogodek, je manifestacija edinstva slovenske kulture!“ Za tem je bila predstava opere ,,Ero z onega sveta11, ki je napravila na naše ljudstvo globok vtis. Razhajajoč se je vsak posameznik skušal v besedah izraziti občutke, ki so ga ob tem navdajali. Povsod je bilo govora samo o tem zgodovinskem dogod-ku. Zlasti ganjen je bil 73-letni starček, ki te edinstvene priložnosti nikakor ni hotel zamuditi in je kljub temu, da se mu težko godi, prišel v Celovec, da si ogleda opero. Po predstavi je dejal: „Zdaj, ko sem to videl, lahko umrjem.“ Neka ženica spet je dejala: ,,Nisem mogla zadržati solz, tako me je ganilo. Da bi le še večkrat prišli!“ Tako in podobno pa so govorili vsi naši ljudje, ko so se razhajali, vsi pa so tudi izražali željo, naj bodo taka gostovanja pogostejša. Ker je gostovanje Ljubljanske opere v Celovcu ob zaključku našega lista še v teku, bomo več in podrobneje o tem gostovanju prinesli v prihodnji številki. Naši izseljenci so zborovali Že v zgodnjih urah so se v nedeljo, dne 4. junija 1950 zbirali naši izseljenci v Celovcu, kamor jih je klicala Zveza slovenskih izseljencev na letni občni zbor. Skoraj iz vseh krajev so prišli, da se na svojem zboru pogovorijo o vprašanjih, ki predvsem tičejo popravo njihove škode, ki jo jim je prizadejal kruti nacizem. Rothova dvorana skoraj ni mogla sprejeti vseh zborovalcev, kajti navzoči so bili zastopniki skorajda vseh družin, ki so v letih nacistične strahovlade morali zapustiti svoje domove in iti v dalnjo tujino. Prišli so osiveli starčki in sključene mamice, katerim so leta izgnanstva pobelila lase in sključila hrbte, prišla pa je tudi mladina, tisti mladinci in mladinke, ki so kot nedorasli otroci morali hoditi križev pot slovenskega naroda. Vsi so se zbrali, ki so v letih najhujšega nasilja skupno trpeli v izseljeniških taboriščih, odtrgani od rodne grude, da skupno povzdignejo svoj glas in odločno zahtevajo končno popravo škode, prizadete jim po fašističnih krvnikih. Iz vseh obrazov je sijala odločnost, stotero oči je govorilo: Niso nas uklonili! Zbor je otvoril predsednik Zveze slovenskih izseljencev tov; Vinko Grdblacher, nato pa se je tov. Janko Ogris iz Bilčovsa v kratkem spominskem nagovoru spomnil umrlih izseljencev in vseh žrtev fašizma. Po enominutnem molku, s katerim so navzoči izseljenci počastili spomin svojih umrlih tovarišev in sotrpinov, je tov. Jaka Reichmanu poročal o delu komisije za ocenitev in popravo škode pri deželni vladi in poudaril, da škoda še nikakor ni popravljena, kajti od denarja, ki so ga izseljenci dobili izplačanega, po denarnih reformah skoraj ničesar ni več ostalo. Navedel je tudi primere, kako so ocenjevali škodo pri naših izseljencih. Tako so na primer leta 1945 ocenili eno kravo s 300 markami, ko so pa ta denar končno izplačali, je ena krava stala že 3000 šilingov. Celotno škodo pri naših izseljencih so ocenili na 3,400.000 mark in, v koliko ima Zveza vpogled, ta denar tudi izplačali. Pridržali so baje samo 100.000 šilingov za tako imenovane eventuelno-sti, izgleda pa, da je ta denar namenjen bolj Kanalčanom kot pa našim izseljencem. (Nadaljevanje na 2. strani) Kdaj bo končno zadoščeno vsem žrtvam fašizma? V / Ravno v zadnjem času smo imeli priložnost ugotoviti, da je po naših vaseh še mnogo žrtev fašizma, partizanskih invalidov, zaostalih po padlih partizanih, po umrlih v koncentracijskih taboriščih in gestapovskih zaporih, ki ne dobe nobene podpore, čeprav jim po zakonu o oskrbi žrtev fašizma pripada. Predno pa bi navedli nekaj najznačilnejših konkretnih primerov, ki jih nam je stavila na razpolago Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške, bi omenili še tole : Predsednik Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške tov. Karl Prušnik - Gašper, ki je v triletni borbi proti fašizmu utrpel precejšnjo škodo na zdravju, je po določbah zakona o oskrbi žrtev fašizma zaprosil za rento, ki so mu jo v znesku 88.60 šilingov mesečno sicer priznali, toda šele po dveletnih vztrajnih prizadevanjih. Ker pa je danes še nešteto slovenskih žrtev fašizma, ki rente oziroma podpore, ki jim po zakonu pripada, ne dobijo oziroma jim je bila odklonjena, je tov. Prušnik v svojem pismu z dne 2. maja t. 1. sporočil koroški deželni vladi, da priznane mu rente tako dolgo ne more sprejeti v svojo lastno uporabo, dokler ne bo zadoščeno vsem slovenskim žrtvam fašizma v smislu tozadevnega zakona. Hkrati je deželni vladi sporočil, da njemu priznano mesečno rento vsakokrat pošlje v fond Zveze Rivših partizanov Slovenske Koroške, ki bo s tem denarjem pomagala potrebnim žrtvam fašizma. V odgovoru koroške deželne vlade na to pismo je med drugim rečeno, naj tov. Prušnik sporoči imena vseh tistih žrtev fašizma, ki po zakonu jim [pripadajoče rente doslej baje niso dobile oziroma jim je bila odklonjena. Zdaj pa h konkretnim primerom, ki nam dajejo jasno sliko o tem, kako avstrijska oblast ,,skrbi" za žrtve fašizma, za tiste, ki so krvaveli v borbi za svobodo vsega človeštva in doprinašali žrtve tudi za svobodo in Že večkrat smo doživeli primere, da so bili posamezni koroški Slovenci, predvsem pa funkcionarji in aktivisti naših organizacij na cesti ali v vlaku izpostavljeni najpodlej-šim šovinističnim napadom in izpadom ter nesramnim grožnjam različnih velenemško - nacističnih elementov in hujskačev. Tako je bilo tudi v četrtek, dne 25. maja t. 1., ko se je urednik Slovenskega vestnika v izvrševanju svojih službenih dolž" nosti mudil v Železni Kapli in njeni okolici. Na poti iz železne Kaple v Rem-šenik mu tik ob Podobnikovi hiši pride nasproti s hlodi naložen traktor, katerega vozač je eden izmed tistih, ki ljudi na cesti ne more pustiti pri miru in jih, kadar le more, izziva. Do tega zaključka je prišel urednik našega lista, zakaj, ko je bilo vozilo vštric njega, zakliče vozač svojemu spremljevalcu na traktorju v nemškem jeziku: »Vzemi capin in razbij mu glavo“, se pri tem ozre proti uredniku in mu zagrozi še s pestjo. Naš tovariš se za traktor sprva sploh ni zmenil, vozača pa niti poznal ni. Ob tej grožnji pa je vsekakor postal pozoren in zanimalo ga je, kdo je ta neotesanec, ki grozi mirnim pasantom na cesti. Vprašal je domačina, ki mu je povedal, da je to Franc Loppar, Wobekov v Železni Kapli, bivši član NSKK in zagrizen sovražnik Slovencev in sploh vsega, kar je slovenskega. Sodeloval je tudi pri napadu na slovenske antifašiste, ki so dne 16. marca 1947 šli na zborovanje Osvobodilne fronte v železno Kaplo. neodvisnost ter demokratizacijo Avstrije. V Koprivni, hišna številka 12, ži' vi 79 letna Elizabeta Pavel, ki je v borbi proti fašizmu žrtvovala tri sinove: sin Filip je umrl v koncentracijskem taborišču aprila 1944, Jakob 13. novembra 1944 v KZ Dachau in Janez 12. februarja 1945 v KZ Mauthausen. Mati, ki je kljub svoji starosti navezana popolnoma nase, danes ne dobi nobene podpore, čeprav je zanjo zaprosila že pred dvemi leti. Karničar Angela, delavka v Obir-ski 96, je v minuli vojni zgubila svojega moža, ki je zaradi sodelovanja v prvih odborih OF v Obirski ter zveze s partizani prišel v KZ Dachau in tam dne 31. marca 1944 umrl. Zdaj mora vdova sama skrbeti za štiri nedorasle otroke, podpore pa ne dobi nobene. Jurij in Franci Pasterk (prvi 13, drugi pa 11 let), otroka Jurija Pasterk pd. Tavčmanovega v Lobniku pri Železni Kapli, ki je bil dne 29. aprila 1943 obglavljen na Dunaju, sta od marca do novembra 1949 prejemala podporo po svojem očetu vsak po 68 šilingov mesečno. Od tistega časa (novembra 1949) pa ne dobita niti groša več. Podpora jima je bila ukinjena brez vsakega vzroka in utemeljitve. Maloveršnik Frančiška iz Remše-nika se je 20 mesecev kot partizanka aktivno borila proti fašizmu. Zaprosila je za tako imenovano ,,Amts-bescheinigung", ki ji je bila odklonjena prvič in tudi, ko je zanjo zaprosila drugič. Podpore oziroma rente ne dobi nobene, čeprav mora skrbeti za svojega bolehnega 84 letnega očeta in bolno mater, v partizanski borbi pa je utrpela precejšnjo škodo tudi na zdravju. Prešeren Marija iz Lepene je bila 23 mesecev v koncentracijskem taborišču Ravensbriick. Zdaj je zaprosila za podporo, ki pa ji je bila odklonjena. Svršina Franc, drvar v Lepeni, je bil zaradi sodelovanja s partizani Na tem primeru vidimo, kako je v posameznikih še zakoreninjen šovinizem, kako globoko je v njih sovraštvo do koroških Slovencev in njihovega gibanja. Po vsem tem skoraj izgleda, da urednik našega lista ne sme ven v naše vasi, če noče biti izpostavljen stalnim grožnjam, morda celo dejanskim napadom. Izključeno to ne bi bilo, saj so nacistični provokatorji, med katerimi je bil tudi Loppar, pred tremi leti v železni Kapli napadli celo dopisnika TASS-a in TANJUG-a. Vse to pa so sadovi nacistične in šovinistične .vzgoje khkor pretekle tako tudi sedanje dobe. Žal so taki izpadi pri nas še mogoči, žal šovinistični elementi proti Slovencem nemoteno lahko rovarijo, kakor se jim zdi. Kako dolgo bo še tako? Ali se ljudje, kakršni so Loppar in njemu podobni, ne bodo že enkrat spametovali in spoznali, da jim tako početje nič ne koristi, prej škoduje? Kaj imajo od tega, če na cesti grozijo miroljubnim pasantom samo zato, ker so Slovenci in aktivisti slovenske organizacije? Prav nič nimajo od tega, samo se pri vseh pametnih in poštenih ljudeh osmešijo. Hujskača, nasilneža nihče ne mara. Ljudstvo hoče mir, mirno življenje, mirno sožitje obeh narodov na Koroškem in najostreje obsoja sejanje nacionalne mržnje in hujskanje naroda proti narodu. To bodo morali končno spoznati tudi ljudje, ki danes, če na cesti srečajo Slovenca ali aktivista slovenske organizacije, še pravijo: ,,Vzemi capin in razbij mu glavo!" 32 mesecev v koncentracijskem taborišču Dachau. Po vojni je zaprosil za uradno potrdilo po § 4, ki so mu ga dali, rente pa ne dobi in mora danes kljub svojemu skoraj triletnemu trpljenju v IvZ-tu trdo delati, da se prebije skozi življenje. iiimniiiiiiHHiniiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiaiiiiiiiniiiiiiiii Ptodi/ Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške poziva vse žrtve fašizma, partizanske invalide, vdove in zaostale po padlih partizanih, KZ-larje, politične pripornike itd., ki v smislu zakona o oskrbi žrtev fašizma doslej še niso prejeli nobene rente oziroma podpore, da se nemudoma javijo na sekretariatu Zveze v Celovcu, Salmstrasse 6, ki bo napravila vse, da pridejo do svoje v zakonu zajamčene pravice. Zveza bivših partizanov Slov. Kor. Glavni odbor Jerič Franc, delavec v železni Kapli, je v borbi proti fašizmu žrtvoval svoje zdravje. Kot partizanski invalid ni več v polni meri sposoben za delo. Toda oblast do danes še ni mislila na to, da bi mu pjuznala kakršno koli rento. Nočnik Janez, pd. Lipej v Podjer-bergu, je bil zaradi sodelovanja s partizani obsojen na 14 mesecev kaznilnice in jih je moral prebiti v (Nadaljevanje s 1. strani) Stališče k popravi škode je zavzel tudi tovariš dr. Mirt Zvvitter, ki je govoril o tako imenovanem povračilnem zakonu, na podlagi katerega naj bi bila popravljena škoda našim izseljencem. Pri tem je poudaril, da vsebuje tretji povračilni zakon take določbe, da bi marsikateri slovenski izseljenec še danes ne bil na svojem domu, ker predvideva ta zakon olajšave in pravice le za naciste, ne pa za izseljence. Toda še ne dovolj tega. Nacisti in njihovi zavezniki skušajo doseči še „boljši“ zakon, ki naj bi predvideval nadaljnje olajšave za naciste. Ob takih dejstvih se nikakor ne čudimo, da se naši izseljenci doslej zaman borijo za končno popravo škode, saj nam primer proslave 10. oktobra najbolj zgovorno kaže, da koroške deželne oblasti razmetavajo ljudski denar raje za širjenje in razpihovanje šovinistične nestrpnosti ob 30 letnici koroškega plebiscita, kot pa da bi ta denar dale na razpolago tistim žrtvam, ki jih je nacizem oropal vsega. Na svojem občnem zboru so izseljenci izvolili tudi novi odbor Zveze slovenskih izseljencev, ki bo v bodoče zastopal koristi in pravice vseli bivših izseljencev. Izvoljeni so bili za: predsednika Vinko Groblacher; I. podpredsednika Jaka Reiehmann; II. podpredsednika Janko Ogris; tajnika Milka Wieser; blagajnika Tinca Waldhauser. V širši odbor so bili izvoljeni zastopniki iz vseh krajev Slovenske Koroške. Ob koncu so izseljenci sprejeli in poslali resolucijo Zveznemu ministrstvu za notranje zadeve na Dunaju in finančnemu ministrstvu na Dunaju. V resoluciji finančnemu ministrstvu spominjajo izseljenci ministra na svečano obljubo, ki jo je dal delegaciji izseljencev, da bo avstrijska vlada končno pravično popravila celovških zaporih. Pri zasliševanju pred obsodbo so ga tekom pet dni ; vsak dan pretepali, ščipali z n ek itn posebnim aparatom v ušesa, da je iz njih tekla kri. Na desno uho za* radi tega mučenja sploh ne slišni poleg tega pa je za vsako delo popolnoma nesposoben, kar je ugotovil tudi zdravnik. Julija 1944 je gestapo aretirala tudi ostalo družino in jo pet dni zasliševala v zloglasni celovški ,,Burg“-Med tem časom je z Lipejeve domačije marsikaj izginilo za vedno, kakor pač povsod, kjer je bila družin9 zaprta ali izseljena. Tov. Nočnik do danes še ni dobil niti groša odškodnine za uropano premoženje, pa tudi nobene podpore ne dobi, čeprav je za delo popolnoma nesposoben. Že ti primeri, ki smo jih tu navedli, jasno izražajo odnos avstrijskih oblasti do slovenskih žetev fašizma. Toda to še zdaleka niso vsi. | Poglejmo samo v naše vasi, med naše ljudstvo in mnogo jih bomo š® našli, ki so v nesebični borbi proti fašizmu žrtvovali svoje zdravje, svoje imetje, svoje starce, svoje otroke, danes pa so prepuščeni pomanjkanju in bedi. Mi bomo vse te žrtve krvavega fašističnega nasilja poiskali, opozarjali na nje in štorih vse, da bodo ti naši zavestni borci, ki so se nesebično žrtvovali za svobodo človeštva, za enakopravnost malih in velikih narodov, ki so bili mučeni in so prelivali svojo kri za nas vse, končno prišli do svoje p° zakonu zajamčene pravice, da bo njihovi veliki žrtvi vsaj delno zado- vso škodo, ki jim jo je prizadejal nacizem. Zveznemu ministrstvu za notranje zadeve i^a so poslali resolucijo naslednje vsebine: Slovenski izseljenci, zbrani na letnem občnem zboru svoje zveze, se spominjamo velikanskih žrtev, ki smo jih doprinesli v borbi proti krutemu nacizmu, ki nas je nasilno pregnal iz naših domov in nas oropa1 našega imetja. Zato odločno zahtevamo upoštevanje naših upravičenih zahtev p° končni popravi škode vsem slovenskim izseljencem in žrtvam nacistične strahovlade na Koroškem. Posebno pa najostreje protestiramo proti nameravani novelizacij1 povračilnih zakonov v škodo žrtev nacizma za katero stremijo nekateri bivši nacisti in njihovi zavezniki; Izjavljamo, da se bomo z vsem1 sredstvi borili proti vsakemu poizkusu uveljavljanja novih krivic h1 proti omogočanju ponovnega oživ' ljanja nacističnega duha. OBJAVA Rdeči križ Slovenije je našo organizacijo AFž povabil, da spet poš' Ijemo okrevanja potrebne otroke na letne počitnice in sicer na morje v Sušak in v Tolmin. V poštev pridejo otroci, ki so zdravstveno ali socialno potrebni, v starosti od 7. do 14. leta. Prijave je treba poslati najkasneje do 1. julija t. I. na Pokrajinski odbor AFž v Celovcu, Salmstrasse 6. Priloženi morajo biti naslednji dokumenti. 1. krstni list, 2. domovinski list, 3. zdravniško izpričevalo iz katerega mora biti razvidno, če 3e otrok za morsko ali za planinsko klimo, in 4. izjava staršev, ki mora biti p?' trjena od priče, ki starše 10 otroka pozna. Otroke bomo delili v dve skup1,' ni. Otrokom, katerim zdravnik prl' poroča morje, gredo v Sušak, ostali v Tolmin. Antifašistična fronta ž®na „Vzemi capin in razbij mu glavo“ ščeno. Naši izseljenci so zborovali Ima POD ZAGREDŠKO GORO Vasi čučerje ne poznate. Tri ure '>ocla od Zagreba proti Slemenu leži, P°d njegovimi zelenimi gozdovi. V mazana je in raztrgana na kupčke, obeh straneh rjavozelenega po- v. Vsak kupček lii§ je ena sama dru-zina in vsi v hišah se enako pišejo, kadar zapeljejo gospodarja za cer-aev, si sinovi brez hrupa razdele zemljo in vsak na svojem si grade 08njišče. Ne bi si človek mislil, da v vasi, u je komaj nekaj ur oddaljena od 'elemesta, v toliki meri gospodarita nesnaga in nered. Ko si je g. Kell (firma Benko Kell & Komp.), ki si Je izbral to ubožno vas za svoje zvite premišljene načrte, postavil zraven Pisarne stranišče, so mu ga še isto n°č odnesli. Le čemu bi po nepotrebnem uničeval cele deske? Gospod Kell se je bavil s trgov-skimi posli. Kupoval in prodajal je es- Medtem so mu ga drugi prede-'Mi. Baš tisti čas je kupil lep škofij« ski gozdnat predel na pobočju Sledna. Da bi ga lahko spravil v svo-Je načrte, je sklenil postaviti v vasi Ve*iko žago. Kar je gospod sklenil, se je tudi zgodilo. Jesenski dež je enakomerno skropljai^ ko smo se prizibali v vas !la, starih tovornih avtomobilih. Mo-kri in premočeni smo bili z vsem, km' smo imeli. Delavcev, drvarjev, strojnikov in monterjev je bilo čez r' sto ljudi. Vsa procesija je zagazila do kolen y blato in se porazgubila po hišah 'n štirih črnih barakah. Mi smo se Naselili v hiši starega Jure, ki mu je vsa družina pomrla za sušico. Kaj Sušica, kaj stenice in uši, da smo le P0(l streho! Da bi le kruha imeli! e so hili dobri, ti vaščani, ira nam je dal yse, kar je in kar smo hoteli. V bore šestih mesecih se je na D»bu vasi razšopirila mogočna žaga. v goro so potegnili trinajst kilo-k'etrov žice. Pa je zahrumela mo-80čno, črna lokomobila. Zažvenke-la*e so eirkularke in po žicah so za-Peli vagončki, naloženi s sveže obešenimi debli, nasekanimi bukvami jn hrasti. Proti Zagrebu so se dan dan vlekle kolone traktorjev z nvema, tremi prikolicami. Okoli vasi ?? se razpredle črne barake, kakor " jo vklenili v zlovešč obroč. ^ Življenje v vasi se je prebudilo, t.eklo je kakor črna lokomobila. j,U(lje niso več bodili prodajat ma-a na zagrebški trg. Dekleta so se j| čela umivati in čez zimo so s porejeno močjo klopotale statve. Le« ie živopisano okrasje na belih de-Kllških krilih. s ^adar se je nad goro stemnilo in je naredil večer, so se delavci lrali v barakah ali pa so posedali Pragu. Z vseh vetrov so se hili na-D i — VL fJ°sne) Like, Korduna, ^Mmacije in Prekmurja. Nekateri * ^varili že v Franciji, se klatili po ^eriki, Nemčiji, Belgiji. V8,Sdar je bil zunaj dež, so poleža-y 1 Po pogradih in pripovedovali. k ?dn° sem imel grenak okus v ustih, str • ?em jih poslušal. Oni pa so se j lejali, se nasmihali v karbidovke. včasih je kateri natihoma vzdih- irt ^ n.e©Q< VINKO KOŠAK : (Nadaljevanje s 3. strani) prodajo. Vsak dobi le tretjino plače. Ostalo bo dobil, kakor hitro se izboljša položaj — za to jamči on, g. Kell. Kdor pa noče, naj gre. V Zagrebu jih čaka nekaj tisoč brez posla. Takrat se je Ilija trpko nasmehnil. „Če greg, niinag, če ostaneš, spet nič, razen upanja, da nas ne bo pre-varil... Pritoži se bogu, vrag ga dal Tako so ostali. Dalo se je še nekako živeti, ker so bili ljudje dobri. A kaj, ko sami niso imeli dosti, šefu žage so večkrat pokazali cepine. V mraku se ni več prikazal. Kadar so se delavci napili, to je bilo zdaj bolj poredko, so bili divji. Oženjenim so se nabirale gube na čelu in Ilija je hodil kakor v sanjah okoli barak. Prvič se je zgodilo, da ni odpisal ženi. Spet je bila jesen. Porjavelo Sleme se je kopalo v zlatu, ko so delavci trdi in mrki stali ob cirkularkah. V nedeljo, prejšnji dan, so bili spet na Planini. Zatorej so bili danes še bolj kakor po navadi razdražljivi. Nekomu je padlo v. glavo, da je prinesel na žago sodček vina. Zbrali so se okoli sodčka in ko so prinesli še enega, jim je splahneVala slaba volja. Ravno ob desetih pa se je pripeljal g. Kell. Niso imeli niti časa, da bi se razkropili. K sreči to pot ni šel pogledat po žagi. Nemudoma je sedel v mehko obložen vagonček, ki ga je imel pripravljenega za take prilike, in se odpeljal v goro. Zbrani okoli sodčkov so gledali za vagončkom, ki se je vedno manjši izgubljal v zlatu gore. Pritekel je šef žage. Nenadoma pa se je ustavil, se obrnil in odšel nazaj v pisarno. Govorili so o nenadnem prihodu g. Kella. ,,Ne hoj se, taki ne krepajo, kakor mi...“ je tolažil Ilija. Le bledi Prekmurec Jurček se je še vedno oziral proti gori in ni in ni mu šlo v glavo, kako je mogoče, da bren-ketajo cirkularke prazne, oni pa stoje ob sodčkih ih pijejo. „Da bi obvisel in glodal žico...“ Ne vem, kdo je to zinil. Obrnil pa se je strojnik, pogledal po obrazih okoli sebe in stekel v strojnico, čez tri minute so cirkularke dobrnele. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho. Nato pa je nekdo hripayo zavriskal. Za njim še nekdo. Šef žage je pogledal skozi okno. Vaščani so postajalLna pragovih in se ozirali k žagi — obstala je bila sredi belega dne? Na žagi je zavela neznana radost. Še so prinesli vina. Ko je v cerkvi zazvončkljalo poldne, so na žagi plahutala pisana dekliška krila med slabimi oblekami delavcev. Juhuhuhuhuhu! G. Kell je ta dan preživljal čudne ure svojega življenja. Ko se je vagonček ustavil, je nekaj časa klel, pogledoval na uro. Kazalci so se počasi premikali naprej. Visel je med dvema hriboma, kakih sto metrov visoko. Vse naokoli samo rjavo zlato. Z žmrkajočimi očmi je pogledoval nizdol in se skušal zamotiti. Po hosti so vreščale srake. Doli na dnu se je med rjavim malinovjem vil srebrnomoder pas vode. Pomislil je na strojnika. Jutri ga odpusti! Hipoma se je spomnil monterja, ki je bil treščil z vagončka in se razletel na hrastovem štoru. Saj lfiu ni on kriv? A vendar ga je ledeno spreletelo. Na čelu so se mu nabrale drobne, mrzle kapljice znoja. Tako je sedel g. Kell od pol enajstih do šestili zvečer. Sonce se je bilo že davno pomaknilo za Sleme in v hosti so se oglašale nočne ptice, ko se je pričelo ono strašno. Nenadoma Predmestje. Grem po cesti. Tu pa tam se zaspano vleče moški iz gostilne v gostilno, na oglih in na pragih štacun postajajo ženske in klepetajo, v prahu ob cesti se igrajo otroci in mesijo potice iz zemlje in vode, ki so jo nanosili iz bližnje mlake, po cesti pridrdra zapravljivček, od nekod pri tuli avtobus; potem pa je spet vse tiho in zaspano kot prej. Kar zaslišim vpitje: ,,Primi ga! Konj je ušel!“ Vse dere skupaj. Otroci vriskajo od veselja in kriče: ,,Živio, živio!“ Po dvorišču pred pritlično hišo begajo hlapci in kolnejo. Hoteli so napreči diro, pa se jim je iztrgal konj, ki je že deset let-hodil dan za dnem sam skozi hlevna vrata, po dvakrat na dan noter, po dvakrat na dan ven. Zdaj pa ga je kar napadlo nekaj, doslej njemu samemu neznanega. Ko je zagledal voz, kamor so ga vpregali dan za dnem, se je vse uprlo v njem, zaobrnil se je in začel begati sem ter tja po dvorišču. Trdo je odmeval od zidov zaspanih hiš udar njegovih kopit, čc se mu je hotel približati, se je bliskoma okre-nil in udaril z zadnjimi nogami visoko v zrak. Nihče si ni upal več blizu. Ljudje so se umikali na varno razdaljo, otroci so se polagoma umirili in so samo še začudeno gledali. Lep je konj brez uzde! Konj brez vsega, ko se ponosno vzpenja z visoko privzdignjeno glavo in z napetimi nozdrvmi, ko ga ne slepe več plašnice in ko krvavo zagori v njegovih očeh zavest svobode in neugnane moči! Spomniš se zgodb, ki si jih bral kot otrok o divjih mustangih v prerijah, in sam si zaželiš biti cowboy, brat divjemu konju, na neskončni planjavi. A konj je postajal bolj in bolj miren in, če se mu je kdo približal, se je samo še plašno ukrenil in pobegnil na drugo stran. Hlapci in gledalci so postajali drznejši. Končno se je konj vdal. Hlapec ga je prijel za grivo iii zavlekel k vozu ter ga vpregel. Mirno je stal kakor deset let prej in č&' kal, kdaj ga bo hlapec pognal. Ljudje so se s smehom razšli. Možje so se vrnili v krčme, na oglih in na pragih štacun so se zbirale ženske in otroci so se spet zarili v cestni prah. Z obzorja se je čulo pri-glušeno bobnenje. Težak in moreč dolgčas je za-kraljeval ;spet po predmestju. pu in je baron preplašen odskoči* skozi vrata. Narednik je hotel sneti puško. ,,Ni jfceba, lahko razženem kotel, bo za vfe^tovolj...“ se je posmehoval strojnik in šc kar naprej žveči* kruh. Narednik je videl, da tako ne bo dosegel ničesar. Našobil je ustnice in vljudno in počasi izrekel: ,,Prosim, da poženete stroje, da bodo šli delavci delat, drugače...“ Strojnik se je široko zarežal in odvrnil: ,,Če je tako, prosim...“ Lokomo- bila je zapuhala, zažvenketale so cirkularke. Orožniki so odšli *z strojnice. Delavci so v gručah postajali po žagi. Baron je bil izginil. Narednik se je vstopil na prag in zakričal, da so mu sline letele izmed zob. ,,Marš, na delo, če ne... Me nič ne briga!11 je še dostavil, ko je Jurček hotel govoriti o neplačanih mezdah. Nato je snel puško in stopil s praga. Za njim se je prikazal strojnik. Delavci so tiho, počasi stopil' vsak k svoji cirkularki in — sedli, na lesene mize. Milan je sedel zraven velikega kolesa na betonski steber in si prižga* cigareto. Ilija se je smehljal, a tako ledeno mrzlo. ,,Marš!“ je spet zatulil narednik. Niti eden se ni zganil. Cirkularke so presunljivo požvižgavale. Narednik se je ustavil pred Milanom. ,,Boš?“ Oči so mu žarele, na ustih so se mu nabirale pene. Dvignil jo puško in zamahnil. Za hrbtom pa mu je stal Ilija in mu še v istem hipu z vso silo sprožil nogo v hrbet. Jeknil je, izpustil puško in omahnil naprej — za rjavo popacano žan-darsko suknjo ga je zagrabil jermen transmisije in ga potegnil medse m kolo. ge hip, še en krik. Nastala je smrtna tišina, v katero je nekajkrat mlasknil jermen. Vse, kar je ostalo od narednika, je bilo nekaj razcefranih žandar-skih cunj in krvavi madeži na jer-menju, betonskem stebru in na kolesu.' Milan ni niti vstal. Oči so nul kakor prilepljene zrle v veliko, svetlo kolo, ki se je strahovito hitro obračalo. Ilija se je žalostno nasmehnil. V rolfah je držal cepin. Pritekla sta onadva žandarja. Ob-, stala sta ob kolesu, okrog njiju se je zgrnila množica delavcev. ,,V imenu postave!“ Ilija je še bolj krčevito prijel za cepin. Ž«n-darja sta pogledala po obrazih okoli-Krog trdih, mrkih, nič dobrega obetajočih pogledov. Stresla sta se kakor v mrzlici in naredila zapisnik-Ko sta odhajala se je krog na široko razmaknil. Na večer je prišla v vas četa $an-darjev. Z nasajenimi bajoneti so se zapikovali v delavce, razsajali po vasi. Vklenili so strojnika, Milana, Mu-stafo, Ilija in še vrsto drugih. S policijskim avtomobilom so jih odpeljali v Zagreb. Zadaj na avtomobil pa so pripeli barona, ki so ga vsega črnega našli v potoku. Tako je žaga utihnila. Vsi so se razšli. Les je trohnel in stroji so rjaveli. G. Kell je bil tačas že na varnem. Pobral je bil denar po bankah in se odpeljal v Romunijo. V Č"čer' je so pa prihajale komisija za komisijo ocenjevat ostanke. Mi smo ostali v čučerjah še le*0 dni in pol. Tačas je oče prodal nekaj strojev, odsedel nekaj mesece^ aresta in nato smo spet š*>. To pot v rudnik pod Ivanščico. Ko sem nekoč hodil okoli Lepo-glave, sem med robijaši, ki so okopavali polja okoli jetnišnice, spozna* Ilijo. Zaraščen in bled, s črno kue' mo na glavi je stal na blatni njiv1, Samo oči so mu žarele. Stražar Pa ga je Vsuk čas z obrnjeno puško trešči* čez pleča. . Žago v Cučerjah so požrle kom' sije. R. Župančič Na partizanskem mitingu v Selah Sele! — Tam na skrajni južni točki sedanje avstrijske državne meje leži la trdna slovenska vas, slovenska ne samo po poreklu in govorici prebivalstva, temveč prav ta-kp po svoji zunanjosti. Povsodi vidiš tudi slovenske napise, na občinskem uradu, na ljudski goli, na gostilnah in trgovinah. Pa tudi na nagrobnih kamnih na pokopališču najdeš skoraj same slovenske napise. Le nekaj je nemških, ki pa so bili postavljeni za časa nacifagističnega nasilstva, ko je slovensko besedo izgovoriti ali napisati pomenilo sko-rajda največji zločin. In če hodiš P° selskem pokopališču in prebiraš napise na nagrobnih spomenikih, riajdeg tam poleg drugih tudi mno-gp imen padlih partizanov, umorjenih po koncentracijskih taboriščih, Umrlih v izseljenigtvu itd., kar je nesporen dokument trpljenja in žrtev selskega prebivalstva v minuli y°jni, dokument, ki najbolj živo pri-oa! da so Sele vse do danes ostale krnjena slovenska vas. . Toda val nasilne germanizacije, k‘ je v zadnjih desetletjih — in tudi danes ni prav nič drugače — šel Preko nage zemlje, tudi Selam ni Prizanesel. Tudi tu je bilo in je navadno zavedno prebivalstvo izpostavljeno vsestranskemu nacionalnemu zatiranju in preganjanju. Tako mi Pripoveduje starejši tovariš, domačin, ki tukaj živi, dela, trpi in se bori. ki je v borbi za nacionalni in gospodarski obstoj slovenskega človeka je osivel, ki pa kljub vsemu tudi danes ne klone, temveč pogumno zre ^ bodočnost. Pogovarjava se pred-'Sein o razvoju preteklih desetletij, Pripoveduje mi o težkem položaju gorskega prebivalstva, o raznarodovanju in potujčevanju Slovencev itd. Med drugim omeni tudi ljudska gte-Da, ki vsa dokumentirajo popolnoma slovenski značaj Sel in sicer tako zasebna kakor uradna, čeprav |’.eino, da so bila uradna ljudska štetja na nagem ozemlju vedno izmaličena in potvorjena. Ob ljudskem gte« lJ11 pred 70 leti, leta 1880, je bila ^elska občina popolnoma slovenska. ,.>ti enega Nemca takrat niso nagte-*• Isto sliko nam daje tudi zasebno ?tetje leta 1910, torej 30 let pozne-y- Po uradnem ljudskem štetju j5ega leta pa je bilo v občini že 18 e>ncev. Potujčevanje in raznarodo-abje pa se je stopnjevalo predvsem Pa prvi svetovni vojni, t. j. po kri-,'čnem plebiscitu leta 1920, kar domujejo tudi ljudska štetja. Dočim 0 leta 1923 našteli v. občini le de-et Nemcev ( celo tri manj kakor 13 »e poprej), je štetje leta 1934 ,»dokazalo ", da je v selski občini že 75 anicev. Kakšni so bili in so ti ’’\iemci“, vsi dobro vemo. To so ti-b ki so nasedli velenemgkim propagandistom in se pustili zapeljati, , h, ki so pozabili, da jih je rodila °\’enska mati, tisti, ki so mislili, kodo s tem, če postanejo Nom- P > že zveličani. Pravi Nemci so bi-Je orožniki, financarji in deloma citeljstvo. Teh pa je bilo le nekaj 1 tudi niso bili domačini. {w^at° mi pripoveduje o narodno« pP Phodilni borbi, o času, ko je bilo stbralstvo Sel izpostavljeno naci-biijnern.u nasilju. Toda Selani niso v°tjni, da bi mirno prenašali to nasilje in dopuščali, da bi SS-oyci in drugi nacistični krvoloki nemoteno pobijali in morili zavedne slovenske ljudi in jih preganjali z domače grude. Uprli so se, prijeli za orožje in ramo ob rami z bratskimi jugoslovanskimi borci tolkli nacistične krvnike, ki so divjali po nagih domovih. Nad 80 partizanskih borcev je dala selska občina. Prvi so se uprli že v letih 1939-40 s tem, da so se odtegnili mobilizaciji v nemško vojsko in gli v Jugoslavijo, kjer so se pridružili prvim partizanom. Devet selskih partizanov je v borbi žrtvovalo svoje življenje, mnogo zavednih Slovencev pa so pobili v najrazličnejših taboriščih v Nemčiji, kamor so jih bili izselili. Pa ge več mi pripoveduje, o čemer bi lahko napisal debelo knjigo — knjigo bridkega trpljenja in križevega pota selskega prebivalstva. Toda ge ni konec te poti, ge jo morajo hoditi, kljub svoji borbi in velikim žrtvam — hodijo pa jo pogumno. Nato greva k Mažeju, kjer je bil ta dan — na binkogtni ponedeljek — partizanski miting. In spet srečam znance, ki mi ge marsikaj povedo. Na partizanskem mitingu pri Mažeju se je zbralo mnogo domačinov, predvsem bivših partizanov. Prepevali so partizanske pesmi in obujali spomine na pretekle dni, ko so z orožjem v roki izganjali z nage zemlje krutega nasilnika — nemški na« cifagizem. Na mitingu je spregovoril podpredsednik Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške tov. dr. Luka Sienčnik. Nakazal je gospodarski in narodni boj koroških Slovencev v preteklosti, govoril o preganjanju po krivičnem plebiscitu in pri tem poudaril: čim bolj so nas preganjali, tembolj smo se jim upirali. Ko je spomnil na težki čas narodnoosvobodilne borbe, govoril o zatiranju in preganjanju v dobi nacizma, ki je priglo do izraza v posebno ostrih oblikah prav v Selah, je nadaljeval : Žal danes, po vsem tem gorju in trpljenju, nismo več tako složni kakor smo bili takrat. Nagim nasprotnikom, katerih interes je, da nas razdvojijo, je uspelo, da so vnesli v nage vrste neenotnost. Posledice te nage neenotnosti pa so vidne, predvsem vidno jih označujejo dogodki zadnjega časa, med drugim občinske volitve. Sele, čeprav so stoodstotna slovenska občina, zaradi tega nimajo slovenskega župana. Prav nič drugače pa tudi ni v drugih slovenskih občinah. Toda kaj je vzrok temu? Pravijo, da svetovni nazor. Ali pa je res tako? Ali smo mi partizani že kdaj cerkev preganjali ali koga zaradi vere zapostavljali? Vsi veste, da ne. Prav tako veste, da zaradi vere tudi nikoli nikogar ne bomo zapostavljali. Tako govore samo tisti, ki nam hočejo vsiliti svetovnonazorno borbo in s tem ,,dokazati", da je enotnost koroških Slovencev ,,nemogoča". Na žalost danes tudi opažamo, da se nekateri nekako bojijo govoriti o partizanih in njihovi borbi. Toda zavedati se moramo, da so bili bag partizani tisti, ki so nas rešili gotove smrti, ki jo je nam namenil nacizem, da so bili partizani, ki so nam s svojo nesebično borbo priborili pravico, da danes lahko živimo in delamo na svojih domovih. Nato je nakazal nekatere akcije Zveze bivgih partizanov Slovenske Ivorogke, med drugim prekop trinajstih žrtev, ki so bile obglavljene na Dunaju, na pokopališču v Selah in postavitev spomenika tem nagim nepozabnim junakom. Dejal je, da partizani tudi danes ne spijo, temveč delajo in čuvajo pridobitve naše narodnoosvobodilne borbe. Ob koncu je tov. dr. Sienčnik poudaril, da današnji čas zahteva od nas, da pustimo vse razprtije med nami samimi ter da odstranimo tiste iz narodnega občestva, ki nago skupnost razdirajo danes. Zaradi vere nas ge nihče ni preganjal in nas tudi ne bo! Besede tov. dr. Sienčnika so navzoči sprejeli z navdušenim odobravanjem in pritrjevanjem, saj je govoril vsem iz srca. Povedal je to, kar čuti in občuti vsak pošten koroški -Slovenec, vsak tisti, ki mu je narod in njegova bodoča usoda sveta stvar in je za ohranitev in obstoj ter s tem za boljšo bodočnost slovenskega naroda na Koroškem pripravljen dopri-nagati tudi žrtve. Nato je bila veselica. Partizanska pesem je donela ge naprej, ves popoldne in pozno v noč. Prepevalo je vse, staro in mlado, med petjem pa je igrala godba k rajanju, ki je bilo pravo pravcato ljudsko rajanje. Miting je vsestransko dobro uspel. Toda partizani se ne znajo samo veseliti, prav tako in ge boljše znajo delati, delati za nag narod, kar so že dokazali in dokazujejo tudi danes. Partizani ne spijo, ne, partizani bedijo in čuvajo narod, ki ga danes spet ogrožajo novi in novi nasprotniki. Toda ob trdni volji partizanov in vsega slovenskega ljudstva bodo tisti, ki nam hočejo zlo, doživeli poraz, narod pa bo živel, kajti naroda, ki je v borbi za svoje pravice doprinesel že tolikšne žrtve, ni mogoče uničiti. Škofiče. — Danes hočemo poročati o veselem dogodku! Dne 14:. maja* je bilo v Schutzovi gostilni v gkofičab veselo ženitvovanje) ki je pritegnilo in spravilo na noge nas vse. Slavili smo poroko nagega požrtvovalnega pevca in tamburaša ter aktivnega člana nagega Slovenskega prosvetnega društva Fridija Andervvalda iz Paprač. Za svojo življenjsko družico si je izbral Micko Sebung iz Klopic. Nag društveni pevski zbor je slavljencema zapel ob poroki v cerkvi in pred gostilno, v kateri je bila ,,ohcet“, ženinu pa ge posebej na domu, ko se je poslavljal od svojega fantovskega stanu. Novoporočencema želimo obilo sreče na skupni poti skozi življenje in jima, predvsem pa Frideju kot pevcu, polagamo na srce, naj nikoli ne pozabita, kar pravi pesem: ,Slovenska mat* me je rodila"! Vesca pri Borovljah. — Kakor smo v nagem listu že poročali, je Zveza bivgih partizanov Slovenske Ivorogke dosegla pri ministrstvu za socialno skrbstvo LR Slovenije poleg invalidnine partizanskim invalidom tudi enkratno podporo za številne slovenske žrtve fašizma na Koroškem, ki trpe pomanjkanje in žive v slabih socialnih razmerah. Med njimi sta tudi izseljenka Anica Ma-gedin iz Vesce pri Borovljah in njen brat, ki sta oba prejela po 150 šilingov. V tej zvezi je tov. Anica Ma-gedin poslala Zvezi bivgih partizanov Slovenske Ivorogke pismo, v katerem se zahvaljuje za podporo in med drugim pravi: ,,Zdi se mi, kakor da ste vedeli za mojo stisko in potrebo. Skoraj je bilo tako kakor pravi pregovor: kadar je stiska največja, je pomoč najbližja. Vse moje dosedanje prošnje za podporo, kamor koli sem se bila obrnila, so ostale nerešene oziroma so jih odklonili. Delam pri svojem bratu, ki pa je prav tako v stiski, zato je nama s to enkratno podporo mnogo pomagano. Oba se Vam ge enkrat najiskreneje zahvaljujeva!" V O RA N C l POZGANICA v. \ razgovoru prideva tudi na ple-v'scit. Vneto mi pripoveduje o tem ^su, ko so se velenemgki propagandi na vse načine trudili, da bi po-^azali Sele popolnoma nemške. ,,To &3om°tili so se *’ Ponosno reče. ,,Od st .. glasov jih je bilo oddanih za A v i,r.1j° le 18. Med temi pa je bilo 6 Jcev, ki so se ta dan priklatili k Spf1 bog ve kje. Tudi tokrat smo h 'an 1 dokazali, da smo Slovenci, v k,aljnjih letih pa, da to hočemo Uch ostati. “ . — „Mislim, da ne gre zadevo odbiti 16 | kar tako. Za nas je vendarle korist- no, če bodo mojstri nagi somišljeniki. Mnogo nam lahko pomagajo. Priborili smo si kolektivno pogodbo in precej dober indeks, tega si nam nihče ne bo upal vzeti. Toda bolje bo, da imamo nage ljudi tudi na vodilnih mestih podjetja, če teh mest ne zasedejo nagi, jih bodo drugi, ki bodo morda nagi nasprotniki!" ,,Juh ima prav!" je potrdil pud-lar Rožej. Zaupnik Babin pa je rekel: ,,In sploh — zakaj pa bi delavec ne smel priti do boljšega kruha!" Ta pripomba je vse neprijetno zadela in so jo prezrli. ,,Ravnatelj je rekel, da bo državno nadzorstvo sprejelo!" je pojasnil kandidat Rožen. Pipan in Abgnar sta imela spet pomisleke. „Če je tako, potem tudi za tem nekaj tiči!" je menil Pipan; .. da bi vas ne poskušali vpreči v svoj voz? .. ,,Tudi to je mogoče...!" ,,Toda tu se bodo opekli!" je izjavil Predan. ,,Prodajali se ne bomo nikomur! Mi ostanemo, kar smo bili. To je jasno!" „Kaj pa, če bi se prejšnji tehnič- Najmanj pa so razumeli kandidati sami. Zato so sami takoj zahtevali sejo odbora strokovne organizacije. Na sejo sta prišla tudi oba vodilna funkcionarja politične organizacije, Pipan in Abgnar, čeprav nista bila zaposlena v podjetju. ,,Kaj naj storimo, sodrugi? Ali bi sprejeli ali ne? Mi smo predvsem zvesti člani nage stranke in bi neradi storili nekaj, s čimer bi se delavstvo ne strinjalo!" so iskreno vprašali kandidati. „Vaga zvestoba nas veseli", je dejal zaupnik Juh. Nekdo je rekel: „Stvar je kočljiva, ker se za tem skrivajo temni nameni!" ,,Seveda se skrivajo za tem nameni!" sta se hkrati oglasila Abgnar in Pipan. „Kakšni?" ,,To ni težko reči! Podjetje hoče razorožiti nag zaupnigki zbor, nago organizacijo. Kot mojstri lahko ostanete kvečjemu ge člani politične organizacije." ,,Kaj naj torej storimo?" je vprašal ključavničar Ladinik. „Odbijte — najpametneje!" je svetoval Pipan. Pipanova beseda, ki je nedvomno takrat največ veljala, pa zdaj ni prepričala. Kajti vedeli so, da je bil Pipan kot eden najsposobnejših strugarjev že preddelavec v tovarni in bi bil sam kandidat za mojstra, če bi bil zaposlen. Zato so nekateri slutili v teh besedah tiho zavist. Zaupnik Juh je začel ugovarjati: —— STRAN NAŠIH ŽENA Teden matere in otroka7/ v Jugoslaviji V Jugoslaviji je ,,Teden matere in otroka" v času od 4. do 7. junija. Za dobro izvedbo Tedna so posebno žene, vključene v AFŽ, s pomočjo frontnih organizacij pripravljale program že par mesecev pred ,,Ted--nom matere in otroka". Po vseh okrajih in mestih so žene tekmovale med seboj, kaj bodo naredile in ustvarile v Tednu. Pred Tednom so imele v raznih okrajih sestanke z zdravniki, babicami in zaščitnimi sestrami, da bodo pregledali teren glede zdravstvene zaščite matere in otroka. Posebno pažnjo so posvečali roditeljskim sestankom z učitelji in profesorji glede vzgoje in napredka otrok v šoli. Po posebnih inšpekcijah so bili pregledani dijaški domovi glede higijene, šolskih kuhinj in zdravstvenega stanja gojencev. Po raznih krajih so bili ustanovljeni aktivi za vzgojo otrok, pomoč otroškim domovom, jaslim in nosečim ženam. Žene so pred Tednom opremile razne otroške domove in jasli. Iz ostankov blaga, ki so ga poklonile v to svrho tekstilne tovarne, so s prostovoljnim delom sešile otroško perilo in oblekce za domove. S prosto- voljnim delom so ponekod uredili otroška igrišča. Tudi tovarne so prispevale razna dela za ureditev otroških igrišč- Po nekaterih krajih so bili otvor-jeni po šolah Cicibanovi kotički. Kaj pa je Cicibanov kotiček? V šoli je urejena soba v prijeten kotiček otrokom v razvedrilo. Tu imajo razne otroške knjige, slikanice, igre in po možnosti še radio-aparat. V Tednu so po vseh krajih predavanja o pravni zaščiti žene-matere. Na teh predavanjih se žena-mati pouči o njeni zaščiti za časa nosečnosti, olajševanj pri delu in porodniških dopustih. Nadalje so v Tednu predavanja o negi dojenčkov, otroških boleznih in vzgoji otrok. V Tednu so odprli v večjih krajih otroške sejme, ki so namenjeni najmlajšim za razvedrilo. Tako široka akcija kakor ,,Teden matere in otroka" je mogoča samo v državi, ki gradi socializem. Žene mnogo prispevajo h gradnji socializma, zato država tudi povsod skrbi za njo, za njeno zaščito in njeno potomstvo. II. N. OTROK IN KNJIGA (Nadaljevanje) ,,Živel je nekoč ..." Tako začne drugi del knjige materinega naročja. Pravljica in pripovedka sta lepa stvar, ako sta življenjski in ako je jedro, ki ga vsebujeta, zdravo. Sta pa nezdravi in škodljiv^, ako moramo 'izluščiti iz njiju zaključek, da so življenje, bodočnost in sreča človeka odvisni od sojenic, rojenic, raznih čarovnic in kar je §e nadnaravnih bitij. Sta kvarni, ako učita, da je višek sreče v bogastvu in brezdelju raznih princes in kraljevičev. Oh pripovedovanju ali kasnejšem branju take vrste pravljic in pripovedk izgublja otrok vero v lastne sile, se v težkih trenutkih ne spušča v borbo, ampak čaka rešitve od nevidnega sveta. Mnogo naporov in mnogo sil potrebuje doraščajoči človek* da se kasneje izvija iz objema teh namišlje- nih nevidnih sil in zmaga nad tem sovražnikom vsega napredka. Pre-nekateri se vpliva teh sil ne more otresti vse življenje in dočaka starost v trepetu pred silami, ki so mu baje določile pot življenja in proti katerim je vsak odpor zaman. Spominjam se značilnega dogodka iz svoje mladosti. Hodil sem tedaj v osnovno šolo. Oče in mati sta bila zelo verna in sta nas, otroke, vzgajala v strahu božjem. Mati me je vedno učila, naj se v zadregi zatečem k bogu in vse bo prav in dobro. Pa sem nekoč pozabil naučiti se neke pesmi na izust. Spomnil sem se na to dolžnost šele zjutraj. Prvi hip me je zaskrbelo, a sem se kmalu pomiril, ker se ma je zdelo, da sem našel rešitev. Pohitel sem v cerkev. Pokleknil sem in s tako pobožnostjo kot še nikoli prosil boga, naj stori tako, da bi me učitelj ne izprašal. Odšel sem iz cerkve v šolo in po-Učitelj je vstopil in prvi, ki bi moral zdrdrati pesem na izust, sem bil jaz. Takrat so bili učitelji zelo hudi. Nj mi dal slabega reda, ampak me je po svoji navadi tudi uščipnil v roko. To je storil tako, da je stisnil meso med svoj palec in svinčnik, ki ga je vedno imel za take prilike v desnici. Razen tega sem moral v kot. Tam v kotu sem zdravil svojo bolečo roko in ozdravil svojo užaljeno dušo. Vera v brezkončno dobroto boga se mi je zamajala. Po logiki mlade glave se je božanstvo izpre-menilo v bitje, ki me je namenoma pognalo v nesrečo in se morda celo veselilo, da sem prejel kazen, kakor so se hudomušno veselili nekateri součenci. So pravljice in pripovedke, katerih nauk sicer ne gradi sodobnega človeka, a se človek vendar otrese njihovega vpliva, ko spozna zahteve stvarnega življenja, v katerega je stopil. So pa tudi take, katerih vpliv je dolgotrajen in se ga posebno otrok težko otrese, kljub nasprotnim primerom v življenju. Izmed teh so tudi pravljice in pripovedke o mačehah. S takimi so posebno radodarne matere, misleč, da bodo z njimi otrokovo ljubezen bolj priklenile nase — na pravo mater. V svojem življenju sem zasledil le dvoje ali troje pravljic, kjer hudobna mačeha spozna svojo napako in se končno naveže na pastorko z enako ljubeznijo kot na lastnega otroka. V vseh ostalih je mačeha poosebljena zloba, ki muči pastorko in ji streže po življenju. Kako napak je gojiti v otroku tako mišljenje! V večina primerih je tudi krivično. Kolikokrat je nova mati družini nujno potrebna! Otroku je že itak težko pristati na to, da tujka zavzame mesto prave matere, kako šele naj se otrok sprijazni s tem, če v njem vse trepeta od strahu in groze pred zlobo mačehe, o čemer je tako neomajno prepričan! Neupravičeno prične boj proti namišljenemu zlu, nagaja kjer le more novi materi, proti njej, mačehi, se zveže še z drugimi brati in sestrami, češ da se je vrinila med nje. Mačeha bo gledala v tej sovražnosti do seb le prirojeno zlobo otrok, med katere je zašla, postala bo zagrenjena in bo izgubljala živce. Njen sklep, da si bo sku- šala pridobiti zaupanje in ljubezen sirot, se bo razblinil v nič. Oče pft ho ob pritožbah z ene in druge strar ni nihal zdaj na to zdaj na drugo stran. Razkol bo tu in premnogokrat nepremostljiv. Naš čas postavlja tudi to vprašanje na pravo mesto in razporeja te vrste pravljic v carstvo neživljenjskih in neresničnih pravljic. Matere našega časa si morajo izbrati drugačnih načinov za dokaz, kolikšna je sreča za otroka, ki mu je dano občutiti mehko in ljubezni polno naročje rodne matere. (Se nadaljuje) JiuAinj&ki tecofiti Surovo vložene češnje. Obriši velike, lepe in jako zrele češnje previdno s prtičem ter jih vloži v šh‘°' ke kozarce. Med češnje natrosi prav drobno stolčenega sladkorja (na y2kg češenj 14kg sladkorja) in nekoliko celega cimeta. Kozarec dobro zaveži s pergamentnim papirjem in ga postavi na zračen sončen kraj. Tu naj ostane pet do šest tednov. Tekom prvega tedna kozarec vsak dan enkrat potresi, da se češ' nje premaknejo. Po šestih tednih spravi kompot na hladen prostor. Češnje v žganju. Za konzerviranje so najboljše tako imenovane angleške češnje s kratkimi peclji, k* ne smejo biti prezrele. Obrali jih moramo najskrbneje, izločiti vse, ki imajo najmanjši madež, to je pr* češnjah zelo važno, odrežemo jim peclje tako, da ga ostane le 1 cin, operemo na hitro in pustimo, da se odcede. Zložimo jih v kozarce, p°' trosimo sproti s sladkorjem (20dkg na 1 kg češenj) in zalijemo z žga' njem (od 35 do 50 stop.) Kozarce zamašimo s plutovino (kork), ki jih kuhamo vsaj pol ure, nato še zavežemo s pergamentnim papirjem* Češnje morajo počivati vsaj 2 meseca. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. FraH® Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasso 10, telefon 1624/4, 2® vsebino odgovarja: France KoSutnik. Tisk® Robitschek & Co., Wien VIII., Hernalsergflrtel 20. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: KI®' genfurt 2, Postschliefifach 17. ni uradniki nenadoma vrnili...?" je vprašal Abšnar in pogledal po sobi. Vsa seja je prišla v zadrego in se zamislila, gele čez nekaj časa je kovač Verčko odločno rekel: ,;To je vseeno! Zdaj jih ni, zato bodo imenovani novi!" Zbor je soglasno sklenil, da kandidati sprejmejo ponudbo. Edini, ki je na seji molčal, je bil valjar Apo-hal. Ko so jih drugi dan poklicali v pisarno, so vsi sprejeli, razen valjarja Apohala. Ravnatelj svojim lastnim ušesom ni hotel verjeti. „Kaj... kako ... vi?" ,,Ne, ne sprejmem, gospod ravnatelj!" je še enkrat odločno ponovil Apohal. „Zakaj vendar?" ,,Vi! izmed vseh kandidatov ste prav vi najprimernejši; najmlajši ste in lahko najdalje pridete. Tako priložnosti se ne nudijo dvakrat!" „Ne sprejmem, kratko in malo ne sprejmem! Hvala za zaupanje, gospod ravnatelj!" Apohal je trmoglavo zapustil pisarno. Njegovi tovariši v valjarni se kar niso mogli načuditi. „Neumen si, Apohal", so mu rekli nekateri. „Imel bi pokojnino in stalen zaslužek, dobil bi lepo stanovanje, bil bi človek..." Toda to je bila le manjšina, ki je tako govorila; večina je tolmačila njegovo odločitev z velikim spoštovanjem. ,,Noče se prodati; ostati hoče, kar je! živio Apohal!" Apohal sam pa je sodelavcem takole pojasnil svoj sklep: ,,Ko bi bile druge razmere, bi sprejel. Toda v sedanjih ne. Nočem postati suženj, nimam srca, da hi svoje tovariše priganjal za korist tretjega. Ko bi bile razmere drugačne, bi prevzel..." Še tistega večera je tajnik Košuta kakor burja pridrvel na stanovanje državnega nadzornika Goremaša. Njegov obraz je bil rdeč od razburjenja in oči so mu štrkale od jeze. Pri nadzorniku so ravno večerjali, ko je vstopil. „Prisedite, gospod tajnik!" je povabil državni nadzornik. Toda tajnik je vabilo preslišal in namesto da bi prisedel, je le pristopil k mizi in skoraj z užaljenim glasom rekel: „Zmeraj lepše stvari, zmeraj lepše stvari, gospod nadzornik!" „Kaj pa je zopet?" je ta mirno vprašal. „Podjetje nastavlja nove mojstre! In vi, državni nadzornik, vprašujete, kaj je..." ,,Zakaj se razburjate, gospod tajnik? To je bila vendar moja ideja..." „Vaša ideja... Tvoja ideja... Vi ste predlagali te zagrizene sovražni-.. Ali ste še pri pra- odvrnil državni nad- politična' oblast prebodite brez skrbi!" državni nadzornik brat Sokol...! nemčurje... te ke naše države. vi pameti?" ,,Mislim!" je zornik. ,,Tu vam bo križala račune, Zdaj se je zbral. ,,Sedite vendar, gospod tajnik, da se mirno pogovoriva." Ker je tajnik še okleval, je inže-ner Goremaš vstal in ga potisnil na stol pred seboj. Pustil ga je, da je takoj izpraznil čašo piva in si kar sam še natočil, potem pa je počasi začel: ,,Vi se penite, gospod tajnik, toda prepričal vas bom, da je vaš srd neutemeljen. Ideja, katero sem dal, ni slaba niti ni protidržavna. Pravite, da so za mojstre predlagani delavci rdečkarji, nemčurji! To je res! Toda vsi so tudi sposobni, pridni delavci, ki podjetje poznajo. Nimajo sicer nobenih šol, vendar so možje prakse. In prav to, da so bolj ali manj tudi ugledni delavski in strankini voditelji, jih še posebno usposablja za mojstrska mesta. Imajo vpliv, zaupanje... In če pritegnemo te ljudi...?“ Državni nadzornik je nalašč prekinil, da bi mogel opazovati vpliv svojih besed na tajnikovem obrazu. Ta ga je pa še vedno gledal z ne- jevernimi, osuplimi očmi. ,,. ..Če mi pri/legnemo te IjudK pridobimo ... Prvič zaradi podjetja samega! Prepričan sem, da zvestej' šili in pridnejših nameščencev ne moremo najti. Drugič pa... in to j® važno, to je treba razumeti. .. 1111 jih razorožimo kot delavske funk' cionarje, razorožimo jih kot sovraŽ' nike naše nove države..." ,,Ravno narobe! S tem jih nagi’a' dimo za njihovo dosedanje ravna' nje, pomagamo jim na položaje, k jej bodo še bolj rovarili in škodovali1- ,,Ravno narobe, dragi gospod tajnik!" Državni nadzornik se ,ie smehljal z vzvišenim nasmehom. ,/1& stvari je treba drugače gledati. Pr*T kleto ste nerodni, vi navidez fanati' ki! Poglejte — ti ljudje bodo poštah mojstri, zaživeli bodo boljše življe' nje, dobili večje, stalne plače, večja’ udobnejša stanovanja. Ta prevrat v njihovih razmerah mora vplivati h0, vso njihovo miselnost; počasi siceP a gotovo bodo dobivali druge pogle' de na življenje, na svoje naloge -7 in drugo odgovornost. — He! Ojr imajo žene, otroke, imajo- želje, nj1' hove družine imajo tudi želje —- P°‘ časi bodo rasle potrebe in želj® drugo smer. — In mahoma bod^ odtujeni dosedanji svoji miselna sti... Ali se ti to ne zdi naravno-^ „Misliš, da bodo zatajili dosed® nje politično prepričanje?" (Dalje)