UDK — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 G R AD BEN I VESTN IK LETNIK 31, ŠT. 1-2, STR. 1—28 LJUBLJANA, JANUAR-FEBRUAR 1982 ZAHODNA OBVOZNICA LJUBLJANE Odsek Celovška cesta— Dolgi most— Brezovica Izvajalec SCT Ljubljana Program seminarjev v letu 1982 Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije bo v letu 1982 organizirala seminarje za opravljanje strokovnih izpitov v grad­ beništvu, in sicer: 3. seminar od 29. marca do 2. aprila 1982 4. seminar od 12.— 16. aprila 1982 5. seminar od 24.—28. maja 1982 6. seminar od 20.—24. septembra 1982 7. seminar od 18.—22. oktobra 1982 8. seminar od 15.— 19. novembra 1982 9. seminar od 13.— 17. decembra 1982 Roki za posamezne seminarje so usklajeni z izpitnimi roki, ki jih je razpisal izpitni odbor. Prijave sprejema Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15. KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE Izpitni roki za strokovne izpite gradbene stroke za leto 1982 Zap. št. Prijave do Klavzurna naloga Ustni del lll-G /8 2 12. 2. 1982 27. 2. 1982 15.— 18. 3. 1982 IV-G /82 19. 3. 1982 10. 4. 1982 19,— 22. 4. 1982 V -G /82 16. 4. 1982 8. 5. 1982 dC MI 5. 1982 V I-G /82 14. 5. 1982 ,5. 6. 1982 14,— 17. 6. 1982 V II-G /82 10. 9. 1982 25. 9. 1982 11,— 14. 10. 1982 V III-G /82 8. 10. 1982 23. 10. 1982 8,— 11. 11. 1982 IX -G /82 29. 10. 1982 13. 11. 1982 6,— 9. 12. 1982 GRADBENI VESTNIH GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE St. 1-2 • LETNIK 31 • 1982 YU ISSN 0017-2774 V S E R I N A - C Q I V T E N T S Članki, študije, razprave Anton Umek: Articles, studies, proceedings SESTAVA SVEŽE MEŠANICE ZA BETONE. KI RABIJO RAZ­ LIČNIM NAMENOM ........................................................................ 2 DESIGNING CONCRETES Miiha Tomaževič: ZIDANE ZGRADBE V NOVEM PRAVILNIKU O TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA GRAJENJE OBJEKTOV VISOKE GRADNJE V SEIZMIČNIH PODROČJIH ................................................................... 12 BUILT STRUCTURES IN THE NEW REGULATIONS FOR CON­ STRUCTION OF BUILDINGS IN SEISMIC ZONES Iz naših kolektivov OZD GIP GRADIS L ju bljan a ................................................................ 18 From our enterprices SGP SLOVENIJA CESTE — TEHNIKA L jubljana............................ 19 SOZD ZGP GIPOSS Ljubljana............................................................... 19 GIP VEGRAD Titovo V e len je ............................................................... 20 SGP GROSUPLJE G rosu p lje ............................................................... 20 Iz raziskovalnih skupnosti RAČUN ZGRADB V POTRESNIH PODROČJIH......................................21 From research community VPLIV POTRESA NA ARMIRANOBETONSKE KONSTRUKCIJE . 21 MESTNA RENTA IN CENA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA..................22 VPLIVI IN UČINKI INTERAKCIJ EKONOMSKEGA RAZVOJA, PROCESA URBANIZACIJE IN STANOVANJSKEGA OKOLJA . . 22 Vesti m informacije DIPLOME II. IN I. STOPNJE VTO GRADBENIŠTVO NA VISOKI News and informations TEHNIŠKI ŠOLI V MARIBORU . . . .............................................. 23 Informacije Zavoda za raziskavo KAKOVOSTNI V OGNJU OBSTOJNI GLINlCNI MATERIALI . . 25 materiala in konstrukcij Ljubljana stanko Kovačevič: Proceedings of Institute for material and structures research Ljubljana Glavni in odgovorni urednik : SERGEJ BUBNOV L ektor: ALEN K A RAJC T ehničn i urednik : DUŠAN LAJOVIC Uredniški o d b or : NEGOVAN BOŽIC, V LAD IM IR CADEZ, JOŽE ERŽEN, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, DR. MILOS M ARINČEK, STANE PAVLIN, ROM AN STEPANČIČ R evijo izdaja Zveza društev gradbenih inžen irjev in tehnikov S lovenije, L jubljana, E rjavčeva 15, te lefon 221 587. Tek. račun pri SDK L ju b ljana 50101-678-47602. T iska tiskarna Tone Tom šič v L ju b ljan i. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 250 din, za študente 90 din, za podjetja , zavode in ustanove 2000 din. R ev ija izhaja ob finančni p od ­ p ori Raziskovalne skupnosti S lovenije. Sestava sveže mešanice za betone, ki rabijo različnim namenom UDK 666.97.03 Leta 1962 je izšla v založbi Biroja gradbeni­ štva Slovenije v srbohrvaškem jeziku knjiga pisca tega članka z naslovom: Brojčano određivanje kva­ liteta betona i betonskih komponenata. Pisec je tam izdelano metodo z novejšimi raziskavami do­ polnjeval in o tem poročal v Gradbenem vestniku v člankih: »Vpliv intenzivnega mešanja na kakovost be­ tona«, Gradbeni vestnik V/1972. »Intenzivno mešanje betona z vidika energet­ ske krize v svetu in v SFRJ«, Gradbeni vestnik XII/74. »Nova metoda eksperimentalnega določevanja kakovostnih količnikov betona in njegovih kom­ ponent«, Gradbeni vestnik II—III/76. Namen tega članka je, da na podlagi doseda­ njih objav prikažemo za štiri betone pravilno se­ stavo in uporabo. Ti štirje betoni so bili izbrani zato, ker je njihova uporaba tehnično in gospo­ darsko zanimiva, a jih naša projektiva in operati­ va vse premalo upošteva. Za te betone, čeprav raz­ lične po sestavi in uporabi, je značilno, da dose­ gamo njihove lastnosti predvsem s pravilno gra- nulometrijo mineralnega agregata. 1.0. ENOZRNATI BETON Enozrnati beton imenujemo beton, katerega mineralni agregat vsebuje v glavnem zrna ene sa­ me frakcije, in ki ima med čimbolj točkovno zlep­ ljenimi zrni primeren odstotek votlin, kar bistve­ no vpliva na fizikalne lastnosti. Ker pa je pravilna sestava vsakega betona odvisna od njegove upora­ be, moramo najprej ugotoviti, za kake namene upo­ rabljamo posamezno vrsto betonov. 1.10. Smotrna uporaba enozrnatega betona Enozrnati beton lahko posebno smotrno upo­ rabimo za zunanje in nosilne stene stanovanjskih ali bivalnih prostorov, ker imajo take stene vse lastnosti, ki jih zahtevamo, npr. od opečnih zidov, in to: primemo nosilnost za vse možne obremenit­ ve, ustrezno toplotno in akustično izolacijo, tran­ spiracijo vlage, toplotno akumulacijo, lahko izved- Avtor: Anton Umek, dipl. gradb. inž., Ljubljana, Trnovo 7 ANTON UMEK bo instalacijskih reg in ne nazadnje ceno, ki je niž­ ja od cen običajnih izvedb. Lahko pa ga s pridom in poceni uporabimo pri izvedbi ograj, drenažnih jaškov, za drenažne kanalske stene in za razne fil­ tre industrijskih naprav. 1.20. Lastnosti enozrnatega betona Prostorninska teža strnjenega, naravno zračno vlažnega, enozrnatega betona se giblje v mejah 17 do 20 MN . m-3. Je torej nekoliko težji od opečne­ ga zidu v apneni ali podaljšani malti. Porušitvena tlačna trdnost v stenah in slopih (v kocki je višja) je med 44 in 98 MPa . 10~2. Pri trikratni varnosti je dopustna obremenitev 15 do 33 MPa . 10-2, to­ rej znatno večja od dopustne obremenitve opečne­ ga zidu v apneni pa tudi cementni malti. Zato so možne nearmirane izvedbe do višine ca. 55 m, to­ rej 15 do 16 etaž. Stena iz enozrnatega betona je manj elastična od opečnega zidu enakih dimenzij in bi zato imela manjšo potresno varnost. Ker pa lahko tako steno zelo enostavno in poceni, na vo­ galih pa tudi diagonalno na smer stene armiramo, je porušitvena potresna varnost primerno dilati- ranih sten v vsakem primeru večja od opečnega zidu. 1.21. Toplotna izolacija Toplotna izolacija je odvisna od koeficienta to­ plotne prevodnosti in od narave vlage materiala. Pri računu toplotne prevodnosti opečnega zidovja upoštevamo običajno med W/mK — 0,7 (notranje zi­ dovje v apneni malti) do W/mK = 0,875 (zunanje zidovje v podaljšani ali cementni malti). Na podla­ gi raziskav prof. dr. Z. Kostrenčiča: Laki beton, Tehnička knjiga Zagreb, 1950 pa znaša W/mK za mineralni enozrnati beton, odvisno od prostornin- ske teže, frakcije in lege stene v objektu W/mK = — 0,60 do 0,70. Koeficient toplotne prevodnosti je zato znatno ugodnejši kakor pri opečnem zidu ka­ kršnekoli izvedbe in lege v objektu, kar je dopust­ no smotrno uporabiti pri projektiranju in izvedbi objektov z enozrnatim betonom. Naslednji račun je izveden za zunanjo steno iz enozrnatega betona frakcije 0,004 do 0,008 m, debeline 0,38 m, alterna­ tivno za izolacijski zunanji omet ter za zunanji opečni zid iste debeline v podaljšani malti. 1.211. Stena iz enozrnatega betona W/mK betona — 0,64 W/mK opečnega zidu in ometa zunaj = 0,875 koeficient toplotnega prehoda iz zraka na ste­ no W/m2K = — - 0,086 1,163 ometa znotraj = 0,70 W/mK ometa znotraj = 0,70 W/m2K = koeficient prevodnosti di do dn so debeline plasti v m ----------- = W/m2 K + ---- —----+ ----- —---- + . . . W/m2 K Wi/m K Ws/mK 1.23. Transpiracija Transpiracija skozi steno je funkcija porozno­ sti stenskega materiala. Pri opečnem zidovju znaša poroznost najmanj 10, a največ 20 prostorninskih odstotkov. Poroznost stene iz enozrnatega betona pa najmanj 20, a največ 30°/o celotne stenske prostornine. Moramo seveda upoštevati, da soraz­ merno majhne pore zidakov in malte bolje odva­ jajo vlago, kakor to more enozrnati beton prek svojih večjih por, kljub temu pa »diha« stena iz enozrnatega betona, če je ustrezno ometana, v ce­ loti bolje od opečnega zidu v apneni, zagotovo pa v cementni malti. 1.24. Izvedba instalacijskih reg dn W„/mK + W2/m K za običajni omet 1 W/m2 K + 0,086 = 0,8295, « . . . , 0,38 , 0,02 , 0,03 ,0,086 + — — + — ---- + —------+ 0,64 0,70 0,875 Wm2 K = 1,208 za izolacijski omet zunaj (npr. s perlitom) W/mK = = 0,35 W / m - K - O . O S S + i i + M l + M . 0,64 0,70 + 0,086 = 0,8809 1,163 W/m2 K = 1,134 0,35 1.212 Zid iz opeke debeline 38 cm v podaljšani malti W/mK zidu zunaj = 0,875 0,38 , 0,02 0,03 Wm2K = 0,086 ■ + 0,875 0,70 0,875 = 0,6680 W/m2 K = 1,494 + 0,086 Z zunanjim izolacijskim ometom bi dobili: 1,385 kcal W/m2 K Glede na prepotrebno varčevanje s kurivom kakršnegakoli izvora se priporoča, da naj ne bo prevod toplote 1,163 W/m2 K večji od 1,163, čemur stena iz enozrnatega betona skoraj ustreza, opečni zid enake debeline pa ne. Zid iz modularnih zidakov debeline 29 cm ima približno enako toplotno izolacijo kakor zid iz opeke n.f., debeline 38 cm, njegova mehanska od­ pornost in toplotna akumulacija pa sta bistveno manjši. 1.22. Toplotna akumulacija Sposobnost toplotne akumulacije bo večja od toplotne akumulacije opečnega zidu, ker je ta pre­ mo sorazmerna prostorninski teži materiala. Večja bo torej v razmerju 1800 :1600 ali 2000 :1800, približno 1,1-kratno. Izvedba instalacijskih reg pa tudi dimovodov je enostavna, saj lahko že v projektu predvidene keramične dimovode in vložke za vse rege vložimo že v opaž, s čimer odpade kakršnokoli klesanje, če sta projekt in izvedba točna. 1.25. Akustična izolacija Akustična izolacija skozi material je obratno sorazmerna teži, a je odvisna tudi od poroznosti materiala. Če se bo akustična izolacija stene iz enozrnatega betona v primerjavi z opečnim zidom zaradi večje teže in manjše elastičnosti pri isti dimenziji zmanjšala, se bo povečala zaradi večje poroznosti. V celoti pa gotovo ne bo slabša. Pripo­ ročljivo pa je steno medetažno izolirati, npr. s tenko folijo stiropora, polsti ali drugega primernega izo­ lacijskega materiala. Če pa želimo stene, za primer katastrofalnega potresa zavarovati proti horizon­ talnim pomikom, lahko stik stene in stropa skozi izolacijo sidramo z betonskim jeklom ustreznega profila in števila. Vzidava oken in vrat je prav tako v steni enostavnejša kakor v zidu. Zaradi natančnosti iz­ vedbe pa ni priporočljivo vložiti podbojev že pred betoniranjem v opaž. Prav pa je, da vbetoniramo sidrne čepe. Preklade (vratne in okenske) so lahko kar iz enozrnatega betona, če armaturo pred polo­ žitvijo prevlečemo s plastjo cementne malte. Naj­ boljše pa je, če dno preklad izvršimo iz betonskih prednapetih pasnic. 1.3. Izvedba Enozrnati beton lahko izvedemo iz ene frakcije mineralnega agregata, npr. 4/8 ali 8/16 m . 10—3, pri čemer je frakcija 4/8 zaradi večjega števila votlin na enoto debeline toplotno ugodnejša, a je tudi pri istem vodocementnem faktorju bolj žitka, kar ni nepomembno pri vgrajevanju. Namesto mineralnega agregata lahko s pri­ dom uporabimo zdrob in vseh vrst keramičnih od­ padkov, pa tudi penjene ali trdo hlajene žlindre zadostne trdnosti zrn. Prav tako je uporabljiv na­ ravno penjeni mineralni agregat, kakor porfirni andezitni ali bazaltni tuf, travertin ali apnena siga. Uporaba takih materialov je le vprašanje cene na­ bave in transporta. Enozrnate frakcije popolnoma brez drobnih frakcij so težko zgostljive in cementno lepilo se neustrezno lepi na zrnih, posebno če so zrna stekle­ no gladka. Zato je količina 3 do 5 °/o frakcij od 0,1 do 0,25 m . 10—3 ugodna. To količino drobnih frakcij pa vsebujejo skoraj vedno frakcije 4/8 in 8/16 iz naših separacij. Pri drobljenem materialu pa je še bolj ugodno kakor pri materialu iz napla­ vin, če smo enozrnati beton mešali intenzivno. (Glej G. V. 5/72) V nobenem primeru ne smemo enozrnatega betona vgrajevati s pomočjo vibracije. Dobili bi na dnu opaža prekomerno količino cementne kaše, višje pa zrna, ki bi bila pretanko obdana s ce­ mentnim lepilom. Enozrnati beton moramo za zgo­ stitev tolči v plasteh, ne prek 25 m . 10—2 debeline, z lahkimi tolkači, ki so lahko tudi električni ali pnevmatični, če njihova frekvenca ni večja od 750 u/min. Zlasti pa pazimo na to, da konsistenca cementnega lepila samega ni manjša, kakor zah­ teva JUS BC 1010, odst. 3,4051. Tudi površinska vlaga agregata ne sme biti večja, kakor je potrebno za normalno konsistenco NK (Gradb. Vestnik 2/3 76, str. 35 do 38) in račun sestave enozrnatega betona v odstavku 1,5 tega spisa. 1.4. Cena Glede stroškov za enoto mere je seveda nemo­ goče navesti kake splošno veljavne cene, ki so vedno odvisne od transportnih razdalj, in s tem stroškov vseh sestavin in pripomočkov. Celotni stroški za enoto bodo ugodnejši za beton, če bo mesto uporabe bliže gramoznicam in cementarnam ali pa ugodnejši za opečni zid, če je mesto uporabe bliže opekarnam in apnenicam. Vsekakor pa velja: betoniranje je vedno cenejše od zidanja. Surovine za beton so znatno cenejše kakor za opečno izved­ bo. Pač pa potrebuje beton opaže, ki so racionalni le pri montažni izvedbi s ploščami velikih forma­ tov, ki pa so danes že v inventarju ne le velikih, temveč tudi manjših podjetij. 1.5. Račun trdnosti slopov in sten iz enozrnatega betona Vzemimo primer enozrnatega betona frakcije 4 do 8 m . 10~3 iz savskih separacij, 1,5 kN cementa Z 45 in 77 lit vode (absolutna količina, v kateri je naravna vlaga agregata všteta). 1.51. Cement je imenske kakovosti Z 45 in po­ trebuje za normalno konsistenco pc = 26,5 °/o JUS B.C1010 str. 11 točka 3,4051 1.52. Agregat frakcije 0,004 do 0,008 m iz na­ plavin je iz ene ljubljanskih separacij. Gostota mineralnega skeleta A = 0,63. A lahko ugotovimo na aparatu G. V. št. 2/3/76 st. 40, odst. 18,00. Tako ugotovljena gostota mineralnega skeleta je v skla­ du s splošnimi raziskavami enozrnatih frakcij. 1.521. Potreba po vodi i0va je računsko pri­ bližno, a dovolj natančno ugotovljiva s postopkom po viru A. Umek: Brojčano određivanje kvaliteta betona i bet. komponenata, 1962. Bolj natančno in vedno zanesljivo dobimo potrebo po vodi z ekspe­ rimentom in aparatom (G. V. 2/3-76, str. 36 do 38). Računsko dobimo: 0,06 - 10lova = —— = 0,245 lit./100 N 1/6 1.522. Specifična površina »sp« je najhitreje ugotovljiva po novem postopku (G. V. 2/3-76 str. 43, formula 18): iosp = 210 (ioVa — 0,150) A3 V navedenem primeru z računom: iosp = 2 1 0 (0,245 - 0,150) 0,633 = 5m2/100N Isto dobimo iz tabele 19,20 — I/(G. V. 2/3-76, str. 41 ali iz grafikona 19, 20-1, str. 46). 1.523. Kakovostni količnik »ka« po istem viru iz tabele 19,20 — II str. 42 ka = 0,887 Isto dobimo iz grafikona 19,20 — 1 str. 46, seveda pa tudi iz teor. računa po formuli (19) str. 43, ki je bila osnova za izračun tabele in grafikona. 1.53. Gostota betona Za navedeni material dobimo naslednje pro- storninske teže: agregat: ya — 27 kN • m-3 cement yc = 31 kN • m~3 (za cement moramo upo­ rabiti spec. težo) voda jv = 10 kN • m-3 Iz sestave izračunamo gostoto: A = 17,00 kN = 630 1/m3 C = 1,50 kN = 48 1/m3 V - 0,77 kN = 77 1/m3 B = 19,27 kN = 755 1/1000 1 y kot decimalni ulomek 0,755 Prostorninska teža zračno suhega betona po kon­ čanem strjevanju bo za ca. 500 N/m3 manjša, torej ca. 18,80 MN/m3 V = (A ■ va : 10 + C • Vc) k = (1700 • 0,245 : : 10 + 150 • 0,265) 0,95 = 77,3 = 77 1 1.531. Absolutno količino vode za konsistenco k = 0,95 (k pomeni konsistenco) dobimo po formuli: 1.532. Vodocementni faktor (v : c) v :c =77:150 = 0,513 1.533. Vpliv gostote na trdnost betona »v;« 7 = 0,755, 1V y = ------------------------- 1()2,4 (1 — 0,775) 0,289 kar dobimo tudi iz tabele 10,20 — 1. (str. 32, G. V. 2/3-76). 1.54. Tlačna trdnost enozrnatega betona B (v kocki) Ker smo izračunali ali ugotovili vse potrebne parametre, lahko izračunamo normno tlačno trd­ nost tako setavljenega enozrnatega betona po for­ muli (5) (G. V. 2/3/76 str. 47): B = bk • Z - ka ■ v y _ 4 . 45 • 0,887 • 0,289 _ 46,2 10 skupaj 100 °/o . . . 100 % (glej »Brojčano određivanje« str. 16, slika 12!) Računsko, a bolj natančno eksperimentalno na aparatu, bomo dobili: A = 0,74 i»Va = 0,345 10SP = 210 (va - 0,150) A3 = 210 • 0,195 ■ 0,405 = = 16,6 m2 ka = 0,956 iz tabele 19,20 (Gradbeni vestnik 2/3-76, str. 42 in 43). Zaradi A = 0,74 sme biti v vidnem betonu največ 2601/m3 cementnega lepila, bolje pa 2 % manj, torej 2401/m3. Zato je gostota y = 0,98 in v 7 = 0,8954. Vzemimo, da znaša k = 0,9. Cementno lepilo bo zato sestavljeno: c + v = c + cpk : 100 = c (1 + 0,27 • 0,9) = = c ( l + 0,243) 1. Spec. teža lepila: 1 absolutni liter cementa 31 N voda 3,1 . 0,243 7,53 N 38,75 N za 1,753 1 = = spec. teža cementnega lepila 38,75 :1,753 = 22,1 kN/m3. Za 98 °/o zapolnitev medprostorov po­ trebujemo 240 1 lepila. Agregata lahko vgradimo 0,74 . 27,00 = 20 MN . m-3. Da dobimo beton s kon- stanco k—0,9, mora imeti agregat 2000 . iva . 0,9 površinske vode, tj. 2000 . 0,0345 . 0,9 — 62 1. Ce­ mentnega lepila s k = 0,9 potrebujemo torej 240 - 62 = 178 1. 178 lepila bo tehtalo 178 . 2,21 = 3,93 kN. Od tega: C + V = 393, V - 0,243 C C je zato 393 : 1,243 = 3,16 kN in V = 77 1. Tako dobimo zahtevani vodocemntni faktor le­ pila 0,243. Zaradi površinske vode agregata seveda to ni vodocementni faktor betona. Skupna sestava: agregat, ostro pran 0,125 do 4,0 m . 10~3 29 %> 58,0 kN suhe tež. 4.0 do 8,0 m . 10~3 9 % 18,0 kN suhe tež. 8.0 do 16,0 m . 10~3 62 °/o 12,40 kN suhe tež. 20,00 kN suhe tež. cement 3,16 kN voda v celoti 62 + 77 1,39 kN beton 24,55 kN/m3 vodocementni faktor betona 139 : 316 = 0,44 Kontrola konsistence: Voda dejansko 139 1 Za normalno konsistenco NK potrebujemo: 2000 . 0,0345 + 316 . 0,27 = 154,3 1, k = 139 :154,3 = 0,90 Kontrola gostote y A = 2000 : 2-7 = 7401 C = 316:3,1 = 1021 V = 139:1,0 = 139 1 981 1/1000 1 Pogoji konsistence in gostote za dober vidni beton so torej izpolnjeni. Pričakovano trdnost do­ bimo iz formule (5) (G. V. 2-3/76, str. 47): bk . Z . ka . v v 4 . 35 . 0,956 . 0,895 R — = ; ' =10 moramo s cementom in vodo zapolniti: 220 — 65,6 = 154,4 1 ali 154,4 . 21,65 = prinese obravnavani agregat v beton: 2000 . 0,0345 . 0,95 = 65,6 1 vode. S čistim cement­ nim lepilom konsistence 0,95 pNK moramo torej zapolniti: 220 - 65,6 = 154,4 1 ali 1 5 4 4 .21,65 = = 3,345 kN teže. Od tega bo cementa 3,345 : 1,256 = = 2,66 kN in vode 266 . 0,256 = 68,5 1. Vodoce- mentni faktor lepila (v : c) = 0,256, kakor zahteva­ no. Celotna voda v betonu 65,6 + 68,5 = 134,1 1. Vodocementni faktor betona (v : c) = 134,1 : 266 = = 0,504. Sestava takega betona je naslednja: A 20.000 N 740 1 C 2.660 N 861 V 1.340 N_________ 1341 B 24.000 N . m“ 3 960 1/10001 Sestava ustreza zahtevanim pogojem. Osem- indvajsetdnevna trdnost kock B = 33,70 N . m-4, seveda iz računa kakor zgoraj, a s številkami, ki ustrezajo temu zgledu. Kakor je razvidno, je marka betona še vedno visoka vendar gostote in konsistence ne smemo več zniževati, če hočemo dobiti dober vidni beton. Po­ stopek računa za vidni beton nam tudi pokaže, da tak beton ne moremo receptirati samo po postop­ ku, ki je prikazan v članku v G. V. 2-3/76, temveč moramo najprej zadostiti pogojem gostote in kon­ sistence, ki jo zahteva vidni beton, iz teh zahtev izračunati sestavo in nato pričakovano trdnost. Parametri betonske trdnosti niso medsebojno neod­ visni, zato moramo izbrati kot nespremenljivke le tiste parametre, ki jih brezpogojno zahteva beton določenih kakovosti, v primeru vidnega betona — gostoto in konsistenco. Vidni beton lahko tudi prevlečemo s tanko plastjo prosojnega laka, ki je odporen proti atmos- ferilijam in primeren za oplesk betona in naravne­ ga kamna. S takim premazom ne kršimo načela, da vidnega betona ne smemo naknadno mehansko ob­ delati, kontrast vidnih površin pa vendar izdatno povečamo. Izredno lep zgled vidnega betona je stopnišče v TSŠ v Miinchnu. 2.3. Uporaba Vidnega betona ne moremo uporabiti za fasa­ de, ker je izolacijska sposobnost takega betona praktično enaka kakor pri navadnem betonu, torej pri vseh možnih debelinah sten premajhna. Ker pa moramo toplotno izolacijo vedno razporediti na zunanji strani sten stanovanjskih in bivalnih pro­ storov, tam vidnega betona ne moremo uporabiti. Primeren pa je za stene, stebre, stopnice v notra- nojosti objektov, za oporne zidove in zunanje stop­ nice in stopniščne ograje za cvetlične posode itd. Uporaba vidnega betona je zaradi visoke cene (na­ tančen opaž in zahtevna sestava) ekonomsko opra­ vičljiva le tam, kjer želimo doseči določen optičen učinek. S pridom pa lahko iz vidnega betona izde­ lamo fasadne plošče, seveda, če je pritrditev na dovolj izolirani zid izvedena tako, da je med plo­ ščami in zidom ustrezna in ventilirana zračna plast, ker bi sicer dobili na neposrednem stiku zidu in plošče kondenzno območje. Vidni beton je vedno odporen proti padavinam, proti menjavi toplote in mraza tudi v premočenem stanju, zato je neomeje­ no trajen. Za obarvane vidne betone moramo raču­ nati, da bodo sčasoma izgubili kontrastnost povr­ šin, če bodo izpostavljeni atmosferilijam. 2.4. Končna pripomba Skrajni čas bi bil, da prenehamo »opremljati* naše najbolj reprezentančne trge in ceste z »vid­ nim betonom«. Seveda je stvar arhitekta, da da zidovom, cvet­ ličnim posodam in podobnem ustrezno in dopad­ ljivo obliko, vendar pa mu mora betonski tehnolog, če se arhitekt odloči za neobdelano površinp, nuditi primeren recept za tak beton. Operativa pa se mora seveda izvedbenih predpisov držati. .-..J -1 !\ I j I i"\ " : ' 3.0. ČRPLJIVI BETON Uspešno lahko črpamo le betone določene kon- sistenčne stopnje z določenim granulometričnim sestavom njihovega agregata. Ker pa je vgrajeva­ nje betona s črpalko v številnih primerih gospodar­ sko zelo zanimivo, bomo z naslednjim pokazali, kakšne lastnosti mora imeti beton, da ga je možno uspešno transportirati od mešalca do mesta vgrad­ nje brez težav s črpalko. Črpljivi beton, ki ga izpod betonirke s črpalko lahko transportiramo do 80 m daleč in do 20 m visoko, je prav zaradi tega, ker teče od mesta me­ šanja do mesta vgraditve brez vsakega preklada­ nja enakomerno (seveda s pulziranjem, ki ga pov­ zroča črpalka) in brez zastojev, glede na stroške transporta zelo ekonomičen, četudi zahteva pogon črpalke nekaj več toka kakor transport z dvigali. Vračunati je treba seveda tudi znatno izrabo cevi, kljub temu pa je tak način transporta še vedno med najcenejšimi. Ugovor proti črpanju pa je bil, da mora biti beton, da poteka črpanje brez začep- ljenj, sorazmerno »mehek«, kar zahteva več ce­ menta za isto trdnost. To nesporno neugodnost lah­ ko izravna skrbno izbrana sestava sveže mešanice in moderna konstrukcija betonske črpalke, ki omo­ goča konsistenco do 0,95 NK, torej le rahlo pla­ stični beton. Prav ta konsistenca pa je optimalno vgradljiva z vibratorji visoke frekvence. Da pa bo­ mo dosegli to konsistenco za zahtevano marko be­ tona z ustreznimi količinami cementa, moramo upoštevati pri sestavi sveže betonske mešanice na­ slednje: 3.10. Priporočljiva sestava: 3.11. Cement: Izbrali bomo cement visoke ak­ tivnosti Z, z majhno potrebo po vodi p%>. Seveda so cementi višjih znamk fineje mleti, vendar lahko cement Z 35 s p 27 °/o dobimo normalno, brez spe­ cialnega naročila iz naših cementarn. Tak cement pa za črpljivi beton še dobro ustreza. 3.12. Agregat: Izbrali bomo agregat iz naših separacij, ki izkoriščajo naravna rečna prodišča, ki pa mora biti čim bolj ostro pran, da je odstotek frakcij pod 0,000125 m minimalen. Granulometrič- na sestava (iz več frakcij) naj bo v skladu z našimi predpisi med linijama EMPA in Fuller, bliže EMPA liniji ali pa, kar je skoraj isto proti A liniji po DIN. Granulometrija po EMPA ali DIN daje pri isti količini cementa in vode beton, ki je zaradi majhne žitkosti težko vgradljiv. Agregati po EMPA ali DIN zrnavosti so seveda uporabni, najugodneje pri istem proporcu A : C : V pa je zrnavost po Fauryju, in to s Fauryjevem A členom A = 27 100« Log mtrilo in s členom B (R : D) - 0,75 ’ ki ustreza okoliščinam na mestu vgraditve (glej Brojčano određivanje, str. 16). S tem natančnim priporočilom seveda ni re­ čeno, da bi morali agregat za črpljivi beton sestav­ ljati z laboratorijsko natančnostjo. Iz razpoložlji­ vih frakcij, katerih največja naj nima maks. zrno prek D = 0,032 m, sestavimo mešanico z zrnavo- stjo, ki se bo približala zrnavosti po sliki 3,12 — 1 Slika 3,12 — 1. Če pa bi na objektu potrebovali zaradi gostote ar­ mature in dimenzij gotovega betona Dmaka. < < 0,032 m, se je ravnati po Caquotovih kriterijih (Broj. određivanje, str. 17). Podrobno razlago Caqutovih kriterijev najde­ mo v knjigi: J. Faury: Le beton, Influence de ses consituants inertes, Dunod, Paris 1953. Knjiga je izšla v Beogradu v srbohrvaškem prevodu. Praktično bomo sestavili agregat, ki bo pri­ meren za črpljivi beton iz štirih frakcij tako: frakcija do 0,004 m s čim manjšo količino zrn pod 0,000125 m 27 */» frakcija 0,0004 do 0,008 m 12 °A> frakcija 0,008 do 0,016 m 21"/» frakcija 0,016 do 0,032 m 40 °/o skupaj 100 °/» Pri tem pa moramo upoštevati, da se gornji odstotki nanašajo na suhe frakcije in da je treba različno naravno vlago frakcij upoštevati prav tako kot skoraj vedno navzočnost podmernih zrn v po­ sameznih frakcijah. 3.20. Dosegljive tlačne trdnosti črpljivega betona 3.21. Ugotovitev kakovostnih faktorjev agregata za črpljivi beton Kakovostne faktorje agregata najbolj natanč­ no določimo eksperimentalno po metodi in z apa­ ratom, ki sta razložena v G. V. 2-3/76. Vendar je uporaben tudi računski način, ki ga dajemo z na­ slednjo razpredelnico: Račun specifične površine »sp« in potrebe po vodi »va« za agregat po sliki 3,12 — 1. Naslednja tabela je izdelana v mm in ne v m, ker je originalen posnetek po citirani knjigi. Z gornjo razpredelnico smo dobili na račun­ ski način, s predpostavko, da so zrna krogle in brez upoštevanja površinske strukture: iosp — 11,99 — 12 ma in ioVa = 0,313 = 0,311, kar približno ustreza tudi eksperimentalnim ugo­ tovitvam. Poleg tega smo eksperimentalno ugoto­ vili A = 0,72. Iz tabele 19,20 — II dobimo ka = 0,946, Grad­ beni vestnik 2-3/76.Slika 3,12 — 1 Razpredelnica 1 Frakcije Sred. prem. Teže 6 0,06 lOsp 10va v mm ŝr. — + 1 v kp 2,7 . d6r. v m2 V 1 do 0,125 0,088 0 — — — — 125/0,25 0,177 0,40 12,55 0,1425 5,02 0,057 0,25,/0,5 0,345 0,42 6,27 0,1080 2,63 0,045 0,5/1 0,107 0,48 3,14 0,0713 1,51 0,034 1/2 1,414 0,55 1,57 0,0502 0,86 0,028 2/4 2,828 0,86 0,79 0,0357 0,68 0.031 4/8 5,657 1,19 0,39 0,0252 0,46 0,030 8/10 11,314 2,13 0,20 0J1178 0,43 0,038 16/32 22,627 3,97 0,10 0,0126 0,40 0,050 kp 10,00 10SP = 11,99 m2 0,313 = 10va Črpljivi beton bomo pri vgraditvi zgostili na y — 98 ®/o, kar nam da vy = 0,895, a zahteva za gostoto mineralnega skeleta A '% 0,72 2601 ce­ mentnega lepila za 1 m3 vgrajenega betona. 3.22. Račun marke betona B Za obravnavani zgled želimo doseči B = 450 9,81 . 104 Pa. Po enačbi (6), Gradbeni vestnik 2-3/76, str. 34 potrebujemo za to kakovost naslednji vodocement- ni faktor: (v : c) = log bk . Z . ka . log 4 . 35 . 0,946 . 0,895 45 vg 0,422 Količino cementa, ki jo potrebujemo za 100 N agregata in za konsistenco k = 0,95, dobimo iz enačbe (22), Gradbeni vestnik 2-3/76, str. 45: (v : c) _ p k 100 0,31 0,422 0,95 - 0,27 = 17,8 N v = c (v : c) =1,78 . 0,422 = 0,751 Sestava črpljivega betona bo torej: a = 100,00 kN : 27,0 3,700 1 c = 17,80 kN: 31,0 0,575 1 v = 7,51 kN : 10,0 0,7511 pore 2 °/o 0,1001 beton 125,31 kN 5,1261 Da dobimo 10001, tj. 1 prostorninski meter vgrajenega betona, moramo gornje prostornine po- množiti z množiteljem 1000 : 5,126 = 195 in dobimo: A = 3,700 . 195 = 722,0 1 . 2,7 = 19.500 N C = 0,575 . 195 = 112,0 1 . 3,1 = 3.470 N V = 0,751 . 195 = 146,5 1 pore 0,100 . 195 = 19,5 1 - 1.465 N beton = 1000,0 1 24.435 N . m“ 3 Absolutna prostornina cementnega lepila je torej 258,5 1, kar dovolj natačno izpolnjuje postav­ ljeni pogoj. 3.23. Kontrola konsistence Za normalno konsistenco NK potrebujemo vo­ de: A . va + C. p : 100 = 1950 . 0,031 + 347 . 0,27 = = 60,4 + 93,7 = 154,1 Dejanske vode je v mešanici 146,51. Konsi- stenčni faktor je torej k = 146,5 : 154,1 = 0,95, kar smo zahtevali kot mejo za dober črpljivi beton. Z gornjo sestavo sveže mešanice smo izpolnili vse po­ goje za beton, ki bo brez začepljenja tekel skozi črpalko in dosegel visoko marko B = 45 že s 3,47 kN/m3 navadnega cementa Z 35. 3.30. Uporaba črpljivega betona Črpljivi beton lahko uporabimo za vse vrste konstrukcij, tudi za napeti beton, zlasti za visoke marke betona. Za zelo visoke marke betona bomo seveda uporabili tudi višje znamke cementa, npr. Z 45. Zaradi nujnosti, da za črpljivi beton upora­ bimo le agregat brez mikrofrakcij pod 0,000125 m, kar nam daje nizko gostoto mineralnega skeleta, moramo računati za nižje marke betona seveda z nižjo gostoto 7, ker bi sicer porabili na m3 preveč cementa, vseeno pa bo tudi pri gostoti y = 0,96 in celo 0,94 še vedno dovolj cementnega lepila, da ar­ matura ne bo korodirala. 4.0. BETON BREZ FINEGA (no fines concrete) Beton brez finega je strogo vzeto beton brez mineralnih zrn pod 0,001 m, pri čemer so zrna di 0,001 m do Dmaks. količinsko razporejena, tako da dobimo kljub izpadu zrn pod 0,001 m še vedno maksimalno možno gostoto mineralnega skeleta A- Tak agregat pa bi iz naših separacij le težko do­ bili, ker večinoma ne razpolagajo z res dobrimi hi- droseparatorji. Z ostrim pranjem bomo odstranili le delno frakcije do 0,0005 m, ostala pa bodo zrna od 0,0005 do 0,001 m. Hidrosepariranje je precej drago. Industrijsko suho sejanje zahteva predhod­ no sušenje drobne frakcije, kar že zaradi stroškov onemogoča širšo uporabo. Preostaja še možnost se­ janja drobne frakcije pod zelo močnim vodnim curkom na sitih iz gumija, ki so za ta namen ust­ rezno napeta. Take naprave pa pri nas nimamo. Zato se bomo zadovoljili tudi za beton brez finega z agregatom, ki ga lahko dobimo ostro pranega iz naših separacij, kakršnega smo že uporabili pod točko 3,0 za črpljivi beton in katerega zrnavost pri­ kazuje slika 3,12 — 1. 4.40. Beton: Konsistenca NK, k = 1,0. Za to konsistenco po­ trebujemo vode: V = 1945 . 0,31 : 10 + 200 . 0,27 = 60,5 + 54,0 = = 114,51 (absolutna količina) v : c = 114,5 : 200 = 0,573 4.41. Gostota sveže vgrajenega betona: A = 19,450 kN : 27 720 I C = 2,000 kN: 31 64,5 1 V = 1,145 kN: 10 114 ̂1 B = 22,595 kN 899,0 1/1000 1 4.10. Uporaba betona »brez finega« Beton brez finega lahko uporabimo za stene stanovanj in bivališč, kjer želimo imeti ustrezno mehanično odpornost in hkrati zadostno prevod­ nost vlage, ob ekonomsko utemeljeni ceni kon­ strukcije, pri čemer pa je prepuščena potrebna to­ plotna izolacija drugi možni izvedbi. Izolacijski ometi, izolacijske fasadne plošče so izvedene tako, da ne nastanejo rosišča. Primeren pa je tudi za dve ali triprekatne zidake za fasadno zidovje, če je to­ plotna izolacija zadostna. V Ljubljani obstaja 5 stolpnic (Hrvaški trg, Pražakova in Prežihova uli­ ca) ter 2 stanovanjska objekta (Prežihova in Ein­ spielerjeva ulica), katerih zunanje in notranje no­ silne stene so zidane iz žlindrinih zidakov in pol­ njene z betonom brez finega. Dva tako izvedena slopa v naravnem merilu sta bila v ZRMK preiz­ kušena glede na nosilnost, toplotno izolacijo in na transpiracijo vlage, pri čemer je bilo ugotovljeno, da tako izvedene stene v vseh pogledih ustrezajo. Objekte sta izvršila deloma Gradis deloma Tehni­ ka in obe podjetji sta dali znaten popust za tako izvršitev proti vsaki drugi možni izvedbi. Navede­ ni objekti obstajajo sedaj prek 16 let in ni bilo no­ benih pritožb niti pri investitorju niti pri stano­ valcih. Zato lahko upravičeno ugotavljamo, da je taka izvedba ne le poceni, temveč tudi tehnično povsem zadovoljiva. Poglejmo lastnosti takega betona z agregatom kakor za črpljivi beton, vendar s skromno mero cementa in s čim večjo poroznostjo sten. 4.20. Agregat: Kakovostne količnike agregata povzamemo iz odstavka 3,0: iosp = 12 m3, ioVa = 0,311, A = 0,72, ka = 0,946 . količina agregata 0,72 . 2700 = 19,450 kN . m“ 3 gostota: 899 1/1000 1, y ~ 89,9% ali 0,899 kot decimalni ulomek; vpliv gostote v y = 0,565 4.42. Trdnost betona brez finega po gornji sestavi: B = 4,0 . 45 . 0,946 . 0,565 100,573 = 257 . 9,81 . 104 Pa Poroznost svežega betona 10,1 %. Poroznost dokončno strjenega betona: V betonu, ki ni izpostavljen padavinam, pač pa normalni zračni vlagi našega podnebja, ostane do 5 % betonske prostorninske vode, ki je bila vne­ sena v svežo mešanico, torej do 50 1 na prostornin- ski meter. Kemično veže cement okoli 18 °/o vode na težo cementa. Preostala voda pa se izsuši in v lepilu ostajajo mikropore. V primeru po gornjem računu: 114,5 — 50 — 200 . 0,18 = 28,5 1/m3 mikropor. Celotna poroznost našega betona bo torej: 101 + 28,5 = 129,5 1 ali 12,95 °/o Skozi te pore pa dobimo vsekakor zadostno transpiracijo vlage iz notranjosti prostorov, saj po­ roznost takega betona, kljub znatni trdnosti pri skromnem odmerku cementa ni manjša kakor pri dobrem zidu v apneni malti. Proti smotrni uporabi betona brez finega zato ne more biti nobenega ugo­ vora. Še večjo poroznost, a tudi še večjo trdnost od opečnega zidu bi dosegli z odmerkom cementa 150 kp . m-3. Ne smemo pa pozabiti, da je trdnost sten in slopov le približno dvotretjinska od trd­ nosti v normiranih kockah. 5.0. POVZETEK 4.30. Cement: Ker želimo kljub veliki poroznosti doseči čim višjo B, bomo uporabili Z 45 s p = 27 %>. Odmerek cementa 2,0 kN . m-3 . Z metodo prikazano v G. V. 2/3/76, lahko do­ sežemo pri poljubni vrsti betona vedno lastnosti, ki jih želimo doseči v konkretnem primeru. Nave­ deni štirje primeri pa nazorno pokažejo, da tega ne bomo dosegli le s praktičnim znanjem in iz­ kustvom, temveč je potrebno projektiranje oz. re- ceptiranje sestavin. Metodo lahko uporabimo z računanjem parametrov, kakor zgoraj pokazano, bolj natančno in vselej zanesljivo pa empirično z aparatom, ki je prav tako prikazan v G. V. Odme­ rek cementa in s tem ekonomičnost, odmerek vode in s tem trdnost pri konsistenci, ki jo zahteva do­ ločeni primer, sta tako različni, da brez projekti­ ranja zmesi ne moremo doseči v posameznih pri­ merih zahtevanih smotrov. Pri tem pa je še neza­ nemarljiva pravilna zrnavost uporabljenega agre­ gata. Projektiranje samo seveda zahteva tehnologa, izvedba po recepturi pa je nato tako enostavna, da jo naša operativa zmore brez dodatnega znanja in tudi brez dodatnih strojev ali postrojenj. Pojasnilo: Gornji članek je bil spisan 1. 1979. Ker pa po 31. 12. 1980 ni dovoljeno uporabljati starih označb za merske enote (Ur. list SFRJ št. 13, april 1976), UDK 666.97.03 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 (31) St. 1-2, str. 2—11 Anton Umek, dipl. gradb. inž. SESTAVA BETONOV Članek pokaže sestavo štirih različnih betonov, od katerih zahtevamo za vsakega zelo različne lastno­ sti zaradi različnih namenov uporabe. Pri tem mora­ mo vedno drugače, računsko ali bolje empirično, do­ ločiti količine cementa in vode, konsistenco in gostoto sveže zmesi in uporabiti prav tako zrnavost agregata, ki tem zahtevam ustreza. Iz navedenih primerov po­ stane jasno, da določene namene lahko vedno zadovo­ ljivo dosežemo le z doslednim projektiranjem sveže zmesi in nam izkustvo samo pri tako številnih možnih kombinacijah posameznih faktorjev ne more veliko pomagati. temveč izključno poimenovanja po mednarodnem sistemu »SI«, je bilo treba npr. enote kcal, Mp itd. spremeniti. Ves članek pa se opira na metode v knjigi »Brojčano određivanje« in na dopolnilne članke v G. V. iz let 1972, 1974 in 1976. Tamkajšnjih oz­ načb seveda ne moremo več spreminjati. Tako so nastale nekatere bistvene nejasnosti. Npr.: Označba »ka« (G. V. II — str. 76) po­ meni kakovostni faktor agregata in ni nobena enota v smislu SI. Prav tako pomeni označba »NK« v prejšnjih objavah normalno konsistenco in ne vrednosti N (Newton) ali K (Kelvin). Vljudno prosim bralca, da take in podobne nejasnosti, ki so nastale, ki pa so neizbežne, opro­ sti, saj so stare označbe uporabljene v objavah, starih deloma skoraj dve desetletji. Bralec pa bo lahko našel pravi pomen označb tega članka z uporabo članka dipl. inž. Ivana Jeclja (G. V. 11-12/1980, str. 241 do 247). UDC 666.97.03 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 (31) No. 1-2, p. p. 2—11 Anton Umek, dipl. gradb. inž. DESIGNING CONCRETES The paper presents the designing of four diffe­ rent kinds of concrete each of which is to have diffe­ rent qualities because of the different purposes of its use. Therefore the quantities of cement and water must be determined for each case by calculation or empiri­ cally and the consistency and density of fresh con­ crete as well as the grading of the aggregate best suited for the respective requirements are to be chosen. The examples given illustrate how it is always possible to achieve satisfactorily the goals set only by skilled designing of fresh concrete and that expe­ rience alone is of no use considering the great number of possible combinations of the individual factors. NOVO MESTO Zidane zgradbe v novem Pravilniku o tehničnih normativih za grajenje objektov visoke gradnje v seizmičnih področjih* UDK 624.92 + 624.131.55 (094) MIHA TOMAŽEVIČ 1.0. UVOD V Uradnem listu SFRJ št. 31 je bil dne 5. 6. 1981 objavljen novi Pravilnik o tehničnih norma­ tivih za grajenje objektov visoke gradnje v seizmič­ nih področjih, ki bo začel veljati leto dni po ob­ javi. V tem članku bomo obravnavali le tisti del Pravilnika, ki govori o zidanih zgradbah. Obrazlo­ žili bomo njegove zahteve za preračunavanje in dimenzioniranje zidanih zgradb na potresne obre­ menitve, ki so osnovane na dolgoletnih laboratorij­ skih preiskavah in analizah obnašanja zidanih zgradb pri potresnih obremenitvah. V novem Pravilniku je upoštevano priporočilo Evropske ekonomske komisije (EEC) iz leta 1978, ki pravi, naj se za preračunavanje konstrukcij v seizmičnih področjih uporabljajo metode mejnih stanj. Tako se v novem Pravilniku tudi za zidane zgradbe zahteva računsko preverjanje njihove sei­ zmične odpornosti na tej osnovi. 2.0. ZAHTEVE PRAVILNIKA ZA PRERAČUNAVANJE SEIZMIČNE ODPORNOSTI ZIDANIH ZGRADB 2.1. Splošne zahteve Pravilnik definira zidano konstrukcijo kot si­ stem nosilnih zidov v dveh pravokotnih smereh, medsebojno povezanih v višini togih stropnih kon­ strukcij s horizontalnimi vezmi. Pravilnik loči tri konstruktivne sisteme zidanih zgradb: — običajno zidovje, — zidovje povezano z vertikalnimi vezmi, — armirano zidovje. Pravilnik, razen konstruktivnih ukrepov, ki so posledica izkušenj, zahteva, da se seizmična odpor­ nost zidanih zgradb, ne glede na njihov konstruk­ tivni sistem, preverja računsko, kolikor je njihova višina v področjih VIII. in IX. stopnje seizmičnosti višja od P + 1 oziroma v področjih VII. stopnje seizmičnosti višja od P + 2. Istočasno Pravilnik na podlagi izvršenih računskih analiz seizmične od­ pornosti obstoječih sistemov zidanih zgradb tudi omejuje njihovo višino, pač glede na konstruktivni sistem in pričakovano stopnjo seizmičnosti pod­ ročja. Avtor: mag. Miha Tomaževič, dipl. gradb. inž., Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljublja­ na, Dimičeva 12. * Članek je bil podan kot referat na posvetovanju: »►Grajenje v seizmičnih področjih« v Budvi, 28. do 30. 9. 1981. Pravilnik na koncu zahteva — kar je prav tako novost — kontrolo kakovosti malte kot mate­ riala, ki bistveno vpliva na odpornost zidov na horizontalno obtežbo po statističnih metodah, pred­ pisanih v Pravilniku o tehničnih ukrepih in po­ gojih za beton in armiran beton. 2.2. Seizmična obtežba Pri preverjanju seizmične odpornosti zgradb se potresna obtežba določa po metodi ekvivalentne statične obtežbe: celotna seizmična sila v pritličju (prečna sila — base shear), ki deluje na zgradbo, je dana z enačbo: S = KG kjer je »K« celotni seizmični koeficient, »G« pa teža zgradbe nad pritličjem. Celotna porušna seizmična sila se dobi z mno­ ženjem gornjega izraza s faktorjem varnosti »V«, ki je po Pravilniku za zidane zgradbe enak: V = 1,5 Su = VKG Ce seizmično odpornost zgradbe definiramo s celotnim strižnim koeficientom v pritličju, je ta pri porušitvi zgradbe enak (ultimate base shear coefficient): BSC« = VK V novem Pravilniku je celotni strižni koefici­ ent definiran kot produkt različnih koeficientov, ki vsak zase nimajo fizikalno oprijemljivih vredno­ sti, med seboj pomnoženi in z upoštevanjem fak­ torja varnosti pa predstavljajo realne sile, ki de­ lujejo na zidane zgradbe v posameznih področjih intenzitete seizmičnosti: VK = V K« K s Kd, Kp Poleg faktorja varnosti V, ti koeficienti po­ menijo: K0 — koeficient kategorije objekta: K0 = 1,5 — za objekte I. kategorije, K0 = 1,0 — za objekte II. kategorije (sta­ novanjske zgradbe ipd.); Ks — koeficient intenzitete seizmičnosti področja* Ks = 0,025 za VII. stopnjo intenzitete, Ks = 0,05 za VIII. stopnjo intenzitete, Ks = 0,10 za IX. stopnjo intenzitete; K,t — koeficient dinamičnosti, ki za zidane zgradbe znaša praktično v vseh primerih, ne glede na vrsto tal, Kd =1,0; Kp — koeficient duktilnosti in dušenja. * V Pravilniku je kot merilo intenzitete seizmično­ sti še vedno uporabljena zastarela Mercalli-Cancani- Sieberg (MCS) lestvica. MODEL „D" P = 270kN P = 270kN oJrrsJc* Slika 1. Primerjava rezultatov preiskav modela z vertikalnimi vezmi in modela brez vertikalnih vezi Tako imenovani koeficient duktilnosti in du­ šenja je odvisen od konstruktivnega sistema zidov­ ja, predstavlja pa vpliv ukrepov ojačitve zidovja bodisi z armiranjem bodisi z vertikalnimi vezmi v primerjavi z zidovjem, izvedenim brez ukrepov ojačitve. Vrednosti koeficienta duktilnosti in dušenja so bile za različne konstruktivne sisteme zidanih zgradb izbrane na osnovi laboratorijskih preiskav: — vpliv vertikalnih vezi, vgrajenih na sti­ čiščih zidov, je bil preiskan na modelih zidanih zgradb v merilu 1 : 2. Preiskave, izvršene na dveh različnih modelih, so pokazale, da se je odpornost zgradbe z vgraditvijo vertikalnih vezi samo na sti­ čiščih zidov (vogalih zgradbe) povečala s faktorjem 1,16 (slika 1); — vpliv armiranja na povečanje nosilnosti zi­ dov je bil preiskan tako za primer armature v ho­ rizontalnih spojnicah zidu kakor tudi za primer obojestranskega oblaganja zidu z armiranobetonsko oblogo. V prvem primeru, ko je bil zid armiran s ho­ rizontalno armaturo v obliki stremen, položeno v horizontalne spojnice zidu (količina armature je znašala 0,075—0,175 %), se je odpornost osnovnega zidu povečala s faktorjem 1,16—1,55 (v poprečju 1,28). V primeru oblaganja zidu z bočno armaturo pa se je odpornost osnovnega zidu povečala s fak­ torjem 1,15—3,5 (v poprečju 1,83). Rezultati preiskav zidov s horizontalno arma­ turo so podani v tabeli 1, metem ko so rezultati preiskav zidov z bočnimi oblogami podani v ta­ beli 2. Po Pravilniku znaša koeficient duktilnosti in dušenja: Kp = 1,3 za zgradbe z armiranim zidovjem, Kp = 1,6 za zgradbe z vertikalnimi vezmi, Kp = 2,0 za običajne zidane zgradbe. Vrednosti celotnega strižnega koeficienta »VK«, ki za običajne zidane zgradbe predstavlja dejanske, nereducirane pričakovane seizmične sile so podane v tabeli 3: Armi ra ji i z i d o v i N e a r m i r a n i z i d o v i V r s t a K o l i č i n a a r m a t u r e T r d n o s t m a l t e O d p o r n o s t T r d n o s t m a l t e O d p o r n o s t P r i m e r j a l n a o d p o r n o s t F a k t o rp o v e č a n j a z i d u Ozn. v V: Hmax Ozn. ßm Umax Ucomp o d p o r n o s t i °/b o N/mm^ kN N/mm^ kN kN 23 A 0 . 7 5 3 . 5 96 .22 A 3 . 1 77 77 1 . 2 523 B 4 . 5 96 22 B 1 . 5 60 8 0 1 . 2 0 2 A 1 . 0 5 . 3 125 1 B 4 . 9 102 100 1 . 2 52 B 5 . 4 109 5 B 5 . 0 93 94 1 . 1 6 Keram- z i t n i 14 A 14 B 1 . 0 4 . 6 5 . 0 171 172 13 B 6 . 8 144 134 145 1 . 2 8 1 . 1 9 b l o k 2 4 A 1 . 5 5 . 6 125 22 A 3 . 1 77 92 1 . 3 5 24 B 2 . 2 8 8 22 B 1 . 5 6 0 68 1 . 2 9 3 A 1 . 7 5 5 . 2 127 1 B 4 . 9 102 100 1 . 2 73 B 5 . 5 121 5 B 5 . 0 93 100 1 .2 1 15 A 15 B 1 . 7 5 6 . 6 4 . 1 172 160 13 B 6 . 8 144 144 133 1 . 1 9 1 . 2 0 O p e č n i 12 A 1.0 6 . 5 145 10 B 5 . 7 79 95 1 . 5 3b l o k 12 B 6 . 3 __________ 147 11 B 6 . 6 79 95 1 . 5 5 Tabela 1. Povečanje odpornosti zidov, ojačanih s horizontalno armaturo v obliki stremen comp. = 0 , 8 N/mm comp = F To - comp. Vrsta Tlačna Osnovni zid Ojačeni zid Faktor zidu trdnost poveča- malte Strig Strig Upogib n ja 0 H o H o /g H Hn comp n comp m' comp comp N/mm2 N/mm2 kN N/mm2 kN - kN Modularni 5,2 0,186 81 0,86* 275 0,28 162 2,0 opečni blok M 200 5,0 0,185 81 1,14* 342 0,22 163 2,0 t=28,5/34,5cm5 5,7 0,168 76,5 0,86* 274 0,28 162 2,1 F=2850/3450cnr 6,6 0,66 76 0,83* 267 0,29 162 2,1 EF blok M 200 1,3 0,159 76 0,435 178 0,45 155 2,0 t=29/35 cm 9 F=2930/3640cnr 1,3 0,171 79,5 0,416 172 0,45 155 2,0 Opeka n .f . M 200 t=25/31 cm 9 F=2375/2950cnT 0 ,4 0,054 34 0,345 123 0,52 118 3,5 Betonski blok 5,1 0,452 125*' ■ 0,71* 242 0,30 163 1,3 M 75 t=29/35 cm 5 6,3 0,380 129 0,64* 224 0,32 160 1,25 F«*2900/3500cnf 5,6 0,373 128 0,63* 222 0,32 160 1,25 4 ,7 0,458 147 0,77* 256 0,28 166 1,15 Betonski blok M 50 t= l9/25 cm 5 F=1900/2500cnr 3 ,4 0,330 77 0,47 129 0,41 107 1,25 * preiskava na diagonalno obtežbo ** porušitev zaradi upogiba Tabela 2. Povečanje odpornosti zidov, ojačenih z obojestranskim armiranim ometom Tabela 3. Vrednosti celotnega strižnega koeficienta VK za zidane zgradbe , \ - ! Stopnja seizm.čnosti VII. VIII. IX. Kategorija objekta I. II. I. II. I. II. Armirano zidovje 0,08 0,05 0,15 0,10 0,30 0,20 Zidovje z vertikalnimi vezmi 0,09 0,06 0,18 0,12 0,36 0,24 Običajno zidovje 0,11 0,075 0,23 0,15 0,45 0.30 Slika 3. Primerjava računskega in eksperimentalno dobljenega etažnega H-či diagrama V tabeli 3 navedene vrednosti celotnega striž­ nega koeficienta VK so zelo blizu vrednostim, ki smo jih dobili z računskimi analizami seizmične odpornosti zidanih zgradb, ki so jih poškodovali potresi. Te vrednosti se zelo dobro ujemajo tudi z vrednostmi pospeškov tal, ki jih navaja MSK-76 (Medvedev-Sponheur-Karnik) lestvica intenzitete seizmičnosti in ki zaradi dinamičnih lastnosti zida­ nih zgradb lahko rabijo tudi kot merilo za seizmič­ no obtežbo: VII. stopnja: 0,05—0,10 g, VIII. stopnja: 0,10—0,20 g, IX. stopnja: 0,20—0,40 g. 2.3. Preverjanje seizmične odpornosti Kot osnovo za preračunavanje seizmične od­ pornost zidanih zgradb je Pravilnik sprejel enač­ bo, ki določa odpornost zidov: to = — —"J A + .. o° - 1)5 11 Onruš Enačba je osnovana na hipotezi, da je za na­ stanek diagonalnih razpok v zidu, ki karakterizi- rajo strižno odpornost zidov, odločujoča »natezna trdnost zidu«. Preiskave več kot 60 zidov, ki so potrdile gornjo hipotezo, so pokazale, da se raz­ merje med poprečno rušno strižno napetostjo v zidu »tu = t0«, ki definira strižno odpornost zidu, in napetostjo v zidu zaradi vertikalne obtežbe »0O«, lahko izrazi z natezno trdnostjo zidu »a„ruš« v enačbi: _ _ tfnruš I / antu = t0 = — — / 1 + ---- D \ tfnrus V enačbi nastopajoči koeficient »b« pomeni razmerje med maksimalno in poprečno strižno na-1 petostjo v prerezu zidu, odvisen pa je tako od geometrijskih karakteristik zidnega elementa kakor tudi od pogojev obtežbe (slika 2). Njegova maksi­ malna vrednost, ki velja za zidove razmerja višine proti širini zidu h/d > 1,5 (okenski slopovi ipd.), znaša b = 1,5. Ta vrednost, ki je na varni strani, je zaradi poenostavitve računa tudi osvojena v Pravilniku. Vrednosti »anruš« se določajo- z laboratorijskimi preiskavami posameznih vrst zidov. Za nekatere že preiskane vrste zidovja so vrednosti podane v Pravilniku. Opazovanja obnašanja zidanih zgradb med močnimi potresi so pokazala, da so v večini pri­ merov v njihovih zidovih nastale diagonalne raz­ poke v eni ali obeh smereh. Glede na to kakor tudi glede na analize objektov višin, ki jih dovoljuje Pravilnik lahko sklepamo, da je strižna odpornost zidov primarnega pomena. Zaradi tega Pravilnik tudi ne daje osnov za preverjanje upogibne odpor­ nosti zidov. Za preverjanje seizmične opornosti zidanih zgradb smo na ZRMK izdelali dve računski metodi, ki sta obe osnovani na mejnih stanjih zidov: Tip zgradbe Natezna t r d n o s t z id u an N/mnČ D ebelina z id o v cm Odpornost zg ra d be V.K Š t e v i l o n a d s t r o p i j U s t r e z n a s to p n ja in t e n - z i t e t e MSK-761 2 3 4 5 Predmestne h i š e n a js la b š e k a k o v o s t i i o b i č a j n o nepovezano z i - d o v je h = 3 . 5 m 0 .0 4 25 0.11 0.07 V II . Z g r a d b e ,z g r a je n e pred I I . s v e ­ tovno v o j n o , po lna opeka , ap­ nena malta d ob re k a k o v o s t i h = 3 .5 m 0 .1 0 38 51 64 0 .1 9 0 .1 5 0 .1 3 0 .12 V I I I . Moderne zgradbe ,m odu larn i opečn i b l o k i v p o d a l jš a n i m alti h = 2 .8 m 0 .1 8 30 0.21 0 .1 5 0 .1 3 0.11 V I I I . Zgradbe i z z id o v v m alti v i s o k e t r d n o s t i (15 - 20 N/mm2 ) h = 2 .8 m - 0 . 3 5 20 0 .4 2 0 .3 0 0 .2 4 0.21 IX. E n a k o z dodatn o h o r iz o n t a ln o armaturo - 0 . 3 5 0.41 0 .3 3 0 .2 8 IX. Tabela 4. Seizmična odpornost zidanih zgradb, izražena s celotnim strižnim koeficientom VK 1. Parametrična analiza je zasnovana na raču­ nu strižne odpornosti tako imenovanih relevantnih zidov, to je zidov, katerih porušitev povzroči tudi porušitev celotne zgradbe. Z vpeljavo nekaterih parametrov in parametričnih funkcij (kvaliteta zi­ dov, količina zidov, etažna višina in število etaž kakor tudi razporeditev zidov v tlorisu zgradbe ter razporeditev vertikalne obtežbe na zidove), katerih vrednosti lahko odčitamo v tabelah, dobimo para­ metrično enačbo, s katero izrazimo faktor varnosti proti potresni obtežbi: Strižna odpornost relevantnega zidu Površina prereza zidov v smeri potresa Celotna potresna obtežba v etaži Faktor povečanja obtežbe zaradi torzije ipd. Rešitev enačbe daje vrednost celotnega striž­ nega koeficienta »VK« kot merilo potresa, ki ga zgradba lahko prevzame. 2. Račun etažne odpornosti je osnovan na ra­ čun etažnega diagrama sila—deformacija (H—a diagram), ki predstavlja vsoto idealiziranih H—o diagramov posameznih zidov etaže, izračunanih na podlagi eksperimentalnih podatkov. Iz etažnega H — d diagrama, ki se izračuna z upoštevanjem tako strižne kot tudi upogibne odpornosti zidov z istočasnim upoštevanjem torzijskih vplivov, dobi­ mo vpogled o etažni odpornosti kot tudi o stanju posameznih zidov etaže. Poznavajoč težo zgradbe nad kritično etažo lahko pri definiranih mejnih stanjih (meja elastič­ nosti, meja razpok, odpornost etaže) izračunamo celotni strižni koficient VK in ga primerjamo z vrednostmi, ki jih predpisuje Pravilnik. Za sam račun je izdelan računalniški program, ki je zainteresiranim na razpolago na ZRMK. Predloženi računski metodi sta bili preverjeni tako s primerjavo računskih rezultatov z vplivi de­ janskih potresov na zgradbe kakor tudi z labora­ torijskimi preiskavami modelov zidanih zgradb (slika 3). S parametrično metodo je bila izvršena anali­ za seizmične odpornosti obstoječega fonda zidanih zgradb, dobljena pa je bila tudi slika o možnostih razširitve grajenja zidanih zgradb v seizmičnih po­ dročjih. V tabeli 4 lahko vidimo, da so zahteve Pravilnika o računskem preverjanju seizmične od­ pornosti zidanih zgradb upravičene, istočasno pa je nakazana možnost grajenja tudi višjih zidanih zgradb, kot jih dovoljuje Pravilnik, seveda s po­ gojem, da bodo ustrezno zasnovane (uporaba kako­ vostnih malt in armature). j 3.0. ZAKLJUČEK U / - — ; ; ' — I J ■ ■: ;• •' ‘ ; ....... ...... ........ .............. .... ‘ ; ' L - Novi Pravilnik o tehničnih normativih za gra -; j en j e objektov visoke gradnje v seizmičnih po­ dročjih z zahtevo po računskem preverjanju seiz­ mične odpornosti, osnovanem na metodah mejnih jstanj, izenačuj 0 zidane zgradbe z ostalimi vrsta-* imi konstrukciji j Z novim Pravilnikom zidovje ni več obrtniški material pač pa postane inženirska konstrukcija, j S samo zahtevo po preverjanju seizmične odpor­ nosti' Pravilnik ne omejuje grajenja zidanih zgradb Iv seizmičnih področjih: izvršene analize so poka­ zale, da zahteve Pravilnika niso bistveno strožje od zahtev veljavnih predpisov. S preverjanjem se­ izmične odpornosti po zahtevah Pravilnika pa bo­ mo dobili bolj pravilno predstavo o obnašanju zi­ danih zgradb med potresi pričakovane intenzitete. j ' UDK 624.92 + 624,131.55 (094) GRADBENI VESTNIK, Ljubljana 1982 (31) St. 1-2, str. 12—18 Miha Tomaževič, dipl. gradb. inž. ZIDANE ZGRADBE V NOVEM PRAVILNIKU O TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA GRAJENJE OBJEKTOV VISOKE GRADNJE V SEIZMIČNIH PODROČJIH V V članku so obrazložene zahteve novega Pravilni­ ka o tehničnih normativih za grajenje objektov viso­ ke gradnje v seizmičnih področjih, ki govore o prera­ čunavanju dn dimenzioniranju zidanih zgradb. Podane so eksperimentalne osnove — vpliv vertikalnih vezi, vpliv armiranja zidov, ki so rabile za oceno velikosti računske seizmične obtežbe (koeficient duktilnosti in dušenja) prav tako pa so obrazložene tudi osnove za preračunavanje seizmične odpornosti zidanih zgradb po metodi mejnih stanj. Literatura ( j Pravilnik, o tehničnih normativih za grajenje ob­ jektov visoke gradnje v seizmičnih področjih, Urad­ ni list SFRJ, št. 31, 5. 6. 1981. A. Umek: »Primerjava odpornosti med neojače- nimi in z vertikalnimi vezmi ojačenimi elementi zi­ danih zgradb ter armiranimi zidovi«, Gradbeni vest­ nik 10, Ljubljana, 1971. ; S. Terčelj, P. Sheppard: »The Load-Carrying Ca­ pacity and Deformability of Reinforced Masonry Walls«, Proceedings 7 th WCEE, Vol. 6, Istanbul, 1980. V. Turnšek in sodelavci: »Sanacija in ojačitev po potresu poškodovanih zidov«, poročilo o raziskoval­ nem delu, Ljubljana, 1980. V. Turnšek, M. Tomaževič: »Parametric Analysis of the Shear Resistance of Masonry Building^«, Pro­ ceedings 7 th WCEE, Vol. 4, Istanbul, 1980. M. Tomaževič: Račun seizmične odpornosti zida­ nih zgradb«, Gradbeni vestnik 9, Ljubljana, 1980. V. Turnšek, M. Tomaževič in sodelavci: Seizmična odpornost zidanih zgradb II.«, poročilo o raziskoval­ nem delu, Ljubljana, 1980. UDC 624.92 + 624.131.55 (094) GRADBENI VESTNIK, Ljubljana 1982 (31) No. 1-2, p. p. 12—18 Miha Tomaževič, dipl. gradb. inž. BUILT STRUCTURES IN THE NEW REGULATIONS FOR CONSTRUCTION OF BUILDINGS IN SEISMIC ZONES In the paper the requirements of the new »Regu­ lations for construction of buildings in seismic zones« are presented, concerning the desing and calculation of masonry buildings. The experimental basis — the influence of the vertikal rednforced-concrete ties, the influence of the reinforcement — for estimation of the design seismic load (coefficient of ductility and dam­ ping) is explained, as well as the basis for calculation of the seismic resistance of masonry buildings using ultimate state method. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV : OZD G*P GRADIS, LJUBLJANA . ./,] Amara H pred koncem Dela na projektu Amara II, prvem projektu Gra­ disa v Iraku, so v končni fazi. »Lep je.« Tako pravijo domačini, pa pri tem ne mislijo le na most, temveč na celotni projekt, ki obsega most dolžine 380 m, ši­ rine 21,70 m, dva nadvoza dolžine 85 m ter 150.000 m2 sodobnega cestišča, zgrajenega na izredno težkem ne- nosilnem terenu. Končanje teh del pa še ne pomeni slovesa Gra­ disa iz Amare. Zaradi velikega ugleda, ki so si ga ustvarili pri lokalnih oblasteh in investitorju, zaradi kakovosti izvršenih del in njihove vztrajnosti, ko so nadaljevali delo navzlic posebnim pogojem, je tik pred podpisom pogodba, po kateri naj bi nadaljevali dela pri urejanju mestnih ulic. Potekajo tudi razgovori o izvedbi sanacijskih del na »starem« mostu v Amari ter o projektu Qurna, Fathiya dn Huwair. Se o zahodni ljubljanski obvoznici Na devetih kilometrih, toliko je dolga obvoznica, je bilo v času graditve izkopanih 2,5 milijona kubič­ nih metrov zemlje in položenih okoli 200.000 kvadrat­ nih metrov asfalta. Zgrajeno je bilo 8 nadvozov, dol­ gih od 55 do 81 metrov, 4 podvozi, dolgi od 10 do 90 metrov, 304 metre dolg viadukt pni Dolgem mostu, 9 mostov in 2 brvi, dolgi po 55 metrov. Na obvoznici ni niti enega semaforja, saj so vsa križišča zunaj nivojska. Priključki so narejeni po več sistemih: diamant, deteljica, polovični diamant, tro­ benta; za trikotno zunajnivojsko križišče v Kozarjah pa je prvič v Jugoslaviji uporabljen način združeva­ nja in delitve prometa enakovrednih smeri. Okrog dva kilometra obvoznice je 6-pasovne (pasovi so široki po 3,5 m), vmes pa je dvometrski ločilni pas z betonsko ograjo (to je sistem New Jersey, ki je prvič uporab­ ljen v Jugoslaviji). Cesta se nato zoži na 4 pasove po 3,75 m in na v sredini 4-metrsko zelenico z dvojno jekleno ograjo. Glavni nosilec del je bilo SGP Slovenija ceste — Tehnika s soizvajalci SGP Primorje Ajdovščina, GIP Gradis, IMP Ljubljana, Vodnogospodarskim podjetjem Ljubljana in drugimi. Gradnja hidroelektrarne Solkan zaostaja Zaradi pomanjkanja denarja je gradnja elektro­ gospodarskih objektov ob koncu leta skoraj povsem zamrla. Za silo napreduje samo v obeh vodnih elek­ trarnah Solkan in Mavčiče, v rudniku urana Žirovski vrh in jedrski elektrarni Krško. Zamude pri gradnji so že tolikšne, da jih ne bo mogoče dokončati pravo­ časno. Vse naštete objekte gradi GIP Gradis. Gradnja hidroelektrarne Solkan traja že več kot dve leti. Investitorja pesti pomanjkanje sredstev. Zato je tudi dovršiitveni rok gradnje premaknjen v sredi­ no leta 1983, ko naj bi poskusno pričel obratovati prvi agregat, drugi pa dober mesec pozneje. Predračunska vrednost se je že sedaj povečala za trikrat, na 2,6 mi­ lijarde din. Če bo gradnja v bodoče potekala brez več­ jih težav, potem bo solkanska hidroelektrarna, ki bo imela tri agregate, začela s polno močjo obratovati v začetku leta 1985. Skupno bo dajala 150 milijonov ki­ lovatnih ur električne energije letno. Bo popolnoma avtomatizirana in daljinsko vodena. Oprema, ki je bi­ la naročena skladno s prvotnimi roki, že prihaja in prehiteva gradbena dela. Zapornice in žerjave bo mon­ tirala Metalna iz Maribora, turbine Litostroj iz Ljub­ ljane, generatorje Rade Končar iz Zagreba, avtomatiko Iskra Ljubljana, preostalo opremo pa še nekatera dru­ ga podjetja. Sedaj potekajo dela na levem bregu Soče, kjer bo turbinski del HE. Zaradi utesnjenosti prostora; tik ob Soči pelje cesta proti Anhovem, je balo zapiranje druge gradbene jame težavno. Zaradi nevarnosti zru­ šitve ceste v Sočo je moralo SGP Primorje z betonom utrditi levo obalo. Na desnem bregu Soče je jezovni del HE že skoraj dograjen. Zmontirati je treba še je- zovne mostove in nato zapornice. Z dograditvijo po­ gonskih hišic in izvršitvijo manjših obrtniških del bo jezovni del objekta na desnem bregu končan. Pomož­ na pregrada druge gradbene jame je že narejena, So­ ča pa preusmerjena prek pretočnih polj v prvi grad­ beni jami. V drugi jami bo zgrajena turbinska zgrad­ ba, kjer bodo po najnovejšem dodatnem investicijskem programu tri Kaplanove turbine namesto prvotno pla­ niranih le dveh turbin. Samski dom za ravensko Železarno in Hidromontažo Za investitorja Železarno Ravne ter Hidromontažo iz Maribora so delavci TOZD GE Ravne v izredno kratkem roku, 218 delovnih dnevih, zgradili sodoben samski dom, za katerega je Gradis izdelal tudi pro­ jekt. Dom ima armiranobetonski skelet s klasično streho in razgibano fasado. Ima 131 ležišč, od tega 8 garsonjer z dvema ležiščema. V vsakem nadstropju je čajna kuhinja, v kleti pa so klubski in rekeracijski prostori. Vir: GRADISOV VESTNIK, št. 284 ■ JESI EH* UBI TOZD Inženiring — nujne so tesnejše povezave Pričela so se uresničevati prizadevanja, o katerih je bilo že dosti rečenega v letu, ki se izteka. Predvi­ devajo, da bodo v domovini realizirali v dejavnosti nizkih gradenj 2,105 milijarde din, v dejavnosti viso­ kih gradenj pa za 2,045 milijarde dinarjev. V inozem­ stvu imajo že po dosedanjih pogodbah zagotovljena za leto 1982 dela v vrednosti 270,6 milijona ameriških do­ larjev. V tujini bo vključno s strojniki delalo okrog 2060 delavcev. Pri tem bo primanjkovalo še okrog 600 delavcev. Ta položaj bodo verjetno reševali z vklju­ čevanjem tamkajšnjih delavcev oziroma z nadaljnjim povezovanjem z drugimi gradbenimi podjetji. TOZD Gradnje Ljubljana — plan za leto 1982 Plan za leto 1982 bo približno tak kot letošnji, le da bo nekaj kapacitet več v inozemstvu, kjer bodo pre­ težno angažirani pri delih v Iraku, nova dela pa bodo pričeli tudi v Schwedtu v NDR. V Sloveniji bodo nadaljevali stanovanjsko gradnjo v Trnovem. Pričeli bodo dela na stolpnici v BS-4 za Bežigradom ter v soseski Stara cerkev v Šiški. Pri gradnji stanovanj bo angažirana približno polovica njihovih domačih zmogljivosti. V prvi polovici 1982. leta bodo končali gradnjo Kulturnega doma Ivan Can­ kar dn Kemofarmacije v Ljubljani ter hotela Sava — Tempelj v Rogaški Slatini. Dve veliki gradbišči bosta: bolnišnica v Murski Soboti in Lek Mengeš, za katerega se sedaj sklepa pogodba. Vir: SCT — GLAS KOLEKTIVA št. 12/81 Dve konkretni nalogi v tem srednjeročnem obdobju Iz dogovorov in sporazumov, sprejetih z osebnim izjavljanjem delavcev v vseh TOZD o skupnih ciljih in nalogah v SOZD ZGP GIPOSS je izmed množice konkretni hnalog v tekočem srednjeročnem obdobju treba opozorita na dve zelo pomembni, in sicer: — V tem srednjeročnem obdobju ustvariti na ino­ zemskih tržiščih za nekaj nad 15,5 milijard dinarjev deviznega prihodka s pomočjo združevanja dela in sredstev vseh združenih delovnih organizacij, to je 5-krat več kot v preteklem srednjeročnem obdobju. — Zgraditi 25.000 stanovanj na domačem ali zu­ nanjem tržišču ob upoštevanju načela racionalne in­ dustrializirane gradnje. Nesporno je, da uresničitev takšnih zahtevnih na­ log ni mogoča brez čvrstejšega, predvsem dohodkov­ nega, pa tudi pravno-formalnega povezovanja delov­ nih organizacij v širše oblike združenega dela, kakršne so tudi sestavljene organizacije, ki lahko prevzamejo omejeno ali neomejeno solidarno odgovornsot in sku­ pen rizik za tako pomembne poslovne odločitve. Rastoča hiša Temeljna organizacija Splošni projektivni biro mariborskega gradbenega podjetja Stavbar je končala dela na projektu »Rastoče hiše«. Ta projekt, ki so ga razvili sami, daje sterilne možnosti raznolike gradnje. Po teh Stavbarjerih projektih bo Stanovanjska zadru­ ga Maribor, enota Ruše, pričela z gradnjo novega sta­ novanjskega naselja v Rušah. Vir: GIPOSSOV VESTNIK, št. 3/81 I G1P VEGRAD VELENJE | Usmeritev Vegrada za leto 1982 V Vegradu si za leto 1982 zastavljajo tole usme­ ritev: Obseg proizvodnje doma in v inozemstvu bo v letu 1982 znašal okoli 2900 milijonov bruto proizvod­ nje, lastne pa okrog 2200 milijonov. To pomeni, da bi ob upoštevanju 15°/o inflacije povečali obseg v pri­ merjavi z letom 1981 za 10°/o bruto oziroma za 22 #/o lastno proizvodnjo. Njihovo tržišče bo celotna Jugoslavija in inozem­ stvo, kjer nameravajo doseči 500 milijonov realiza­ cije s poprečno 339 zaposlenimi (v letu 1981 162 mili­ jonov z 216 zaposlenimi). Pri tem bodo polovico pro­ izvodnje, predvidene za Irak, uresničili v obliki sub- akorda, drugo polovico pa s prevzetjem kompleksnih del. Na domačem trgu bodo nominalno in dejansko zmanjšali obseg proizvodnje. Dejanski obseg se bo zmanjšal za ca. 17 %> bruto oziroma za 10°/o lastno proizvodnjo. Na minimum bodo zmanjšali obseg ko­ operantov. Najbolj se bo skrčil obseg del v Velenju in v Ljubljana, povečal pa se bo v Beogradu. Število zaposlenih se bo povečalo od poprečno 2187 v letu 1981 na ca. 2270 na račun povečanega števila zaposlenih v inozemstvu. Število režijskih delavcev bodo še zmanjšali. Da bi zagotovili čimveč lastnih obratnih sredstev, bodo v letu 1982 izvedli le najnujnejše investicije v vrednosti do največ 50 milijonov din. Ostala sredstva bodo združevali na nivoju DO za kreditiranje kup­ cev. OD bodo rasli skladno z rastjo dohodka Vegrada oziroma tako, kot bo to določila resolucija in dogovor. Istočasno se bodo zavzemali za preprečevanje upada­ nja standarda zaposlenih. V zadnjem desetletju so dosegli zelo veliko na po­ dročju razvoja industrializacije gradbeništva, kar je tudi njihova dolgoročna usmeritev. Razvili so nove in­ dustrijske sisteme Vemont, Celice, Velak in razvili tehnologijo tunelskih opažev ter jih uspešno uvedli v proizvodnjo. Razvoj teh sistemov še ni končan. Na­ loga v naslednjih letih bo predvsem v tem, da bodo izpolnili tehnologijo in detajle uvedenih sistemov in poiskali rešitve za nadomeščanje uvoženih z doma­ čimi proizvodi. Vir: GLASILO, št. 12/81 Montažna hala v Moravčah 23. julija 1981 so začeli s prvimi deli gradnje no­ ve proizvodne hale za investitorja, tovarno pletenin Rašica v Moravčah. To je montažna hala SGP Grosuplje iz proizvod­ nega programa TOZD Gradbeni polizdelki. Na pri­ pravljene temelje so za velik tovarniški objekt v 10 dneh postavili stebre oziroma primarne nosilce in pon­ ve za streho. Aneks k hali, zaklonišče, delavnice in pomožni prostori so izvedeni v klasični gradnji. Ra­ zen pomanjkanja siporeksa niso imela kakšnih poseb­ nih problemov. Objekt so še pravočasno pokrili. Pred­ računska vrednost objekta je 44 milijonov dinarjev. Na tujem tržišču Minilo je leto dni, odkar so tudi delavci Grosup­ lje odšli v tujino tako rekoč orat ledino. Ni bilo lah­ ko! Kljub začetnim težavam so končali pogodbene ob­ veznosti. Zgradili so 3 objekte: stanovanjski blok v Kelheimu, dom ostarelih v Niederhausnu in stanovanj­ ski objekt v Frankfurtu. V letu 1982 so pred še večjimi zahtevami kot v minuli sezoni. Na tujem bodo morali prevzeti še več del in tam zaposliti čim več njihovih delavcev. Se­ veda še ne vedo, s kakšnimi problemi se bodo ponov­ no srečevali. Vendar pa so vsi, ki jim je delovno po­ dročje prav delo v tujini, prepričani, da bi bil za ko­ lektiv velik uspeh, če bi se v naslednji sezoni izognili napakam, s katerimi so se srečavali v letu 1981. Na nivoju DO pa je nujno analizirati njihovo dosedanje poslovanje na tujem tržišču in s pomočjo ustreznih ukrepov zagotoviti, da bodo uspehi v naslednjem ob­ dobju boljši. Otvoritev tovarne Iskra v Dobrepolju Tovarna stikalnih naprav Iskra v Dobrepolju za­ posluje približno 250 delavcev, ki so že nekaj let de­ lali v za to proizvodnjo neustreznih prostorih. Zato so začeli priprave za gradnjo nove proizvodne hale, funkcionalno povezane s starim obratom. Konec leta 1980 so delavci delovne organizacije IMOS SGP Gro­ suplje oziroma njenega TOZD Igrad-gradbeništvo Vrh­ nika pričeli graditi objekt. Zaradi izrazito kraškega terena so se morali že ob izkopu spopasti z mešanico trde skale in gline, prestaviti kanalizacijo, napraviti čistilne naprave ter ponikovalnico in premestiti do­ vodne električne kable. Tudi nadaljnjo gradnjo so spremljale težave. Zaradi od investitorja zahtevanih dodatnih del so morali dobiti še nove izvajalce, ne­ kateri pa sto med gradnjo povsem odpovedali, kot npr. zagrebški izvajalec krovne kritine. Hud problem so bili durolit tlaki; zanje se namreč uporabljajo neka­ tere komponente iz uvoza. Navzlic vsem in še drugim težavam med gradnjo pa se jim je posrečilo objekt Iskre končati do pogodbenega roka. Končni obračun bo znašal približno 67 milijonov dinarjev. Svečana otvoritev tovarne je bila 11. decembra 1981. Pridobi­ tev 1750 m2 novih, sodobnih delovnih površin pa po­ meni novo zmago tako za investitorja kot za izvajal­ ce gradnje. Montažna hala SGP Grosuplje Armiranobetonske montažne hale sistema SGP Grosuplje omogočajo sodoben način hitre graditve z minimalnim številom prefabficiranih elementov. Si­ stem je primeren za gradnjo industrijskih objektov, skladišč, kmetijskih, športnih, trgovskih in raznih dru­ gih objektov. Streho in obodne zidove se da dobro to­ plotno izolirati, prostori so odlično osvetljeni, možna je uporaba žerjavnih prog nosilnosti do 15 Mp. Eno­ stavna je tudi montaža pisarniških ali skladiščnih pro­ storov z vmesno etažo velike nosilnosti. Kritino je mo­ goče izvesti v črni salonitni ali Trimo kritini. Fasada je lahko riz AB montažnih fasadnih plošč ali pa kla­ sično pozidana. Montažna hala SGP Grosuplje se hitro uveljavlja, kar kažejo tudi podatki o dosedanji proizvodnji: leto 1978 leto 1979 leto 1980 leto 1981 skupaj površina 4.300 m2 površina 3.900 m2 površina 10.000 m2 površina 16.900 m2 35.100 m2 Vir: GLASILO, št. 12/81 in 1/82 Bogdan Melihar IZ RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE UDK 624.04 + 624.13.55 K-783/3100-80 RAČUN ZGRADB V POTRESNIH OBMOČJIH — UVODNA STUDIJA Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana (1980) dr. Peter F a j f a r s sodelavci Pri močnih potresih pride do tako velikih obre­ menitev, da jih običajne konstrukcije ne morejo pre­ nesti v elastičnem območju. Kljub temu se zaradi enostavnosti računa v praksi za analizo še vedno po­ služujemo metod, ki temeljijo na teoriji elastičnosti. Nelinearne metode se zaenkrat uporabljajo skoraj iz­ ključno v raziskovalnem delu, vendar pričakujemo, da bodo hiter razvoj računalništva in numeričnih metod ter rezultati številnih raziskav kmalu omogočili, da se bodo nelinearne metode uveljavile tudi v praksi vsaj za analizo pomembnejših objektov. Pri dimenzioniranju presekov se je nova metoda, ki temelji na nelinearni teoriji, po svetu že uvelja­ vila in prevladala nad metodo dovoljenih napetosti, saj ima posebno pri dimenzioniranju konstrukcij na potresnih območjih vrsto prednosti. Pri dimenzioniranju po metodi mejnih stanj in pri nelinearni analizi linijskih konstrukcij moramo poznati odnose med mejno osno silo in mejnim upo- gibnim momentom (interakcijski diagram), odnos med momentom in ukrivljenostjo ter odnos med momentom in rotacijo. V raziskovalni nalogi so zbrane teoretič­ ne osnove za določanje teh karakteristik. Prerezi so obremenjeni z osno silo in enoosnim upogibanjem mo­ mentom. Zveza med napetostjo in deformacijo betona je upoštevana po jugoslovanskih predpisih in po ame­ riški literaturi. Za določanje odnosa med momentom in rotacijo je predpostavljen linearen potek momen­ tov po dolžini elementa z ničelno točko v sredini elementa. Upoštevan je tudi vpliv zdrsa armature v vozlišču. Izdelan je računalniški program ANRES, ki omogoča račun vseh navedenih odnosov. V nalogi so podana navodila za pripravo podatkov ter primeri uporabe. Za ilustracijo postopka računa in za primer­ javo rezultatov je prikazan »peš« račun za tri primere, podana pa je tudi primerjava rezultatov programa ANRES in rezultati iz literature. Priložena je do­ kumentaciji programa, ki obsega diagrame poteka in listo glavnega programa in vseh podprogramov. Naloga (brez dokumentacije programa) bo izšla kot publikacija IKPIR FAGG št. 17 in upamo, da bo pripomogla k uveljavitvi nelinearnih metod računa armiranobetonskih konstrukcij pri nas. UDK 624,131.55.012/45 K-783/3101-80 VPLIV POTRESA NA ARMIRANOBETONSKE KONSTRUKCIJE, I. del Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana (1980) Rajko Rog a č , s sodelavci Raziskovalna naloga »Vpliv potresa na armira­ nobetonske konstrukcije« I. del (št. nal. K-783/3101-80), obsega 5 poglavij. Na začetku naloge je analizirano dejansko obnašanje armiranobetonskih konstrukcij pod vplivom potresne obtežbe. Armiranobetonske konst­ rukcije so pod vplivom močnejših potresov redno ob­ remenjene preko meje elastičnosti. Zaradi sposobno­ sti plastične deformacije konstrukcije (duktilnost kon­ strukcije) je dejanska potresna obremenitev konst­ rukcije občutno manjša kot pa bi bila, če bi konst­ rukcija ostala v elastičnem področju. To zmanjšanje potresne obremenitve je upoštevano že pri določanju potresnih sil s pomočjo dinamične analize konstrukcije, ki jo običajno izvedemo ob upo­ števanju teorije elastičnosti. Z ustreznim dimenzio­ niranjem konstrukcije pa moramo zagotoviti, da bo konstrukcija tudi dejansko imela zadostne duktilnosti. V primeru, da te duktilnosti z ustreznim dimenzioni­ ranjem elementov konstrukcije ni mogoče zagotoviti, ali pa, da mora konstrukcija iz posebnih razlo­ gov tudi pri potresni obtežbi ostati v elastičnem pod­ ročju, je potrebno potresne sile, ki jih dobimo z di­ namično analizo konstrukcije povečati. Pri dimenzio­ niranju armiranobetenskih konstrukcij po metodi mejnih stanj imamo boljši vpogled v duktilno spo­ sobnost in mejno nosilnost konstrukcije kot pa pri dimenzioniranju po metodi dovoljenih napetosti. Ker duktilna sposobnost konstrukcije predstavlja bistve­ no komponento dejanske varnosti konstrukcije pri potresni obtežbi, bi bilo potrebno uvesti dimenzioni­ ranje po metodi mejnih stanj kot obvezno. Z izbiro ustreznih deformacij prereza lahko pri dimenzionira­ nju po metodi mejnih stanj v večini primerov zago­ tovimo potrebno duktilnost elementov konstrukcije. V drugem poglavju so obdelane mehanske lastno­ sti betona in armature, ki so za račun mejne nosilno­ sti konstrukcije osnovnega pomena. Dejanskega obna­ šanja betona in armature pod vplivom dinamične ob­ težbe v računu mejne nosilnosti navodno ne upošte­ vamo, pomembno pa je razumevanje učinka dinamič­ no potresne obtežbe na armiranobetonske konstruk­ cije. Podatki za trajnost betona in armature pod vplivom dinamične obežbe, ki so navedeni v nalogi, so vzeti iz ustrezne tuje literature. Za študij reoloških lastnosti betona obstaja precej tuje in domače lite­ rature. Lezenje in krčenje je že dolgo znana lastnost betona, glede ustrezne matematične formulacije prob­ lema in ustrezne kvantitativne ocene pojava pa v strokovnih krogih obstajajo še precej različna mne­ nja. Nekaj načinov reševanja problema reologije be­ tona je obdelanih tudi v tej nalogi. V nadaljevanju naloge so podrobno obdelane nu­ merične osnove dimenzioniranja enoosno simetrične­ ga prereza na esnoosno ekscentrično osno silo, ki slu­ žijo za izdelavo ustreznega računalniškega programa. Računalniški program je izdelan tako, da na osnovi podane oblike prereza in razporeditve armature ter začetnih dimenzij betonskega prereza, ki so lahko po­ ljubno premajhne, po potrebi računalnik sam poveča osnovne parametre nosilnosti prereza (dimenzije be­ tonskega prereza, marko betona MB in kvaliteto ar­ mature) pri nespremenjeni obliki prereza. Območje in vrstni red spreminjanja osnovnih parametrov nosil­ nosti prereza predpišemo z vhodnimi podatki. Pred­ pišemo lahko tudi simetrično ali pa nesimetrično ar­ maturo. Pri upoštevanju nesimetrične armature po tem programu računalnik določi na posameznem ro­ bu takšen prerez armature, da je vsota obeh armatur minimalna. Uporaba programa je prikazana s pri­ meri. Raziskovalno nalogo so financirali: Raziskovalna skupnost Slovenije, GIP Gradis in FAGG, VTOZD GG. — Interna enota za arhitekturo, konstrukcije in ur­ banizem. UDK 333.6.013.2 K-783/5982-77 MESTNA RENTA IN CENA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, (1977) Albin Rakar s sodelavci Institut za komunalno gospodarstvo pri VTOZD gradbeništvo in geodezijo VOZD Fakulteta za arhi­ tekturo, gradbeništvo in geodezijo je v začetku leta 1977 na pobudo Skupščine mesta Ljubljane prijavil Raziskovalni skupnosti Slovenije raziskovalno nalogo z naslovom: Zajemanje rentnih diferencialov pri opremljanju, prometu in uporabi mestnih zemljišč — (Raziskava na primeru mesta Ljubljane). Kasneje je po dogovoru s Skupnostjo slovenskih občin omejil obseg te raziskave na naslov: Mestna renta in cena stavbnega zemljišča. Institut je nalogo dokončal v maju leta 1979. Naloga je vsebinsko razdeljena na tri dele: V prvem delu so podana najprej nekatera temelj­ na teoretična izhodišča, ki so pomembna za obravnavo razmerja med mestno rento in ceno stavbnega zemlji­ šča. Tako so v tem delu prikazane najprej značilnosti zemljišča, še predvsem stavbnega zemljišča, glede na njegovo uporabo. Podrobneje je obravnavan promet s stavbnimi zemljišči, okolnosti, ki vplivajo na ceno stavbnega zemljišča ter možnosti špekulacij. Posebno poglavje je posvečeno ceni stavbnega zemljišča kot kapitalizaciji renite. Zadnje poglavje teoretičnega dela pa podrobno obravnava vpliv družbenogospodarskih razmer na ceno stavbnega zemljišča. UDK 351.778.5 :711.2:33/711.4-167/728.01:301 K-505/5989-77 VPLIVI IN UČINKI INTERAKCIJ EKONOMSKEGA RAZVOJA, PROCESA URBANIZACIJE IN STANOVANJSKEGA OKOLJA, II. del Urbanistični inštitut SRS, Ljubljana (1977) Vinko Ml a k a r Elaborat obravnava problematiko analiz stano­ vanjske situacije, stanovanjskih primanjkljajev in normativnih stanovanjskih potreb ter obdeluje nasled­ nje elemente: — cena stanovanj in osebni dohodki, — stanovanjska graditev dn družbeni proizvod, — razvojni kazalci, — gospodarski pomen stanovanjske graditve, — vpliv stanovanjske graditve na zaposlenost, — vplivi stanovanjske graditve na razvoj nekate­ rih gospodarskih dejavnosti, — dejavniki, ki vplivajo na ocene stanovanjskih primanjkljajev in bodočih stanovanjskih potreb ter pregled metod in norm, uporabljenih pri ocenjevanju stanovanjskih primanjkljajev, — ocena stanovanjskih primanjkljajev iz medna­ rodnega vidika, — metode in norme za ocenjevanje bodočih sta­ novanjskih potreb, — analiza ocenjenih bodočih normativnih stano­ vanjskih potreb. Nadalje se elaborat podrobneje spušča v stano­ vanjske potrebe. Kot je iz elementov razvidno, gre za kompleksnost stanovanjskega gospodarstva in za nje­ govo povezanost z ostalim gospodarstvom. V drugem delu elaborat obravnava delovanje sa­ moupravnih stanovanjskih skupnosti v letu 1976 in Drugi del naloge je izrazito aplikativen in skuša empirično dokazati teze, ki so postavljene v prvem delu. Razdeljen je v osnovi na dve poglavji. V prvem je po posebni metodologiji izvedena analiza dinamike razvoja cen stavbnih zemljišč v štirih večjih sloven­ skih mestih: Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru. Analizirana časovna vrsta ima naslednja leta kot mej­ nike: 1924/25, 1937/38, 1946/47, 1965/66 in 1976/77. Analiza dinamike razvoja cen je prvenstveno us­ merjena na cene v t. i. prostem prometu z zemljišči. Ostale oblike prometa so obravnavane bolj sumarno, predvsem z namenom, da se prikaže vpliv družbeno gospodarskih razmer na ceno stavbnega zemljišča. Drugo poglavje aplikativnega dela pa podrobneje kvantificira vpliv posameznih najpomembnejših fak­ torjev na ceno stavbnega zemljišča. Izhajali smo iz konkretnih razmer v štirih slovenskih mestih: Ma­ riboru, Celju, Kopru in Novi Gorici, glede na stanje leta 1977. Kvantifikacija vpliva posameznih pomembnejših faktorjev na ceno stavbnega zemljišča je bila izvedena na osnovi analize variance in regresijske analize. Tudi v tem poglavju je bil prvenstveno analiziran t. i. prost promet z zemljišči. Na koncu aplikativnega dela je nato na osnovi razpoložljivih podatkov ocenjena celokupna masa re­ alizirane mestne rente pri prostem prometu z zem­ ljišči v štirih večjih slovenskih mestih: Celju, Mari­ boru, Kopru in Novi Gorici. V tretjem delu pa so podane sumarne ugotovitve in predlogi. Celotna vsebina naloge je smiselno razdeljena v 8 poglavij. Naloga obsega 254 strani in 13 prilog. 1977 na podlagi anket Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, kii so bile narejene za rabo Zveze, niso pa bile regionalizirane. Kot je struktura stanovanjskga fonda in stanovanjske graditve po občinah različna s posebnim ozirom na lastništvo, starost dn kvaliteto stanovanj po občinah, tako je v mnogočem različno delovanje samoupravnih stanovanjskih skupnosti, ki upravljajo družbeni stanovanjski sklad in je zasebni sektor izvzet, čeprav ta v mnogih občinah predstavlja pretežni del celotnega stanovanjskega sklada. Ne glede na to obstaja enakost samoupravne, ne pa strokovne organiziranosti. Elementi, ki jih elaborat obravnava, so naslednji: — družbena stanovanjska graditev, — število novih stanovanj na 1000 prebivalcev, — stanovanjski sklad v številu stanovanj na 1000 prebivalcev, — stroški upravljanja samoupravnih stanovanj­ skih skupnosti, — stanarine in najemnine, — struktura stanovanj v upravljanju. Tu bo potrebno še mnogo proučevanj s posebnim ozirom na to, da so to zelo mladi samupravni orga­ nizma. Na podlagi posebne ankete so bili v elaboratu obdelani odnosi v 12 stanovanjskih soseskah v 'Slo­ veniji. Pri tem je elaborat obdelal naslednje elemente: — skupne službe, — struktura zaposlenih v službah, ki delajo za samoupravne stanovanjske skupnosti, — stanovanjska graditev in stanovanjski fond, — komunalno in urbanistično urejanje, — združena sredstva za komunalne potrebe, — pridobivanje gradbenih zemljišč, — družbenoekonomski odnosi v stanovanjskih so­ seskah, — samoupravna organiziranost, — medsebojno sodelovanje stanovanjskih sosesk, — planiranje in financiranje, — vpliv planov združenega dela na strukturo sta­ novanjske graditve, — vpliv samoupravnih stanovanjskih skupnosti na velikost in standard stanovanj, — vpliv samoupravnih stanovanjskih skupnosti na usmerjeno stanovanjsko graditev. Elaborat ugotavlja odsotnost družbenoekonomskega aspekta pri delovanju stanovanjskih sosesk, odsotnost poznavanja struktur soseske, npr. socioekonomske zna­ čilnosti stanovalcev. Premajhna vloga krajevnih skup­ nosti in premalo ustreznih statističnih podatkov. Elaborat je tudi po mnenju recenzije bolj kot ka­ terikoli drugi opozoril na sklop vprašanj ter vplivov in učinkov, ki se pojavljajo na stanovanjskem področ­ ju v povezavi s celotnim družbenoeokonomskim raz­ vojem. Zato je elaborat pomemben za nadaljnje razi­ skave vplivov in učinkov na področju stanovanjskega gospodarstva. Elaborat je tudi koristen za programi­ ranje raziskovalnega dela na tem področju. VESTI IN INFORMACIJE Diplome II. stopnje VTO gradbeništvo na Visoki tehniški šoli v Mariboru od 1. 8.1980 do 31. 8.1981 Zjft' Priimek in ime datum1 zagovora Nm 1ov diplomske naloge 21. MAKARI Gizela 28. 11. 1956 23. 9. 1980 Statična preiskava poslovnega objekta 22. PANIC Mladen 5. 4. 1957 23. 9. 1980 Statika industrijske hale 23. FURMAN Zvonko 18. 1. 1956 3. 10. 1980 Analiza izbočenja tlačne plošče z vzdolžnimi ojačit­ vami 24. OZIMIC Maksimiljan 13. 3. 1956 3. 10. 1980 Izbočenje pravokotnih tlačenih plošč z vzdolžnimi ojačitvami 25. VRABL Andrej 10. 6. 1956 20. 11. 1980 Tehnološki projekt proizvodnje montažnih betonskih elementov za SGP Konstruktor v industrijski coni «■Hoče« 26. KROPE Irena 8. 7. 1956 28. 11. 1980 Prostorska analiza stabilnosti pobočij 27. FUREK Janči 15. 6. 1954 2. 12. 1980 Presoja statičnega sodelovanja kritine z nosilno kon­ strukcijo za montažno halo tipa «Tehnika« 28. ŽLENDER Bojan 12. 7. 1957 24. 12. 1980 Odziv togega temelja temeljenega v gramoznih tleh na spremembo obtežbe objekte 29. PADAR Janez 22. 5. 1927 4. 2. 1981 Železniški jekleni most razpetine 18,0 m 30. KLEVŽE Peter 16. 9. 1957 3. 3. 1981 Stohastična analiza troetažnega okvirja 31. TKALEC Antun 16. 4. 1957 3. 3. 1981 Študija okvirjev na elastično-podajnih temeljih 32. PIPENBAHER Marjan 22. 8. 1957 6. 3. 1981 Statična analiza konstrukcije pokritega ukopa na hitri cesti skozi Maribor 33. URANJEK Iztok 7. 1Q. 1956 6. 3. 1981 Most čez Savo v Kranju — račun izbočenja spodnjega pasu 34. PODREPŠEK Andrej 17. 4. 1954 31. 3. 1981 Zavarovanje gradbene jame 35. ČERNE Nevenka 20. 8. 1956 7. 4. 1981 Tehnološki projekt separacije mineralnega agregata za izgradnjo hidrocentrale Mavčiči na reki Savi 36. GERM Vladimir 17. 3. 1953 28. 4. 1981 Industrijska proizvodnja betonov MB 500 in MB 600 37. KRAVANJA Stojan 16. 12. 1957 14. 5. 1981 Statična in dinamična analiza enostranskega konzol- nega regala 38. KLEMENČIČ Stanislav 23. 12. 1953 21. 5. 1981 Zasnova akumulacije v Radvencih 39. DUŠEJ Branko 8. 3. 1958 5. 6. 1981 Študija obstoječih metod ojačenih betonskih konstruk­ cij po klasični teoriji in metodi mejnih stanj za striž- no obremenjene prereze Dimenzioniranje tipskega nosilca GH-7 po prerezih za razpetine 12,00 m, 15,00 m in 18,00 m ZštP' Priimek in ime datum* zagovora Nas5ov diplomske naloge 40. ŽITKO Darko 4. 6. 1955 5. 6. 1981 41. KOVAČIČ Klavdij 30. 3. 1955 18. 6. 1981 42. KRISTAN Dajana 14. 5. 1958 25. 6. 1981 43. KOSI Peter 24. 3. 1958 25. 6. 1981 44. KUMER Samo 26. 6. 1955 3. 7. 1981 45. BUCIK Aleš 12. 8. 1956 10. 7. 1981 46. SlSKO Nikolaj 14. 10. 1957 21. 7. 1981 Studija obstoječih metod ojačenih betonskih konstruk­ cij po k itičn i teoriji in metodi mejnih stanj za pre­ reze obremenjene na čisto torzijo Dimenzioniranje tipskega nosilca GH-7 po prerezih za razpetine 20,00 m, 21,00 m in 24,00 m Tehnološki projekt gradnje dvoetažnega mostu v Ma­ riboru Tehnologija izdelave montažnih armirano-betonskih »T* nosilcev s konstruiranjem opažev Izdelati je tehnologijo opaževanja in betoniranja za vodni rezervoar na koti + 33,0 m za MARLES Analiza linijskega ravninskega nosilca spremenljive­ ga prereza Nosilnost plošč po metodi loma Račun plošč po metodi končnih trakov Diplome I. stopnje VTO gradbeništvo od 1. 8.1980 do 31. 8.1981 na Visoki tehniški šoli v Mariboru 770. CEGNAR Franc I (1944) 815. ROLA Bogomir (1958) 771. SUSNIK Mirko I (1947) 816. MUNIH Ljubo (1956) 772. KNIPLIC Irena (1957) 817. GORJUP Boris (1956) 773. HERCOG Cveto (1959) 818. KARLOVČEC Drago (1957) 774. RAKUŠA Nives (1958) 819. LUBEJ Samo (1958) 775. SIMON Marija (1957) 820. PETRIČ Branko (1958) 776. SUHADOLNIK Bojan (1957) 821. LAZAR Zdenko (1959) 777. KRAJNC Stojan (1957) 822. JARH Franc I (1934) 778. SVETINA Magda (1958) 823. ŠTRAFELA Drago (1956) 779. ZEMLJIC Zvonko I (1938) 824. SREBRE Beno (1958) 780. URANKAR Jožef I (1958) 825. COPF Nina (1958) 781. PODPEČAN Marija (1958) 826. KOŠČAK Marko (1959) 782. JAVORNIK Irma (1958) 827. ANDRIC Olga (1958) 783. VOJSKA Janez I (1942) 828. ANŽEL Gorazd (1958) 784. HROVAT Darko I (1952) 829. JESIH Aleksander I (1936) 785. VIDIC Srečko I (1946) 830. SPENDAL Valentin I (1940) 786. Že l e z n ik Janez (1957) 831. DOBROTINŠEK Aleksander I (1932) 787. HRIBAR Franc I (1946) 832. KOCBEK Rudolf (1959) 788. GORIŠEK Martin I (1932) 833. KRAVANJA Viktor (1956) 789. BRUNČIČ Janez (1956) 834. LUTMAN Igor (1954) 790. CAKARUN Anđelko (1954) 835. STIFTAR Boris I (1949) 791. PLEMENITAŠ Alenka (1959) 836. DOBNIK Peter (1958) 792. PRELOGAR Ivica (1959) 837. LESKOŠEK Dušan (1955) 793. HEDL Viljem I (1939) 838. TOPOLOVEC Jože (1959) 794. KERN Jože I (1945) 839. BERNARD Zlatko (1958) 795. GODIČ Milan (1959) 840. PAJNKIHAR Boris (1957) 796. KETIŠ Boris (1956) 841. BOH Mojmir (1955) 797. PROTNER Zdenko (1955) 842. KEZELE Antun I (1948) 798. KOS Ivan (1958) 843. AKERMAN Janislav I (1950) 799. SARKANJ Emil (1957) 844. SIPEK Branko (1955) 800. SAVORA Andrej (1959) 845. BOTUŠIČ Blanka (1958) 801. KOREN Vojko (1955) 846. IZLAKAR Samo (1959) 802. HANSEL Ljubo (1959) 847. BRGLEZ Pavel (1959) 803. ERZNOŽNIK Ljubo (1957) 848. HABJANIČ Stojan (1958) 804. BERČNIK Marjan (1951) 849. NABERNIK Jože (1959) 805. PODGORŠEK Feliks I (1941) 850. GRUS Bojan (1958) 806. BEVK Miloš I (1954) 851. PERUS Zdravko (1956) 807. PRELOGAR Zdenka (1957) 852. VODOVNIK Marjeta (1959) 808. CELAN Aleksander (1958) 853. USSAI Tanja (1956) 809. PIPENBAHER Jožef (1959) 854. PLAZNIK Jože (1952) 810. RODIČ Lojze (1955) 855. BRUNČIČ Edvard (1957) 811. ATLAGIČ Vesna (1956) 856. KRANER Janez (1956)812. 813. KRANJC Metod BUKOVEC Emil (1957) (1958) 857. ARČAN Dani (1957) 814. ČAČILO Milan (1957) 858. LAMUT Majda (1958) INFORMACIJE 234 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO X X I I I -1/2 JA N U A R -F E B R U A R 1982 Kakovostni v ognju obstojni glinični materiali V ognju obstojne nabijalne mase z mulitnim vezivom 1.0. UVOD Vzporedno z razvojem novih tehnologij proizvod­ nje in z izboljšavami obstoječih je povpraševanje po kakovostnih v ognju obstojnih materialih čedalje večje. Poraba teh materialov je odvisna od stopnje razvitosti ostalih industrijskih panog, predvsem črne metalurgije, barvnih kovin, keramike, stekla, petro­ kemije in drugo. Čeprav v Jugoslaviji v glavnem imamo surovine za proizvodnjo visoko gliničnih materialov, kljub te­ mu mulitov in mulitnih proizvodov ne proizvajamo. Znano je, da je svetovno tržišče na področju visoko gliničnih materialov deficitarno in da tudi Jugosla­ vija uvaža tovrstne proizvode, namesto da bi jih iz­ važala. V povojnih letih so precejšnji del v ognju ob­ stojnih oblikovancev izpodrinile v ognju obstojne ma­ se (v ognju obstojne nabijalne mase in v ognju ob­ stojni betoni). V tem članku bodo prikazane nekatere bistvene lastnosti kakovostnih v ognju obstojnih gliničnih na- bijalnih mas. Te nabijalne mase se v Jugoslaviji ne proizvajajo. Uporabljajo pa se za temperaturno najbolj obremenjene dele peči. 2.0. OSNOVNE KOMPONENTE ZA SESTAVO MAS IN PRIPRAVA PREIZKUSANCEV ZA LABO­ RATORIJSKE PREISKAVE Predmetne nabijalne mase so sestavljene iz: — kakovostnega v ognju obstojnega veziva, — kakovostnega v ognju obstojnega agregata — polnila in, — dodatkov. V tem članku bo prikazano troje v ognju obstoj­ nih mas z različnimi prostorninskimi masami, vseb­ nostjo AlsOs in fizikalno — mehanskimi lastnostmi. Vse tri nabijalne mase se lahko uvrstijo v skupino toplotno izolacijskih materialov in so označene z L, Š in K. Iz pripravljenih mas so bili izdelani preiz- kušanci v obliki valjev 0 50 mm in h = 50 mm. Fizikalno-mehanske lastnosti v ognju obstojnih polnilnih mas so pri enakih masah v glavnem od­ visne od stopnje zbitosti pri vgrajevanju. Iz tega razloga so bili izdelani preizkušanci različnih gostot in žganih pri različnih temperaturah. Preizkušanci so bili izdelani na ročnem nabijalnem stroju po princi­ pu, kinetične energije. Merilo energije pri izdelavi preizkušancev (valjev) je število udarcev. DIAGRAMI ODVISNOSTI PROSTORNJNSKE MASE OD VIŠINE TEMPERATURE ZGANJA 24 MASA L Diagram St. 1 Čas zadrževanja. V urah MASA J Diagram š t . 2. /ernp. žganja.' Čas zadrževanja. v urah Število udarcev pri izdelavi preizkušancev je bilo za posamezne nabijalne mase naslednje: — nabijalna masa L : 1,3,18 udarcev, — nabijalna masa Š : 3,8,20 udarcev, — nabijalna masa K : 3,8,16 udarcev. Izdelani preizkušanci so bili posušeni pri 100" C in žgani v laboratorijski peči pri 1100° C, 1400° C dn 1700° C. Cas zadrževanja pri maksimalni temperaturi je bil naslednji: pri temperaturi 100° C 24 ur pri temperaturi 1100° C 2 uri pri temperaturi 1400° C 6 ur in pri temperaturi 1700° C 0 ur 3.0. LABORATORIJSKE PREISKAVE 3.1. Kemična sestava mas Utežna kemična sestava mas je podana v tabeli št. 1 Tabela 1 L utežni %> S utežni %> K utežni °/o AI2O3 + Ti02 75,81 58,02 87,68 SiOj 22,57 39,89 11,33 FežO.-i 0,62 1,59 0,32 CaO 0,17 0,10 0,09 MgO 0,32 0,21 0,18 Alkalije 0,46 0,29 0,33 3.2. Zmehčišče Zmehčišče je bilo narejeno po JUS B.D8.300. Do­ bljeni rezultati so: — masa L SK 34/1860° C/ oz. po ISO 176 — masa S SK 38/1760° C/ oz. po ISO 186 in — masa K SK 41/1960° C/ oz. po ISO 194 100 1100 m o m o’c Tgtr>p>. žganja. Cas zadrževanja, v urah MASA L D iagram s i . 4- DIAGRAMI SKRČKOV IN RAZTEZKOV V ODVISNOSTI OD VIŠINE TEMPERATURE ZGANJA Poprečni rezultati posameznih preiskav za vsako maso posebej so podani tabelarično. 4.0. ANALIZA LABORATORIJSKO DOBLJENIH VREDNOSTI Iz rezultatov laboratorijskih preiskav v tabelah št. 2, 3 in 4 je razvidno, da se poroznost nabijalnih mas giblje med 50 in 70%>. Ce k temu dodamo še relativ­ no zelo visoka zmehčišča in tlačne trdnosti lahko uvr­ stimo nabijalnd masi L in K v najvišji razred to­ vrstnih izdelkov. Iz diagrama št. 2 (odvisnost prostorninske mase od višine temperature žganja) je razvidno, da se z naraščanjem temperature žganja v temperaturnem in­ tervalu med 1100° C in 1400° C zmanjšuje prostorndn- ska masa. To potrjuje tudi diagram št. 5 (diagram skrčkov in raztezkov v odvisnosti od Višine tempe­ rature žganja). Ta pojav raztezkov pri ostalih dveh masah ni zaznamovan. Pri tem ne gre za izgubo mase pri žganju pri povišanih temperaturah in s tem za zmanjšanje prostorninske mase, temveč za pojav po­ večanja prostornine mase pri žganju. Z mikroskop­ skim pregledom žganih preizkušancev pri 1400° C 'in 1700° C je bilo ugotovljeno, da šamotna zrna poveču­ jejo svojo prostornino in s tem rahljajo strukturo nabijalne mase. Rahljanje strukture pa znižuje me­ hanske trdnosti, kar je tudi razvidno iz primerjave diagrama št. 8 z diagramoma št. 7 in 9 (odvisnost tlačne trdnosti od višine temperature žganja). DIAGRAM TLAČNIH TRDNOST/ V ODVISNOSTI OD V IŠ IN E TEMPERATURE ZGANJA Temperatura žganja v °C 100 1100 1400 1700 Caz zadrževanja pri maks. temperaturi v urah 24 2 6 0 Prostorninska masa v g/cms S 0,90 0,91 0,93 1,01 3 0,98 0,99 0,99 1,08 18 1,16 1,13 1,16 1,25 Gostota S 0,280 0,283 0,290 0,315 3 0,305 0,308 0,308 0,336 18 0,361 0,352 0,361 0,389 Poroznost v ®/o S 72,0 71,7 71,0 68,5 3 69,5 69,2 69,2 66,4 18 63,9 64,8 63,9 61,1 Skrček v % (po premeru valjčka) S -2 ,2 —2,8 —4,6 3 -1 ,8 —2,4 -4 ,8 18 -1 ,0 —2,0 -4 ,2 Tlačna trdnost v MPa S 0,6 1,6 1,7 1,8 3 1,1 3,6 3,7 2,7 18 3,6 13,6 14,5 11,5 Tabela 3 3.3.2. Lastnosti mase S po sušenju in žganju Temperatura žganja v °C 100 1100 1400 1700 Caz zadrževanja pri maks. temperaturi v urah 24 2 6 0 Prostorninska masa v g/cm3 3 1,23 1,23 U l 1.08 8 1,33 1,31 1,20 1,20 20 1,43 1,41 1,30 1,30 Gostota 3 0,420 0,420 0,379 0,372 8 9,454 0,447 0,409 0,409 20 9,488 0,481 0,444 0,444 Poroznost v °/o 3 58,0 58,0 62,1 62,8 8 54,6 55,3 59,1 59,1 20 51,2 51,9 55,6 55,6 Skrček oz. raztezek v ®/o 3 —0,8 + 2,2 + 3,4 (po premeru valjčka) O —0,8 + 2,2 + 2,0 20 -0 ,4 + 2,2 + 2,2 Tlačna trdnost v MPa 3 0,9 2,6 2,4 3,6 8 2,1 5,3 5,2 6,4 20 3,3 10,7 8,7 10,4 Tabela 4 3.3.3. Lastnosti mase K po sušenju in žganju Temperatura žganja v °C 100 1100 1400 1700 Caz zadrževanja pri maks. temperaturi v urah 24 2 6 0 Prostorninska masa v g/cms 3 1,46 1,44 1,46 1,48 8 1,57 1,55 1,56 1,59 16 1,69 1,67 1,61 1,68 Gostota 3 0,409 0,403 0,409 0,415 8 0,440 0,434 0,437 0,445 16 0,473 0,468 0,451 0,471 Poroznost v °/o 3 59,1 59,7 59,1 58,5 8 56,0 56,6 56,3 55,5 16 52,7 53,2 54,9 52,9 Skrček v °/o (po premeru valjčka) 3 —0,6 —1,0 -1 ,6 8 —0,6 —0,6 —1,6 16 -0 ,4 -0 ,4 -1 ,0 Tlačna trdnost v MPa 3 1,3 3,7 3,4 2,3 8 2,2 7,4 7,6 2,8 16 3,5 15,1 12,4 10,0 Iz diagrama št. 8 je sicer viden porast tlačne trd­ nosti na preizkušancih, žganih pri 1700° C, vendar je ta pojav posledica visoke temperature žganja ozi­ roma že močne tvorbe steklaste faze. Iz navedenih rezultatov preiskav lahko za nabi- jalno maso S trdimo, da samotni agregat nima stalne prostornine, kar je osnovna zahteva za v ognju ob­ stojne materiale. Iz navedenega razloga smo pri na­ daljnjih raziskavah opustili v ognju obstojno nabijal- no maso S. 5.0. ZAKLJUČEK Glede na rezultate laboratorijskih raziskav so bile nadaljnje raziskave mase Š zaradi nestabilnosti samotnega agregata in s tem tudi nabdjalne mase opuščene. Nabijalni masi L in K sta bili v nadaljnjih razi­ skavah detaljno preiskani, tako laboratorijsko in pol- industrijsko kot tudi praktično v različnih industrij­ skih pečeh. Danes imata obe masi zelo široko področje uporabe v naši industriji. Stanko Kovačevič, inž. gradb. W < Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana n. sol. o. LJUBLJANA ■ DIMIČEVA ULICA 12 TELEFON 344 061 TOZD — INŠTITUT ZA MATERIALE LJUBLJANA, n. sub. O. TOZD — INŠTITUT ZA KONSTRUKCIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — GEOTEHNIKA LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INŠTITUT ZA GRADBENO FIZIKO IN SANACIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INŠTITUT ZA CESTE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — STROJNIŠTVO LJUBLJANA, n. sub. o. DS — SKUPNE SLUŽBE PODROČJA DEJAVNOSTI ZAVODA: — raziskave, preiskave ih tehnološka obdelava vseh vrst materialov, — teoretične raziskave in reševanje problemov iz prakse pri masivnih, kovinskih, lesenih in drugih objektih, konstrukcijah in konstrukcijskih delih, — patologija konstrukcij, raziskave vzrokov poškodb in sanacija, —- gradbena fizika in zaščita zgradb, — geotehnika in geomehanika, inženirska geologija, — cestogradnja, — razvijanje strojnih konstrukcij za gradbeništvo. INFORMACIJE 242 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXIII-12 DECEMBER 1982 Preprečevanje dviga kapilarne vlage v zidovih z ustvarjanjem vodoodbojnih plasti — drugi del 4.5. Vzpostavitev vodozapornega sloja Zaradi relativno enostavne izvedbe sanacije se ta postopek vedno bolj uveljavlja. Variantnih načinov izvedbe je veliko, prav tako pa tudi sredstev, s kate­ rimi želimo preprečevati dvig vlage v zidu. Za vse načine, ki poskušajo vzpostaviti vodozaporni sloj je skupno, da se vsi zadovoljijo že z izboljšanim videzom zidu, in je le malo podatkov o uspešnosti tako izvede­ ne sanacije, ki' bi bila potrjena z meritvami vlažnosti saniranih zidov. V glavnem zasledimo v praksi dva načina tovrst­ nih sanacij: 4.5.1. Zgoščevanje gradiva Pri prvem načinu želimo z uvajanjem vodotop­ nega natrijevega silikata ali cementnega mleka z do­ datki napolniti’ pore oziroma večje votline v zidu. Z zapolnitvijo votlin z gosto vodonepropustno maso naj bi bil preprečen prenos vode v višje sloje zidu. Vo­ dotopni natrijev silikat v stiku s prostim apnom pre­ haja v netopno obliko: Na2SiOa + Ca(OH), -> CaSiOs + 2 NaOH Kalcijev silikat naj bi po tej metodi zapolnil vsa prazna mesta, tako da bi bila prekinjena zveznost vode faze v gradivu in transport vode onemogočen. Vzrok neuspešnosti te metode je nepopolna po­ razdelitev sanacijskega sredstva v gradivu. V vsakem zidu, posebno pa še v zidovih starih zgradb, so nam­ reč večje razpoke in votla mesta, v katera z lahkoto steče raztopina vodotopnega natrijevega silikata. De­ li' zidu ob razpokah ostanejo neprepojeni, najtanjše kapilare nezapolnjene in še vedno omogočajo kapilar­ ni dvig vode. Poleg tega se tako obdelani zid obogati s topnimi solmi. V primeru uporabe vodotopnega ste­ kla z močno higroskopnim Na-hidroksidom, ki nato zadržuje vlago v zidu. Povečano vsebnost soli v zidu lahko na mestih, kjer hitrost sušenja zidu presega hitrost navlaževanja, povzroča izcvetanje soli in vo­ di do novih poškodb. 4.5.2. Hidrofobiranje gradiva Pri drugem načinu želimo preprečiti prenos vode po kapilarah s tvorbo hidrofobnega sloja. Hidrofilna površina kapilar postane po obdelavi z organskimi si­ licijevimi spojinami hidrofobna. Sloj tako nastalega vodoodbojnega materiala, preprečuje nadaljnji dvig vode preko kapilar po zidu navzgor. Zmanjšani ali preprečeni dotok vode v višje ležeče območje omo­ goča počasno izsuševanje zidu nad hidrofobiranim slojem. Za tvorbo hidrofobnega sloja se lahko upo­ rabijo vodotopni silikonati, raztopine siloksanov v organskih topilih in silani. Poleg treh glavnih sili­ cijev spojin so v literaturi velikokrat omenjene raz­ lične kombinacije teh z vodotopnim natrijevim ali kalijevim silikatom. Površina prvotno hidrofilnega gradbenega materiala se po reakciji silikonata s C 02 in vodo oziroma silana z vodo prekrije s siloksani, in sicer tako, da so Si-O-Si skupine orientirane k materialu, medtem ko so alkilne grupe na silicijevem atomu orientirane navzven. Te zunanje grupe so, od­ visno od preparata, različnih dolžin. Vrsta aktivne skupine določa stabilnost, trajnost in učinkovitost (vodoodbojnost) preparata. Kapilarni dvig je proporcionalen površinski na­ petosti in kotu, ki ga tvori voda s površino kapilare gradiva po formuli 2 o cos ß h = ------------- r • J? V kapilari s hidrofilno površino se voda dvigne. Če pa spremenimo kvaliteto površine kapilare se spre­ meni kot od ß < 90° (hidrofilna površina kapilare) na ß > 900 (hidrofobna površina kapilare) se predznak enačbe spremeni — nivo vode v kapilari se zniža (sli­ ka 8). Kapilarni transport vode v vodni fazi je v tako hidrofobiranem materialu onemogočen. V hlapni ob- ß C 90° (3 > 90° liki pa voda še vedno lahko potuje po mehanizmu difuzije. Podobno kot je opisano v poglavju 4.5.2. je lahko tudi' ta postopek neučinkovit, če hidrofobno sredstvo ne omoči celotnega preseka zidu. Glede na to, da so molekule hidrofobnega sredstva majhne, je dobra penetracija laže dosegljiva kot pri prejšnjem postop­ ku zapolnjevanja vseh praznin. Pri enostavnem vli­ vanju hidrofobirnega sredstva v odprtine zidu lahko sredstvo nekontrolirano izteka skozi razpoke, enako kot vodotopne silikatne raztopine, če ne celo hitreje zaradi nizke viskoznosti preparatov. Za čim boljšo prepojitev zidu so se zato uveljavili različni postopki uvajanja hidrofobnega penetracijskega sredstva: 1. uvajanje penetranta brez dodatnega pritiska 2. injektiranje z nadpritiskom 3. vlek penetranta s podpritiskom. Uvajanje penetracij skega sredstva z enostavnim vlivanjem v pripravljene odprtine v zidu, kot smo že omenili zgoraj, ne daje zadovoljivih rezultatov. Za­ radi pomanjljivosti tega načina se je razvil način ime­ novan po Peter-Coxu. Po tem postopku penetracij ska tekočina ovirano izteka v zid, odprtine, oziroma raz­ poke v zidu. Ovirano iztekanje penetranta je doseženo z nastavki iz poroznega ali penjenega materiala. Pri tem načinu so že odpravljene nekatere pomanjklji­ vosti načina s prostim nalivanjem, vendar je posto­ pek zaradi kompliciranih nastavkov iz uvoza težko dosegljiv in drag. Enake pomanjkljivosti kot pri nalivanju penet­ ranta so pri drugem načinu, kjer se penetracijska te­ kočina uvaja v zid preko zapornih nastavkov, podob­ no kot je to primer pri injektiranju epoksidnih smol pri zapiranju razpok v betonu. Zaradi visokega pri­ tiska si tekočina izbere pot najmanjšega upora. Zato način ni primeren za poškodovane zidove. Z uspehom pa se ta način uporablja pri zidovih iz poroznih ka­ menin ali opeke brez poškodb, kjer se s pritiskom gradivo izredno lepo prepoji in s tem ustvari zaporni sloj. Načina z uporabo podtlaka v praksi ni zaslediti. Zahteva dokaj zamudno obdelavo zidu, ker je po­ trebno v zid v delovnem območju, kjer so vgrajeni nastavki, skrbno odbelati in zatesniti. 5.0. Izbira sanacijskega postopka Na osnovi kritičnega pregleda objavljenih rezul­ tatov sanacij, izkušenj pri sanacijah, ter splošnega trenda na tem področju, smo kot najbolj obetajoč način sanacij starih objektov brez ustreznih hidro­ izolacij izbrali postopek z ustvarjanjem hidrofobnega sloja v zidu. V prvi fazi smo se posvetili razvoju postopka, ki smo ga poimenovali penetracijski postopek. Izbrali smo ustrezno hidrofobirno penetracij sko sredstvo in izdelali potrebno opremo. Ob teh poskusih se je po­ kazalo, da je penetracijski postopek lahko učinko­ vit pri gostih zidovih in vodovpojnem gradivu, da pa lahko odpove pri starejših zgradbah, kjer so zidovi zidani iz mešanega materiala, tj. opeke, nevpojnega apnenca, laporja in sličnih kamenin, povezanih z mal­ to različnih sestav. Stari zidovi imajo večinoma še večje in manjše praznine, kanale in votline. Tako nimajo zvezne vodovpojne faze, ki bi omogočala na­ stanek kontinuiranega hidrofobnega sloja v gradivu. Sanacija takih objektov poleg preprečevanja vzpe­ njanja vlage, običajno zahteva tudi izboljšanje no­ silnosti in trdnosti zidu. Zato smo naše raziskave us­ merili na dve področji: na sanacijo opečnih zidov po penetracij skem postopku ter na sanacijo votlikastih mešanih zidov po postopku, ki smo ga imenovali in­ jekcijsko penetracijski postopek. Po tem postopku naj bi v eni delovni fazi hidro- fobirali obstoječ material v zidu in zapolnili praznine z nevodovpojno maso, s čimer se zdi poveže in tako oj ači. 6.0. Penetracijski postopek Penetracijski postopek je namenjen za sanacije gostih zidov iz poroznega vodovpojnega materiala kot je npr. opeka, malta, porozne kamenine in poroz­ ni star beton, pri čemer kapilarni' dvig vode prepre­ čimo s penetracijo hidrofobirnega sredstva v območju zidu tik nad temeljem. Postopek preprečevanja dviga kapilarne vlage z ustvarjanjem hidrofobnega sloja smo obdelali najprej teoretično v laboratoriju. Izdelali smo potrebno op­ remu iz enostavno dostopnih in cenenih materialov ter postopek preizkusili na modelih zidov. Vlažen pe- Slika 9. netriran modelni zid, ki je v toku poskusa stal v vodi, se je v treh mesecih osušil za 70—75 °/o. Laboratorijski preizkus in meritve na modelnih zi­ dovih v laboratoriju so dali dobre rezultate. Na sliki in diagramu št. 9 je prikazana porazdelitev vlage v modelnem zidu pred sanacijo ter 4 mesece po izvedeni sanaciji1. 6.1. Rezultati sanacij po penetracijskem postopku Pri prvem objektu, ki je bil saniran pred petimi leti, smo se zavestno odločili, da ne posegamo po ob­ širnejših ukrepih odpravljanja gradbenih nepravil­ nosti, temeveS smo se omejili le na ponovitev prej opisanega laboratorijskega poskusa, pri katerem smo preizkusili učinek penetracije na vlažnost zidu, ki je bil v toku poskusa postavljen v vodo. 2 0 cm Slika 10. Penetracijske vrtine in penetracijska ob­ močja Penatracija zidov prvega poskusnega objekta je bila izvedena iz notranje strani. Predhodno smo od­ stranili najbolj onesnažen in propadel omet, v prvi in drugi vrsti zidakov smo izdelali penetracijske vrtine. Zid smo nato penetrirali z razredčeno vodno raztopino kalijevega metil silikonata. V vsako pene- tracijsko odprtino smo preko posebnih, za ta namen pripravljenih penetracijskih vložkov vlili tako koli­ čino silikonata (poraba je odvisna od debeline zidov (glej diagram na sliki 11), da smo dosegli prekrivanje Slika 11. Poraba silikonata na debelino zidu penetriranih mest v zidu, in s tem popolno cmoče- nost tretiranega dela zidu. Po penetraciji smo pustili penetracijske odprtine 3 mesece nezapolnjene. Električne meritve vlage so pokazale, da se je v tem času zid začel uspešno izsu- Slika 12. Pred sanacijo Slika 13. 5 let po sanaciji sevati. Odprtine smo nato zapolnili s hidrofobirano malto ter nadomestili odstranjen omet z novim. Ta je bil izveden kot običajno podaljšana malta, le da smo zamesni vodi dodali 2 odstotka silikonske disperzije. Lastnik je nato prepleskal zidove. Stanje po 5 letih je naslednje: Zidovi so čisti in vizualno suhi na vseh mestih, kjer je star omet za­ menjan z novim (slike 12, 13, 14, 15). Na najbolj ne­ ugodnem delu zidu (ta je na drugi strani neprodušno zaprt s stensko oblogo) smo merili vlago tako, da smo iz stene odvzeli — izvrtali — vzorce opeke in jih nato sušili do konstantne teže. Rezultati so zbra­ ni v diagramih ob sliki 14 in sliki 15. Na diagramih ob sliki 14 je podana vlaga opeke pred sanacijo, na dia­ gramu ob sliki 15 pa vlažnost opeke ter zaključnega ometa (šrafirana površina) po sanaciji. Avtorja: Janez Kržan, dipl. inž. kem. in mag. Vera Apih, dipl. inž. kem. Vabilo na 35. letno skupščino Mednarodnega instituta za varjenje (IIS/IIW) leta 1982 v Ljubljani Upravni odbor Mednarodnega instituta za varjenje (IIS/IIW) je poveril organizacijo 35 letne skupščine IIS/IIW leta 1982 jugoslovanskim društvom in organizacijam, ki so njegovi člani.* Vljudno vas vabimo, da se udeležite 35. letne skupščine, ki bo od 4. do 11. septembra 1982 v Ljubljani v Kulturnem domu »Ivan Cankar« Znanstveni in tehnični program bo obsegal naslednje manifestacije: 1. Sestanki upravnega odbora, izvršnega odbora in tehničnih komisij IIS/IIW. 2. Podelitev medalje Andre-Leroy za najboljšo zvočno opremljeno serijo diapozitivov, na­ menjeno za pouk varjenja in sorodnih postopkov (spajkanje, toplotno nabrizgavanje, toplot­ no rezanje itd.). 3. Predavanje »Houdremont« z naslovom »varivost modernih konstrukcijskih jekel«, ki ga bo imel dr. Suzuki (Japonska). 4. Javno posvetovanje na temo »varjenje in sorodni postopki, energija in ekonomičnost«. 5. Kolokvij komisije I na temo »toplotno rezanje in postopki, ki uporabljajo plamen«. 6. Razstava publikacij — varilno-tehnične literature in standardov držav-članic IIS/IIW. Poleg zgoraj navedenega znanstvenega in tehničnega programa bodo organizirani tudi obiski tovarn in inštitutov ter poseben program za žene in druge osebe, ki bodo spremljale udele­ žence skupščine. Udeležencem pa bodo omogočena družabna srečanja tudi med skupščino. Po skupščini bodo organizirani turistični izleti in strokovne ekskurzije po vsej Jugoslaviji. Organizacijski komite se bo potrudil, da zagotovi uspešen potek letne skupščine in prijetno bivanje v Ljubljani. Jugoslovanski organizacijski komite Predsednik __________ prof. dr. Pavel Štular, dipl. inž. * Zveza društev za varilno tehniko Jugoslavije, Zagreb Zavod za zavarivanje, Zagreb Institut za varilstvo, Ljubljana Energoinvest, Inštitut za zavarivanje, Sarajevo STROKOVNI PROGRAM LETNE SKUPŠČINE IIS/IIW LJUBLJANA 1982 sobota, 4. september vpisovanje udeležencev seja izvršnega odbora 9.00—18.00 9.30—18.30 nedelja, 5. september vpisovanje udeležencev seja tehničnega odbora seja upravnega odbora 9.00—18.00 9.30—11.30 1̂4.30—17.30 ponedeljek, 6. september vpisovanje udeležencev slavnostna otvoritev predavanje »Houdremont« javna seja 8.00—18.00 9.30—10.45 11.15—12.30 14.00—18.00 torek, 7. september vpisovanje udeležencev seje komisij skupine A kolokvij komisije I študijska skupina 212 seje komisij skupine B redakcijski odbor skupine A 8.00— 17.00 9.00— 12.00 9.00— 17.00 9.00— 12.00 14.00— 17.00 14.00— 17.0C sreda, 8. september seje komisij skupine A redakcijski odbor skupine B seje komisij skupine B študijska skupina 212 redakcijski odbor skupine A 9.00— 12.00 9.00— 12.00 14.00— 17.00 14.00— 17.00 14.00— 17.00 četrtek, 9. september seje komisij skupine A redakcijski odbor skupine B študijska skupina 212 seje komisij skupine B redakcijski odbor skupine A 9.00— 12.00 9.00— 12.00 9.00— 12.00 14.00— 17.00 14.00— 17.00 petek, 10. september seje komisij skupine A redakcijski odbor skupine B seje komisij skupine B študijska skupina 212 redakcijski odbor skupine A seje nacionalnih delegacij 9.00— 12.00 9.00— 12.00 14.00— 17.00 14.00— 17.00 14.00— 17.00 17.15—18.00 sobota, 11. september redakcijski odbor skupine B seja Upravnega odbora seja Izvršnega odbora 9.00—12.00 14.00—17.00 17.30—19.30 Komisije skupine A: I Toplotni postopki spajanja, rezanja in na- varjanja II Obločno varjenje VI Terminologija X Preostale napetosti in sprostitev napetosti. Krhki lom XI Tlačne posode, parni kotli dn cevovodi XIII Preizkusi zvarnih spojev na utrujanje XIV Izobraževanje v varilstvu XVI Varjenje plastičnih mas Komisije skupine B: III Uporovno varjenje IV Specialni načini varjenja V Preiskave, meritve in kontrola zvarov VIII Zaščita in varnost IX Ponašanje kovin pri varjenju XII Postopki električnega varjenja v zaščiti plina in pod praškom XV Zasnova in izvedba varjenih konstrukcij ter izračun zvarnih spojev Študijska skupina 212 »Fizika varjenja« Obenem bo tudi seja začasne komisije o izva­ janju in sodelovanju pri raziskavah o varjenju kot tudi seje ožjih odborov »Aluminij in njego­ ve zlitine«, »Standardizacija« in »Varjenje pod vodo«. Datum sej teh odborov bo objavljen nak­ nadno. tisk offset tisk rototisk knjigo veznica tiskarna tone tomšič ljubljana gregorčičeva 25a telefoni: naročila (TC) 219219 direktor 218755 tehnični vodja 218685 računovodstvo 218442 blagajna - saldakonti 226122 poštni predal 352/VII tekoči račun pri SDK ljubljana 50101-601-15736