Št. 82. V Gorici, dne 13. Oktobra" 1899. Tečaj XXIX. lahaja dvakrat na teden T Štirih izdnnjlh, is sicer: vsak torek in petek, zjutrnnje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:. Vse lator.....».;,_„ vgM.fi'—_. * pollebi. ".....¦.."» S— * "'"" četrt leta....... » 1-50 Posamične številke stanejo G kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do (i. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. >\'i naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. ...&.,., ^r... ., . »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soce» trikrat mesečno in stane Vse leto gld. 1-20. «Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni 8chwarz v Šolski .ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lav renči 5 na trgu delia Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SO Č A (Večerno izdanje). Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Goric: v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici SL 9. »opis« naj se poSiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči. katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravnici?!!. . Neplačanih pisem ne sprejeinlje ne uredništvo no upravništvo. ______ Oglasi fn poslanice se računijo po peiit-vrsiah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglu«e je plačati loco Gorica, t,Gori5ka Tiskania^A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soce» in «Primoroa» 5e -Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane večletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vjstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog- in narodi te programa in doslednosti m. Kdor ni bil od letošnjega aprila slep in gluh za vse, kar se je godilo, in komur strankarska strast ni zatemnila zdrave stvarne razsodnost', mora pripoznati, da je nastala po Članku 18. aprila v »S o č i" proti meni neka gonja prav vsled tega, ker sem Be 7, jedne strani potegnil za dr. T u m o, katerega so hoteli odstraniti v zatišje pozabljivosti, — po' drugi strani pa, ker sem primerno označil in dostojno grajal ~ ne-odkritosrčnost nekaterih prvakov v glavnem politiškem vprašanju, ki nas že tri leta razburja v deželi, t. j, hinavstvo v ab-stinenčnem boju slovenskih deželnih poslancev. AH poglejmo, kako se je takoj maščevala v* obeh točkah hinavščina nad svojimi očeti. V isti štev. .,Soče" sem poročal tudi o hinavskem nastopu nekaterih gospodov, na čelu njim seveda dr. Gregorčič, na obenem zboru »Goriške ljudske posojilnice", ko so hoteli odstraniti dr. Turno iz ravnateljstva na zvijačen način: v utemeljevanju so izrekli le svojo bojazen za Tumovo zdravje, češ, da je z narodnim delom preobložen, in skrb za oba velika denarna zavoda, katerima stoji isti mož na čelu, — v srcu pa so si mislili: proč ž njim! Der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr kann gehen! Zdaj se bomo mi šopirili v posojilnici, katero je takd visoko dvigni! dr. Turna! — Jaz sem pa razkrinkal njihovo vedenje in povedal, da vse lepe besede so le h i-n a v š č i n a in da je njih edini namen; odstraniti dr. Tumo na vsej črti, da bi si s svojim neumornim delom za narod ne pridobil preveč trdnih tal pod nogami.... In res je, da sem označil tedanji nastop z besedami: Kocka je padla! Pokazali ste, kam pes taco moli! In kakd so se ti »prvaki" pozneje branili?! V .Slov. Listu" (in v vseh zasebnih pogovorih) so odločno tajili, da imajo kaj zoper dr. Tumo, da ga nočejo odstranjevati itd. itd. — Ali kaj se je pokazalo kmalu potem? To je danes vsako- MARCO ViSCONTI Zgodovinski komak Jblijanski napisal Lcmmaso Grosst. ll>»\je> Bojevniki, ki so so mogli še držati na konju ali na lastnih nogah, so prišli pred oder sodnikov. Tam jih je neki klicar posamezno klical po imenu, in kakor so pričali o vsakem uradniki pri bojnih igrah, je bilo ravssojeno, da so se vsi hrabro držali, kot vrli in pošteni vitezi. Le dva sta bila obdolžena: jeden beli, kateremu se je očitalo, da je s sulico ranil nasprotnika v stegno, kar ni bilo šteto kot dober udarec, ker bo-rilec ni zadel med Štiri ude; drugi je bil pa nekdo izmed rudečih bojevnikov, katerega so zatožili, da je zajel konja. Toda gled6 prvega se je izjavil isti nasprotnik, ki je bil ranjen, da je sulica najprej zadela v Ščit in le od tam zdrsnila nizdol in se zasadila v stegno, kar se je ©Čividno zgodilo proti nameri borilca. Drugega pa je opravičil neki bojni pobočnik, ki je pričal, da je za- mur jasno, namreč: da so hoteli bas dr. , Turno politiški popolnoma ubiti! — Da bi dali svojemu rovtarskemu početju vsaj nekaj opravičenega povoda v očeh kratko-vidnežev, so razstrosili v svet nekaj lažij — seveda vse na katoliški podlagi — med .temi je bila glavna ona o pogovoru dr. T u m e pri nadškofu. Naravno, da je imela ta laž le kratke noge — toda njen oče je še danes poštenjak od nog do glave med »voditelji naroda*. Takd so se naši »narodni voditelji* sami postavili na laž glede ua dr. Tumo. Najgrje pa so obsedeli v mlakuži glede — abstinence. Ko sem očital nekaterim prvakom — prvemu med njimi dr. Gregorčiču — neod-kritosrčnost v abstinenčni politiki itd,, tedaj sem slabG naletel! V svoje največjo začujenje sem videl v nekaj dneh, kako grozno »jedini" so postali čez noč vsi......! In pa kakd so me okrcali v listih, kakd so se jim'jeziki gibali v pogovorih z ljudmi, pripovedovaje in zatrjevaje, da jih jaz obroku]em, ako trdim, da ni edinosti med njimi glede na abstinenco. In vso reč so takč lepo zasuknili, da so se oni pokazali pred svetom kot složni bojevniki na podlagi abelinenčne taktike, a dr. Turna in jaz da rujeva zdaj proti njim itd. Bili so odločno za abstinenco — in zatrjevali so (še koncem maja in v začetku junija), da Slovenci nis/no še nikdar tako dobro stali v abstinenčnem boju, kakor takrat, a da je dr. Turna tisti, ki bi rad zapustil abstinenco in krenil na drugačno pot... Ustanovili so svoj list, da se bo v njem zrcalila prava politika »narodnega vodstv a"......Prav! Poglejmo, kakd se je zrcalila v njem doslej politika — abstinence, kije vendar danes poglavitnonaše politiško vprašanj e v dežel i! In tu se nam odpre najžalostnejša stran v knjigi breznačelnosti, nedoslednosti, hinavščine — narodnih »voditeljev"! Le poslušajmo jih! V članku »S programom in doslednostjo" (o jej 3!) so takd- le utemeljili abstinenco: «Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov, Iv, Meljavcc) tiska in zal. deti konj vzdihnil glavo tisti hip, ko je vitez udarjal z mečem. Nazadnje so klicar ji imenovali še tiste, ki so bili v šotorih. Teh je bilo deset, sedem ranjenih in trije mrtvi. Razsojeno je bilo, da so se tudi oni dobro in hrabro bojevali. Jeden izmed ranjenih, katerega je zadela posebna nesreča, dasi ni bil med najhujše poškodovanimi, je bil naš Bronzin Caimo, junak z obvezanim očesom. Temu se je pripetilo pri prvem spopadu, da mu je prišla suličina ost skozi luknjo, katero imu železna krinka pri očeh, koder borilec gleda, in mu je (glejte, ali ni sam vrag tu svojega roga vtaknil!) razlila tisto oko, ki je imel odkrito, in s katerim jedinim je gledal. — Lehko noč! vitez je ostal v temi in se je prevrgel s konja. Odpeljali so ga v šotor. On je ostal zvest svoji zaobljubi, ter se ni hotel odvezati, in tudi ni pustil, da bi mu drugi odvezali ok<5, katero je imel še zdravo. Stvar je bila naznanjena bojnim razsodnikom, kateri niso vedeli, kaj bi imeli določiti. Kasneje be je o tem mnogo govorilo in razpravljalo ; živahno so se pvičkali vitezi, gospe in gospodične, ki so imenovali to *neki lepi slučaj*, kakor slišimo, da reče odvetnik: «lepa pravda ta*, ali pa »Položenie naših poslancev na Goriškem je pa tako, da po sedanji sestavi deželnega zbora ni mogoče, z najboljšim programom in tudi z največjo dosledno delavnostjo doseči kak pozitiven vspeh v d e-želnem zboru". To je pač najhujša obsodba, katero je mogoče izreči o našem deželnetn zboru. Na njo se še povrnem. Tu naj le pokličem čita-teljem še enkrat v spomin, da tnko obsodbo je napisalo glasilo »narodnega vodstva", kateremu je na čelu dr, Gregorčič, Zalo pač ni čuda, ako so prevzeli Gregorčič & C.o tudi vse s;16 posledico abstinence na svoje ramo, ker po taki obsodbi jim zagovor ne more biti težek. V članku »Italijanski primat* so namreč izjavili: »Zatd so naši poslanci kot zvesto glasilo ljudstva, katero zastopajo, prav ravnali, da$o, prevzemši odgovornost za zle n a s I e d k e, ki jih prizadeva abstinenca, pogumno nagovarjali svoje poštene postulate ter so niso udali italijanskemu primatu". lu sam dr. Gregorčič je govoril na nekem shodu takd-le (dosiovno po »Gorici"}. Ako se je zdela abstinenca slovenskih poslancev pred leti koristna, postala je danes v premenjenih razmerah naravnost po t r e b n a. A h s t i n en e o zahteva čast in korist slovenskega naroda na Goriškem itd. itd." Toliko menda zadošča v dokaz, kakd so tudi »Goricam* pisali in govorili o abstinenci, kedar jim je to kazalo! Kdorkoli je či-tal „Sočo", mora reči, da ona se gotovo ni ostreje pehala za abstinenčno taktiko, — narobe, da je povedala tudi poti, ki bi peljale zastopnike slovenskega ljudstva zopet v zbor ¦— mi delo!! Zdaj pa poglejmo, kakd so pisali isti „ Goricam" v svojem glasilu »narodnega vodstva", — torej v istem listu, v katerem se zrcali politika izvoljenih zastopnikov naroda, ali bolje dr. Gregorčiča in njegovih somišljenikov in — sokrivcev! Le poglejmo, kakd govore pa tedaj, kedar jim kaže: od-valiti od sebe zle nasledke, a b- zdravnik: «lepa bolezen ta». Za obojno mnenje so se dobili zagovorniki, sklicujoči se na rimske postave in na Mojzesove knjige, na pisatelje latinske in provencalske, na preroke in romanopisce, na modroslovce in pesnike, zatekajoče se k primeram iz zgodb sedmerih Amonovih sinov, Amadizija iz Gaule, Girona dvorljivega in vseh najimenitnejših vitezov francoskih in angležkih. Preporno vprašanje se je razpravljalo pri znamenitnejših ljubavnih sodiščih raznih evropskih mest, katerih razsodbe pa niso soglašale. In tako je prizivnim potom prišlo pred polnoštevilno zbrani ljubavni dvor v Provenci. Ta je po natančni preiskavi, po dolgi učeni razpravi, potem ko je zaslišal najglasovi-tejše učenjake, slovesno razsodil v prilog Oaimoveinu očesu, to je, da ga sme odkriti. Vestni ljubimec, ki je bil ostal do tedaj vedno slep, si je konečno odvezal ok6 in je takd po preteku kakih treh let zopet zagledal beli dan. Poslužujoč se zdravega očesa, se je tedaj z vso dušo zopet udal prejšnjemu življenju, da bi spolnil svojo zaobljubo, in vrgel še jedenkrat šo tretjega viteza s konja. — To je pač bila vztrajnost dobrih starih časov! - Kadar je Bog hotel, je prevrgel Še tretjega viteza. stinence (— vidi zgoraj drugi citat iz »Gorice" —¦) ter grditi pred svetom dr. Tumo in »Sočo«....... V »Gorici« 22. sept. po rojstvu Gospodovem citamo v posebnem članku, da abstinenca je bila res »mrtvorojeno dete", — In roga se — »Soči", češ, da »se je trudila v potu svojega obraza (bnm 1) dokazati, da le abstinenca 'zamore rešiti našo deželo pogina". — Celd »Slov. Narod« je vzela v zaščito proti »Soči«, ker se je bil izrekel proti abstinenci, a gaje »Soča« zavračala. Dalje čitamo: »Dr. Turna pa jo rodil abstinenco, ki no moro pridobiti niče s a r«. In daljo: »Dr. Turna je speljal na led najprej grofa in ž njegovo pomočjo ostale slovenske posInncG.....* Malo nize trdi zopet,da je dr. Turna grofa Goroninlji zapeljal s svojo abstinenco, Mi o dalje fillamo zopet: J', vi nasledek, ki ga je rodila abstinenca, je bil, da smo Slovenci pro» padli pri vol i t vi v državni zbor«. Najgroznejša pa je izpoved, ki mora pretresli vsakega rodoljuba in mu pognati v obraz krv srama in opravičene jeze, — evo jo: »Dr. Gregorčič je spoznal, kakd škodljiva je abstinenca — in je bil iz dna duše proti nji......" Čitatelji! Primerjajte oboje odlomke iz »Gorice* — in sodite sami! Sodite, ali morete zaslediti v vrstah tega »narodnega vodstva" (I) le trohico kakega programa, ali je kje le mrvica kake vodilne misli, toliko manj pa doslednosti..... Še več! Kdo more reči, da je tako postopanje pošteno po najpriprostejših pravilih človeške družbe....?! Kdor hoče pa soditi po načelih krščanske moralke — pride še do ostrejših zaključkov —-1 Ti naši »voditelji*(!) torej najprej po-vedd na polna usta, da v deželnem zboru goriškem se ne da doseči nikak pozitiven vspeh tudi z najboljšim programom in največjo dosledno delavnostjo, — zato da so zapustili deželni zbor, prevzemši odgovornost za vse Kdo bi mogel dopovedati, kako je bilo njegovo veselje!... Pa kaj bi rekli, kaj se je umislila tista trdosrčna njegova ljubica, kateri menda niso morali kaj posebno ugajati moški, slepi na jedno oko? — Iztaknila je pa drugo zvijačo* češ, zaobljuba se je glasila, da ne stopi več pred njo drugače, nego z obema očesoma, odprtima — ker pa je imel sedaj jedno samo okd, naj bi dobro pazil, da se nikoli, več ne prikaže pred njo. ... Toda vrnimo se na bojišče. Novi vitezi, ravnaje se po zakonskih določbah o bojnih igrah, so podarili klicarjem šlem, ki so ga rabili v boju. A tudi pri tem je nastal neki prepir. Jeden izmed teh novih vitezov se je namreč že poprej boril pri neki bojni igri v 3omu, in radi tega so nekateri trdili, da on ne more pustiti šlema klicarjem, ker s.e ni takrat prvič bojeval. Vendar je bilo določeno, da mora tudi on dati šlem, kajti tam, kjer se je bil prej vdetežil boja, se niso bojevali z.mečem; torej je bilo treba v tem slučaju uporabiti: glasoviti rek, veljaven pri bojnih igrali, da meč oprošča sulico, a sulica ne oprošča meča. (Dalje pride). zle nasledke, — potem pa zatrobijo^ da je abstinenco zlo v olj no iztuhtal dr. Turna, ki je zapeljal najprej grofa Coro-ninija in po njem vse druge poslance, po-' tiskaje njemu v čevelj vse zle nasledke. Gregorčič govori na shodu in »Gorica" piše za njim iz njegovega peresa, da abstinenca je bila spočetka koristna, danes da je ce!6 naravnost potre b rt a iu da* jo kar naravnost zahteva čast in korist slovenski ^a naroda, — v drugi štev. ,Gorice' pa eitamo jasno zatrdilo, tiskano z razprtimi črkami, k«*r se mu je dalo posebno •važnost, da — čujte in zapomnile si to vsi! —•dr. Gregorčič je spoznal, kakd škodljiva je abstinenca in je bil iz dna duše proti nji—! Kaj je torej res, kaj je v »programu in doslednosti* dr, Gregorčiča: ali da abstinenco zahteva čast in korist naroda — aH pa, da jo narodu škodljiva?! —Dr. Gregorčič, ki se menda boji Citati »Sočo*, da bi si ne oblrževnl vesti ob vsaki besedi, čila gotovo svoje gl.isilo! In to je po 14 dneh na moj »napad" zopet 1*- potrdilo vsebino članka »Mrtvorojeno dele", da torej ne more biti ;iikakega dvoma več o tem, kak6 nam ga je presojati...... Tak je program, take so vodilne misli, taka je doslednost »narodnega vodstva" v prvem politiškem vprašanju goriških Slovencev! Ali ni imel dr. Turna docela prav, ko je imel že 7. januvarja t. I. toliko .predrznosti", da se je osmelil pisati dr. Gregorčifcis. tisto glasovito pismo, ki ostane pa prevažen in za dr. Turno časten čin v zgodovini goriških Slovencev! Za kaj se pa prav za prav lasamo z Lahi že 3 leta? Čemu je počil razpor med Slovenci na Goriškem?! — Odgovorite, odgovorite, — motite vodo ,s programom in doslednostjo" dalje, da se nam bodo vrabci smejali na lahonskih strehah! Več pride! A. Gabršček. Vejia MjHje s Transvalam. Sedaj, ko je vojna Anglije s Transva-lom že pričeta, je zanimivo ogledati si malce to »južnoafrikansko republiko", kakor se Transkal oficijelno imenuje. Transvsd ima 308.560 km"; je torej nekoliko manjši od o g e r s k e države, ki ima 325.000 km* Prebivalcev šteje 1,100.000, in sicer je med temi 30% belih in 70% črnih; prebivalstva je torej nekaj več, kakor skupno na Gornje-Avstrijskem in Solnogradskem. Vojaštva šteje v miru komaj kakih 420 mož, za časa vojne pa mora stopiti pod orožje vsak moški od 16. do 60. leta, ako je le sposoben nositi puško; nedržavljani so dolžin udeležiti se vojne, ako so le več kot 6 mesecev že v Transvalu. O kaki posebni redni vojski torej ni govora. Prebivalci se imenujejo Boeri (hoiand-sko ,burs" to je »Liauern* — kmetje) ter so holanskega izviru. K njim so se pridružili tudi v Afriko prihajajoči francoski hugenotje, ki so se počasi poholandiii. Boeri so se bojevali že od nekdaj z Angleži, pred katerimi so tudi bežali iz Nalala ter so ustanovili 1. 1848. 3 republike, ki so se združile pod imenom Transvul. Tu so se morali dlje časa boriti neprestano z zemijaki iz roda Zulu, katere so Angleži Ščitili proti njim. Bojevali so se z vspehom, dokler niso stopili na noge Angleži. L. 1876. so Angleži Boerce potolkli in vzeli na se republiko. Ali to ni trajalo dolgo, kajti 1. 1881. se je ljudstvo uprlo, porazilo Angleže, da so ti dne 3. uvg. 1881. pripoznali neodvisnost republike. Dežela je vse drugačna od naših, kakor smo jih mi navajeni. Obraščena ni skon> nič z drevjem, in na gričih vidiš samo ob vznožju travo, na vrhu pa skalovje. Dežela pa je bogata na raznih rudah; tam doniš zlilo, srebro, baker, železo, svinec, cink, salpeter, itd.; zlata se izvozi na leto v veliki množini, in poleg lega volno, usnje, kože, nojeva peresa, rogove, tabak, itd. Izdaten je tudi lov na antilope, slone, krokodile, rinocerose, noje in dr. Ustavo iz 1. 1890. reprezentujela 2 ta-kozvana: prvi in drugi ,Volksraad\ obstoječa iz 24 neposredno iz ljudstva izvoljenih členov; predsednik republike sedaj se imenuje Kruger. Dežela je razdeljena na 22 okrajev, in v vsakem okraju živi en vojaški podpo-veljnik. V slučaju vojne stopi Bodreč sam na noge, osedla svo.ega konja, vzanr puško ter jedila za nekaj tednov, in tako oboroženi se | združijo Boerci. Ti ljuuje so nekako peštvo na konjih; konja ne potrebujejo za to, da bi se morda bojevali z njega, marveč edino v to svrho, da jim konj nosi potrebne reči j ter da se hitreje premikajo iz kraja v kraj. Ne napadajo radi temveč se rajši branijo, speljavši sovražnika poprej v kako zagato. Skriti za kamni potem streljajo in navadno tudi pogodijo, ker so priznani kot izborni strelci in so zraven tega hladnokrvni in dokaj previdni. Streljajo pa kar v čelo in ne v prsi, kakor je pri nas predpisano. — Boerci so že navajeni vojne, saj so se že opeto-vano borili z Angleži, in na njihovi strani stoje tudi sosedje Kap, Oranje-Vrijstaat in dr. Slovenec Egon Mosche, bivšiavstrji-ski častnik, ki živi v Pretoriji, v glavnem mestu Transvala, in se bo tudi deležil napovedane vojne, opisuje Boerce v »S!. N." od 10. t. m. ter pravi proti koncu. „V Transvaalu je torej oboroženih državljanov 30.000, Oranje-Vrijestaat 25.000, v Kapu 60.000, v Natalu 5000, skupaj 120,0000 mož. (To je bilo pr.' m.), Razun tega se je tukaj še ustanovil prostovoljni nemški kor, ki šteje okoli 6000 mož in holandski kor, ki šteje 3000 mož. Bilo bi torej vsega skupaj okoli 130.000 mož, dobro vajenih orožja in odločnih braniti se do zadnje kapljice krvi. Kolikor se zve od Angležev, jo sedaj okoli 10.000 mož v južni Afriki, 10.000 naj jih pride iz Indije in 30.000 iz Anglije. Nočem se tukaj baviti z vrednostjo angleških vojakov, od katerih je znano, da so najslabši v Evropi, ne vzamem ozira na to, da Angležem ne bo prijalo podnebje, posebno v sedanjem toplem in deževnem času, primerjam naj samo števila in naj vprašam : Ali bodo zadostovali'?" Tako bomo imeli torej zopet vojno, morda prav interesantno, če se upošteva, da mogočna velikanska Anglija se bojuje proti mali republiki z neredno vojsko, republiki, za katero pa gore srca njenih prebivalcev, ki so pripravljeni bojevati se za njo do zadnjega zdiha. Na koncu še omenjamo, da znana podjetna tvrdka Frevtag & Berndt na Dunaju je izdala prav ličen priročen zemljevidček o Transvalu in sosednjih državicah, ki utegne izborno služiti vsem tistim, ki bodo z zanimanjem čitali poročila z bojišča v Transvalu. Stane samo 18 kr. in se dobiva" pri tvrdki na Dunaju VII/I Schottenfeldgasse 64. DOPISI. S Tolminskega. — Pri občnem zboru XI. skupščine »Zaveze slov. učit. društev" v Gorici dne 11. sept. t. 1. je nadučitelj in urednik Medvešček, posegnivši v debato k Vrtovčevi razpravi o gmotnem stanju uči-teljstva na Goriškem, trdil, da so učitelji na Tolminskem že pred zboljšanjem učiteljskih plač 1. 1896. uživali neko ugodnost, 'in ta ugodnost za učiteljstvo na Tolminskem se piše in širi .tudi po časnikih. Učiteljstvo na Tolminskem je uživalo ugodnosti ! Brrr!! Stvar je pa taka-le. Učiteljska zastopnika sta vedno računala s svinčnikom v rokah, noseč take račune in postave k sejam. Ko hitro je bilo skupno število učiteljev zadostno, pomakniti jedne-ga učitelja v višjo plačno vrsto, sta isto predlagala. Imela sta pri tem večkrat težave, ker se je trdilo, da mora biti število po 12 napolnjeno, predno pride po eden učitelj v I. pl. vrsto in po 3 v H. pl. vrsto ali po novem zboljšanju iz leta 1896. mora biti število po 10 napolnjeno predno prideta po 2 v I. pl. vrsto in po 4 v II. pl. vrsto. S postavo v roki in natančnimi računi sta sicer večkrat s težavo, a vedno učiteljska zastopnika prodirala. Glede skupnega š^vrla začasnih in definitivnih učiteljev, ki so »morali" skupno priti v poštev pri pomikanji v višje plačne vrste vsled postave iz leta 1879. § 2. glaseče se: »Na javnih ljudskih šolah so učitelji (toraj začasni in stalni) razvrščeni v tri razrede in sicer: I. razreda s 600 gld. II. razreda s 500 gld., III. razreda 400 gld. Tudi na Tolminskem se je hotelo izbacniti začasne učitelje iz skupnega števila trdeč, da ne učitelji nego definitivno sistemizirana mesta delajo skupno število. Ker je pa besedilo zgoraj omenjene postave jasno, zmagala sta zopet učiteljska zastopnika. Tedaj učiteljstvo na Tolminskem odkianja razširjajoče 3e mnenje o uživanju kakih ugodnostij. Ako se niso znali gg. tovariši goriškega okraja postaviti — pomilujemo. In prav bi bilo, da bi jim še hlače vzeli. Ustje na Vipavskem. — Trgatev smo končali pred 8 dnevi, in sicer je grozdje prav lepo in zdravo. Samo to je, da kdor se je o pravem času požuril in potrudil, ima prav dobro letino. Kakih 5 kmetov ima posebno dobro letino, in zlasti 1 majhen kmet ima samo en majhen vinograd, pa je pridelal vina za 23 hektolitrov. Ena sama trta pri njem je imela 128 grozdov, popolnoma razvitih in Iapih. Ta se je bil pobrigal pravočasno, ker je žveplal že tačas, ko je bilo mladje še kratko. Tako pred tednom je neki krčmar kupoval mošt. Pa ni hotel naravnega, ker se je štela cena previsoka, in zato je ukupil pravo vodo, s sladkorjem ponarejeno. Krč-marji. pazite, kaj kupujete! Ne glejte* tako hudo na ceno, da je le roba poštena. Naraven mošt mora imeti barvo olj nato rumeno ne belo kakor mleko, pa tudi ne samo rumeno. Torej pozor tndi gostom! Glejte, kaj pijetc t Zadnji Čas bi pač bil, da bi vlada prepovedala ponarejevanje vin in izdelovanje pebjota na deželi in v mestih. Kaj koristi pridnemu kmetu, delati in truditi se, ko mu pa škoduje izdelovanje in trženje s ponarejenim vinom, da včasih mu ni mogoče .'e svojega poštenega pridelka spraviti v denar, da bi mogel potem opraviti svoje dolžnosti, plačati davke itd. -*- Ko bi se torej odpravilo to zlo, bi se kmetje še bolj pobrigali za trtne pridelke, in vsestransko bi bilo bolje, zlasti pa za tiste, ki pijejo vino. Več bi jim koristilo izpiti % Htra naravnega nego 2 litra ponarejenega. Alkohol je drag, pa če se ga porablja v tak namen, naj bi bil še dražji! Ne škodilo bi, če bi naši narodni zastopniki o tem razmišljali ter nam pomogli na kak način. Domače in razne novice. Župnijski Izpit z odliko je napravil včeraj č. g. Jos. Pipan, vikar na Srednjem. Imenovanje. — G. Ivan Vrščaj, bivši učitelj v Ljutomeru, je imenovan sit-plentom na učiteljišču v Kopru. Zaroka. -— Gospod Anton, Vouk, trgovec z žitom in z moko v Trstu, se je zaročil 8. t. m. z gospico Virginijo Ca-peltan iz Trsta. — Čestitamo! G. Vouk je rodom iz Oseka pri Šempasu, brat ondašrijega krčri »rja. Tombola v Podgori. — Srečk je bilo prodanih za 877 K 50 v. Stroškov je bilo 514 K 90 v.; več dohodkov kot stroškov za 362 K 60 vin. Torej vspeh povoljen. Učiteljstvn. — Članek, kateri je bil priobčil nas deželni poslanec in odbornik g. dr. Turna v našem listu pod tem zaglavjem, je ponatisnil zadnji »Učiteljski Tovariš". Prav, da se razširi med slovenskim učitelj-stvom na sploh ta članek, ki kaže, kako misli dr. Turna o ufiiteljstvu, ker naši nasprotniki okoli »Gorice" ga slikajo kot pravo zlo za učiteljstvo na Goriškem. Zakaj ni bil imenovan Moro J - »Gorica" pravi, da znani Moro ni prišel za učitelja na c. kr. pripravljalnico v Gorico, ker se je storilo od slov. strani primernih korakov. -~ Kaj so „Gor." storili, nam ni znano; najbrže po navadi — nič! Mi pa smo takoj zbrali vse podatke o M o-r o t u, ki ga onemogočajo za službo med Slovenci, napisali oster članek in ponatisnili njegove hojskajoče pesmi proti Slovencem. Ono „Sočo" smo poslali ministru s še bolj ljubeznivim spremljevalnim pismom, izjavivši, da bi sprejeli imenovanje takega človeka za najdrznejše žaljenje in izzivanje slov. naroda. — In mož ni bil imenovan. Da ne bo imenovan, smo vedeli mi že 10 dnij po seji, v kateri je bil predlagan. Da pa ni bil imenovan neki »priznan veščak", je krivo to, ker so se zanj poteza 1 i »Goričani", kakor so propadli zadnjič pri imenovanju notarja in propadejo z istim kandidatom tudi prihodnjič..... Vipavske železnice — no bo nikdar?! — Italijanski listi prinašajo kakor na povelje vest, ki mora razburiti naše prebivalstvo po Vipavskem; tudi goriška »Eco del Lito ra le" piše popolnoma jednako, namreč: Vipavske železnice ne bo, ker ima vlada danes drugačne načrte. Tudi krivce imenujejo rečeni listi, namreč slovenske prvake, ki so zamudili ugodne čase s p oče tka, ko bi bilo treba pohiteti; toda zamudili so železnici ugodne — a zdaj ima vlada drugačne načrte in namene. Pripoznamo javno, da je temu res tak6. K temu vprašanju se še povrnemo. — Vrhniška železnica, ki je veliko manjše važnosti od vipavske, je bila istočasno dovoljena — ažeteče. Toda na Kranjskem so stali na čelu možje, ki niso zamujali časa, marveč so kovsli železo, dokler je bilo še gorko, * pri nas so začeli zvonili, ko je — toča že pobila, in ni bilo v ministerstvu več resne volje, da bi se železnica res zgradila. < I Samomor. — V sredo popoludne so I pokop.H nekega podčastnika tukajšnjega j pešpolkt št. 47., ki se je vstrelil v ponedeljek dopoludne s puško. Vzrok samomoru i ni znan. Zapustil je pismo, v katerem prosi j svoje prijatelje' in sorodnike odpuščenja, da j se je satu usmrtil. V pojasnilo. — V poročilih o itali-I janskih ogleduhih v naši deželi se je omen-I tudi ime italijanskega profesorja Gujona. j Glede na to smo naprošeni od odlične strani priobčiti to pojasnilo: Profesor Gujon nikakor ni ogleduh, ampak je le nabiral z dovoljenjem in priporo-I čilom c. kr. okr. glavarstva v Tolminu razna j krajevna imena: gozdov, njiv, travnikov itd. I v strogo znanstveno svrho (kakor so na pr. avstrijski učenjaki v jednakem namenu po-rtovaii po severni Italiji. Op. ur.) I Prav veselilo me bo, ako vsprejmete I to pojasnilo. Kaj jo dr, Gregorčiči — Pod tem I naslovom je napisal »Prim. List" to-ie: I Po »Soči* je dr. Gregorčič hinavec, neod-I kritosrčnež, dolgočasni govornik, mož, ki ni še nič storil, ki ne zna parlamentirati z j Lahi, pobožnjak itd. To je sedaj dr. Gre-I gorčic. A kaj je bil še pred nedavnim ? Vzor rodoljub, najdejavnejši, najpožrtvo-valnejši domoljub, voditelj goriških Slovencev, I proti kateremu dr. Mahnič ni bil vreden I odvezali jermenov na čevljih itd. A to je bilo tedaj, ko je še Gabršček mirno za njegovim hrbtom deloval. Gospod Gabršček naj bi vendar prečital stare »Soče", da bi se ne kazal v taki luči I Na to odgovarjam: V »Soči* nisem nikdar rekel o dr. Gregorčiču, da ni še nič storili Odkar I je državni poslanec, torej od I, 1891., za kar sem jaz največ deloval in žrtvoval, ima za narodno delo po 24 prostih ur na dan. Da bi ne bil nič storil — bi ga pač že davno morali poslati zopet za profesorja v semenišče, da ne bo povsem zastonj prejemal lepe plače. — Očital sem mu le, česar ni storil, a bi bila njegova dolžnost, da bi bil storil. Dalje sem označeval določena dejstva, ki so daleč proč od odkritosrčnosti, katera je prvi pogoj med prvaki, ki hote skupno delovati za istimi smotri! Capito?! — Da ne zna parlamentirati z Lahi, to so mi stokrat zatrjevali grof Goro« nini, dr. Rojic in drugi, ki so se jezili, čes: dr. Gregorčič pokvari v petih minutah, kar je prej pet let snovul (Ipsissima verbal) Zato so ga bili tudi že odstavili za purlamenlovanje z Lahi! In I prav grof C. in dr. R. sta posilila na njegovo mesto dr. Turno, kar je tudi pripo- i moglo do tega, da je nastal med dr. G. in | dr. T. Iak6 velik most.... ! ___ Zahteva naj se ^-Pffij popis in cenik leposlovnih in drugih knjig iz naše zaloge, katerega pošiljamo franko kamorkoli. .GORIŠKA TISKARNA" A. GABR8ČEK V GORICI 19 (Ustanovljena leta 1893.) Gosposka ulica št. 9. (Ustanovljena letr. 1893.) & je najmoderneje urejeni tiskarski zavod, kjer se izgotavlja vsako najfineje in elegantno delo v najkrajšem času po jako kulantnih cenah, kakor: ______ Brošure v vseli oblikah in jezikih v modernih in trdnih platnicah, diplome za častne občane in druge enake prilike v najrazličnejših barvah, trgovske račune, pisma in zavitke * firmo, cenike, društvene vsporede in vabila na kartonu ali papirju, posetnice najelegantneje kakovosti v škatijah z zavitki, poročna in zaročna naznanila v veliki izberi in vseh mogočih oblikah, plesne vsporede, osmrtnice itd. itd L priporoča slav. šolskim vodstvom, fcrajnim in OKrajnim šolskim svetom vse potrebne šolske tiskovine v slov., hrv. in ital. jeziku za Soriško in Istro,, nadalje za izdelovanje uradnih zavitkov [kuverti v razliSnih oblikah in kakovostih. J Velika za'oga izgotovljenih tiskovin - *L^3SZtZLL, tpZT^ie' * naši založbi imamo te-le časopise: ,,Soia", celoletna naročnina stan? gld. $•—, izhaja dvakrat na teden. — »Primoree", celoletna naročnina stane gld. f'2D, izhaja trikrat mesečno, na osmih straneh. — „j0dritttiseho Post", list, kateremu je namen proučevati druge narode in višje kroge o naših razmerah, celoletna naročnina stane gld. #•—, polletna gld. P20, — „Slovanska knjižnica", izhaja 6. leto ter je izšlo do sedaj 88 snopičev najrazličueje vsebine, celoletna naročnina stane gld. f'80. ii!smarw SalflflsL'? fdlitfnipa" 79 filtra j0 izSlR , ^ s'tJlne s postnino^vred gld. Mu. V teku jednega tedna izide II. knjiga, katera prinese Šekšpirovo žaloigro „HAMLETU. — Pripravljeno je jako iateresantno giadivo za HI, knjigo. „BEH-H11R", roman iz časov Kristusovih. Mehko vezan gld. 1*30, trdo vezan gld. 1*65 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postalo obče zanimanje tako, da imamo le malo izvodov več vr zalogi. Kdor Seli še imeti to knjigo, opozarjamo, da si jo za časa omisli. „Rusko-slovenski slovar in slovnica" •—•^^ ^* Sestavil M. M. Hoatnik. f«w ««*^-, u * Cm« mthko vezmumu gld. f-SO, trdo vezanemu gld. P80, poštnina 10 kr. v»i. i