Št. 82.
V Gorici, dne 13. Oktobra" 1899.
Tečaj XXIX.
lahaja dvakrat na teden T Štirih izdnnjlh, is sicer: vsak torek in petek, zjutrnnje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:.
Vse lator.....».;,_„ vgM.fi'—_. *     pollebi. ".....¦.."»   S—     * "'""
četrt leta.......   »    1-50
Posamične številke stanejo G kr.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do (i. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. >\'i naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. ...&.,.,     ^r...   .,                                 .
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soce» trikrat mesečno in stane Vse leto gld. 1-20.
«Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni 8chwarz v Šolski .ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lav renči 5 na trgu delia Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SO Č A
(Večerno izdanje).
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Goric: v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici SL 9.
»opis« naj se poSiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči. katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravnici?!!.                                    .
Neplačanih pisem ne sprejeinlje ne uredništvo no
upravništvo.                   ______
Oglasi fn poslanice se računijo po peiit-vrsiah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglu«e je plačati loco Gorica,
t,Gori5ka Tiskania^A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soce» in «Primoroa» 5e -Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane večletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vjstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog- in narodi
te programa in doslednosti
m.
Kdor ni bil od letošnjega aprila slep in gluh za vse, kar se je godilo, in komur strankarska strast ni zatemnila zdrave stvarne razsodnost', mora pripoznati, da je nastala po Članku 18. aprila v »S o č i" proti meni neka gonja prav vsled tega, ker sem Be 7, jedne strani potegnil za dr. T u m o, katerega so hoteli odstraniti v zatišje pozabljivosti, — po' drugi strani pa, ker sem primerno označil in dostojno grajal ~ ne-odkritosrčnost nekaterih prvakov v glavnem politiškem vprašanju, ki nas že tri leta razburja v deželi, t. j, hinavstvo v ab-stinenčnem boju slovenskih deželnih poslancev.
AH poglejmo, kako se je takoj maščevala v* obeh točkah hinavščina nad svojimi očeti.
V isti štev. .,Soče" sem poročal tudi o hinavskem nastopu nekaterih gospodov, na čelu njim seveda dr. Gregorčič, na obenem zboru »Goriške ljudske posojilnice", ko so hoteli odstraniti dr. Turno iz ravnateljstva na zvijačen način: v utemeljevanju so izrekli le svojo bojazen za Tumovo zdravje, češ, da je z narodnim delom preobložen, in skrb za oba velika denarna zavoda, katerima stoji isti mož na čelu, — v srcu pa so si mislili: proč ž njim! Der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr kann gehen! Zdaj se bomo mi šopirili v posojilnici, katero je takd visoko dvigni! dr. Turna! — Jaz sem pa razkrinkal njihovo vedenje in povedal, da vse lepe besede so le h i-n a v š č i n a in da je njih edini namen; odstraniti dr. Tumo na vsej črti, da bi si s svojim neumornim delom za narod ne pridobil preveč trdnih tal pod nogami.... In res je, da sem označil tedanji nastop z besedami: Kocka je padla! Pokazali ste, kam pes taco moli!
In kakd so se ti »prvaki" pozneje branili?! V .Slov. Listu" (in v vseh zasebnih pogovorih) so odločno tajili, da imajo kaj zoper dr. Tumo, da ga nočejo odstranjevati itd. itd. — Ali kaj se je pokazalo kmalu potem? To je danes vsako-
MARCO  ViSCONTI
Zgodovinski komak Jblijanski napisal Lcmmaso Grosst.
ll>»\je>
Bojevniki, ki so so mogli še držati na konju ali na lastnih nogah, so prišli pred oder sodnikov. Tam jih je neki klicar posamezno klical po imenu, in kakor so pričali o vsakem uradniki pri bojnih igrah, je bilo ravssojeno, da so se vsi hrabro držali, kot vrli in pošteni vitezi. Le dva sta bila obdolžena: jeden beli, kateremu se je očitalo, da je s sulico ranil nasprotnika v stegno, kar ni bilo šteto kot dober udarec, ker bo-rilec ni zadel med Štiri ude; drugi je bil pa nekdo izmed rudečih bojevnikov, katerega so zatožili, da je zajel konja. Toda gled6 prvega se je izjavil isti nasprotnik, ki je bil ranjen, da je sulica najprej zadela v Ščit in le od tam zdrsnila nizdol in se zasadila v stegno, kar se je ©Čividno zgodilo proti nameri borilca. Drugega pa je opravičil neki bojni pobočnik, ki je pričal, da je za-
mur jasno, namreč: da so hoteli bas dr. , Turno politiški popolnoma ubiti! — Da bi dali svojemu rovtarskemu početju vsaj nekaj opravičenega povoda v očeh kratko-vidnežev, so razstrosili v svet nekaj lažij — seveda vse na katoliški podlagi — med .temi je bila glavna ona o pogovoru dr. T u m e pri nadškofu. Naravno, da je imela ta laž le kratke noge — toda njen oče je še danes poštenjak od nog do glave med »voditelji naroda*.
Takd so se naši »narodni voditelji* sami postavili na laž glede ua dr. Tumo.
Najgrje pa so obsedeli v mlakuži glede — abstinence.
Ko sem očital nekaterim prvakom — prvemu med njimi dr. Gregorčiču — neod-kritosrčnost v abstinenčni politiki itd,, tedaj sem slabG naletel! V svoje največjo začujenje sem  videl  v nekaj   dneh,  kako   grozno
»jedini"   so  postali čez  noč vsi......!
In pa kakd so me okrcali v listih, kakd so se jim'jeziki gibali v pogovorih z ljudmi, pripovedovaje in zatrjevaje, da jih jaz obroku]em, ako trdim, da ni edinosti med njimi glede na abstinenco. In vso reč so takč lepo zasuknili, da so se oni pokazali pred svetom kot složni bojevniki na podlagi abelinenčne taktike, a dr. Turna in jaz da rujeva zdaj proti njim itd.
Bili so odločno za abstinenco — in zatrjevali so (še koncem maja in v začetku junija), da Slovenci nis/no še nikdar tako dobro stali v abstinenčnem boju, kakor takrat, a da je dr. Turna tisti, ki bi rad zapustil abstinenco in krenil na drugačno pot... Ustanovili so svoj list, da se bo v njem zrcalila prava politika »narodnega vodstv a"......Prav! Poglejmo, kakd
se je zrcalila v njem doslej politika — abstinence, kije vendar danes poglavitnonaše politiško vprašanj e v dežel i!
In tu se nam odpre najžalostnejša stran v knjigi breznačelnosti, nedoslednosti, hinavščine — narodnih »voditeljev"! Le poslušajmo jih!
V članku »S programom in doslednostjo" (o jej 3!) so takd- le utemeljili abstinenco:
«Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov, Iv, Meljavcc) tiska in zal.
deti konj vzdihnil glavo tisti hip, ko je vitez udarjal z mečem.
Nazadnje so klicar ji imenovali še tiste, ki so bili v šotorih. Teh je bilo deset, sedem ranjenih in trije mrtvi. Razsojeno je bilo, da so se tudi oni dobro in hrabro bojevali.
Jeden izmed ranjenih, katerega je zadela posebna nesreča, dasi ni bil med najhujše poškodovanimi, je bil naš Bronzin Caimo, junak z obvezanim očesom. Temu se je pripetilo pri prvem spopadu, da mu je prišla suličina ost skozi luknjo, katero imu železna krinka pri očeh, koder borilec gleda, in mu je (glejte, ali ni sam vrag tu svojega roga vtaknil!) razlila tisto oko, ki je imel odkrito, in s katerim jedinim je gledal. — Lehko noč! vitez je ostal v temi in se je prevrgel s konja. Odpeljali so ga v šotor. On je ostal zvest svoji zaobljubi, ter se ni hotel odvezati, in tudi ni pustil, da bi mu drugi odvezali ok<5, katero je imel še zdravo. Stvar je bila naznanjena bojnim razsodnikom, kateri niso vedeli, kaj bi imeli določiti. Kasneje be je o tem mnogo govorilo in razpravljalo ; živahno so se pvičkali vitezi, gospe in gospodične, ki so imenovali to *neki lepi slučaj*, kakor slišimo, da reče odvetnik: «lepa pravda ta*, ali pa
»Položenie naših poslancev na Goriškem je pa tako, da po sedanji sestavi deželnega zbora ni mogoče, z najboljšim programom in tudi z največjo dosledno delavnostjo doseči kak pozitiven vspeh v d e-želnem zboru".
To je pač najhujša obsodba, katero je mogoče izreči o našem deželnetn zboru. Na njo se še povrnem. Tu naj le pokličem čita-teljem še enkrat v spomin, da tnko obsodbo je napisalo glasilo »narodnega vodstva", kateremu je na čelu dr, Gregorčič,
Zalo pač ni čuda, ako so prevzeli Gregorčič & C.o tudi vse s;16 posledico abstinence na svoje ramo, ker po taki obsodbi jim zagovor ne more biti težek. V članku »Italijanski primat* so namreč izjavili:
»Zatd so naši poslanci kot zvesto glasilo ljudstva, katero zastopajo, prav ravnali, da$o, prevzemši odgovornost za zle n a s I e d k e, ki jih prizadeva abstinenca, pogumno nagovarjali svoje poštene postulate ter so niso udali italijanskemu primatu".
lu sam dr. Gregorčič je govoril na nekem shodu takd-le   (dosiovno po »Gorici"}.
Ako se je zdela abstinenca slovenskih poslancev pred leti koristna, postala je danes v premenjenih razmerah naravnost po t r e b n a. A h s t i n en e o zahteva čast in korist slovenskega naroda na Goriškem itd. itd."
Toliko menda zadošča v dokaz, kakd so tudi »Goricam* pisali in govorili o abstinenci, kedar jim je to kazalo! Kdorkoli je či-tal „Sočo", mora reči, da ona se gotovo ni ostreje pehala za abstinenčno taktiko, — narobe, da je povedala tudi poti, ki bi peljale zastopnike slovenskega ljudstva zopet v zbor ¦— mi delo!!
Zdaj pa poglejmo, kakd so pisali isti „ Goricam" v svojem glasilu »narodnega vodstva", — torej v istem listu, v katerem se zrcali politika izvoljenih zastopnikov naroda, ali bolje dr. Gregorčiča in njegovih somišljenikov in — sokrivcev! Le poglejmo, kakd govore pa tedaj, kedar jim kaže: od-valiti  od sebe zle nasledke, a b-
zdravnik: «lepa bolezen ta». Za obojno mnenje so se dobili zagovorniki, sklicujoči se na rimske postave in na Mojzesove knjige, na pisatelje latinske in provencalske, na preroke in romanopisce, na modroslovce in pesnike, zatekajoče se k primeram iz zgodb sedmerih Amonovih sinov, Amadizija iz Gaule, Girona dvorljivega in vseh najimenitnejših vitezov francoskih in angležkih. Preporno vprašanje se je razpravljalo pri znamenitnejših ljubavnih sodiščih raznih evropskih mest, katerih razsodbe pa niso soglašale. In tako je prizivnim potom prišlo pred polnoštevilno zbrani ljubavni dvor v Provenci. Ta je po natančni preiskavi, po dolgi učeni razpravi, potem ko je zaslišal najglasovi-tejše učenjake, slovesno razsodil v prilog Oaimoveinu očesu, to je, da ga sme odkriti. Vestni ljubimec, ki je bil ostal do tedaj vedno slep, si je konečno odvezal ok6 in je takd po preteku kakih treh let zopet zagledal beli dan. Poslužujoč se zdravega očesa, se je tedaj z vso dušo zopet udal prejšnjemu življenju, da bi spolnil svojo zaobljubo, in vrgel še jedenkrat šo tretjega viteza s konja. — To je pač bila vztrajnost dobrih starih časov! - Kadar je Bog hotel,  je prevrgel   Še tretjega  viteza.
stinence (— vidi zgoraj drugi citat iz »Gorice" —¦) ter grditi pred svetom dr. Tumo in »Sočo«.......
V »Gorici« 22. sept. po rojstvu Gospodovem citamo v posebnem članku, da abstinenca je bila res »mrtvorojeno dete", — In roga se — »Soči", češ, da »se je trudila v potu svojega obraza (bnm 1) dokazati, da le abstinenca 'zamore rešiti našo deželo pogina". — Celd »Slov. Narod« je vzela v zaščito proti »Soči«, ker se je bil izrekel proti abstinenci, a gaje »Soča« zavračala.
Dalje čitamo: »Dr. Turna pa jo rodil abstinenco, ki no moro pridobiti niče s a r«.
In daljo: »Dr. Turna je speljal na led najprej grofa in ž njegovo pomočjo
ostale slovenske posInncG.....* Malo nize trdi
zopet,da je dr. Turna grofa Goroninlji zapeljal s svojo abstinenco,
Mi o dalje fillamo zopet:
J', vi nasledek, ki ga je rodila abstinenca, je bil, da smo Slovenci pro» padli pri vol i t vi v državni zbor«.
Najgroznejša pa je izpoved, ki mora pretresli vsakega rodoljuba in mu pognati v obraz krv srama in opravičene jeze, — evo jo:
»Dr. Gregorčič je spoznal, kakd škodljiva je abstinenca — in je bil iz dna duše proti nji......"
Čitatelji! Primerjajte oboje odlomke iz »Gorice* — in sodite sami! Sodite, ali morete zaslediti v vrstah tega »narodnega vodstva" (I) le trohico kakega programa, ali je kje le  mrvica kake  vodilne
misli, toliko manj pa doslednosti..... Še
več! Kdo more reči, da je tako postopanje pošteno po najpriprostejših pravilih človeške družbe....?! Kdor hoče pa soditi po načelih krščanske moralke — pride še do ostrejših zaključkov —-1
Ti naši »voditelji*(!) torej najprej po-vedd na polna usta, da v deželnem zboru goriškem se ne da doseči nikak pozitiven vspeh tudi z najboljšim programom in največjo dosledno delavnostjo, — zato da so zapustili deželni zbor, prevzemši odgovornost za vse
Kdo bi mogel dopovedati, kako je bilo njegovo veselje!... Pa kaj bi rekli, kaj se je umislila tista trdosrčna njegova ljubica, kateri menda niso morali kaj posebno ugajati moški, slepi na jedno oko? — Iztaknila je pa drugo zvijačo* češ, zaobljuba se je glasila, da ne stopi več pred njo drugače, nego z obema očesoma, odprtima — ker pa je imel sedaj jedno samo okd, naj bi dobro pazil, da se nikoli, več ne prikaže pred njo.
... Toda vrnimo se na bojišče. Novi vitezi, ravnaje se po zakonskih določbah o bojnih igrah, so podarili klicarjem šlem, ki so ga rabili v boju. A tudi pri tem je nastal neki prepir. Jeden izmed teh novih vitezov se je namreč že poprej boril pri neki bojni igri v 3omu, in radi tega so nekateri trdili, da on ne more pustiti šlema klicarjem, ker s.e ni takrat prvič bojeval. Vendar je bilo določeno, da mora tudi on dati šlem, kajti tam, kjer se je bil prej vdetežil boja, se niso bojevali z.mečem; torej je bilo treba v tem slučaju uporabiti: glasoviti rek, veljaven pri bojnih igrali, da meč oprošča sulico, a sulica ne oprošča meča.
(Dalje pride).
zle nasledke, — potem pa zatrobijo^ da je abstinenco zlo v olj no iztuhtal dr. Turna, ki je zapeljal najprej grofa Coro-ninija in po njem vse druge poslance, po-' tiskaje njemu v čevelj vse zle nasledke.
Gregorčič govori na shodu in »Gorica" piše za njim iz njegovega peresa, da abstinenca je bila spočetka koristna, danes da je ce!6 naravnost potre b rt a iu da* jo kar naravnost zahteva čast in korist slovenski ^a naroda, — v drugi štev. ,Gorice' pa eitamo jasno zatrdilo, tiskano z razprtimi črkami, k«*r se mu je dalo posebno •važnost, da — čujte in zapomnile si to vsi! —•dr. Gregorčič je spoznal, kakd škodljiva je abstinenca in je bil iz dna duše proti nji—! Kaj je torej res, kaj je v »programu in doslednosti* dr, Gregorčiča: ali da abstinenco zahteva čast in korist naroda — aH pa, da jo narodu škodljiva?! —Dr. Gregorčič, ki se menda boji Citati »Sočo*, da bi si ne oblrževnl vesti ob vsaki besedi, čila gotovo svoje gl.isilo! In to je po 14 dneh na moj »napad" zopet 1*- potrdilo vsebino članka »Mrtvorojeno dele", da torej ne more biti ;iikakega dvoma več o tem, kak6 nam ga je presojati......
Tak je program, take so vodilne misli, taka je doslednost »narodnega vodstva" v prvem politiškem vprašanju goriških Slovencev! Ali ni imel dr. Turna docela prav, ko je imel že 7. januvarja t. I. toliko .predrznosti", da se je osmelil pisati dr. Gregorčifcis. tisto glasovito pismo, ki ostane pa prevažen in za dr. Turno časten čin v zgodovini goriških Slovencev! Za kaj se pa prav za prav lasamo z Lahi že 3 leta? Čemu je počil razpor med Slovenci na Goriškem?! — Odgovorite, odgovorite, — motite vodo ,s programom in doslednostjo" dalje, da se nam bodo vrabci smejali na lahonskih strehah!
Več pride!                 A. Gabršček.
Vejia MjHje s Transvalam.
Sedaj, ko je vojna Anglije s Transva-lom že pričeta, je zanimivo ogledati si malce to »južnoafrikansko republiko", kakor se Transkal oficijelno imenuje. Transvsd ima 308.560 km"; je torej nekoliko manjši od o g e r s k e države, ki ima 325.000 km* Prebivalcev šteje 1,100.000, in sicer je med temi 30% belih in 70% črnih; prebivalstva je torej nekaj več, kakor skupno na Gornje-Avstrijskem in Solnogradskem. Vojaštva šteje v miru komaj kakih 420 mož, za časa vojne pa mora stopiti pod orožje vsak moški od 16. do 60. leta, ako je le sposoben nositi puško; nedržavljani so dolžin udeležiti se vojne, ako so le več kot 6 mesecev že v Transvalu. O kaki posebni redni vojski torej ni govora.
Prebivalci se imenujejo Boeri (hoiand-sko ,burs" to je »Liauern* — kmetje) ter so holanskega izviru. K njim so se pridružili tudi v Afriko prihajajoči francoski hugenotje, ki so se počasi poholandiii. Boeri so se bojevali že od nekdaj z Angleži, pred katerimi so tudi bežali iz Nalala ter so ustanovili 1. 1848. 3 republike, ki so se združile pod imenom Transvul. Tu so se morali dlje časa boriti neprestano z zemijaki iz roda Zulu, katere so Angleži Ščitili proti njim. Bojevali so se z vspehom, dokler niso stopili na noge Angleži. L. 1876. so Angleži Boerce potolkli in vzeli na se republiko. Ali to ni trajalo dolgo, kajti 1. 1881. se je ljudstvo uprlo, porazilo Angleže, da so ti dne 3. uvg. 1881. pripoznali neodvisnost republike.
Dežela je vse drugačna od naših, kakor smo jih mi navajeni. Obraščena ni skon> nič z drevjem, in na gričih vidiš samo ob vznožju travo, na vrhu pa skalovje. Dežela pa je bogata na raznih rudah; tam doniš zlilo, srebro, baker, železo, svinec, cink, salpeter, itd.; zlata se izvozi na leto v veliki množini, in poleg lega volno, usnje, kože, nojeva peresa, rogove, tabak, itd. Izdaten je tudi lov na antilope, slone, krokodile, rinocerose, noje in dr.
Ustavo iz 1. 1890. reprezentujela 2 ta-kozvana: prvi in drugi ,Volksraad\ obstoječa iz 24 neposredno iz ljudstva izvoljenih členov; predsednik republike sedaj se imenuje Kruger. Dežela je razdeljena na 22 okrajev, in v vsakem okraju živi en vojaški podpo-veljnik. V slučaju vojne stopi Bodreč sam na noge, osedla svo.ega konja, vzanr puško ter jedila za nekaj tednov, in tako oboroženi se
| združijo Boerci. Ti ljuuje so nekako peštvo na konjih; konja ne potrebujejo za to, da bi se morda bojevali z njega, marveč edino v to svrho, da jim konj nosi potrebne reči j ter da se hitreje premikajo iz kraja v kraj. Ne napadajo radi temveč se rajši branijo, speljavši sovražnika poprej v kako zagato. Skriti za kamni potem streljajo in navadno tudi pogodijo, ker so priznani kot izborni strelci in so zraven tega hladnokrvni in dokaj previdni. Streljajo pa kar v čelo in ne v prsi, kakor je pri nas predpisano. — Boerci so že navajeni vojne, saj so se že opeto-vano borili z Angleži, in na njihovi strani stoje tudi sosedje Kap, Oranje-Vrijstaat in dr.
Slovenec Egon Mosche, bivšiavstrji-ski častnik, ki živi v Pretoriji, v glavnem mestu Transvala, in se bo tudi deležil napovedane vojne, opisuje Boerce v »S!. N." od 10. t. m. ter pravi proti koncu.
„V Transvaalu je torej oboroženih državljanov 30.000, Oranje-Vrijestaat 25.000, v Kapu 60.000, v Natalu 5000, skupaj 120,0000 mož. (To je bilo pr.' m.),
Razun tega se je tukaj še ustanovil prostovoljni nemški kor, ki šteje okoli 6000 mož in holandski kor, ki šteje 3000 mož. Bilo bi torej vsega skupaj okoli 130.000 mož, dobro vajenih orožja in odločnih braniti se do zadnje kapljice krvi. Kolikor se zve od Angležev, jo sedaj okoli 10.000 mož v južni Afriki, 10.000 naj jih pride iz Indije in 30.000 iz Anglije. Nočem se tukaj baviti z vrednostjo angleških vojakov, od katerih je znano, da so najslabši v Evropi, ne vzamem ozira na to, da Angležem ne bo prijalo podnebje, posebno v sedanjem toplem in deževnem času, primerjam naj samo števila in naj vprašam : Ali bodo zadostovali'?"
Tako bomo imeli torej zopet vojno, morda prav interesantno, če se upošteva, da mogočna velikanska Anglija se bojuje proti mali republiki z neredno vojsko, republiki, za katero pa gore srca njenih prebivalcev, ki so pripravljeni bojevati se za njo do zadnjega zdiha.
Na koncu še omenjamo, da znana podjetna tvrdka Frevtag & Berndt na Dunaju je izdala prav ličen priročen zemljevidček o Transvalu in sosednjih državicah, ki utegne izborno služiti vsem tistim, ki bodo z zanimanjem čitali poročila z bojišča v Transvalu. Stane samo 18 kr. in se dobiva" pri tvrdki na Dunaju VII/I Schottenfeldgasse 64.
DOPISI.
S Tolminskega. — Pri občnem zboru XI. skupščine »Zaveze slov. učit. društev" v Gorici dne 11. sept. t. 1. je nadučitelj in urednik Medvešček, posegnivši v debato k Vrtovčevi razpravi o gmotnem stanju uči-teljstva na Goriškem, trdil, da so učitelji na Tolminskem že pred zboljšanjem učiteljskih plač 1. 1896. uživali neko ugodnost, 'in ta ugodnost za učiteljstvo na Tolminskem se piše  in  širi .tudi   po   časnikih.
Učiteljstvo na Tolminskem je uživalo ugodnosti ! Brrr!! Stvar je pa taka-le. Učiteljska zastopnika sta vedno računala s svinčnikom v rokah, noseč take račune in postave k sejam. Ko hitro je bilo skupno število učiteljev zadostno, pomakniti jedne-ga učitelja v višjo plačno vrsto, sta isto predlagala. Imela sta pri tem večkrat težave, ker se je trdilo, da mora biti število po 12 napolnjeno,   predno pride po eden učitelj v
I.  pl. vrsto in po 3 v H. pl. vrsto ali po novem zboljšanju iz leta 1896. mora biti število po 10 napolnjeno predno prideta po 2 v I. pl. vrsto in po 4 v II. pl. vrsto. S postavo v roki in natančnimi računi sta sicer večkrat s težavo, a vedno učiteljska zastopnika prodirala. Glede skupnega š^vrla začasnih in definitivnih učiteljev, ki so »morali" skupno priti v poštev pri pomikanji v višje plačne vrste vsled postave iz leta 1879. § 2. glaseče se: »Na javnih ljudskih šolah so učitelji (toraj začasni in stalni) razvrščeni v tri razrede in sicer: I. razreda s 600 gld.
II.   razreda s 500 gld., III. razreda 400 gld. Tudi na Tolminskem se je hotelo izbacniti začasne učitelje iz skupnega števila trdeč, da ne učitelji nego definitivno sistemizirana mesta delajo skupno število. Ker je pa besedilo zgoraj omenjene postave jasno, zmagala sta zopet učiteljska zastopnika. Tedaj učiteljstvo na Tolminskem odkianja razširjajoče 3e mnenje o uživanju kakih ugodnostij. Ako se niso znali gg. tovariši goriškega okraja postaviti — pomilujemo. In prav bi bilo, da bi jim še hlače vzeli.
Ustje na Vipavskem. — Trgatev smo končali pred 8 dnevi, in sicer je grozdje prav lepo in zdravo. Samo to je, da kdor se je o pravem času požuril in potrudil, ima prav dobro letino. Kakih 5 kmetov ima posebno dobro letino, in zlasti 1 majhen kmet ima samo en majhen vinograd, pa je pridelal vina za 23 hektolitrov. Ena sama trta pri njem je imela 128 grozdov, popolnoma razvitih in Iapih. Ta se je bil pobrigal pravočasno, ker je žveplal že tačas, ko je bilo mladje še kratko.
Tako pred tednom je neki krčmar kupoval mošt. Pa ni hotel naravnega, ker se je štela cena previsoka, in zato je ukupil pravo vodo, s sladkorjem ponarejeno. Krč-marji. pazite, kaj kupujete! Ne glejte* tako hudo na ceno, da je le roba poštena. Naraven mošt mora imeti barvo olj nato rumeno ne belo kakor mleko, pa tudi ne samo rumeno. Torej pozor tndi gostom! Glejte, kaj pijetc t
Zadnji Čas bi pač bil, da bi vlada prepovedala ponarejevanje vin in izdelovanje pebjota na deželi in v mestih. Kaj koristi pridnemu kmetu, delati in truditi se, ko mu pa škoduje izdelovanje in trženje s ponarejenim vinom, da včasih mu ni mogoče .'e svojega poštenega pridelka spraviti v denar, da bi mogel potem opraviti svoje dolžnosti, plačati davke itd. -*- Ko bi se torej odpravilo to zlo, bi se kmetje še bolj pobrigali za trtne pridelke, in vsestransko bi bilo bolje, zlasti pa za tiste, ki pijejo vino. Več bi jim koristilo izpiti % Htra naravnega nego 2 litra ponarejenega. Alkohol je drag, pa če se ga porablja v tak namen, naj bi bil še dražji!
Ne škodilo bi, če bi naši narodni zastopniki o tem razmišljali ter nam pomogli na kak način.
Domače in razne novice.
Župnijski Izpit z odliko je napravil včeraj č. g. Jos. Pipan, vikar na Srednjem.
Imenovanje. — G. Ivan Vrščaj, bivši učitelj v Ljutomeru, je imenovan sit-plentom na učiteljišču v Kopru.
Zaroka. -— Gospod Anton, Vouk, trgovec z žitom in z moko v Trstu, se je zaročil 8. t. m. z gospico Virginijo Ca-peltan iz Trsta. — Čestitamo!
G. Vouk je rodom iz Oseka pri Šempasu, brat ondašrijega krčri »rja.
Tombola v Podgori. — Srečk je bilo prodanih za 877 K 50 v. Stroškov je bilo 514 K 90 v.; več dohodkov kot stroškov za 362 K 60 vin. Torej vspeh povoljen.
Učiteljstvn. — Članek, kateri je bil priobčil nas deželni poslanec in odbornik g. dr. Turna v našem listu pod tem zaglavjem, je ponatisnil zadnji »Učiteljski Tovariš". Prav, da se razširi med slovenskim učitelj-stvom na sploh ta članek, ki kaže, kako misli dr. Turna o ufiiteljstvu, ker naši nasprotniki okoli »Gorice" ga slikajo kot pravo zlo za učiteljstvo na Goriškem.
Zakaj  ni bil imenovan  Moro J  -
»Gorica" pravi, da znani Moro ni prišel za učitelja na c. kr. pripravljalnico v Gorico, ker se je storilo od slov. strani primernih korakov. -~ Kaj so „Gor." storili, nam ni znano; najbrže po navadi — nič! Mi pa smo takoj zbrali vse podatke o M o-r o t u, ki ga onemogočajo za službo med Slovenci, napisali oster članek in ponatisnili njegove hojskajoče pesmi proti Slovencem. Ono „Sočo" smo poslali ministru s še bolj ljubeznivim spremljevalnim pismom, izjavivši, da bi sprejeli imenovanje takega človeka za najdrznejše žaljenje in izzivanje slov. naroda.
—  In mož ni bil imenovan. Da ne bo imenovan, smo vedeli mi že 10 dnij po seji, v kateri je bil predlagan.
Da pa ni bil imenovan neki »priznan veščak", je krivo to, ker so se zanj poteza 1 i »Goričani", kakor so propadli zadnjič pri imenovanju notarja in propadejo z istim kandidatom tudi prihodnjič.....
Vipavske železnice — no bo nikdar?!
—  Italijanski listi prinašajo kakor na povelje vest, ki mora razburiti naše prebivalstvo po Vipavskem; tudi goriška »Eco del Lito ra le" piše popolnoma jednako, namreč: Vipavske železnice ne bo, ker ima vlada danes drugačne načrte. Tudi krivce imenujejo rečeni listi, namreč slovenske prvake, ki so zamudili ugodne čase s p oče tka, ko bi bilo treba pohiteti;  toda  zamudili so železnici ugodne
—  a zdaj ima vlada drugačne načrte in namene.
Pripoznamo javno, da je temu res tak6. K temu vprašanju se še povrnemo. — Vrhniška železnica, ki je veliko manjše važnosti od vipavske, je bila istočasno dovoljena
—  ažeteče. Toda na Kranjskem so stali na čelu možje, ki niso zamujali časa, marveč so kovsli železo, dokler je bilo še gorko, * pri nas so začeli zvonili, ko je — toča že pobila, in ni bilo v ministerstvu več resne volje, da  bi se železnica res zgradila. <
I           Samomor.  —  V sredo popoludne so
I pokop.H nekega podčastnika tukajšnjega j pešpolkt št. 47., ki se je vstrelil v ponedeljek dopoludne s puško. Vzrok samomoru i ni znan. Zapustil je pismo, v katerem prosi j svoje prijatelje' in sorodnike odpuščenja, da j se je satu usmrtil.
V   pojasnilo.  —  V poročilih o itali-I janskih ogleduhih v naši deželi se je omen-I tudi  ime   italijanskega profesorja  Gujona. j Glede na to smo naprošeni od odlične strani priobčiti to pojasnilo:
Profesor Gujon nikakor ni ogleduh, ampak je le nabiral z dovoljenjem in priporo-I čilom c. kr. okr. glavarstva v Tolminu razna j krajevna imena: gozdov, njiv, travnikov itd. I v strogo znanstveno svrho (kakor so na pr. avstrijski učenjaki v jednakem namenu po-rtovaii po severni Italiji. Op. ur.) I           Prav veselilo  me  bo,  ako  vsprejmete
I to pojasnilo.
Kaj jo dr, Gregorčiči  — Pod  tem I naslovom   je   napisal   »Prim.  List"    to-ie: I Po »Soči*  je dr. Gregorčič  hinavec,   neod-I kritosrčnež,   dolgočasni govornik,  mož, ki ni še   nič   storil,   ki  ne  zna   parlamentirati z j Lahi, pobožnjak itd. To je  sedaj   dr.  Gre-I gorčic.   A  kaj  je  bil še  pred   nedavnim ? Vzor   rodoljub,   najdejavnejši,    najpožrtvo-valnejši domoljub, voditelj goriških Slovencev, I proti   kateremu   dr.   Mahnič  ni bil   vreden I odvezali   jermenov   na   čevljih itd.  A to je bilo tedaj, ko je še Gabršček mirno za njegovim hrbtom deloval. Gospod Gabršček naj bi vendar prečital stare »Soče", da bi se ne kazal v taki luči I
Na to odgovarjam:
V    »Soči* nisem nikdar rekel o dr. Gregorčiču, da ni še nič   storili  Odkar
I je državni poslanec, torej od I, 1891., za kar sem jaz največ deloval in žrtvoval, ima za narodno delo po 24 prostih ur na dan. Da bi ne bil nič storil — bi ga pač že davno morali poslati zopet za profesorja v semenišče, da ne bo povsem zastonj prejemal lepe plače. — Očital sem mu le, česar ni storil, a bi bila njegova dolžnost, da bi bil storil. Dalje sem označeval določena dejstva, ki so daleč proč od odkritosrčnosti, katera je prvi pogoj med prvaki, ki hote skupno delovati za istimi smotri! Capito?! — Da ne zna parlamentirati z Lahi, to so mi stokrat zatrjevali grof Goro« nini, dr. Rojic in drugi, ki so se jezili, čes: dr. Gregorčič pokvari v petih minutah, kar je prej pet let snovul (Ipsissima verbal) Zato so ga bili tudi že odstavili za purlamenlovanje z Lahi!  In
I prav grof C. in dr. R. sta posilila na njegovo mesto dr. Turno, kar je  tudi pripo-
i moglo do tega, da je nastal   med   dr. G. in
| dr. T. Iak6 velik most.... !<iterega ne more prekoračiti prirojena -— zavisti
i           Kako je bilo  že za Mahničevih   časov,
ko sem mirno deloval za Gregorčičevim hrbtom, kakor se izraža »P. L/, to vem prav dobro, namreč: da sem deloval v polni veri in v neomejenem zaupanju v pošten značaj dr. Grogorčiča! In duhovni gospodje okoli »P. L." vedo iz moralke najbolje, da bi bil grešil, ako bi bil storil kaj zoper tako prepričanje. In kakor gospodje vidite: s prepričanjem se je spremenilo tudi razmerje in delovanje 1 Ostal sem značajen in tudi dosleden!
Toliko na ta sunek v »P. L." Rečem le še, da gospodje narede dr. G. največjo uslugo, ako me podobno več ne pikajo.... Brezobzirnost   v napadanju   in  obrekovanju
je vzbudila brezobzirnost — sicer dostojno! — tudi v samoobrambi! Naj torej nikdo ne računi, da bom imel kaj obzirov — o preteklosti ! A. G-k.
Čudni pojmi. — Na izjavo A. Gabr-ščeka v »Soči", da z Medveščkom ni imel nikdar kakega osebnega spora in da sta bila dobra tovariša in prijatelja, odgovarja »Gorica" prav ljubeznivo lak6-le:
»Svojega prijatelja in dobrega tovariša zmerjati in obsipati z vsakovrstnimi psovkami..... zamore le človek & la Gabršček*.
Torej taka je morala »Goričanov*! Ako je kdo osebni prijatelj urednikov, tedaj sme zahtevali z vso pravico, da ne bo v listu nikdar žal besede proti njemu, naj počenja še tako velike neumnosti, kakor jih je na pr. Medvešček! Ako je pa tako načelo veljavno, bi ga* moral* požffatf eden tistih glavnih duhovnih prvakov v krogu »Gor/, ki je pošiljal »Soči* dopise proti Medveščeku...
AH je usoda včasih hudomušna. Prve dopise proti M. je prinesla »Soča* iz peresa »Goričanov*, kar je pisala pozneje, se je godilo po želji in v obrambo »Goričanov*, katere je M. mesaril že več let na raznih shodih in po časopisih; a danes šteje »Gorica* vse to v velikanski greh A. Gabr-ščeku in udriha po njem...., češ, kakd podel človek mora to biti, ki je toliko grešil proti svojemu — prijatelju Medveščku!
Res je, Gab. ni bilo prav nikake sile, šibati prijatelja M. — ali držal se je načela, da prijateljstvo ne sme imeti takih obzirov..... Soj je priobčila »Soča" ostre dopise celd proti Gab. stricu, s katerim sta pač še boljša prijatelja, ker je stvar tak6 zahtevala....!
Predsednikom višjega deželnega sodišča v Trstu bo imenovan najbrže A. Gertscher, sedanji predsednik višjemu dež. sodišču v Zadru. Gertscher je poznat kot neprijatelj Slovanov, ki je zvesto udan tradicijam   stare avstrijske birokracije. Ko je
služboval  v  Celju, si  hi pridobil simpatij I Slovencev pač pa Nemcev, in na sedanjem t mestu v Zadru Hrvatje ž njim niso zadovoljni, in tudi ne morejo biti, ker ne vidijo pri njem prav   nikake   naklonjenosti   do   sebe.   Dr. Gertscher zna sicer dobro slovenski, je dober i jurist, ali ne moremo  ga  biti veseli, in slovanski listi trdč, da njegovo  imenovanje bo krut udarec  v  obraz  primorskih Slovanov! I — Sedaj pa Se fol Jfltešto predsednika višjega-| dež. sodišča bo po   tem imenovanju prazno, in kandidatom za isto se imenuje tudi predsednik našega okrožnega sodišča dvorni svetnik vit. Defacis,  na katerega mesto  bi prišel neki Nemec!
Če se to. oboje.zgodi tedaj  bodo Slo- j vani   v    Primorju   na    sploh   udarjeni   v I obraz    enkrat,    goriški   Slovenci   pa   kar dvakrat!
Oskrba  blaznih.   —   Nedavno  temu smo omenjali, kako  slabo je z oskrbo blaznih v naši   deželi,  ker ni v to avrho potrebnega zavoda. V Gorici je v moški bolnišnici 90 blaznih,   v ženski   okoli 100, 30 jih je v Sottoselvi  prt   Palmi,   10 v Št.  Danijelu in kakih   15  je   vloženih   v  druge  bolnišnice. Deželni  odbor se bavi že dlje časa z vprašanjem,   kako   temu   opomoči,  in   sedaj  je prišel na misel, postaviti v Gorici neko polnočno poslopje za blazne. Radi tega je pre- I gledavala   posebna   komisija,  sestavljena   iz I deželnega   odbora  in   magistrata,   zemljišče med  mestno  žensko  bolnišnico in potjo na I grad. Tam bi   se postavile poslopje, v kate- j rern bi dobilo  zavetišča kakih 50 blaznih, in oskrbo  s   kakimi  20.000  gld.   bi vzdrževal j dež. odbor. Zemljišče bi stalo 7000 gld., 4000 gld. bi se potrosilo za hišno opravo in druge potrebne  reči,   tako  da   bi  bilo treba  šteti svoto kakih 33.000 gld.
Ker bi v tako "nameravano poslopje spravili komaj tiste bolnike, ki se nahajajo sedaj po tujih zavodih, kar stane obilo, in ker je blaznica res nujno potrebna, pač ne preostane drugega, kot delati na to, da se sezida tak zavod, da bo zadostoval vsem tem nesrečnim bitjem iz cele dežele.
Neredi na poštah. -~ Pišejo nam: Vsled nereda, ki se godi na tolminski pošti, smo prisiljeni, javno se pritožiti. Na tolminsko pošto prihajajo večkrat pisma in druge poštne pošiljatve, naslovljene na Plužnje, pošta Cerkno. Menimo, da naslov je dovolj jasen. A pošta vse take pošiljatve zavrača skoro redno na Plužnje pri Bovcu. Le redko je pismo, naslovljeno na Plužnje pri Cerknem, ki ni potovalo v Bovec, kjer ga je g. poštni odpravitelj (ali odpraviteljica, ne vemo) zavrnil, navadno z opombo, da je »Der Adressat in Plužna Post Flitsch unbe-kannt", kakor bi bil Eovec kje gori na Pruskem. Radi tega dobi naslovljenec pismo najmanj dva dni pozneje, in lahko se prigodi, da vsled takih neredov ena ali druga izmed dopisujočih si strank trpi znatno škodo. Tudi v občinskih zadevah lahko nastanejo radi takih zamud neprijetnosti, kajti zastop za občino Otalež, največjo občino na Cerkljanskem, jevPlužnjah. Prosimo tedaj uljud-no, da bi se v prihodnje na tolminski pošti bolj pazilo, je li pismo naslovljeno na Plužnje pri Cerknem, ali na ono pri Bovcu, da se ne bo treba nam zopet javno pritoževati.
Opomba uredništva: Zdi se nam precej čudno, da bi bila v tem pogledu kriva na vsem baš pošta v Tolminu. Kaj pa na primer v slučaju, ako tiči pismo, namenjeno v Plužnje, že od prej pomotno v ovitku za Tolmin ter potem pc odpretju istega poštni uslužbenci uvidijo, da pismo mora iti v Plužnje, ali v katere? pri Cerknem ali pri Bovcu, ako ni morda točnega naslova! Ce je naslov točen, tedaj res greši poštni uslužbenec, ako gre pismo potem tje, kamor ni določeno, če pa ni točnega naslova, ne zadene pošte nikaka krivda. In da bi bili naslovi vedno točni, ne verjamemo! —
V  ostalem pa je razvidno iz popisa, da so se res morale goditi nerednosti glede na pošiljatve, namen je v Plužnje pri Cerknem, in zato naj se prizadeti, bodi tu ali tam, malce bolj pobrigajo za redno dostavljanje v smislu g. dopisnika, seveda, ako je pismo tako naslovljeno, da nikakega dvoma, kam ima iti. Toliko v blagohotno uvaževanje prizadetim !
V  pojasnilo ,Prim. Listu*-— Zadnji »P. L." omenja, da „Soči" ni prav, kor sta govorila v Tomaju dva duhovnika. — Na to maram pojasniti, da neka podobna opazka je bila tiskana le v z jutra njem i z d a n j i »Soče**, v večernem (ki je številnejše) pa ne.
V  list je prišla brez moje vednosti ; čital sem jo šele, ko je »Soča* izšla. Za večerno izdanje sem jo pa dal izčrtali, ker meni je čisto vsejedno : K d o govori, marveč lokaj in kdo govori. — To na znanje »P. L.* in učiteljem večernega izdanja »Soče", ki one opazke niso čitali, in bi torej delali »P. L." morda celč krivico, češ, da očita nekaj, Cesar »Soča" niti ni pisala. — A. G-k.
Jerkičeve razglednice. — Odkar so prišle razglednice v modo, je nastala tudi na Goriškem potreba, napraviti jih, kc-r vsaki kraj skoro je hotel imeli svojo razglednico. 1'ej želji je v obilni meri ustregel g. Ant. Jerkič, odlik, fotograf v Gorici, ki je foto-Efafoval premnogo krajev ter napravil razglednice. Pred nami jih leži cel kup, ki nam Predstavljajo naše kraje na raznih straneh. Y Gorici sami je napravil g. Jerkič čez 20 l'W5glednic; predstavljajo ti mesto v celoti ot* vseh  štirih  vetrov,  grad,  vhod v grad,
Travnik od strani okr. glavarstva proti kne- t zoškofijski   palači  in   obratno,   cerkev   sv. i Ignacija z vojašnico   47.   pešp.   ter   cerkev samo,    c.   kr.   učiteljišče,   Gosposko   ulico, »Šolki   dorn*,   Koren,   Gorišček,   javni   vrt, Stolni  trg,   Sioino cerkev,  Trg sv. Antona, I Plačuta, Cingraf, Barko. Dalje kraji: Podgora,, St. Ferjan,  Sv.  Gora  (3  slike),  Plave,  Sv. Lucija (Slap, *Sočin most),   Idrija  ob  Bači,
-Slap ob Jdiiji* Bača, Ročinj, Trnovo, Pod- ' melec, Grahovo, Tolmin, Cerkno, Podbrdo, Livek, Renče, Ajševica, Grad na Mirnom (sv. stopnice), Bovec (7, razglednjc), Log na Bevškem (3), Sežana (4), Gorjansko, Du-tovlje, Komen, Lokavec, Črniče, Opačjeselo. Na Kranjskem : Senožeče, Col, Crnivrh, Pod-kraj, ter pri Trstu Boršt, Bazovica, Dolina. Zraven teh so še druge.
Reči moramo, da razglednice so izdelane prav fino ter nam predstavljajo iz na- j vedenih krajev po večini tisto, kar je vredno j videti. Je pa tudi težko pogoditi vselej prav, da se fotografuje kraj od take strani, da bo razglednica lepa. In baš to stran zadene g. Jerkič po navadi. Zato priporočamo njegove res krasne razglednice si. občinstvu.
Razglas* — Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministerstva od dne 3. oktobra t. i, se naznanja, da je promet s poštnimi nakaznicami med Avstrijo ter Levanto in Črno goro do nadaljne odredbe ustavljen.
Promet s povzetnimi pošiljatvami ostane
j. pa Še nadalje začasno v veljavi.
1           Slovo goldinarjem iu krajcarjem. —
Opozarjamo še enkrat, da z zadnjim dnevom t. 1. izgubijo papirnati goldinarji, kakor tudi drobiž po 1 in % kr., vsako veljavo.
Menice s slovenskim besedilom. — Uradni list objrwlja naredbo finančnega ministerstva, s katero se s 1. novembrom t. 1. uvedejo v promet uradne menične golice po 4, 6, 8 in 10 Kr. s slovenskim besedilom.
Društvene vesti.
Pevsko društvo /romaj" bo imelo dne 15. t. mi. svoj redni občni zbor ob 4, uri pop. v čitalničnem prostoru. Vspored; 1. J pozdrav predsednika; 2. overovljenje zapisnika lanskega občnega zbora; 3. poročilo tajnikovo; 4. poročilo hlagajnikovo; 5. volitev 3 računskih pregledovalcev; 6. volitev novega odbora; 7. morebitni predlogi. Na obilno udeležbo vnbi odbor.
AkadciMiftiio tehn. društvo »Triglav" v Gradcu bo imelo v zimskem tečaju 1889-1890. v soboto 14. t. m. svoje 1. redno občno zborovanje, in sicer v hotelu »zur Stadt Triest* Jakominijev trg. Dnevni red: 1.) čitanje zapisnika zadnjega obč, zbora; 2.) čitanje zapisnika »Slovenije" : 3.) poro- | čilo odborovo; 4.) slučajnosti.
Poročilo ravnateljstva »Trgovsko»obrtno zadruge" v Gorici z neomejenim jamstvom za opravilni mesce september 1H99.
1.  Število zadružnikov dne 1. septembra 1899. .  134-8
Naraslo tekom meseca za........      23
Padlo tekom meseca..........  .      —
Štev. zadružnikov dne 1. okt. 1899. je znašalo 1371
2.  število deležev dne 1. sept........2579
Priraslo deležev tekom meseca......      55
Odpadlo     ,           «           »        ....  .  .       —
Število deležev dne 1. okt. znaSalo je    ...   2634
Kron
3.  Svota vplačanih deležev dol. sept.   .  .   179265-68
„           ,               ,       tekom meseca . 10016-68
,     izplačanih      „           »         »                =•—
Svota vplaCanih deležev dne l. okt   .  . 189312 36
Svota podpisanih deležev po 300 kron dne
1. okt..............790200*
4.   Predujmov je bile izplačanih do 1. sept. . 437297-94
Priraslo tekom meseca........52325-36
Odplačalo „         „        ........     781288
Stanje predujmov dne 1. okt.    .... 531810-42
5.  Dopolnilni zaklad je znašal 1. sept. . . 34780*46 Tekom meseca de je doplačalo . . . . . 2897-31 Stunje dop vinilnega zaklada dne 1. okt. .   37677*77
6.  Do konec me«eca prosilo je 1189 prositeljev
za predujme v znesku.......915709-72
Dovolilo se je v znesku.......74231912
Izplačalo       ,          ,       .......651834*88
7.  Hranilne vloge so znašale dne 1. sept.   .   264197-26
Vložilo se je tekom meseca.....    24506- -
Izplačalo    „      ,           ......21990 —
Stanje hranilnih vlog dne 1. okt.     .  .   266713*26 v — knjižicah povprek po — kr. —vin.
8.  Gotovine dne 1.  sept.........11022*25
Svota prejemkov tekom meseca .... 110957-93
,    izdatkov        ,         „         ... . 113676*84
Saldo   dne  1. okt. in pri poStni  hran.       8303*34
9.  Denarnega prometa blagajnice od dne
1. do 30. septembru.......       224634*77,
Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/»%. —Predujmi se vračajo v enem -Hi večleuenskih obrokih   z i obrestmi vred po dogovoru. Tosojila na krajši čas na [ menjico se obrestujejo po dogovoru. — Seja ravnatejj-| je vsak ponedeljek ob šesti uri zvečer.
Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4. popoldne vsaki dan.
Razgled po svetu.
»TViener Zeltung" od 11. t. m. prijavlja 'jesarski patent, s katerim se sklicuje državni zbor na dan 18. okt. Seja poslanske zbornice je sklicana na 11. uro dopoldne, seja gospodske zbornice na 4. uro popoludne,
Seja izvrševalnega odbora desntee bo jutri popoludne ob 4. uri. Načelnik izvr-ševalnega odbora vit. Jaworski je povabil na to sejo načelnike vseh desničarskih klubov. »Slov. kršč. narodno zvezo* bo zastopal poslanec PovSe.
Avdljence pri mlnlsterskein predsednika. Med mnogimi drugimi je bil sprejet v avdijenci pri ministerskem predsedniku tudi ljubljanski odvetnik dr. Susteršič kot vodja kranjskih konservativnih Slovencev. »Slovenec* pravi, da se je razgovarjal ž I njim niinistarski predsednik dlje Časa, in da
mu je dr. Susteršič zagotovil,  da konserva- I ' tivni   slov. poslanci  bodo  postopali složno 1 ] z  drugimi klubi desnice tor ne bodo delali I < ovir vladi,  ako se bo ista  kazala  pravično j Slovencem.                                                       j
Od vseh stranij  države so bili uplivni j možje že pri  ministerskem  predsedniku, le I slovanskega  glasii iz  Primerja še ni čul!  Menda mu je zadostovalo  to,  kolikor -ga je intbrmovad' o *nas — grof Goess!!
Shod čeških državnih in deželnih poslanec  v  Brnu je sprejel resolucijo, v j kateri se izreka za najodločnejšo  opozicijo v državnem zboru kakor v delegacijah ter pritrjuje sklepom izvršev?lnega odbora desnice ter čeških zaupnih rnož  iz Češke.   Nameravano razveljavljenje jezikovnih naredeb smatrajo poslanci za čin sovražnosti  proti   če- | škemu narodu, za kršenje prava in pravičnosti, za poraz cele države,   za uničenje državne I avtoritete in uvedenje upora na mesto zako- I nitega reda ter uvrščajo ta korak  med tiste velike katastrofe, ki so v drugi polovici tega stoletja zadele Avstrijo. Uradniško ministerstvo smatrajo za kršenje temeljnih principov ustavnosti ter pozivljejo narod, naj podpira opozicijo čeških poslancev.
I           Obtožba Thuno vega ministerstva. —
| Levica je bila pripravljena v bodočem zasedanju podati obtožbo Thunovega ministerstva. Toda Thun se je umaknil, in levica je opustila po večini tako misel. Le pristaši Schdnererja i n socijalisU hočejo tožiti Thunovo ministerstvo, ali težko naberejo zadostno število podpisov. To je smatrati le še kot nekako strašilo, ker od take nakane gotovo odstopijo, vide, da novo ministerstvo jim gre že sedaj na roke.
Predrzne zahteve. — Nemška ljudska stranka na Štajerskem je izdala oklic na svoje poslance, v katerem jih pozivlje, da ne smejo opustiti sedanje najostreje opozicije, dokler ne dob6 jamstva za spremembo siste--ma. Taka »jamstva« so pred vsem preklic jezikovnih naredeb, preatohia beseda, s ka- | tero se določa, da nemška posest se potom naredeb nikdar več ne sme .napadati", in potrdilo, da se jezikovno vprašanje reši po-j„tom zakona (seveda kakor bodo hoteli Nem-ci-obstrukcijonisti I)
Zopet postajajo skrajno preširni in ne-spravljivi, čemur se ni čuditi, ko vidijo, da se klanja pred njimi — državna avtoriteta I Iro, ta velikonemški poslanec, je na shodu v Tahosu tudi izjavil, da njegova stranka no odneha od obstrukcije, dokler jej vlada ne dti jamstev, da spremeni ves I sistem, in da se bo v Avstriji za večno vladalo le nemško.                                           I
Jezikovno naredbo, za katere je bilo
toliko boja, bodo preklicane najbrže v torek.
I Prav isti dan bodo imeli načelniki levičarskih
I klubov svojo  sejo,  menda zato,  da se za-
I hvalijo vladi za preklic.
Dr. Bilinski je  sestavil  baje  poseben j načrt jezikovnega zakona, ki se razteza    na    vse    kronovine.    Pokazal   ga je že tudi   dr.   Ferjančiču,   Povšetu   in   knezu Schwarzenbergu.
Umor v Polni.  — Dva  zida, katera je   bil   ovadil   žid   Hilsner,   da  sta sokriva umora  na  deklici Ani Hrfižovj,  so izpustili iz zapora.  Sedaj  so zaprli   mater   in brata umorjene  deklice,   češ,   da sta  jo ona dva umorila, ker bi jej bila morala šteti v kratkem svoto 2000 gld. iz premoženja. Preiska-I va menda dožene kmalu, kdo je pravi krivec. Založba   časnikov   na   svetu.   — j Mednarodni  urad  za  patente v Berolinu je preračunil,  da  vsa    založba   časnikov,  kar jih izhaja na svetu, iznaša 12 milijard izvodov. Papir te le težak 7 milijonov 821 tisoč meterc. in ž njim bi se mogla pokriti površina 26 tisoč kvadr. kilm. Ako bi se vsa ta množina naložila v jeden stop, bi bil ta atop visok  800  km. H koncu, ako računimu, da vsak čitatelj potrebuje vsaj 5 minut, da prečita časnik,  potrosi prebivalstvo zemlje vkup lOOtisoč let Časa na leto 7» čitanje časnikov. Hrvatje v Transvalu. —  V Trans-valu  živi   lepo  število   Hrvatov,    največ  iz Dalmacije, in sicer toliko, da  že  za-nje  bi moral biti postavljen tam konzulat ne glede še na druge avstrijske podanike.  Toda tega I ni, ker avstrijska država se bore malo meni J za svoje podanike = Slovane, ki žive izven j mej. Saj še doma smo zadnji, kako naj skrbi T pa na tujem za nas?! »Hrvatska Domovina* pozivlje vlado, da ustanovi v Transvalu nemudoma   konzulat, in  naj  postavi na tisto I mesto Hrvate.
Zadnja poročila trde, da vojna Anglije s Transvalom je pričeta. Boerci so udrli v Natal.
Raznoterosti.  —  Novo  tobačno tovarno  otvorijo  dne   15.  t.  m.   v  Senju, I Uposlenih   bo   v  njej  okoli  700  ljudij.  — j Poštno in brzojavno ministerstvo v Rimu je bilo razpissalo  natečaj  za 150 novih služebs plačo   800 gld. Prosilcev se je  oglasilo pa, 11.680!   To število jasno govori, koliko lakote mora biti v blaženi Italiji 1  —  Nemški kancelar Hohenlohe je že več dnij nevarno bolan. — Vojvoda Norfolk z Angleškega pride te dni v Rim z romarji  ter izroči 250.000 frankov darov Sv. očetu. — V Liebenau na h Češkem  so  delavci tkalnice   in   barvarnice ustavili delo, ker imajo premalo zaslužka, '—-Na Japonskem je bil v soboto tak vihar, da. je pihnil cel   vlak z železniškega mosta. — Dne 9. t. m.  so predlagali v ogerskem drž» zboru,  naj vlada   kupi  hotel v Genevi,  v katerem je umrla cesarica Elizabeta, kar je ' bilo sprejeto, — Vest, da* se omoži nadvoj-
vodinja Štefanija, ni resnična. — Soproga srbskega .polkovnika Nikoliča, ki je obsojen na 20 let v ječo, je zblaznela:,
Razgied po slovanskem sveto.
Nova   tiskarna na fieki. — G. G.
Kralj eta,   lastnik   »Narodne tiskarne   na Sušaku, je odprl na Reki novo tiskarno. Ta je edina slovanska tiskarna na Reki ter jo.,'.-:., radi tega priporočamo tamoštijim Slovencem in Hrvatom.
Celjsko državno pravništvo hoče tožiti občinski zastop občine celjska  okolica in pa celjski okrajni zastop, ker sta »razžalila« cejjsko redarstvo s tem, da sta  zahtevala podržav-     '•,¦-' Ijenje celjskega  mestnega redarstva! '..:.,
Glede na zadnje dogodke^v Celju je to res kar naravnost »imenitno* in najsvetlejša ilustracija avstrijskih razmer!
Nemška kultura. — Okr. sodišče v Celju je kaznovalo sina celjskega župana na globo 30 gold., ker je ta »kulturonosec* v mestnem parku, ko je svirala godba, zasra« movai slovenske dame 1 Taki so ti nemški surovoži!
Učitelj streljal na učiteljico, - Kakor poročajo s Kastavščine »Nar. Nov,4, je učitelj MilneršU, kt se je zaljubtt v mlado, , lepo učiteljico g e p i 6, a se ta ni odzvala njegovi ljubezni, dne 9. t. m, ustrelil nd-njo trikrat iz revolverja ter jo ranil nevarno, da visi med Življenjem in Bmrtjo. Milneršiča, ki je služboval v Žminju, so odvedli v zapor na Volosko.
Javni shod političnega druStvu »Edinost* pri Sv. Ivanu. — Dne 8. t. m. je bil ta shod, katerega so j« deležilo obilo poslušalcev. Tržaško politično društvo „Ed." res izborno izvršuje svojo nalogo. Z veseljem čitamo vselej poročila o takih shodih, ker na istih se v istini govori in obravnava tako, kakor to mora delati drušLvo, katero hofto biti politično. Ker imamo le malo prostora, navajamo za danes iz poročila v »Kd," le resolucijo dr, Pretnerja, ki se glasi;
»Javni ljudski shod, sklican od političnega društva »Edinost*, dne8. oktobra 1899, v sv. Ivanu pri Tretu
1.  izreka za neobhodno potrebno, da se jezikovne razmere urede na podlagi narodne jediiakopravnogti, pravično za vse avstrijske dožele,  ne pa  samo za češko, in
I pozdravlja   z   veseljem   sklep    »Slovanske i bščansko-narodne zveze* na Dunaju, • katerim se to zahteva;
2.    pričakuje  od  državnih    poslancev j »Slovanske  krščansko - narodne  zveze*, da
stopijo v najostrejšo opozicijo, ne samo proti i sedanji  vladi, ampak  proti  vsaki  avstrijski vladi, ki ne bo ustrezala opravičenim zahtevam  Jugoslovanov". — Ta resolucija  se je j vsprejela soglasno.
Dalje govor prof.Mandiča  o  ljudskem štetju: I           »Koncem meseca decembra t. 1. se bo
I vršilo ljudsko štetje v vse h deželah in kro-| novinah, zastopanih v državnem zboru na I Dunaju.
Leta 1880. se je pri nas štetje ljudstvo I zadnjikrat na podlagi narodnosti. Marca meseca leta 1889. pa je državni zbor sklenil I nov zakon, na podlogi katerega se šteje j sedaj ljudstvo po občevalnem jeziku. j          V drugih državah, kjer biva le ena na-
I rodnost,  služi ljudsko šteje le v znanstvene j svrhe, v svrhe statistike, da se vidi, kako je j število prebivalstva naraslo ali palo itd. I          Pri nas pa, kjer bijet.10 še vedno na-
I rodnostne boje, nima ljudsko šteje le tega I znanstvenega, ampak ima tudi političen namen. Kakor znano, računi vsaka vlada s I statistiko. Ako ima kje v narodnostno mešanih krajih nastaviti uradnika, ozira se na I to, kako je razmerje med posamičnimi na-I rodi v doličnem kraju. Celč baron Czoernig. I ki ni bil baš prijazen Slovanom, je rekel, j da se je ljudsko štetje pri nas že l. 1880. 1 izvršilo krivično.
j          Temu se ni čuditi. Ljudsko štejo izvr-
] šujejo občinske uprave. Ker so pa občinske j uprave na Primorskem, zlasti v Istri,* veči-] nonia v laških rokah, da-si je večina prebi-] valstva slovanska, so si naši nasprotniki j prizadevali, da izpade njim na korist, a nam j »a škodo.
J          Kakor  vidimo,   ima pri  nas   ljudsko
I štetje torej tudi narodnostni pomen. Zato I mora nam vsem biti na tem, da hi se iz- , J vršilo pKhcdnjes ljudsko štetje strogo po za-I konskih določbah. Malo je sicer nade, da bi I to dosegli v polni meri. Naši ljudje; služijo j svoj kruh večinoma pri tujih gospodarjih, ki I bodo. kakor dosedaj, tudi o prih. ljudskem j štetju delovali n* to, da njih uslužbenci I povsod zaznamujejo laški jezik kakor svoj j občevalni jezik.
j          Prav z ozirom na te težave je odbor
j političnega družtva sklenil poskrbeti za to, I da se naš narod pouči o svojih dolžnostih I glede ljudskega štetja, da se mu razjasni I pomen ?stega, ter je v to svrho sklenil, da j se ima odslej na vsakem shodu spregovdriU i tudi o tem predmetu. I          Trgovina z dekle«. — V Tr|tu so
(prijeli nekega. Schneidejrjfi, ki se je izdajal j za inženirja iz Švedske, v desnici pa je.fidtel .
napravili  v trstu    »gšeff   z' dekletL .Rš-     ^ I darstvo ga je aretovalo v družbi  s  3 de-I kleti,  2 s Kranjskega in 1 iz Švice.. Obetal      v J jim je vse mogoče reči in nebeško življenje    . j v Jafi, kamor jih je hotel odpeljati. »If«žeaii.;*      , ' je podk^jučenu   ;
Seiden-Dimaste 75 Kr.        i
bis fl. 1*65 p. MeL - sowie ^chvaKe, wefese nnd farhige Hetuieberg-Seide von 45 kr. h:s fl. 1465 p. Met — in dm modemsten Geweben. Fnrbea und Dessin?. An Prhate porto- and steuerfrei ing Kaos. Mnstgr .unigehead. .. G.HwHHJbergs Seidet-Pabrikeii [k n. k. HoH.] ZCRICH.                            (o)
Plaše in sablja
za železniškega uradnika je na p r o-d a.j prav po ceni.         O
Franc-Jožefa  cesta št. 19, III. nadštr.
Pozor!I
Želod v vsaki množini kupuje pod-pisanec po najvišji ceni. - • Ob enem opozarja tudi na zalogo ljubljanskega kislega zelja, katero prodaja v sodčkih po 100, 50 in 25 klg.
Ivan Premrou,
V Gorici, ulica Morelli (za mesnicami)
3t, 49. *adoj.
„Fr?a mizarska nr
v SBUMI iri Urici
je olvorila 1.  maja t. 1. v novih prostorih
gosp. Otona Lenasslja
mehanično tovarno vsakovrstnega petiitva
ter strugarskih Izdelkov.
Izdelovalo se bode z najnovejimi stroji vsako delo, spadajoče v mizarsko in stru-garsko obrt,
V svoji vsllkl zalogi v Solkanu, kjer s« hoda prodajalo na drobno In dabalo. ima v vallkl izbori najmoder-nejo Izdalanaga pohištva za spalno In sprejemna sobe ter za salone. — Nadalje Ima v zalogi vsakovrstna strugsrske izdelke.
Pismena naročila je pošiljati direktno na tovarno, kjer se izvršujejo točno in solidno.
Tovarna se nahaja nad Lenassijevim mlinom, zaloga pa v hiši šiv. 8 v prostorih •Ur Su lin k*.
JLfa 1881. v 6orici ustanovljena tardka
E. Riessner. y Nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovSt-ini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje . ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S   cl.)               tiskarno 2rk na perilo.              (P. cl.
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
t Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu  občinstvu v 64                      Gorici in z dežele.
Prodaja kavino primeso iz  tovarne
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga iveplenk družbe sv. Cirila in
Metoda.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo
JBtJOt
Tovarna umik tcloranih pripa« JOS. YIMDYŠ-A,
v Pragi na Smibovu
(Prsiha-Smichov) Vinohradska ulice Jislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju
sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo pripoioču-ocib spričai domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje ¦ se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jvavadne priprave so Yždt\o v zalogi.
< Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadmee pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                            r _3
Poprave tzvrSnJe po najnižjih centh.
garancija  5 i e t.
M. ŠULIGOJ,
urar v Kanalu.
Velika zaloga givafcvh strojev najnovejših sistemov, kakor Ringschiffchen in Rundschiff-chen .Afrana* s lihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in Iiitrosti nedosegljiva (i000-2000 Šivov v minuti), šiva naprej in n a z a j. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. - Stroji za Šivilje od 30 gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred.
Ob enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih ur in strojev po zmerni ceni.
Qarancija  6
O GL A S.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po I7-lelnem praktičnem svojem delovanja r prvih goriških izdelovalnicah utež ntvoril
v Semeniškl ulici štev. 8
astno zalofro z Izaelovatefee tehtale raznovrstnih sistemov in višina, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dati slavno Županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne ateže. kolesa, šivalne stroje in slične reči.
Imam glavno zalogo kalas prvih amerl-kansfclb sistemov, katera so priaoznaaa najboljša. — Vedno pripravljen na izvršitev se belež udani h.t KO L KOMEL,
2<l_6                                v Scmeniški ulici številka 8
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica it 23. Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonij alij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljulmje ločno in hitro postrežbo.
Proti
in
protinu
revmatizmu
jr niijvepcSiiis«-, n:\iitorovejr in najugod-niSe svrdslvo
Zoltanovo mazilo
za protin in revmatizem.
Steklenica velja 1 gld. in se dobiva v lekarni dvorne ga. zalagatelja
Bčla Zoltan
v Budimpešti V.
Na tisoče zuhv.ilnih pisem in spričeval dokazuje, da   to  čudovito mazilo
v malo dneh popolnoma in gotovo ozdravi
tudi najstarejše bolezni protina in r-3V-matiznm, celo pri onili bolnikih, ki so se zaman trudili, da bi si v kopeljih pridobili zdravje.
Razglednice
krasno doTrSeneodgO—25 gld. 1000. NaroČila sprejema Anton Jerkic, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustruje celi svet na razglednicah.
l^arol prašču\,
pekovski mojster in sladdičar v Gorici na Kornu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za binittncp, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mno^obrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
V Gorici — Nunska ulica 14-16 —V Gorici
Prodajalnica
edina mehanična popravljalniea
šivalnih strojev
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese.
Odda se v najem
dve sobici s pohištvom,
eventuelno s hrano.
Najraje se da dvema dijakoma. Natančneje se izve v ulici za vojašnico štv. 5, H. ruidst.
*IXXX3Ll353 Kava družbe sv. Cirila In Metoda l jjf^SvPKBS^žJS
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Varn bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domaČa „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda".
**
Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jeba&illll v Ljubljani
*y3FESS?3    Siadna kava družbe sv. Cirila in Metodal    $$jL%fnE*G&
krojaška zadruga66
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga
vsakovrstnega liiifattiriioii llap
za ženske m možice obleke
za vsaki  stan in  vsaki letni čab HM?** v največji izberi -^Q8
kakor : sukno, platno, prtenina, Chiffon, oksfort, srovico, vsahov -ilnc preproge in zavese, namizne prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajce «Jager» itd. itd.
Vse po najnižjih cenah.
g^tkT^ Cene so stalne brez pogajanja!
Js>
___      Zahteva naj se  ^-Pffij
popis in cenik leposlovnih in drugih knjig iz naše zaloge, katerega pošiljamo franko kamorkoli.
.GORIŠKA TISKARNA" A. GABR8ČEK V GORICI
19
(Ustanovljena leta 1893.)
Gosposka ulica št. 9.
(Ustanovljena letr. 1893.)
&
je najmoderneje  urejeni  tiskarski  zavod,  kjer  se izgotavlja vsako najfineje in elegantno delo  v najkrajšem času po jako
kulantnih cenah, kakor:
______       Brošure v vseli oblikah in jezikih v modernih in trdnih platnicah, diplome za častne občane in druge enake prilike v
najrazličnejših barvah, trgovske račune, pisma in zavitke * firmo, cenike, društvene vsporede in vabila na kartonu ali papirju, posetnice najelegantneje kakovosti v škatijah z zavitki, poročna in zaročna naznanila v veliki izberi in vseh mogočih oblikah, plesne vsporede, osmrtnice itd. itd
L
priporoča slav. šolskim vodstvom, fcrajnim in OKrajnim šolskim svetom
vse potrebne šolske tiskovine
v slov., hrv. in ital. jeziku za Soriško in Istro,, nadalje za izdelovanje uradnih zavitkov [kuverti v razliSnih
oblikah in kakovostih.                                                    J
Velika za'oga izgotovljenih tiskovin - *L^3SZtZLL, tpZT^ie'
*   naši založbi imamo te-le časopise:
,,Soia", celoletna naročnina stan? gld. $•—, izhaja dvakrat na teden. — »Primoree", celoletna naročnina stane gld. f'2D,
izhaja trikrat mesečno,  na osmih straneh.  — „j0dritttiseho Post", list, kateremu je namen proučevati druge narode in
višje kroge o naših razmerah, celoletna naročnina stane gld. #•—, polletna gld. P20, — „Slovanska knjižnica", izhaja
6. leto ter je izšlo do sedaj 88 snopičev najrazličueje vsebine, celoletna naročnina stane gld. f'80.
ii!smarw       SalflflsL'?  fdlitfnipa" 79   filtra<tlp '^»Ja v nedoločenih rokih. I. knjiga „0 te ženske", novele in črtice. ¦W        0MluTloM Mljmilbd    U UUrdSIB      s,,|sal Fr Gowkw> j0 izSlR , ^ s'tJlne s postnino^vred gld. Mu.
V teku   jednega  tedna   izide II.   knjiga,  katera prinese Šekšpirovo žaloigro „HAMLETU.   — Pripravljeno je jako iateresantno giadivo za HI, knjigo.
„BEH-H11R", roman iz časov Kristusovih.
Mehko vezan gld. 1*30, trdo vezan gld. 1*65 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postalo obče zanimanje tako, da imamo le malo izvodov več vr zalogi. Kdor Seli še imeti to knjigo, opozarjamo, da si jo za časa omisli.
„Rusko-slovenski slovar in slovnica"
•—•^^            ^*              Sestavil M. M. Hoatnik.               f«w             ««*^-,
u
*
Cm« mthko vezmumu gld. f-SO, trdo vezanemu gld. P80, poštnina 10 kr. v»i.
i