í í»5E>MJA : iíSNICA CELJE Savi Celje - skladišče D-Per III 5/1994 5000001699.9 COBISS Leto XVI - številka 9 september 1994 Voda za 32 uporabnikov Sobota, 17. septembra, bo nam, ki smo bili v Smiklavžu kot gostje, še posebno pa tistim, ki so ta dan slavili veliko delovno zmago, ostala v nepozabnem spominu, čeprav vreme k temu ni prispevalo posebnega deleža. Kljub dežju, ki je pred in po opravljeni slovesnosti ob odprtju vodovoda Črni potok močil pokrajino, so bila srca vesela in lica nasmejana. Za odbor za gradnjo vodovoda je bilo delo uspešno končano. Dvaintrideset uporabnikov pa je na svojih pipah na domačijah in v vikendih že lahko točilo dobro in kakovostno pitno vodo. Udeleženci slovesnosti so se naj- prej zbrali na Mežnarjevi domačiji, nato pa se podali v hrib nad hišo k rezervoarju, kjer je zbrane najprej pozdravil Vlado Pečnik, predsednik odbora za gradnjo tega lokalnega vodovoda. Ob tem je povedal, da je v rezervoarju 50 kubičnih metrov vode, da se tudi v najhujši suši napolni v enem dnevu, takrat ko je dosti vode, pa bi se iz obstoječega zajetja lahko napolnilo tudi pet takšnih rezervoarjev. Denar za gradnjo vodovoda je bil pridobljen iz sredstev za demografsko ogrožena območja, veliko del pa so opravili domačini oziroma porabniki sami. Ocenjujejo, da je investicija vredna okrog 5 milijonov tolarjev. Zbrane je nato pozdravil tudi Lojze Rak, predsednik KS Tabor, ki je bil tudi iniciator za gradnjo tega vodovoda. Pohvalil je izvajalce del in bodoče uporabnike, ki so se resnično zagnano lotili tega projekta in ga tudi uspešno opravili. Povedal je, da je to letos že drugi lokalni vodovod, ki ga v KS Tabor izročajo svojemu namenu, in že četrti po vrsti od lokalnih vodovodov, ki je bil zgrajen v-zadnjem obdobju. Vodovod Skok, vodovod Hrastovec in vodovod Pošebal so ob vodovodu Črni potok, ki je tudi največji po številu uporabnikov, resnično pomembne pridobitve za te ljudi v hribovitem delu Savinjske doline. D. Naraglav Udeleženci slovesnosti ob rezervoarju med pokušino vode Humanitarni koncert V dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu bo v petek 14. oktobra, ob 17 uri humanitarni koncert, ki ga pod geslom PODARIMO JIM SREČO pripravlja Društvo za pomoč duševno prizadetim. V programu bodo sodelovali ansambel Robija Zupana, Alberto Gre- gorič, ansambel Mira Klinca, humorist Vinko Šimek — Šraufciger, pevka Irena Vrčkovnik, ansambel Cmok, skupina Duo Banana, citrar Karli Gradišnik, Savina Vybihal z indijskim plesom in pevka Planinske rože Andreja Zakonjšek. Vsi sodelujoči se odrekajo honorarju v korist duševno prizadetih v občini. Organizatorji se iskreno zahvaljujejo za to gesto vsem omenjenim in drugim, ki so finančno podprli pripravo tega koncerta, hkrati pa vabijo občane, da se v čim večjem številu udeležijo te prireditve in z vstopnico, ki jo je mogoče dobiti v žalski Mladinski knjigi ali dve uri pred koncertom, podprejo delovanje društva in duševno prizadete. —DAR— Religiozna vzgoja v šoli Združena lista socialdemokratov Žalec vabi vse občane na pogovor v Občinsko matično knjižnico Žalec, ki bo 12. oktobra ob 18. uri. Izmenjali bomo mnenja o primernosti uvedbe religiozne vzgoje v šole in potrebni usposobljenosti predavateljev tega predmeta. K sodelovanju smo povabili priznane strokovnjake, ki bodo z vašo pomočjo poiskali stične točke različnih pogledov na to temo. (H) Hmezad TRADICIONALNI MESEC OKTOBER v blagovnici AGRINA ŽALEC — akcijske prodaje — ugodni nakupi — številna presenečenja (degustacije, strokovna svetovanja...) Žalec Šlandrov trg 34a telefon: 063/714-285 Ni vsaka kava Tropu kava 100-letnico turizma in 30-letnico mesta Žalec so v mestni skupnosti sklenili zaznamovati tudi s postavitvijo vodnjaka na Mestnem trgu pred Banko Celje. Vodnjak, narejen po zamislih Dareta Zavška in Rastija Tratnika, sta pred dnevi slovesno odprla predsednik skupščine mesta Eran Sadnik in Niko Kač, direktor Banke Celje, ki je bila glavni pokrovitelj njegove postavitve. Ob odprtju so kratek kulturni program pripravili učenci glasbene šole iz Žalca, poleg drugih so se ob tej priložnosti ob vodnjaku zbrali tudi župan Milan Dobnik, predsednik izvršnega sveta Boris Krajnc in predsednik Turistične zveze Slovenije Marijan Rožič. Eran Sadnik se je v kratkem nagovoru zahvalil tako skupščini občine Žalec in izvršnemu svetu kot Banki Celje, ki so pripomogli k uresničitvi te ideje. »Z vodnjakom smo želeli obogatiti podobo našega mesta, saj želimo, da bi bilo življenje v njem lepo in zanimivo za vse obiskovalce. Številne pohvale pričajo, da je naša usmeritev v razvoj trgovine, gostinstva, bančništva in podjetništva pravilna. Danes je priložnost, da se zahvalim vsem, ki ste dodali kamenček k mozaiku mesta in njegovemu razvoju,« je še dodal Eran Sadnik. Ob stoletnici žalskega turističnega društva je predsednik Turistične zveze Slovenije Marijan Rožič najprej čestital žalskim turističnim delavcem, nato pa temu društvu izročil še posebno priznanje Turistične zveze Slovenije. Žalčani so tako dobili svoj vodnjak sreče in želja. Za izpolnitev želje je seveda potrebno vanj vreči kovanec. Prva sta vanj vrgla kovanca Eran Sadnik in Niko Kač, za njima pa Milan Dobnik in Marijan Rožič. Sledili so jim mnogi Žalčani, ki so, kot kaže, brez posebnih pripomb in razprav sprejeli vodnjak za svojega. K.R. Oktober, mesec požarne varnosti Občinska gasilska zveza Žalec pripravlja v oktobru, mesecu požarne varnosti, vrsto aktivnosti. Tako bodo gasilska društva opravila preventivne preglede pomembnejših objektov v svojem kraju, občinska gasilska zveza bo pripravila posvet na temo gasilstva in ekologije z vsemi poveljniki društev, prav tako pa pripravlja tudi veliko skupno vajo štaba OGZ Žalec in ostalih društev v okviru zaščite in reševanja v AERO Šempeter. Ob tej priložnosti bodo tudi preverjali strokovno usposobljenost gasilcev in drugih, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja, ter sistem zvez. Predvidoma bo v vaji prikazano tudi helikoptersko reševanje in gašenje. Gasilska društva v sektorjih bodo organizirala strokovne vaje, na katerih bodo preizkusili sistem verige in seznanjanje s terenom oziroma možnostmi, ki bodo v dejanski situaciji zagotavljale čimbolj uspešno in strokovno delo. V sektorju Prebold bodo ob 20-letnici vaj treh vasi izvedli skupno vajo, v osnovnih šolah in krajevnih skupno- San (e s s poslovalnicami vas vabi in se priporoča: Žalec, telefon: 711-312 Polzela, telefon: 720-087 Velenje, telefon: 855-965 Hvala za zaupanje! stih bo OGZ Žalec nudila strokovno pomoč pri izvedbi predavanj, seznanila bo občane s svojim delom in nenazadnje tudi s težavami v gasilstvu. Kar osem gasilskih enot pa se bo udeležilo državnega tekmovanja za memorial Matevža Haceta v Kranju, ki bo 8. oktobra. Pri danih bodo nastopili gasilci iz Šešč, Matk in Grajske vasi, pri veteranih Zabukovica, pionirji in pionirke iz Grajske vasi in Gomilskega ter pri mladincih desetina z Gomilskega. T. Tavčar Srečanje borcev na Čreti__________________________________ Združenji borcev in udeležencev NOB občine Žalec in Mozirje vabita vse borce in občane na tradicionalno srečanje na Čreti na Dobrovljah, ki bo v soboto, 15. oktobra 1994, ob 10. uri. Srečanje bo potekalo na kraju, kjer so se oktobra leta 1941 slovenski partizani prvič frontalno spopadli z okupatorjem. V primeru deževnega vremena bo srečanje pri Domu borcev na Dobrovljah. Vljudno vabljeni! V soboto derbi na Polzeli z Olimpijo________________ V soboto se na Polzeli obeta pomemben športni dogodek. V 4. kolu prve A državne košarske lige se bosta ob 19.30 uri v polzel-ski športni dvorani pomerili do sedaj dve neporaženi ekipi v državnem košarkarskem prvenstvu — Kovinotehna Savinjska Polzela in Olimpija iz Ljubljane. V dosedanjih treh kolih državne- ga prvenstva so polzelski košarkarji zabeležili tri zmage. Najprej so gostovali v Kopru in tam zmagali, doma premagali ekipo Triglava iz Kranja brez večjih težav, v soboto pa so gostovali pri Litostroju Slovan v Ljubljani in prav tako zmagali z rezultatom 81:75. Na tem srečanju so vodili tudi že po 20 točk. v 5. kolu bodo 8. oktobra gostoval v Postojni, v sredo, 12. oktobra, doma gostili Sa-tex iz Maribora, 15. oktobra pa v gosteh igrali pri Heliosu iz Domžal. V torek pozno ponoči pa so polzelski košarkarji igrali srečanje v 2. kolu evropskega pokala v Latviji v mestu Rigi z ekipo Bonus. To je do sedaj prvo mednarodno srečanje polzelskih košarkarjev. Povratno srečanje bo 4. oktobra na Polzele_____________T. T. Vse nared za začetek ogrevanja Letošnja kurilna sezona se bo predvidoma pričela 15. oktobra. Takrat bo stanovanjsko podjetje Sipro, ki upravlja s toplovodnim sistemom v Žalcu, pričelo z ogrevanjem približno tridesetih stanovanjskih in drugih objektov. Kako so se v Sipru pripravili na to, oziroma kaj so počeli v času poletja, smo vprašali tehničnega direktorja Zlatka Poslana. »Na sestanku kurilnega odbora po zaključku kurilne sezone 93/94 smo se dogovorili, da ostanek dohodka namenimo za vzdrževalna dela primarnega toplovodnega sistema, prav tako pa smo se dogovorili za večja investicijska vlaganja v kotlovnico. Tako smo v času poletja zamenjali približno 150 metrov kelita (s katerim je bila zgrajena prva povezava kotlovnice s stanovanjskimi objekti) z novimi kinetami. Na tem mestu smo imeli v prejšnji sezoni največ težav z iztekanjem. Vse je pripravljeno za nadaljno postopno zamenjavo vseh kelitnih povezav v drugem letu in sicer na tistih mestih, kjer predvidevamo, da bodo letos še delovale brez večjih okvar. Po našem programu pa naj bi še letos zamenjati kelitno povezavo z osnovno šolo in kulturnim do- mom, vendar s sredstvi proračuna. Okvare na tem mestu smo začasno rešili z objemkami. Vrednost teh del je 13 milijonov tolarjev, imamo pa možnost postopne obnove.« Na zadnjem sestanku kurilnega odbora so se predstavniki uporabnikov dogovorili tudi o večjih investicijskih vlaganjih v kotlovnico. »Izvedli smo obnovo najstarejšega kotla, vgradili smo novo mehčalno pripravo za vodo, ki jo spuščamo v sistem in nabavili rezervno črpalko za vejo proti ulici Florjana Pohlina. Prav tako smo dogradili avtomatiko v sami kotlovnici in že začeli zbirati ponudbe za centralno računalniško vodenje celotnega sistema. Tudi to bomo uresničili že v letošnji kurilni sezoni, s čimer se bo zmanjšala tudi poraba kurilnega olja. Vse te investicije smo vključili v predračun letošnje kurilne sezone oziroma jih porabniki že plačujejo v ceni ogrevanja. Dosedanja dela so bila vsa izvedena v okviru načrtovanih zneskov, preko 4 milijone tolarjev je bilo investiranega v kotlovnico, preko 5 milijonov pa bomo namenili za avtomatizacijo sistema. Tako smo skušali kar najbolj izkoristiti tudi vsa sredstva, ki so jih porabniki plačali za ogrevanje v času poletja,« je povedal Zlatko Prislan. Prav tako pa so letos v vseh objektih že namestili tudi merilce toplote. Tako bodo uporabniki sicer plačevali akontacijo ogrevanja, bo pa ob koncu kurilne sezone narejen obračun. Kalorimetre so plačali lastniki toplovodnega sistema oziroma lastniki stanovanj. Lastniki toplovodnega sistema so namreč vsi lastniki stanovanjskih in drugih objektov. Ti pa morajo s Siprom še skleniti individualno pogodbo o upravljanju. Prav te so v teh dneh že poslali v podpis vsem lastnikom in po besedah Zlatka Prislana poteka njihovo podpisovanje brez večjih težav. Niso pa te pogodbe tiste o upravljanju stanovanj. Z njimi bo imel Sipro pravnoformalno podlago za upravljanje s toplovodnim sistemom. Vse je torej pripravljeno na začetek ogrevanja, kupljeno je že tudi 16.000 litrov kurilnega olja. Glede na letošnja vlaganja v sistem, večjih okvar v Sipru ne pričakujejo. Prav tako pa zaenkrat ne načrtujejo dviga cen ogrevanja. K. R. lanez Zupanec Poslanec v državnem zboru Dogajanja v parlamentu Po parlamentarnih počitnicah je v prvi polovici septembra poslance državnega zbora čakalo nadaljevanje nedokončane seje in izredna petnajsta seja, namenjena izvolitvi novega predsednika državnega zbora, izvolitvi ministra brez resorja in spremembam in dopolnitvam zakona o lokalni samoupravi. Nedvomno je odstop mag. Flermana Rigelnika povzročil v slovenski javnosti presenečenje in pretres. Zase moram reči, da me je odstop predsednika državnega zbora presenetil veliko manj, kot me je presenetilo kandidiranje mag. Hermana Rigelnika za to pomembno funkcijo na začetku delovanja parlamenta. Takrat se mi je kot poslanec z bogatimi izkušnjami v gospodarstvu zdel najprimernejši kot kandidat za ministra za gospodarstvo. Moram priznati, da je mag. Herman Rigelnik v prvih mesecih vodenja državnega zbora zaradi svoje nesporne avtoritete odigral zelo pomembno vlogo. Na začetku je namreč parlament zaradi mnogih začetniških pristopov poslancev in poslanskih skupin potreboval ravno predsednika njegovih kva- litet. Odstop predsednika državnega zbora nam lahko poraja kup vprašanj, od črnogledih (v stilu anonimnih pisem), ki so jih zelo radi razpredali mnogi novinarji, do takih, ki privedejo do naslednjega zaključka: človek z bogatimi izkušnjami iz gospodarstva v aktivni vlogi ne more dolgo zdržati v slovenski politiki. Pravi odgovor pozna seveda samo mag. Flerman Rigelnik. Njegov odhod je povzročil dolgotrajen in mučen postopek izvolitve novega predsednika, ki je dodobra pretresel tudi vladajočo koalicijo. Jožef Školč ima nedvomno bogate politične izkušnje, ki jih bo znal vnovčiti predvsem v odnosih med parlamentom in vlado. Temu, da sta to precej avtonomni veji oblasti, se kar nekako ne moremo privaditi. To so dokazali tudi nekateri novinarji, ki so pisali o moji vlogi pri reševanju problematike slovenskega hmeljarstva. Na petnajsti izredni seji so bile sprejete tudi spremembe in dopolnitve zakona o lokalni samoupravi, ki so uvedle kar deset meril za ustanovitev občin. Eno od teh je, da mora nova občina, ra- zen nekaterih izjem (iz geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih in gospodarskih razlogov), šteti najmanj 5000 prebivalcev. To merilo smo poskušali uvesti že na samem začetku sprejemanja tega zakona, vendar smo bili ostro zavrnjeni z očitkom, da posegamo v ustavno pravico odločanja občanov o svoji bodoči lokalni samoupravi. Od sprememb v tem zakonu posebej omenjam spremembo 52. člena, ki govori o povprečni porabi občin. Določitev povprečne porabe je namreč najpomembnejše ekonomsko merilo za državno sofinanciranje delovanja občin, ki so ga do sedaj mnogi poslanci (in za njimi njihove stranke) preveč zanemarjali in se zato niso preveč bali, da bodoče male občine ne bodo mogle delovati v polni meri (bo že država dala manjkajoča sredstva). Sprememba uvaja merilo povprečne zagotovljene porabe, ki jo bo lahko državni zbor vsako leto popravljal. Brez spremembe se je dalo tretji odstavek tega člena razumeti tudi tako, da sodi v izračun povprečne porabe vsak izdatek katerekoli občine, kar bi bilo zares nesmiselno. Poleg tega je matematično nemogoče izračunati predvideno razmerje, saj se lastni prihodki občin spreminjajo iz meseca v mesec. Dikcija spremembe bo omogočila tudi stimulacijo občin, ki bodo želele postati nadpovprečne. V ta zakon so vnešene spremembe in dopolnitve meril za mesta, za mestne občine pa v nekoliko milejši obliki (po prvotnem predlogu bi bile lahko mestne občine le Ljubljana, Maribor in Celje). S sprejemom sprememb in dopolnitev zakona o lokalni samoupravi je vladna služba za reformo lokalne samouprave dobila zeleno luč, da na podlagi na novo sprejetih meril izpelje teritorialno preobrazbo občin, pri tem pa ne bo mogla popolnoma zanemariti majskega referenduma, česar se zaveda tudi Boštjan Kovačič, minister brez listnice, ki smo ga prav tako izvolili na petnajsti izredni seji. PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC OBVEŠČA Podjetniki in tisti, ki to še nameravate postati, lahko izkoristite brezplačne splošne svetovalne storitve s pravnega, tržnega, finančnega, davčnega, programskega, prostorskega in drugih področij na naslednjih mestih: OBČINA ŽALEC, Melanija Žvikart, tel.: 715-313 ZBORNICA ZASEBNEGA GOSPODARSTVA ŽALEC, Danilo Basle, tel.: 712-185 IZVIR d.o.o. Žalec, Šlandrov trg 24 (nad pošto), Janko Kač, tel.: 712-181 Na podlagi 8. člena pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini Žalec je Upravni odbor Sklada za razvoj obrti in podjetništva Žalec na 18. seji 21. septembra 1994 sprejel SKLEP o razpisu 6. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini Žalec. I. Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini Žalec v skupnem znesku posojila 30,000.000,00 SIT (trideset milijonov tolarjev) II. Posojilo bomo prednostno dodelili prosilcem za dejavnosti, ki odpirajo nova debvna mesta, za proizvodne dejavnosti, za dejavnosti, katerih programi imajo večji vpliv na razvoj območja, za dejavnosti, ki so izvozno usmerjene, za dejavnosti, ki uvajajo ekološko čiste tehnologije, in za dejavnosti, ki bodo imeie pozitivne ekonomske učinke v skladu s kriteriji, ki so vsebina pravilnika, in za investicije, ki so usklajene s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva. III. Za posojila lahko zaprosijo naslednji prosilci: — samostojni obrtniki, podjetniki—posamezniki, — podjetja in družbe v zasebni, mešani in družbeni lasti, — občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje samostojne dejavnosti oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente. IV. Posojilo dodeljujemo z najdaljšo dobo vračila do 5 let po subvencionirani obrestni meri. V. Prosilci naj prošnjo za posojilo oddajo skupaj z zahtevano dokumentacijo do 14. oktobra 1994 na Sekretariat za družbenoekonomski razvoj in finance občine Žaiec, Ulica Savinjske čete 5, 63310 Žalec. V prošnji morajo prosilci navesti: — ime in priimek oziroma oznako imena — firme in nasbv obratovalnice oziroma podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila, — pomembnejše podatke o dosedanjem poslovanju oz. investicijski sposobnosti investitorja, — nosilca in izvajalca naloge (vključno z zunanjimi), — predstavitev in utemeljitev projekta oziroma programa, — predhodne raziskave in vire znanja, — značaj investicije, — vpliv izvajanja projekta na poslovanje podjetja ali obratovalnice glede na a) poslovni uspeh b) možnost trženja c) tehnologijo d) kadre e) ekologijo f) proizvodne zmogljivosti in proizvodni program g) preskrbo s surovinami h) preskrbo z energijo in vodo — program izvajanja investicije, — vire financiranja oziroma zaprto finančno konstrukcijo investicije, pri čemer lahko prosilec pridobi za naložbo v novo enoto malega gospodarstva sredstva do največ 50% predračunske vrednosti naložbe in za širitev dejavnosti do 30% predračunske vrednosti nabžbe, vendar največ 5,000.000,00 SIT (pet milijonov SIT). Prosilci morajo prošnji za posojilo priložiti naslednje dokumente: a) potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali izjavo o pričetem postopku za ustanovitev obratovalnice, b) potrdita o rednem plačevanju zapadlih davkov in prispevkov, c) dokazila glede na namen posojila (predračune, gradbeno dovoljenje...). VI. Izvršni svet SO Žalec bo najkasneje v roku 30 dni od dneva poteka roka za vložitev prošenj sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga najkasneje v 8 dneh po sprejemu posredoval vsem prosilcem. VIJ. Posojila se plasirajo prek banke, s katero bo Izvršni svet občine Žalec sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju. Upravni odbor sklada Opomba: Vsa pojasnila o dodeljevanju sredstev za razvoj posreduje Sklad za razvoj obrti in podjetništva Žalec (ga. Žvikart), telefon: 063/715-313, int. 269. RAZMIŠLJATE 0 SVOJI USMERITVI V PODJETNIŠTVO? ŽELITE PREVERITI SVOJO POSLOVNO IDEJO? ŽELITE IZVEDETI VEČ O PODJETNIŠTVU? Udeležite se PODJETNIŠKE DELAVNICE v Žalcu v drugi polovici oktobra 1994 v popoldanskem času. Na delavnici bodo predstavljene naslednje teme: OSNOVNI POJMI O PODJETNIŠTVU, PRAVNI VIDIKI, MARKETING, FINANCE IN DAVKI, POSLOVNI NAČRT PODJETNIKA ter še veliko drugega. Udeležba na delavnici je brezplačna, plačate le prispevek 1000 SIT za udeleženca. Prijave in dodatne informacije: OBČINA ŽALEC, Melanija ŽVIKART, tel.: 715-313, ZBORNICA ZASEBNEGA GOSPODARSTVA, Danilo Basle, tel.: 712-185, IZVIR ŽALEC, Janko Kač, tel.: 712-181. DOGODKI 520 milijonov kmetijstvu Gradnja avtoceste skozi Savinjsko dolino se sicer še ni prav začela, DARS pa je občini Žalec že nakazal pripadajočih ji 30 odstotkov nadomestil za spremembo namembnosti zemljišč. Ostalih 70 odstotkov, ki naj bi jih dobila republika, DARS-u v skladu z nedavno sprejetim posebnim zakonom ne bo potrebno plačati. Tako je občina Žalec prejela 520 milijonov tolarjev, ki naj bi jih v celoti namenila kmetijstvu. Kot je povedal sekretar za okolje in prostor Vinko Debelak, bodo del teh sredstev investirali v kmetijstvo kot nepovratna sredstva, del pa naj bi dobili kmetovalci v obliki kreditov. Sekretariat je pri Hmezad Inženiringu že naročil projekt, ki je bil končan v teh dnevih in ki predlaga več možnosti, za katere namene naj bi se porabil ta denar. Plan delitve bo na predlog odbora za kmetijstvo pri izvršnem svetu sprejemal izvršni svet, okvirno pa naj bi se porabil za gradnjo namakalnih in osuševalnih sistemov, obnovo obstoječih jarkov, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in podobno. Del denarja bo izvršni svet dodelil kmetovalcem v obliki kreditov. S temi sredstvi bo upravljal poseben sklad za pospeševanje razvoja kmetijstva, ki bo odgovoren občinski skupščini. Sklep o njegovi ustanovitvi je izvršni svet že sprejel. K. R. Ureditveni načrt v razpravi Občinski izvršni svet je sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitvi srednjeročnega družbenega plana občine, ki se nanaša na prenovo starega mestnega jedra v Žalcu, ter sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta. Oba dokumenta je izdelala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Šola za arhitekturo, Ljubljana. Javna razgrnitev Jx) v prostorih Mestne skupnosti v mesecu oktobru, 25. oktobra ob 19. uri pa bo javna obravnava, na katero so vabljeni krajani mesta in bližnjih naselij. Savinjčan Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711—433, 711—451, Fax: 711—433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Glavni urednik: Franci Žagar Odgovorni urednik: Janez Kroflič Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.270 izvodov Tisk: D. R Deta, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Dunajska 5. Po sklepu RK za informiranje št. 23—91 je Savinjčan oproščen TPD. Zadovoljni z opravljenim Zadnja slavnostna seja zborov pred lokalnimi volitvami K. Rozman foto: D. Naraglav Srečanje borcev in aktivistov OF cel isko-savi n iškega okrožja Med podelitvijo občinskih priznanj, grb občine je prejel tudi Anton Mešič. V Andražu so se ob občinskem prazniku na slovesni seji zbrali tudi zbori občinske skupščine. Poleg poslancev se je seje udeležilo precej gostov, med njimi predsednik vrhovnega sodišča dr. Boris Strohsack in predstavniki občin Celje, Velenje, Trbovlje in Litija. Še pred pričetkom seje so v kulturnem programu nastopili mešani pevski zbor iz Andraža pod vodstvom Bojane Hrovat in domači osnovnošolci, ki so v pesmi in besedi predstavili svoj kraj. Prav tako je nekaj besed o Andražu povedal predsednik sveta te krajevne skupnosti Anton Mešič. Slavnostni govornik je bil župan Milan Dobnik, ki je na kratko orisal doseženo v iztekajočem se mandatu sedanjega občinskega vodstva: »Prvi izmed ukrepov ob nastopu našega mandata je bil, da smo naredili občino bolj prijazno. Preuredili smo prostore, vse občinske službe smo združili na eni lokaciji in za tretjino zmanjšali število zaposlenih. Letno smo tako prihranili približno milijon nemških mark. Na komunalnem področju smo v tem času zgradili skoraj 170 kilometrov cest, približno 40 kilometrov vodovodnega omrežja, zgradili rezervoarje za 360.000 litrov vode in skoraj 1.900 gospodinjstev je dobilo pitno vodo. Skupaj s PTT podjetjem smo nabavili 7 telefonskih central, nove telefonske številke je doslej že dobilo 1.600 naročnikov, do novega leta pa bo to število še večje. Zgradili smo približno 9 kilometrov kanalizacijskega omrežja in 14 mostov. Žal nam jih je neurje porušilo kar 34. Zanemarjali nismo tudi kulturnega področja. Uredili smo gale- Dan gasilca Odprli nov gasilski dom in razvili prapor rijo Doreta Klemenčiča-Maja in privabili v našo občino Oskarja Kogoja, ki ima tu edino prodajno galerijo v Sloveniji. Odkupili smo že tretjo sliko Rudija Španzla, za katero zdaj skrbi Zavod za kulturo. Eden največjih uspehov pa je po mojem mnenju začetek gradnje avtoceste. Menim, da smo s svojimi postopki med drugim dosegli tudi to, da prizadeti občani vendarle dobivajo kolikor toliko pravične odškodnine.« Slavnostna seja se je nadaljevala s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad Inovator 93 in končala s čestitkami ob prazniku, ki so jih vsem občanom naslovili gostje iz sosednjih občin. Predvsem so si želeli še Vnaprej tako dobrega sodelovanja kot doslej. Občinski poslanci in gostje so se po končani seji udeležili še odprtja enega od dveh novih cestnih odsekov v Andražu. Prvi, od doma krajanov do ceste proti Velenju, je dolg 487 metrov. Kot je povedal član sveta KS za Podsevčnik Jože Clušič, je bila vrednost te investicije 3 milijone tolarjev, ki so jih zbrali nekaj sami, nekaj sredstev so dobili s samoprispevkom, ostalo pa iz občinskega proračuna. Seveda so opravili tudi mnogo ur prostovoljnega dela. Trak je prerezal domačin Peter Zabukovnik, cesto pa je blagoslovil župnik Niko Krajnc. V Andražu nad Polzelo so v okviru občinskega praznika gasilci občine Žalec proslavli dan gasilca. Ob tej priložnosti se je zbralo več sto gasilcev iz vseh društev občine in pobratenega društva Križevci na Hrvaškem. Praznovanje je bilo zelo slovesno, saj je domače gasilsko društvo odprlo nov gasilski dom in razvilo prapor. Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik GD Andraž nad Polzelo Anton Rebernik, ki je na kratko orisal 22-letno zgodovino društva in potek gradnje novega gasilskega doma. Pri tem je še posebej poudaril požrtvovalnost članov društva in ostalih krajanov, ki so opravili kar 16.000 prostovoljnih ur in veliko prispevali tudi v denarju in zbiranju lesa. V imenu KS je govoril Tone Mešič, v imenu občine pa župan, prof. Milan Dobnik. Osrednji govor je imel predsednik Občinske gasilske zveze Žalec Franc Oset. Govoril je o razvoju in pomenu gasilstva v občini. Poudaril je, da njihovo delovanje sega tudi na druga področja. Ža vsa društva v občini je značilna delavnost in požrtvovalnost. Tako je nastal tudi nov gasilski dom v Andražu. Povedal je, da mnoga društva v žalski občini praznujejo visoke jubileje, da so vsa ali vsaj večina dokaj dobro opremljena. Ob koncu se je dotaknil tudi novega zakona o požarnem varstvu in zakona o gasilstvu. Na slovesnosti so podelili občinska in republiška gasilska odlikovanja. Občinska je prejelo osem članov gasilskih društev, republiška gasilska odlikovanja pa so prejeli: GD Polzela, Zvone Reberšek, Srečko Kugler, Cveto Pavline, Ivan Blagotinšek, Franc Dre-mel, Janez Drnač, Ivan Kotnik, Franc Prašnikar in Vlado Božič. Vinko Piškorič iz Križevcev je v imenu svojega društva in zveze podelil zlate plakete. Prejeli so jih Franc Oset, Martin Drev, Rudi Herman, Anton Gros, Alojz Terglav in Franc Golavšek. Ob koncu slovesnosti so razvili prapor, razvil pa ga je predstavnik podjetja Garant Polzela, ki je bilo pokrovitelj, in pripeli trakove. Nov gasilski dom je blagoslovil domači župnik Niko Kranjc. T. TAVČAR Nov asfaltiran odsek ceste v Andražu je uradno odprl eden najbolj delavnih krajanov Peter Zabukovnik. Adriatic zavarovalna družba d.d. VSE VRSTE ZAVAROVAN J Sprejmite nasvet naših zastopnikov Agencija AZUR ŽALEC in zastopniki: ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto), telefon: 063/712-181 delovni čas: od 7.30 do 15., sreda do 17. ure VRANSKO, TABOR, GOMILSKO: Romuald Pavlič, Brode 24. Vransko, tel.: 725-246, Viktor Drolc, Črni Vrh 45, tel.: 726-004 KZ VRANSKO, poned.: od 8. do 12. ure Roman Rančigaj, Kapla 62, KZ TABOR, nedelja od 9 do 12. ure BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49, tel.: 713-917 Marjana Korez, Letuš 104, tel.: 885-270 POLZELA, ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, tel.: 721-128 KZ Polzela (vsak četrtek od 8 do 11. ure) GALICIJA: Marija Studnička, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734 ŠEMPETER, PREBOLD: Bojan Pustinek, Podvin 1, Polzela, tel.: 720-086, mobitel 0609 622-447 GRIŽE, ŠEŠČE: Dragica Šon, Migojnice 122, tel.: 714-418 Bojan Lubej, Pongrac 88 e, tel.: 714-455 LIBOJE, PETROVČE: Marko Fužir, Dobriča vas 3 b, Petrovče, tel. 707-281 Stanko Plantak, Arja vas 34/b. Petrovče, tel. 707-163 ŽALEC, VRBJE, GOTOVLJE, LOŽNICA: Damjan Smiljan, Partizanska 10, Žalec, tel. 713-319 PONIKVA: Tatjana Jezernik, Studence 1, Žalec, tel.: 857-539 VINSKA GORA: Milan Javornik. Vinska Gora 7/c, tel.: 856-432 Zahvaljujemo se za zaupanje v želji, da ostanete še naprej z nami. Dostojno proslaviti 50-letnico zmage Ob žalskem občinskem prazniku se vsako leto zberejo tudi borci in aktivisti celjsko-savinj-skega okrožja. Tudi letos so se zbrali, in sicer v Andražu nad Polzelo. Na srečanje je kljub slabemu vremenu prišlo več sto udeležencev borčevske organizacije, med gosti pa je bil tudi predsednik slovenske borčevske organi- na strani zaveznikov, ki so zmagali, s tem pa je tudi slovenski narod pridobil dokaj ugleden položaj pri sklepanju mednarodnih pogodb, določanju mej itd. Borčevska organizacija po besedah Boga Gorjana tudi danes podpira organe slovenske države, obenem pa želi, da bi delovali tako, da bi bili vsi Slovenci lahko na- njo ponosni. Partizani so se borili za svobodo in poštenje, tega si želijo tudi danes. Vsekakor pa je dolžnost in pravica vseh, da se prihodnje leto primerno proslavi 50-letnica zmage nad fašizmom. Srečanje so obogatili s kulturnim programom. T. TAVČAR Del udeležencev med slovesnostjo v dvorani zadružnega doma. zacije Ivan Dolničar. Na srečanju, ki je bito zaradi slabega vremena najprej v dvorani zadružnega doma, je govoril Bogo Gorjan, član slovenske borčevske organizacije. Precej kritičen je bil do odnosa nekaterih, ki skušajo razvrednotiti pravični boj, ne glede na to, da o pomenu tega boja govorijo tudi mednarodno priznani dokumenti. Narodnoosvobodilni boj je potekal SERVIS BELE TEHNIKE in ELEKTROINSTALACIJE Dani PIKL, Šempeter 79, tel.: 063/701-250 Popravila pralnih strojev, el. štedilnikov, termoakumulacijskih peči, bojierjev... SIPRO. STANOVANJSKO PODJETJE Najemnine za stanovanja se v mesecu septembru ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v septembru 1994 3.937,00 SIT in je 89,00 SIT za m/ Najemnine za poslovne prostore se v septembru prav tako ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za m1 poslovnega prostora znaša 615,97 SIT. Prav tako se v septembru ne po povečala cena za m’ toplotne oskrbe v mestu Žalec, ki znaša 68,53 SIT/m!. Vse lastnike stanovanj, kjer se na zboru lastnikov niso odločil za namensko zbiranje sredstev za vzdrževanje, obveščamo, da lahko s podpisom Izjave v našem podjetju sredstva zbirajo tudi posamezniki. Minimalni znesek je 1.000,00 SIT na mesec. Pozitivna stanja po mesecih bodo ob koncu leta obrestovana. Savinjčan Kje ste, inovatorji? Samo dva predloga — oba iz Feralita Že nekaj let lahko opažamo, da akcija Inovator nazaduje, saj se na razpis prijavijo le redke delovne organizacije oz. posamezniki. Če se prav spomnimo, je lansko leto prispel na občino le en predlog, letos pa dva, in še to oba iz žalskega Fe-ralita. Postavlja se vprašanje, ali res ni inovativnih dosežkov, izboljšav, ali je kriza gospodarstva tudi na tem področju tako neusmiljeno posegla v naša podjetja, ali pa enostavno vodstva podjetij dosežkov svojih delavcev ne vidijo oz. jih nočejo videti. Kdo bi vedel? Ob vsej tej suši je zato toliko več vredno in pohvalno delo skupine inovatorjev iz Feralita. Ti osamljeni jezdeci v letu 1993 so bili Jurij Pešec, Sead Jusufovič, Matjaž Grobelnik in Vili Pobežin. Z njimi, še posebno pa z njihovim vodjem Jurijem Pešcem, smo po podelitvi priznanj in nagrade opravili tudi pričujoči pogovor. Na vprašanje, za kakšno inovacijo gre, nam je Jure Pešec povedal, da so prejeli priznanje za sistem za transport gnojevke z bobnastimi namakalniki in za inovacijo Cestne ovire za omejevanje hitrosti. Avtorja prve inovacije sta bila Jurij Pešec in Sead Jusufovič, avtorji druge pa Jurij Pešec, Matjaž Grobelnik in Vili Pobežin. Bilo bi prav, če našim bralcem nekoliko podrobneje predstavimo obe inovaciji, mar ne? »Z veseljem, saj mislim, da se temu področju namenja bolj malo pozornosti. Pri prvi inovaciji gre za novost pri transportu z bobna-stim namakalniki. Večinoma se je bobnasti namakalnik kot naprava uporabljal za namakanje, za dovajanje vode na zemljišča. Druge uporabnosti pa praktično ni imel. Problem mnogih kmetij v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini je transport gnojevke iz lagun. Ta transport se je opravljal večinoma s cisternami, ki jih izdeluje Kreina iz Kranja. Mi smo to malo predrugačili in naredili sistem iz traktorske črpalke ter bobnastega nama-kalnika in to povezali v celoto. S tem smo dosegli, da se da izredno hitro transportirati velike količine gnojevke na neko območje. V Sloveniji je ta inovacija nekaj imajo funkcijo talne označbe na cestišču. So prilagodljivi velikosti cestišča, pobarvani črno— rumeno in tako dobro vidni. Trenutno sta postavljena dva testna poligona, in sicer pred OŠ na Ljubečni in pred osnovo šolo v Novi Cerkvi. Letošnji nagrajenci Inovator 93 (od leve proti desni stojijo); Matjaž Grobelnik, Jure Pešec, Vili Pobežin in Sead Jusufovič. povsem novega, v svetu pa je nekaj podobnega prisotno že dalj časa. Druga inovacija je nastajala ob dejstvu, da je vse več prometnih nesreč zaradi neupoštevanja prometne signalizacije na cesti in ob njej in še posebno zaradi prevelike hitrosti na mestih, kjer se pogosto pojavljajo otroci. Da bi se stanje izboljšalo, so bili na cestišča nanešeni takoimenovani ležeči policaji iz asfalta. Po enem letu se je ta metoda pokazala bolj kot ne neučinkovita in neuporabna, saj je zaradi velike frekvence prometa in še posebno zimskega pluženja snega prišlo do uničenja teh preprek. Ob vsem tem je prišlo v našem razvojnem oddelku do ideje, da bi to nadomestili z neko trajno oviro, ki pa bi jo bilo možno odstraniti oz. prestaviti na drugo mesto, ko bi se vozniki na to navadili. Ta ideja se je začela uresničevati in končno je prišlo do te inovacije. Inovacija predstavlja elemente, ki se sestavljajo, so hitro sestavljivi, po drugi strani pa Kdaj mislite, da bo konec tega testiranja in kdaj lahko tovrstne ovire pričakujemo tudi na naših cestah? »Testiranje naj bi bilo končano do konca tega leta in mislim, da bo takrat ta inovacija tudi uradno dobila svojo potrditev. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Sekretariatu za urejanje in varstvo okolja Celja, ki nam je omogočil to testno postavitev ovir in ki nam pri tem tudi sicer precej pomaga, saj kot proizvajalci tovrstnih testiranj ne bi mogli sami vsaj ne v tolikšni meri. Če se bo pokazalo, da je zadeva primerna, jo bo kmalu mo-.goče videti tudi drugod. Mislim pa, da je pot, po kateri smo šli, prava, saj avtomobilisti spoštujejo to oviro, se ustavljajo ob njej, promet se je umiril in od desetih voznikov se jih devet drži predpisov oz. prometnega znaka, ki opozarja na oviro. Tako je pot otrok na tem mestu ob šoli bistveno bolj varna kot pred tem.« Vsi, ki ste danes prejeli pri- znanje, ste že dalj časa zaposleni, delate na določenih področjih in zato bi bilo prav, da nekaj besed poveste tudi o sebi in vaših tovariših v ekipi? »Moja naloga je vodenje razvoja v Feralitu. Ekipa je skupaj že vrsto let. Sodelavca Grobelnik in Jusufovič sta zaposlena v sektorju razvoja, medtem ko Pobežin dela v našem podjetju na področju varnosti kot varnostni inženir. Naša skupina že dolgo časa dela skupaj in marsikaj smo že naredili. Smo takorekoč razvojniki v podjetju s 300 zaposlenimi.« Za konec tega pogovora morda še nekaj besed o problemih, ki spremljajo razvojno delo, saj vidimo, da je inova-torstvo v krizi? »Pravzaprav se temu ni posebno čuditi, saj je tudi samo gospodarstvo in z njim kovinsko-pridelovalna industrija v nezavidljivem položaju. Inova-torstvo pa je večinoma delo, ki predstavlja določen strošek. V tem je velika težava: ni finančne pomoči, ni pravega občutka za inovativnost, za razvojno delo, ker je današnji sistem nastrojen tako, da mora vložen tolar prinesti vsaj dva tolarja. To, kar delamo mi, pa je v bistvu delo, ki podjetju prinaša strošek, rezultat oz. finančni učinki pa se pokažejo šele dolgoročno. Današnja podjetja, predvsem v naši stroki, pa se prebijajo iz meseca v mesec in je ta težava zato še toliko večja. Ko se pogovarjam z ljudmi, ki delajo na tem področju na Ministrstvu za znanost in tehnologijo spoznavam, da je vse manj finančnih sredstev namenjenih razvoju. Če pa so že dodeljena potem je pot za pridobitev teh sredstev izredno dolga in komplicirana. Vsekakor upam, da se bo stanje v našem gospodarstvu sčasoma le izboljšalo in da bodo s tem prišli tudi boljši časi za razvojno delo.« D. Naraglav UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC USPOSABLJANJE IN PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE VABIMO VAS V NASLEDNJE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA TUJI JEZIKI * ZA PREDŠOLSKE IN ŠOLSKE OTROKE - celoletni tečaji angleškega in nemškega jezika - intenzivni tečaji za bodoče srednješolce * ZA ODRASLE - začetne in nadaljevalne stopnje angleščine, italijanščine, nemščine, francoščine * POSEBNA PONUDBA - poslovni jezik (ANG, NEM) - priprava za mednarodni izpit ICC - sprejemanje prijav in svetovanje v zvezi z mednarodnimi izpiti ICC * SLOVENŠČINA ZA NESLOVENCE - tečaj - izpit za aktivno znanje SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE * TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA * KUHARSKI TEČAJI - pripravljanje bio-hrane - pripravljanje morskih specialitet - Italijanska kuhinja - kitajska kuhinja * TEČAJI ZA VODITELJE ČOLNOV * STROJEPISNI TEČAJ * OSNOVE RAČUNALNIŠTVA * FOTOGRAFSKA DELAVNICA * LIKOVNA DELAVNICA * TEČAJ SLIKANJA NA SVILO PLESNA ŠOLA ŽALEC * ZA OTROKE - celoletna plesna šola predšolska skupina šolska skupina * ZA MLADINO - plesni tečaji (po stopnjah) - valete za osmošolce - aerobika * ZA ODRASLE - plesni tečaji po stopnjah - aerobika INFORMACIJE IN PRIJAVE: OSEBNO ALI PO TELEFONU NA ŠTEVILKO 711-343; FAX: 711-417. POHITITE, PRIČAKUJEMO VAS! Strojni krožek Savinjska dolina Avgusta letos smo v Žalcu ustanovili Strojni krožek Savinjska dolina. Glavni namen ustanovitve tega krožka je zmanjševanje stroškov mehanizacije na kmetiji, boljša izkoriščenost strojev in opravljanje del na kmetiji z zelo kakovostnimi stroji. Ti so praviloma dragi, zato si jih vsaka kmetija ne more privoščiti. Če pa že nabavi dober stroj, je zaradi majhnosti kmetije premalo izkoriščen. Lahko pa ga izkoristimo v strojnem krožku, kjer vsak kmet dela le s svojim strojem in sam tudi najbolje skrbi zanj. Za dobro delovanje strojnega krožka naj bi skrbelo od 300 do 400 članov. Strojni krožek je organiziran podobno kot društva. Najvišji organ je občni zbor, ki voli predsednika, upravni odbor in disciplinski odbor. Vse delo, ki se opravlja prek strojnega krožka in za katerega se izda račun, je prosto vseh davkov. Vendar skupna vrednost prejemkov članov strojnega krožka ne sme presegati 64.000 SIT na hektar kmetijskih zemljišč, cene storitve pa ne smejo presegati cen iz »Kataloga stroškov kmetijske mehanizacije«. Tako delo ob boljši izkoriščenosti strojev prinaša še dodaten vir dohodkov na kmetiji. Delo v strojnem krožku koordinira poslovodja. Pri njem so zbrane vse informacije o ponudbi in potrebah članov. Vodi tudi borzo nekaterih kmetijskih pridelkov, ki jih člani potrebujejo ali prodajajo. Prav tako poslovodja svetuje pri nabavi novih strojev. Po avstrijskih podatkih kar 30% bruto stroškov kmetije predstavljajo stroški mehanizacije. S pomočjo strojnih krožkov naj bi se ti stroški zmanjšali na 20%. Preostalih 10% naj bi se porabilo za bolj kakovostno življenje članov kmetije. Član strojnega krožka je lahko vsak kmet, ki se strinja z idejo krožka, ima smisel za skupnost, je pripravljen delati, je točen, pošten in se želi izobraževati. Brez nekaj dobre volje pa v začetku seveda ne bo šlo. Tudi država podpira ustanavljanje strojnih krožkov in obljublja nekaj sredstev za začetek delovanja krožka, za njegove člane pa regresirano obrestno mero za nakup strojev za uporabo v krožku. Vse podrobnosti o kreditih in članstvu lahko dobite pri svetovalni službi. V začetku tega meseca se je v strojni krožek včlanilo že 70 savinjskih kmetij, kar kaže na zavedanje kmetov, da bomo samo v povezovanju in dobri organizaciji lahko preživeli. Kajti časi, ki so pred nami, bodo za kmeta zelo težavni. Tako opevana evropska skupnost je samo velik trg nizkih cen in če ne bomo sposobni zmanjševati stroškov na enoto proizvoda, bomo propadli. Strojni krožek je ena od oblik, ki omogoča, da bomo na tej zemlji ne samo preživeli, ampak tudi živeli. Vabljeni torej vsi, ki se želite včlaniti. Andrej Podpečan ADRIATIC Agencija AZUR ŽALEC, Šlandrov trg 24 zaposlimo ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE za naslednja območja: — ŠEMPETER, PREBOLD — VRANSKO, TABOR, GOMILSKO — GALICIJA, PONIKVA Nudimo brezplačno ustrezno izobraževanje! Informacije: 712-181 Komercialna Banka Triglav Komercialna banka Triglav d d. Ljubljana ____ Varnosj in kakovost poslovanja Komercialno bančništvo Investicijsko bančništvo Mednarodno bančništvo Pričakujemo vas v poslovalnicah v Ljubljani, Mariboru, Dravogradu, Celju, Slovenskih Konjicah, Laškem, Žalcu in Luciji. Kotnikova 28. 61101 Ljubljana, Slovenija tel.. 061 132 42 32. 132 43 23 ■ faks 061 132 42 21 Juteks Žalec Prvi v občini s priznanjem kakovosti juteks Žalec je eno tistih slovenskih podjetij, ki je že ves čas izrazito izvozno naravnano. Pred leti je največ izvažal na nekdanji sovjetski in v manjši meri tudi jugoslovanski trg,' zato so ga zelo prizadele velike gospodarske in politične spremembe v evroazij-skem in balkanskem prostoru. Te spremembe so bile po besedah direktorja Milana Dolarja vzrok ene največjih ekonomskih kriz po drugi svetovni vojni, ki pa so jo v Juteksu, kot kaže, uspešno prebrodili. Usmerili so se namreč na zahodnoevropske in prekooceanske trge, v skladu s tem pa so pred več kot dvema letoma pričeli tudi postopek za pridobitev mednarodnega certifikata kakovosti. Certifikacijska hiša Biro Ve-ritas iz Londona jim je ta certifikat ISO 9001 izdala julija letos, pred nekaj dnevi pa jim ga je na krajši slovesnosti tudi uradno izročil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster. Kot je povedal Milan Dolar, je Juteksu pri tem projektu pomagalo svetovalno podjetje SRC iz Ljubljane. Stal jih je približno pol milijona mark, ob tem pa so izvedli še nekatere druge ukrepe, nujne za uspešen prodor na nove trge. Tako so uvedli proizvodnjo trimetrskih talnih oblog, ukinili so delovno intenzivne panoge predelave jute in uvedli nove programe na področju tehničnega tekstila. Proizvodnja notranjih avtomobilskih oblog je leta 91 postala samostojno podjetje, ki sta ga ustanovila Juteks in nemški Empe. Pričeli so s proizvodnjo tekstilnih iglanih oblog in v zad- Sejemske medalje Sipu______________________ Sejma kmetijske mehanizacije v Gornji Radgoni se je z vsemi svojimi proizvodi udeležil tudi Sip Šempeter. Njegova predstavitev je bila nadvse uspešna, saj je prejel kar tri zlate medalje, eno srebrno in eno bronasto. Zlate medalje so dobili za diskaste kosilnike, za vlečni kosil-nik 270 V in za vrtavkasti obračalnik Spider. Srebrno medaljo so prejeli za silažno nakladalno prikolico Senator in bronasto za prenovljeni zgrabljalnik Star. Toplotna Tehnika Klimatizacija Regulacije GOJZDNIK * servis oljnih in plinskih gorilcev ter klimatskih naprav * montaža * dobava Gotovlje 138/E tel.: 063/711-606 njem letu tudi z geotekstilom. Seveda ni šlo brez bolečih ukrepov, zlasti za zaposlene. Njihovo število so namreč precej zmanjšali, osebni dohodki so bili v določenih obdobjih zelo nizki, varčevali pa so na vseh področjih. Prvi uspehi se že kažejo. Pridobili so certifikat za vse svoje proizvode, ki nastajajo v štirih tehnologijah, delež izvoza v zahodno Evropo pa se je lani v primerjavi z letom 90 povečal več kot za šestkrat. Trenutno izvozijo 68% celotne proizvodnje, katere vrednost je približno 20 milijonov mark na leto. V Juteksu je zaposlenih 200 ljudi, skupaj z Em-teksom 320. Vrednost proizvodnje v tem hčerinskem podjetju je 17 milijonov mark. Tudi Emteks si je že pridobil certifikat ISO 9001 in ga bo uradno prejel v teh dneh. Juteks je še vedno družbeno podjetje. Po osnutku programa lastninjenja bodo izvedli interno razdelitev in notranji odkup. Ta čas posluje z minimalnim dobičkom, po besedah Milana Dolarja pa vsi poslovni rezultati kažejo, da je najhujše že za njimi. Dosegli so mednarodno kakovost izdelkov in storitev, znižali stroške in povečali ugled podjetja zlasti pri kupcih. Vse to je zasluga tudi vseh zaposlenih, za kar se jim je Milan Dolar na slovesnosti posebej zahvalil. Najvišje priznanje delovnega kolektiva za izjemne dosežke posameznika pa bo prejela Vera Salesin, ing. tekstilne tehnologije. Plaketa Ju-teksa ji bo podeljena 20. oktobra, ko bo to podjetje praznovalo 55-letnico svojega obstoja. K. R. TRQOVIHA - BISTRO KOŠARICA Pernovo PRI VEL. PIREŠICI 17/a Tei. Fax^ 063/728-080 * * * ZELO UGODNO ... * * ZELO UGODNO * * * ZELO UGODNO * MOKA TIP 850 25 KG 41,90 MOKA TIP 500 25 KG 48,90 KAVA BAR 1 KG CELA 1650,00 OLJE ZVIJEZDA 12/1 165,90 TESTENINE 1/2 KG 57,90 RIŽ ITALIJANSKI 1 KG 94,90 PRAŠEK PERSIL 3/1 849,90 PRAŠEK WEISERRIESE 3/1719,90 TOALETNI PAPIR 10/1 169,00 PAMPERS PLENICE 1599,00 JERUZALEMČAN 12/1 279,00 GRAJSKI RIZLING 159,00 PIVO LAŠKO ZABOJ 1599,00 JUICE FRUCTAL 110.00 FANTA PVC 2.5 L 199,90 KRMNA KORUZA 27,90 KRMNI JEČMEN 22,90 KRMILNA MOKA 21,90 AKCIJA PRAŠEK ARIEL 790,00 OZIMNICA KROMPIR 1 KG 22,90 “* KDOR VARČUJE*** V KOŠARICI KUPUJE * * ★ Manjša letina od pričakovane Čeprav je sredi poletja kazalo, da bo letošnja letina hmelja zelo dobra, je pridelek nato dodobra oklestila avgustovska vročina. Tako je hmelja namesto napovedanih 3.800 samo 3400 ton. Zlasti je bil slabši pridelek auro-re. Zaradi tega imajo hmeljarji na kilogram pridelka 1,22 marke izgube, res pa je, da je tako že skoraj ves letošnji pridelek tudi prodan, po ceni 6,85 marke za kilogram. To so med drugim povedali na tiskovni konferenci, ki jo je pripravila Hmeljarska družba v Žalcu. Na njej je Edi Omladič s Kmetijstva Žalec ponovno opozoril na težave hmeljarjev, za katere država še vedno nima posluha. Zaradi posledic suše zadnjih treh let in zaradi neugodne kreditno-monetarne politike hmeljarji nimajo dovolj sredstev za financiranje proizvodnje. Rednega vzdrževanja ne izvajajo že tri leta, zaradi česar se je letos podrlo šest žičnic. Zaostajajo v razvoju hmeljarstva in če se bodo še naprej zmanjševali pridelki, bodo izgubili tudi svoj štiriodstotni delež na svetovnem trgu. Namesto da bi država prisluhnila njihovim težavam in jih v času krize nekoliko razbremenila, jim je naložila še davke na pogodbeno delo za sezonske delavce. Vsega tega njihova konkurenca ne plačuje, kot tudi ne 9-odstotne uvozne carine državam Evropske unije. Tako so slovenski hmeljarji ponovno zahtevali od vlade, da uvede 20-odstotne izvozne stimulacije kot pri izvozu vina in sadja, da zagotovi sredstva in ugodne kredite za rekonstrukcijo žičnic, da doseže ukinitev 9-odstotne uvozne carine z bilateralnimi sporazumi ter da jih oprosti plačevanja davka na pogodbeno de- lo. K. R. S podelitve priznanj. •Polzela: 67 let Lastovke Več kot tisoččlanski kolektiv Polzele, tovarne nogavic, je prejšnjo soboto praznoval 67-letnico obstoja svojega podjetja! Tudi letos so na ta praznik povabili jubilante za 10, 20 in 30 let dela v podjetju ter člane kolektiva, dobitnike priznanj podjetja. Zbranim je v tovarniški jedilnici spregovoril direktor podjetja dipl. inž. Alojz Došler, ki ie med drugim povedal, da so kljub težkim razmeram lahko zadovoljni, saj so ves čas uspeli zagotavljati delo in sredstva za plače, kar mnogim, posebno v tekstilni industriji, že zdavanj ne uspeva več. Prihodnost podjetja je v izvozu, kamor je usmerjeno kar 80 odstotkov proizvodnje. Obstoj na tem področju pa zagotavljajo samo vrhunska kakovost in čim nižji proizvodni stroški. Po besedah direktorja sta to glavna cilja, ki ju morajo dosegati, kot tudi pogoj za dober zaslužek zaposlenih. Za posebno prizadevnost in delovne dosežke so priznanja detja prejeli Stanislava Kolenc, Angela Lukner, Marija Bizjak, ca Brezovnik, Konrad Pižorn, Martin Skale, Bernarda Čižič, Danica Smrekar, Silva Jošovc, Ivica Posedel, Anica Tamše, Valerija Ribič in Bojan Grdjan. V kulturnem programu je nastopil oktet Lastovka. T. T. E urocom nudi tudi elektronsko pošto_________________ Podjetje Eurocom je na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju predstavilo elektronsko pošto, ki omogoča najhitrejšo in najbolj enostavno, pa tudi cenovno zanimivo izmenjavo sporočil prek računalniškega omrežja. Omrežje EUnetje nastalo leta 1982, povezuje že 34 evropskih držav, med njimi tudi Slovenijo. Zastopstvo za Slovenijo je prevzelo podjetje Eurocom, ki ima sedež v Levcu. Omrežje EUnet je povezano z omrežjem Internet in nudi izmenjavo pošte po vsem svetu, vanj pa je povezanih že več milijonov računalnikov. Najprej je bilo namenjeno akademsko-razi-skovalnemu okolju, vedno bolj pa se uveljavlja v komercialne namene. Hitrost in kakovost sta pomembni prednosti v poslovnem svetu, zato ima elektronska pošta več prednosti kot telefaks. jk Odličja za vina Era Šmartno Letošnji vinarski sejem v Ljubljani je bil izredno uspešen za vina podjetja Era Vino Šmartno. Strokovnjaki iz 20 držav so merila za ocenjevanje žeto zaostrili, zato imajo prejeta odličja toliko večjo vrednost. Med 1298 vzorci iz 22 držav so bili tudi trije vzorci Ere. Vino modra frankinja letnik 1992 je dobilo srebrno medaljo, chardonnay letnik 1993 zlato, laški rizling letnik 1993 pa častno diplomo. Od 583 vzorcev slovenskih vin jih je prejeto zlato medaljo le 60, 12 veliko zlato in 1 šampionski naslov, zato je zadovoljstvo strokovnjakov Vina Šmartno razumljivo. Tudi na sejmu v Gornji Radgoni niso ostali praznih rok, Te da sta modra frankinja in chardon-nay zamenjala stopnički. Priznanja torej potrjujejo, da znajo in zmorejo v dobrih letih tudi iz grozdja šmarsko-virštanjskega okoliša pridelati vrhunska vina, ki imajo mednarodni pečat odličnosti. Omenjeni okoliš je del posavskega rajona s celinskim podnebjem, kjer so mlajša sveža vina s poudarjenimi sadnimi značilnostmi, z več kislinami in nižjo stopnjo alkohola. Zvrsti vina sta beli in rdeči virštanjčan. Sortno čista vina kakovostne in vrhunske kvalitete pa so laški rizling, renski rizling, sa-uvignon, chardonnay in modra frankinja. V kleti Era Vino negujejo poleg kakovostnih in vrhunskih vin tudi namizna, med njimi najbolj znana veseli Martin in namizno beto vino, z njimi so si pridobili svoj krog potrošnikov. Da jih ni malo, priča tudi 1400.000 litrov pridelanega vina. »Za nagrajena vina vlada veliko zanimanja, z veseljem smo jih predstavili tudi v Žalcu,« je povedala strokov-njakinja Ere Vino Daša Knez. jk Dosedanji vpis izredno uspešen Nacionalna finančna družba si s svojimi družbeniki pridobiva vedno več zaupanja, kar dokazujejo tudi podatki o vpisu certifikatov. Med njimi je tudi banka Celje. Direktor Štajerskega investicijskega sklada pravi, * da je dosedanji vpis certifikatov izredno uspešen. »Štajerski investicijski sklad je razpisal prvo emisijo delnic v višini pet milijard tolarjev. Nominalna vrednost delnice je 1000 SIT, prodajna pa 1050 SIT. Delnica Štajerskega investicijskega sklada je na- SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žalec ŠPORT SHOP ŽALEC — NOVI poslovni center pri AVTOBUSNI POSTAJI, IN ŠPORT SHOP CELJE — NOVI POSLOVNI CENTER PRI VRTNICI V CELJU. 25% POPUSTA ZA MAJICE S KRATKIMI ROKAVI ZNAMKE REEBOK, NIKE, IGUANA, ADIDAS, SPEEDO... in KOPALKE ZNAMKE SPEEDO. RAZPRODAJA TRAJA, DOKLER JE ZALOGA!!! vadna delnica in zagotavlja en glas v skupščini in ustrezen delež dobička sklada v obliki dividende. Z vpisom smo pričeli 18. julija in Jx> zaključen še pred predvidenim šest mesečnim rokom saj je za naše delnice precejšnje zanimanje kar kažejo tudi dosedanji rezultati. Zato se zahvaljujem vsem ki ste nam zaupali in vpisali delnice Štajerskega investicijskega sklada in vabim še tiste, ki se še niste odločili. Lastniki certifikatov so očitno spoznali, da Nacionalna finančna družba združuje finančne ustanove, ki so si pridobile zaupanje že v preteklosti pri gospodarjenju z zbranimi sredstvi. Porok za finančno stabilno družbo je tudi njihova sedanja finančna moč. Naša prednost je tudi v poznavanju poslovanja podjetij zato bo naša odločitev v katera vlagati zbrane certifikate in denar lažja in zanesljivejša. Štajerski investicijski sklad bo investiral v večje število podjetij s področja zdraviliškega turizma in predelovalne industrije, skrbel pa lx> tudi za likvidnost saj bo vlagal v vrednostne papirje z visoko stopnjo vnovdjivo-sti,« nam je |)ovedai direktor Milan Ževart. jk 6. STRAN SEPTEMBER 1994 TURIZEM __________________________Savinjčan Razstava in pokušina kulinaričnih dobrot D. Naraglav V času praznovanja občinskega praznika so v Andražu pripravili vrsto najrazličnejših prireditev. Od vseh pa bo obiskovalcem Andraža, še posebno tistim, ki so se udeležili slovesnega zasedanja zborov občinske skupščine, ostala verjetno najbolj v spominu razstava kulinaričnih dobrot iz an-draških kmečkih kuhinj in pokušina vseh dobrot. Pogled na dobrote je bil resnično prijeten. Skomine so prišle kar same. Čeravno je človek sit, ob vsem tem ni mogoče ostati ravnodušen. Tudi mi nismo bili in smo na prigovarjanje prijaznih domačink kar pridno pokušali su-homesne dobrote iz andraških kmečkih shramb, domači sir in vse to zalili s kozarčkom domačega, belega in tudi rdečega vina. Manjkalo ni raznega peciva, za katerega bi si andraške žene zaslužile kar zlato medaljo za kakovost. Med njimi tudi Dora Kolšek, ki nas je popeljala okrog bogato obložene mize in nam predstavila te sladke kulinarične dobrote. Svoje sta nato še povedali Milena Mešič in Irena Krk, ki sta bili ob Dori Kolšek glavni organizatorki. Vse so zelo pohvalile svoje sosede in tiste andraške žene, ki so pri tem sodelovale. Teh pa ni bilo malo. Na razstavi smo lahko videli več vrst potic, od orehovih, smetanovih, pehtranovih do mešanih z biskvitom. Od domačega kruha je vzbujala še posebno pozornost pletena štruca, pa rogljički. Veliko je bilo drobnega peciva, pa kolačev, buhteljnov, krofov. Skratka preveč, da bi lahko vse vsaj malo pokusili. Tisto, kar smo, pa je bilo resnično enkratno. Za vse, kar so andraške žene pripravile, jim resnično čestitamo. PRALNE STROJE IN ŠTEDILNIKE Gorenje popravljamo hitro in kakovostno. Toni Kitek, Kasaze 107/g, telefon: 063/708-256 .enOp°P(!sefy r yj t;,‘o m ti ikSây« W~ *| 1ÜP Set ms? Mi H KMETIJSKO-VRTNARSKA TRGOVINA ŠPORN Parižlje 38 e, Braslovče, (063) 721-117 VAM V TEM ČASU NUDI * posode za zelje: 50-, 75-, 100-litrske, * marmorni pesek za grobove, * zemljo črnico za grobove, * vse vrste sveč, * gobe za aranžiranje... Vabljeni ste v prenovljeno in razširjeno trgovino, kjer boste izbirali sami! AC LEVEC Levec 18 v prodajnem centru MODERNI INTERIERJI LEVEC telefon.: 063/27-409, fax: 28-708 Prodaja avtomobilov: MERCEDES — BENZ HONDA in drugih vozil iz programa AUTOCOMMERCE! POSEBNA PONUDBA: po izjemnih cenah na zalogi - dobava takoj - vozila MERCEDES - BENZ E 200, E 280 in E 250 DIESEL, E 300 DIESEL Možnost nakupa na kredit ali leasing za vsa vozila iz programa AUTOCOMMERCE! I---------------------------------------------------------------------1 Mladinski servis Velenje poslovalnica Žalec Šlandrov trg 40 (nad gostiščem Asado) tel. 711-202 Dijaki, študentje, podjetniki -vsem nudimo najcenejšo možnost fotokopiranja (tudi v barvah). Ena fotokopija samo 6 SIT! Delovni čas: vsak dan od 9. do 15. ure, ob » sredah do 16. ure. __________________________________________________i Žalski hotel družinski Potem ko je na javni dražbi pred nekaj meseci žalski hotel kupila Fanika Lamovšek, je sredi poletja po izplačilu kupnine dokončno postala njegova lastnica. Že štiri leta je bila sicer solastnica in direktorica. Pod njenim vodstvom se je hotel otresel nekdaj kar precej slabega slovesa, njen glavni cilj pa je še naprej dvigati kakovost ponudbe. Prve manjše novosti je Fanika Lamovšek uvedla takoj po svojem prihodu na mesto direktorice. Tako je pred tremi leti ustanovila nočni klub Črni baron, ki brez težav deluje še danes, in sicer vsako noč do četrte ure zjutraj: »Velikih investicij pa se prej nismo lotevali, ker ni bil znan pravi lastnik. Po odkupu hotela je naš glavni cilj, da bi vso našo ponudbo in storitve speljali na višjo raven. Prvi korak v tej smeri je bila preureditev bistroja v Fančiš pub.« Kot je pojasnila Fanika Lamovšek, je ime sinova ideja, zgledovala pa se je po angleških pubih, kjer točijo različne vrste piva in viskija. »Savinjska dolina je znana po pivu in v Fančiš pubu ponujamo deset vrst tujega piva in seveda vse domače, s poudarkom na laškem pivu. Imamo tudi precejšnjo izbiro viskijev. Cene niso pretirane, saj bi radi pridobili čim več gostov. Ime naše hiše si pravzaprav šele gradimo.« Ker gostje cenijo predvsem kakovostno ponudbo, se je Fanika Lamovšek odločila še za postopno preureditev hotelskih sob. Najprej so preuredili sobe v četrtem nadstropju, napeljali direkten telefon, namestili televizorje in hladilnike, tako da imajo gostje v sobah na voljo tisto, kar potrebujejo. Do konca leta bi radi obnovili še restavracijo in postopno vse sobe. Naslednje leto naj bi se lotili že dolgo načrtovane obnove zunanjosti hotela. Vse to je potrebno za uresničitev največjega cilja — da bi lahko sprejeli in zadovoljili vsakega evropskega gosta. Zaenkrat je med gosti največ poslovnežev, nekaj je bilo poleti tudi že tujih turistov, pogosto pa so gostje hotela športne skupine, ki so v Žalcu na pripravah. Možnosti je veliko, med njimi je konferenčni turizem. Sicer pa je v hotelu zaposlenih zdaj petnajst ljudi, v pomoč pa so tudi vsi člani Lamovškove družine. Dva sinova ima Fanika Lamovšek, ki pravi: »Moja želja je, da bi bil to družinski hotel, z dobrimi sodelavci, ki so predani hiši.« K. R. Zelena tehnika Servis zelene tehnike Celje, Vrunčeva 2a, (pod Zavarovalnico Triglav) telefon & fax: 21-400, tel.: 38-800 : MOTOKULTIVATORJEV, KOSILNIC IN • HIDRAVLIČNIH STISKALNIC! SERVIS program MUTE in prodaja originalnih rezervnih delov Mute. ZELENI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE PRISTOPNA IZJAVA ime in priimek ____________________ naslov /ulica, kraj, pošta, telefon/ poklic___________________________________ služba /ime podjetja, naslov, telefon/ šola /ime šole, razred, naslov, telefon/ ŽELIM POSTATI ČLAN ZELENH SP. SAVINJSKE DOLINE DA ŽELIM POSTATI SIMPATIZER ZELENIH SP. SAVINJSKE DOLINE DA (obkroži) DATUM: LASTNOROČNI PODPIS: SPOŠTOVANI! Posredujte nam informacije o ekoloških problemih v svojem okolju, o vaših rešitvah, pogledih in predlogih. Zaupajte nam svoje mnenje o določenih problemih! Oglasite se nam, kadar boste menili, da je ogroženo naravno okolje. Pridružite se nam! Naravovarstvene interese združujemo pri ZELENIH SP. SAVINJSKE DOLINE (MIGOJNICE 59, 63302 GRIŽE, tel.711-306 in 726-403) L lej še lepša Blagoslovili cerkev sv. Florjana Na praznik malega šmarna je bila ponovno blagostovhe-na cerkvic a sv. Florjana v Seneku na Polzeli in po več kot petdesetih letih je bila v njej tudi maša. Kljub temu da se je v preteklosti s to cerkvico dogajalo marsikaj, so jo krajani v sodelovanju z domačim župnikom Jožetom Ko-vačečem, domom upokojencev in krajevno skupnostjo usposobili za bogoslužje. Po predlogih in načrtih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju bodo obnovo cerkvice nada-Ijevali. Cerkvico sv. Florjana je blagoslovil prodekan gospod Viktor Arh iz Žalca, somaševanje pa je vodil ob asistenci prodekana in domačega župnika gospoda )ane-za Bračuna, ki se je letos upokojil in živi v domu upokojencev v Seneku. Od mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja je prejel listino o imenovanju za kurata, to je hišnega duhovnika v domu upokojencev na Polzeli. Obredu so prisostvovali številni oskrbovanci iz doma upokojencev, njihovi svojci, vsaj trikrat toliko pa je ostalo pred cerkvijo domačinov, Polzelanov, ki so v lepem prazničnem popoldnevu prišli na to zgodovinsko pomembno slovesnost. Odslej bo v tej cerkvici sv. Florjana v Šeneku na Polzeli sv. maša vsak dan ob 17. uri. T. T. Cesta v Hramše asfaltirana V zadnjem času smo v občini dobili več odsekov asfaltiranih cest, pri čemer imajo veliko zaslug tudi krajani. Tako so v KS Galicija v dolžini 800 m modernizirali odsek ceste, ki do sedaj ni bil asfaltiran, povezuje pa občini Velenje in Celje. Na slovesnosti, ki se je je udeležil tudi predsednik skupščine občine Žalec prof. Milan Dobnik, je najprej spregovoril predsednik KS Galicija Andrej Križan, ki se je zahvalil krajanom za izdatno pomoč pri modernizaciji tega odseka ceste. Krajani so vsa dela do položitve asfalta opravili sami in tako naredili več tisoč prostovoljnih ur. Zbranim je spregovoril tudi Milan Dobnik, ki je poudaril, da so na občini veseli, ker se krajani odločajo ter s prostovoljnim delom opravijo veliko dela. Asfaltno prevleko je iz občinskega proračuna plačala občina Žalec. Preden je Bernard Jovan (na sliki) prerezal trak nove asfaltirane ceste, jo je blagoslovil galicijski župnik janko Cigale in zaželel srečno in varno vožnjo. Po odprtju je bilo srečanje krajanov Hramš. T. TAVČAR Memorialno tekmovanje in novo vozilo V vasici pod Homom, Mrzlico in Golavo, v Matkah, so v nedeljo, 10. septembra, izročili namenu novo gasilsko vozilo in s tem svoj vozni park dopolnili s sodobnim gasilskim kombijem. Že pred tem slovesnim dejanjem so gasilci iz Matk priredili tudi gasilsko tekmovanje za memorial Boruta Lebarja, svojega nekdanjega aktivnega člana, ki je pred tremi leti tragično umrl. O tekmovanju in o novem vozilu nam je nekaj več povedal predsednik gasilskega društva Matke in oče tragično preminulega Boruta, Ivan Lenar. »Vesel sem, da se je tudi letos veliko gasilcev udeležilo tega spominskega tekmovanja, ki je sicer povezano z veliko bolečino in spominom na sina. Z ekipami, ki so prišle, smo tako v Matkah združili Gorenjsko, Koroško, Dolenjsko in Štajersko. Vendar je danes najpomembnejši naš novi gasilski avtomobil. Gre za nemško vozilo volksvvagen, ki je namensko narejeno za gasilske potrebe. Vozilo je stalo približno 3 milijone tolarjev. Levji delež smo zbrali gasilci sami oz. vaščani Matk, katerim se za vso pomoč najis-kreneje zahvaljujem. Žal vozilo še ni povsem plačano, tako da bomo morali še dobiti nekaj sredstev. Veseli bi bili, če bi dobili tista, ki so nam bila obljubljena iz občinskega proračuna, sicer pa se bomo ponovno morali obračati na vaščane, ki že sicer prispevajo za svoj kraj znatna finančna sredstva.« Tako Ivan Lebar, mi pa še dodajmo, da sodijo gasilci iz Matk med najbolj delavna društva v občini. Tako novo gasilsko vozilo kot spominsko tekmovanje, ki postaja tradicionalno, ni nič presenetljivega. Vsekakor pa vredno priznanja in pohvale. D. Naraglav Prebold Kmalu kabelska TV Kabelsko televizijo v Preboldu gradi specializirano podjetje iz Ljutomera. Položili so že precej kabla, povsem pa je že zgrajeno kabelsko omrežje v blokovni soseski — Zelenici — ob Bolski. Tu naj bi v začetku oktobra že začeli priklapljati posamezne naročnike. Dnevno naj bi naredili 10—15 priključkov. Poleg tega je že montiran sprejemni stolp — na ploščadi stolpa gasilskega doma. Tu je na podstrešju tudi urejen prostor za sprejemno postajo, ki že sprejema TV signale, tako da bodo prvi naročniki že v oktobru lahko spremljali program kabelske televizije. DAR Začetek tega meseca, točneje 9. september, je bil za vaščane Sv. Lovrenca prijeten dan, saj so praznovali. Obnovili so namreč vaško kapelo, s teni ohranili delček naše kulturne dediščine in polepšali svoj kraj. Nepoznavalec bo morda rekel, da ni to nič posebnega, saj se kapele in cerkve sedaj obnavljajo po tekočem traku. Ta kapela pa je v nizu mnogih resnično nekaj posebnega, saj so jo dvignili kar za dober meter, ne da bi jo podrli oz. poškodovali. Ko so v Sv. Lovrencu obnovili dotrajan most in s tem tudi dvignili cestišče, se je kapela nekako izgubila v okolju. To, in pa obnovljene hiše v njeni bližini, je krajane spodbudilo, da nekaj storijo tudi s kapelo, ki ni bila vasi ravno v ponos. Lotili so se dela in ob pomoči KS Prebold in tudi občine Žalec ter mnogih drugih, še posebno pa s prispevki vaščanov, zbrali sredstva za njeno obnovitev. Najbolj zahtevno delo, dvigovanje kapele, je prevzel domačin Silvo Kupec s svojimi delavci, ki so s posebno tehniko kapelo tudi dvignili na sedanji nivo. Večino dela, od zidarskih do ple- skarskih opravil ter vse ostalo, pa so opravili prostovoljno. Na priložnostni slovesnosti ob posvetitvi kapele se je zbrala precejšnja množica vaščanov in drugih krajanov KS Prebold. Po prijetnem kulturnem programu in nagovoru preboldskega župnika, Franca Sereca, je zbranim spregovorila Štefka Herodež, ki je podrobno opisala potek akcije in se v imenu odbora, ki je vodil obnovo kapele, vsem zahvalila za pomoč in sodelovanje. Nato je sledil še veseli del, ki je na vasi še toliko prijetnejši. D. N. BUDNA D.O.O. Za potrebe lastne proizvodnje na Ljubnem ob Savinji (nasproti bencinskega servisa) potrebujemo večje stalne količine bukove | hlodovine. Prodajamo pa stalne količine kvaltietnih bukovih drv, ki nastanejo pri naši proizvodnji - decimiranje bukovine. BUKOVO HLODOVINO ODKUPUJEMO : - vse klase; - ugodne odkupne cene; - plačilo takoj. ^oformacije: 8*1-107 od 6.00 do 14.00 812-114 od 20.00 do 21.00 0609-611-475 Praznični september v Preboldu V začetku tega meseca so praznovali dan krajevne skupnosti tudi v Preboldu. Slovesno sejo je svet krajevne skupnosti pripravil skupaj z jamarskim klubom Črni galeb, ki letos praznuje 25-letnico svojega delovanja. Seje sta se med drugim udeležila župan Milan Dobnik in predsednik izvršnega sveta Boris Krajnc, prav tako pa tudi predsednik Jamarske zveze Slovenije dr. Franc Habe. V kulturnem programu so najprej nastopili preboldski osnovnošolci in domači moški pevski zbor pod vodstvom Matjaža Kača. Delo jamarjev je nato predstavil Darko Naraglav, uspehe in težave v krajevni skupnosti Prebold pa predsednik sveta Franci Kukovnik. Tako krajevna skupnost kot jamarji so podelili svoja priznanja. Še pred slovesno sejo so v avli preboldske osnovne šole jamarji odprli razstavo o svojem 25-letnem delu, prejšnji dan pa so pripravili tudi predavanje dr. Franca Habeta iz Postojne. Prireditve ob krajevnem prazniku so se končale s pohodom krajanov v Snežno jamo. Zaradi slabega vremena se je pohoda udeležilo le malo Preboldčanov, so pa k slovesnemu vzdušju prispevali Savinjski rogisti. Franci Kukovnik je jamarjem ob tej priložnosti izročil prapor krajevne skupnosti in poudaril, da so prav jamarji ponesli ime Prebolda daleč po svetu. Vsi so se nato napotili v 1300 metrov dolgo Snežno jamo, v tako imenovani Jedilnici pa so jih jamarji presenetili s prigrizkom in jamsko vodico. Ob lepoti kapnikov, glasbi rogistov in svetlobi karbidovk so se v podzemlju zadržali več kot tri ure. K. R. Društvo upokojencev Andraž Ob občinskem prazniku v An- društvo šele osem let. Pred tem dražu so svoj prispevek nedvom- so bili naši člani vključeni v DU no dali tudi člani Društva upo- Polzela. Sestajamo se v svojih kojencev Andraž. Ko smo v zad- društvenih prostorih, debatiramo nji številki našega časopisa govo- in pripravljamo družabne večerili o Andražu, Andražanih in de- re. Ob tem pa velja povedati, da lovanju društev, smo omenili tu- imamo tudi svoj bife, kjer lahko di delo društva upokojencev. To- naši člani tudi kaj popijejo po na-krat pa smo pred mikrofon po- bavni ceni. Društvo trenutno šte-vabili njihovega predsednika Iva- je 133 članov. Članstvo se je zelo na Pirečnika, da bi nam o njiho- povečalo v zadnjih štirih letih, saj vi organizaciji povedal kaj več. je pred tem bilo le nekaj nad tri- . deset članov in članic. V društvu »Veseli nas, da smo letos pra- vsako leto organiziramo vsaj tri znovali občinski praznik v našem ¡zlete in druga srečanja. Radi pa* kraju. Tudi mi smo po svojih mo- bi, da se vključijo v naše vrste tu-čeh pomagali povsod tam, kjer di tisti, ki se morda še niso. Vse-smo lahko. Zadovoljni smo z kakor pa moramo reči, čeprav vsem, kar se je dogajalo v času smo že upokojeni, da še nismo praznovanja v našem kraju, ve- za staro šaro. Predvsem pa naj seli asfalta pred našim klubom in na nas resno računajo pri voli-drugih pridobitev, ki nas prepri- tvah, saj bomo volili le tiste, ki bo-čujejo, da kljub odmaknjenosti do znali ceniti naše minulo delo od občinskega centra nismo po- in nam omogočiti ustrezen polo-zabljeni in da se naš kraj lepo ra- žaj tudi v prihodnje,« je še dejal zvija. Naše društvo je sorazmer- ob koncu Ivan Pirečnik. no mlado, saj smo samostojno D. N. KOMUNALNO PODJETJE p.O. 63310 ŽALEC, Nade Cilenšek, telefon 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Sporočilo o okvari lahko sporočite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Hkrati vse naše stranke obveščamo, da ima Komunalno podjetje od 1. 9. 1994 do 30 4 1995 spremenjen delovni čas, in sicer od 7 do 15. ure. Savinjčan Prof. dr. France Bernik med odkrivanjem spominske plošče. Slovesno ob odkritju spominske plošče Na rojstni hiši velikega Savinjčana, uglednega teologa, znanstvenika, kulturnega in javnega delavca, univerzitetnega profesorja ter dopisnega člana SAZU prof. dr. Franca Ksaverja Lukmana so v nedeljo, 11. septembra, odkrili spominsko ploščo v spomin nanj in na njegovo delo. V Lokah pri Svetem Jurju ob Taboru, kjer danes gospodari nov rod Ramšakovih, je bilo ob tej priložnosti nadvse slovesno. Ramšakovina je ta dan gostila mnogo uglednih gostov iz vse države, med njimi predsednika SAZU akad. prof. dr. Franca Bernika, dekana Teološke fakultete prof. dr. Janeza Juhanta, rektorja univerze v Mariboru dr. Ludvika Toplaka, prodekana prelata in kanonika Franca Zdolška — zastopnika maritjorskega škofa Franca Krambergerja, ki je bil odsoten zaradi papeževega obiska v Zagrebu, pa prof. dr. Vinka Potočnika, prof. dr. Angelosa Baša, prof. dr. Marjana Smolika, Lukmanovega učenca in še mnoge druge. Slovesnost v senci večstoletne lipe se je pričela z Zdravljico, ki jo je zapel MPZ TaJx>r, sledili pa so nagovori predsednika KS Tabor Lojzeta Raka, gospodarja Ramšakovine Jožeta Go- lavška in prof. dr. Franca Bernika, ki je osvetlil delo in pomen tega velikega Savinjčana. Slavnostni govornik je bil učenec pokojnega Lukmana prof. dr. Marjan Smolik. V kulturnem programu sta poleg pevskega zbora s spominskim recitalom nastopila Magda Rak in Dani Jesenik, nato pa sta g. Franc Zdolšek in dr. Franc Bernik odkrila spominsko ploščo. Slovesnosti, ki se je pričela že s sveto mašo v cerkvi Svetega Jurija, je sledilo družabno srečanje vseh, ki so ta dan prišli na Ram-šakovino. Teh pa ni bilo malo. D. Naraglav Nagrajence iz naše občine sta v žalski knjižnici izžrebali knjižničarka Irena Verbič in Milka Štrukelj s sekretariata za družbenoekonomski razvoj in finance. Knjiga v prostem času Splošnoizobraževalne knjižnice in društva prijateljev mladine iz vse Slovenije so pripravili mednarodni knjižni kviz z naslovom Knjiga v prostem času, ki so ga osnovnošolci reševali v šolah ali knjižnicah od aprila do septembra letos. Pravilno rešene uganke in križanke na temo knjig je v naši občini oddalo skoraj 200 učencev, med njimi pa so v žalski knjižnici v začetku septembra izžrebali 24 nagrajencev. 23 jih je prejelo knjižne nagrade, prvo nagrado pa je dobila Tanja Plaskan iz Malih Braslovč, ki se je 17. septembra udeležila zaključne prireditve na dan zlate knjige v Ljubljani. Ta dan se je tudi uradno začelo letošnje tekmovanje za bralno značko. Izmed vseh, ki so pravilno rešili kviz, bodo organizatorji izžrebali še enega nagrajenca, ki se bo udeležil prireditve ob evropskem tednu knjige v Mainzu. K. R. Čebelice na obisku Vlado Habjan, pisatelj in zgodovinar Za Taborske kulturne dni, ki jih Žalčani pripravljamo v spomin na II. slovenski tabor in njegovo izročilo, imamo navado v goste povabiti znane in pomembne Slovence, ki so glede na kraj rojstva in pripadnosti pokrajini tudi Savinjčani. 6. septembra letos smo v Občinski matični knjižnici Žalec gostili Vlada Flabjana, rojaka iz Tabora, sicer pisatelja in zgodovinarja. Z njim se je pogovarjal prof. Brane Goropevšek. Vlado Habjan se je rodil leta 1919 v Taboru. Leta 1941 je ustanovil prvo skupino OF v Taboru, odšel v partizane, po vojni študiral zgodovino in vstopil v svet literature z dvema romanoma. Za svoj drugi roman je dobil nagrado Prešernovega sklada. Pred dvema letoma je izšla njegova biografija o Antonu Martinu Slomšku in njegovem času. Vlado Habjan je tudi pobudnik za Svetovni slovenski kongres, danes pa se ukvarja s proučevanjem slovenske meje in se uveljavlja kot zgodovinar. Do novembra, ko Jx> praznoval 75-letnico, naj bi izšla njegova nova knjiga Mejnik slovenske zgodovine. Pisati je začel že pred vojno, vendar je postal znan kot literat šele po njej, saj mu je prav vojna dala dovolj snovi za literarno delo. Objavljal je novele in črtice, zapisano je tudi, da je bila uprizorjena drama Zemlja, ki pa je ne najdemo izdane v knjigi. Leta 1954 je skupaj s štirimi pisatelji v samozaložbi izdal zbirko novel In minila so leta, v kateri je objavil dve noveli. Leto kasneje, 1955., izide njegov prvi roman Pomlad vnukov, ki mu je dal podnaslov: včerajšnji roman, ki se izteka v naših dneh. Rdeča nit zgodbe je pisateljev pogovor z materjo treh fantov, ki so se vsi borili proti okupatorju, nihče od njih pa ni dočakal konca vojne. To pa je le ogrodje, na katerega avtor naniza tudi svoja razmišljanja in kritične pripombe o partizanih in partijcih, ki niso brezmadežni in moralno neoporečni, kot bi morda pričakovali. Prav tako je kritičen tudi do povojnih oblastnikov in njihove politike. Verjetno je bilo njegovo temeljito in študiozno pisanje vzrok, da je drugi roman izšel šele leta 1975, dvajset let pozneje. To je roman iz unejstva, z naslovom Tro-tamora, napisan v letih 1958 do 1963. Trotamora je v ljudskem izročilu narisano ali vrezano znamenje, ki naj odganja moro, v romanu pa je takšno znamenje zvezda, ki varuje partizane pred drugačno moro. Dogajanje v romanu je postavljeno na Koroško tostran in onstran Karavank, v čas pred drugo svetovno vojno in med njo. S pomočjo glavnih junakov, slovenskim Korošcem An-zejem, njegovo ženo Polonko, bratrancem Hubertom, avstrij- skim nacistom, ter stricem župnikom nam odkriva življenje na Koroškem po plebiscitu ter razkriva versko, sociološko in politično podobo tedanje Koroške. Po odhodu Anzeja in Polonke v partizane, kjer postaneta Grom in Strela, pa se srečujemo z rojevanjem, razraščanjem, boji, uspehi in neuspehi patizanskih enot. Hkrati pa njegovi junaki razmišljajo tudi o zgodovini Slovencev, o usodi slovenskega naroda, odnosih med slovensko in avstrijsko Koroško. Roman je vreden branja tudi zaradi lepo, podrobno in pristno opisane Koroške, tudi njene dvojnosti v jezikovnem, verskem in političnem pogledu. Habjanova realistična pripovedna proza je torej tematsko posvečena predvsem NOB in 2. svetovni vojni, vendar pa je še nekaj, kar prav tako povezuje vsa njegova dela. To je ljubezen, v katero so usodno zapleteni njegovi glavni junaki, in je,-tako kot čas, v katerem jo doživljajo, tragična. Tako se ljubezen konča tragično za Ri-ka in Bredo v noveli In južni vlak je odpeljal, vojna poseže v ljubezenske zveze vseh treh fantov v romanu Pomlad vnukov, tragična in usodna je za Anzeja in Polonko v Trotamori. Že njegov zadnji roman pa je nakazal, da Vlada Habjana zanima predvsem zgodovina — Slovencev. To obravnava tudi v zadnji knjigi, biografsko-zgodovin-skem romanu o Antonu Martinu Slomšku. Čeprav Vlado Habjan že dolga leta živi v Ljubljani, se rad in pogosto vrača v Savinjsko dolino, v Tatx>r. In obljubil nam je, da se bo v knjižnico vrnil tudi ob izidu naslednje knjige. Mojca Nahtigal Društvo savinjskih vinogradnikov Čeprav Savinjska dolina ni po- 3-članska nadzorni odlaor ter di- vseh, ki gojijo trto. Takšno je bilo znana kot dolina vinske trte, je sciplinska komisija. Predsednik tudi uvodno predavanje mag. To-zanimanje za vinogradništvo v društva je Ivan Poteko, podpred- neta Vodovnika o pripravi na le-njej precejšnje. To se je najprej sednik pa Rudi Trobiš. Na usta- tošnjo trgatev. Med drugim je v pokazalo na predavanjih za vino- novni skupščini so poleg pravil njem poudaril, da skoraj vsi slo-gradnike, ki jih je organizirala delovanja sprejeli še program de- venski vinogradniki pričnejo trga-Kmetijska svetovalna služba Ža- la za leto 1994/95, katerega glav- ti en teden prezgodaj in da je pralec. Na enem od takšnih preda- ni poudarek je na izobraževanju vi čas zanjo šele ta vikend. »Čebelica« je naziv skupine upokojencev za samopomoč v domu upokojencev na Polzeli. Srečanja imamo vska četrtek v Domu. Včasih je prav živahno, še posebej, kadar praznujemo rojstni dan kakšnega člana. Pa tudi izleti in pikniki so ob četrtkih. Pa nas je gospa Vilma Marčin-ko povabila na obisk v Mozirje, in to kar celo skupino! Vodja skupine gospa Tatjana je organizirala vse potrebno za takšen izlet. Vreme je bilo sicer čemerno, negotovo, razpoloženje v malem avtobusu pa je bilo kar živahno. Seveda smo se najprej ustavili v gaju ter si napasli oči na cvetju, ki je še kar veselo rastto. Še posetiej smo si zapomnili rdečo sončnico, ki je še žarela med ostalimi rumenimi. Pa čudovito duhovit golobji parček iz belega peska, obrobljen z zelenjem in dvema šopkoma za oči. Res domiselno! Nekateri smo se nato podali do kapelice, ki je od zunaj prav lepa, vstopiti pa žal nismo mogli. Seveda smo pozvonili, naj tudi drugi vedo, da gaj še živi. Da, še živi, čeprav ga je podivjana voda odnesla. Toda Mozirčani se ne dajo. Hočejo imeti lepoto, pa jim je uspelo. Imel sem srečo, da sem na belih potkah v delovni halji srečal gospoda Skornška, ki je bil glavni pobudnik te cvetlične razstave. Prav neverjetno se sliši, da si je gaj doslej ogledalo cel milijon obiskovalcev. Pri izhodu nas je že čakala gospa Vilma in nas odpeljala na svoj dom. Prijazno nas je pogostila in v splošnem klepetu nam je čas hitro mineval. Spoznali smo varovance, ki jim VDC nudi zavetje. Ob humanem odnosu zaposlenih se res dobro počutijo. Tako smo videli še drugo plat življenja. Ob slovesu se je v avli zaslišala še pesem, ki je sicer povsod naša spremljevalka. Socialnima delavkama s centra za socialno delo v Žalcu, ki sta sicer naši prijateljici že več kot štiri Jeta, hvala lepa za prijetno doživetje. Seveda tudi naši delovni terapevtki Sergeji Mastnak, ki nam je pomagala kjer in komur je bilo potrebno. Navsezadnje ali pa predvsem hvala tudi kuharicam za bogate sendviče, ki so nam jih pripravile za pot, in za toplo kosilo ob poznem povratku. Upamo, da ta izlet ni bil zadnji v tem letu, saj je še kar mnogo četrtkov pred Silvestrovim! Ivan Vodušek vanj v začetku tega leta se je namreč porodila ideja o ustanovitvi posebnega društva za savinjske vinogradnike. Ta ideja se je uresničila prejšnji teden, ko je bila v prostorih Kmetijske zadruge Petrovče ustanovna skupščina društva. Da je zanimanje res precejšnje, dokazuje kar 45 udeležencev skupščine, od katerih se jih je 33 že včlanilo v novo društvo. Člani lahko postanejo tako kmetovalci z večjimi površinami vinogradov kot ljubiteljski pridelovalci vin, ne pa tudi podjetja ali zadruge. Sedež društva je v Petrovčah, v tamkajšnji Kmetijski preskrbi pa so uredili tudi poseben kotiček za vinogradnike, v katerem JxxJo lahko kupili vse potrebno za vzgojo vinogradov in šolanje vin. Seveda ima Društvo savinjskih vinogradnikov tudi svoje organe, to so 11-članski upravni odbor in Slovenska pomlad v karikaturi E Še do 6. oktobra bo v Savi novem likovnem salonu v Žalcu na 1 ogled razstava portretnih in političnih karikatur rojaka Boruta t Pečarja. Razstavo je prejšnji teden uradno odprl župan Milan l Dobnik, priložnostni koncert pa sta pripravila violinist Franci ) Rizmal in pianistka Brina Zupančič Rogelj. Kot je zdaj že obi-l čajno, se je tudi ob tem kulturnem dogodku zbralo v Žalcu mno-l go ljubiteljev kulture, prav tako pa je bil na odprtju umetnik in l avtor razstave Borut Pečar. Kot je zapisala Marten Premškova, je Borut Pečar eden naj-t plodovitejših in najbolj izvirnih slovenskih karikaturistov, ki je ; zaznamoval dolgo obdobje družbenega, političnega in javnega i življenja Slovencev, je dragocen kronist svojega časa in mojster j portretne psihološke karikature. Večina v Žalcu razstavljenih ? karikatur je bila objavljena v njegovi knjigi Slovenska pomlad, { ki je izšla tik pred začetkom zadnje vojne za Slovenijo. K. R. Savinjčan 666 v Žalcu Preddverje Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bogatejše za novo sliko znanega umetnika in rojaka Rudija Španzla. Poleg njegove Hmeljske princese visi zdaj tam tudi dva krat dva metra velika slika z naslovom 666, ki je prav tako last žalske občine, z njo pa upravlja in jo čuva Zavod za kulturo. To je že tretje delo, ki ga je od Rudija Španzla odkupila občina. Ob odkritju slike 666 je bila v avli kulturnega doma krajša slovesnost. Priložnostni koncert je čanov (opazili smo lahko tudi nekaj Ljubljančanov) in ob koncu pozval tako umetnika kot predstavnike občine, da poskrbijo še za dve sliki enake velikosti. Kot je povedal Rudi Španzel, je bilo že ob dograditvi kulturnega doma predvideno, da bi v preddverju visele štiri slike velikega formata z muzami glasbene, likovne, gledališke in filmske umetnosti. Za vse štiri je Španzel že pred leti naredil skice. Tako je leta 1983 nastala Hmelj-ska princesa, nato pa nekaj ča- izpeljati odkup tudi te slike. Ti ljudje imajo občutek tudi za umetnost. Vedo, da se veličina naroda meri samo po kulturi in ne po teži tankov in železja, ki ga poseduje.« Sploh je Rudi Španzel trdno zasidran v svojih domačih krajih, čeprav že mnogo let živi v Ljubljani. To je vidno tako z njegovih slik, na primer rudarska svetilka na sliki 666, kot tudi z obiska ob odkritju njegovega zadnjega dela: »Res živim v Ljubljani, toda stik z domačim pripravila sopranistka Andreja Zakonjšek s pianistko Ireno Kralj, o sliki in delu Rudija Španzla pa je med drugim spregovoril tudi umetnostni kritik dr. Nace Šumi. Izrazil je svoje presenečenje, da se je ob tem likovnem dogodku zbralo toliko Žal- sa ni bilo pretiranega posluha za umetnost: »Slika 666 je nastajala pravzaprav že od leta 1990, čeprav ni bilo jasno, ali jo bo občina odkupila ali ne. Slikal sem jo za svojo dušo. Potem pa je prišlo novo, mlajše in sposobnejše občinsko vodstvo, ki je zmoglo krajem sem ohranil, ker mislim, da je tako prav. Izviram od tu in iz teh krajev izvira tudi moja umetnost. Tu sem načrpal svoj eliksir mladosti, zato so tudi ljudje, ki živijo tu, del mene. In zato mislim, da slika prihaja v prave roke.« K. R. Jubilejni koncert Savinjskega okteta V počastitev praznika Mestne je podelil predsednik odbora za Žalec. Priznanja so prejeli Mar-skupnosti Žalec in 15-letnice glasbeno dejavnost pri ZKO Ža- ko Fleis, Jože Medved in Ivo Zu-svojega delovanja je Savinjski lec Marko Slokar. Osmi član ok- panc, plakete pa Jožica Ocvirk, oktet pripravil slavnostni kon- teta Henrik Čuvan je to odličje Jože Rupar, Savinjski oktet in cert v Domu II. slovenskega ta- prejel že pred leti. Župnijski urad Žalec, bora v Žalcu. Hkrati je predsta- Isti večer je svoja priznanja vil še svojo prvo samostojno ka- podelila tudi Mestna skupnost K. R. seto, ki je izšla prav ob njegovem jubileju. Savinjski oktet že 13 let vodi zborovodja Milan Lesjak, mnoge njihove nastope pa je povezovala Anka Krčmar, ki je tudi ob tej priložnosti pripravila dve recitaciji. Dušan Banko, Boris Bornšek, Karli Gojznikar, Marjan Leban, Zdravko Lokan, Leon Ma-telan in Milan Pintar so prejeli zlata Gallusova odličja, ki jim jih Prva pevka Planinske rože Opereta Planinska roža je tudi v naši dolini doživela že več uprizoritev. Če upoštevamo samo obdobje po II. svetovni vojni, potem je res, da je bila prva pevka Planinske rože Ana Mikeln iz Petrovč, kot smo zapisali v prejšnji številki Savinjčana. Prav tako pa je tudi res, da so opereto igrali že pred vojno. Predstavo je pripravita Društvo kmečkih fantov in deklet v Trnavi, glavno vlogo Katje Silvane pa je takrat odigrala Vera Pla-skan. Uprizoritev operete Planinska roža v Žalcu V režiji Iztoka Valiča in pod taktirko Francija Rizmala so 16. septembra solisti, mešani pevski zbor Risto Savin, Celjski godalni orkester združen s pihalci in trobilci iz Žalca, ter plesalci baletne šole Bolero uprizorili v kulturnem domu v Žalcu premiero operete Planinska roža Radovana Gobca. Opereta, pri nas skoraj na obrobju glasbenih dogodkov, je na odru v Žalcu zablestela v vsem svojem čaru. Naivni dramaturški zaplet, atraktivna melodija glavne glasbene numere, duhoviti te-atrski obrati, sentimentalni pogled v minulo, vse to je podlaga za gledališki dogodek, ki ga publika pričakuje še danes s hrepenenjem in radovednostjo. med solisti, zborom in orkestrom, istočasno pa omogočil Andreji Zakonjšek, nosilki nastavne vloge, da pokaže svoj razkošen pevski talent, se je odvijala ta glasbena pravljica diskretno v orkestru in na odru — razigrano muzikalno, v pravem tempu in operetnem vzdušju. Režijska koncepcija je omogočala razigrano igro solistom — igralcem, lep in muzikalen nastop zbora pa je bil premalo izkoriščen v smislu odrskega giba. V zeta prepričljivem ansamblu solistov je izstopala mlada Andreja Zakonjšek, ki je v svojem prvem gledališkem nastopu navdušila polno zasedeno dvorano. Njen pravilno postavljen sopran je suvereno tolmačil zahtevno pevsko partijo Katje Silvane. Prepričljivi in uspešni so bili tudi njeni partnerji Jože Grobler, Dušan Banko, Zdravko Lokan, Vojko Rizmal, temperamentna Jožica Ocvirk, duhoviti Henrik Čuvan in še Nikola Živkovič, Iztok Božiček ter zelo uspešna v svojem nastopu Jože Meh in Milan Vogrinc. Na vsak način predstavlja uprizoritev operete Planinska roža za Žalec pomemben umetniški dogodek in sodeč po reakciji publike bo ta skrbno pripravljena predstava še dolgo živela. Ali ni to spodbuda, da podobne operetne dogodke v Žalcu pričakujemo tudi v prihodnje? Nikolaj Žličar Vse to je ambiciozni in pogumni ansambel iz Žalca z lastnimi močmi podaril svoji publiki. V rokah temperamentnega in inspira-tivnega dirigenta Francija Rizmala, ki je ustvaril muzikalni sklad m •• It ' ' 1 * 'T'“. Zaradi velikega zanmania bo predstava operete Planinska roža še v petek, 30.9.94, ob 20. uri. Avtor operete prof. Radovan Gobec v pogovoru z dirigentom in režiserjem, zadovoljstvo vseh je očitno MALA ANKETA Po končani premieri Planinske rože smo nekaj obiskovalk in obiskovalcev povprašali, kako jim je bila všeč predstava: Anica Kralj: »Zelo lepo je bilo. Odločitev o ponovni uprizoritvi je bila gotovo pravilna, podobnih večerov kot je današnji, bi lahko bilo še mnogo več. Pred dvanajstimi leti si Planinske rože nisem ogledala, zato pa sem bila zdaj med prvimi, ki so kupili karte. Prvič zato, ker je opereta s svojimi arijami zelo znana, posebej pa še zaradi Andreje Zakonjšek, ki jo že dolgo poznam in vem, da zelo lepo poje.« Danica Koreni: »Predstava mi je bila zelo zelo všeč. Moram reči, da sem presenečena, da so lahko amaterji, ob vsem svojem rednem delu, ustvarili nekaj, kar je pravzaprav pričakovati od profesionalcev. Mislim, da je bila predstava res na profesionalni ravni.« Boža Dimitrovič: »Bilo je fantastično, nisem pričakovala, da bo tako. Navdušena sem nad igro in pevci, zlasti pa nad njihovim entuziazmom.« Vencelj Ferant: »V primerjavi s predstavo pred dvanajstimi leti, tudi sam sem pel v njej, je bila ta zelo profesionalno narejena. Kot aktiven pevec lahko sodim pevske dele kot zelo dobre. Razlika med obema postavitvama je glede kakovosti dejansko velika.« Nataša Ferant: »Meni osebno je današnja priredba Planinske rože bolj všeč kot tista pred dvanajstimi leti, ko sem tudi sama pela v študentskem zboru. Lahko rečem, da je bila predstava daleč nad amatersko ravnijo. Vse je bilo narejeno profesinal-no, tudi scena in režija, pa uigranost orkestra — z eno besedo — super!« Branko Lednik: »Tudi jaz sem v Planinski roži že nastopal s študentskim zborom, zato malo drugače gledam na današnjo predstavo. Clede obiska bi rekel samo to, da je pričakovan. K. R. PLANINSKA ROŽA 94 Dvorana polna je ljudi. Tišina. Orkester zbran je, se prižigajo luč. Zastor se dviga, planinska pokrajina. Iz let nedavnih se spomin budi... In prvi zvoki nežne melodije, melodije vsepričakujoče, znane, ki izpred odra se do nas razlije in dušo našo in srce prevzame. Kakor vetra piš, ki obraz poboža, ko srečo išče vrh planine, tako lepa je Planinska roža, toplote je prepolna in miline. Kot cvet najlepši iz planin, pred nas Planinska roža vstane. To življenje je, ni več spomin, ki gledalcev množic prevzame... So roke se v aplavz zgrnile. Zavesa padla je, luči so ugasnile... Blb je kot dotik dekliške kože. Hvala ustvarjalcem te Planinske rože! V. V. Savinjčan Tekmovanje; revija citrarjev Državna prvakinja Katarina Guzej Vrli griški organizatorji so tudi letos pripravili dve citrarski prireditvi. V soboto so pripravili finale prvega državnega prvenstva slovenskih citrarjev, v nedeljo pa 9. revijo Zlate citre. Na finalnem tekmovanju, ki se je pričelo že v soboto dopoldne, je nastopilo 45 finalistov, ki so bili glede na starost razdeljeni v več skupin. Že pred tem finalnim nastopom je bilo po Sloveniji več področnih tekmovanj, kjer je nastopilo kakih 150 citrarjev. Absolutna zmagovalka in prvakinja Slovenije na prvem državnem prvenstvu citrarjev je postala Katarina Guzej iz Sedraža nad Laškim, ki je dosegla največ možnih točk — 89,5 in s tem osvojila Zlato plaketo Griž. Zlato plaketo sta dobili tudi Katja in Tanja Kokalj iz Podnarta, ki sta dosegli 85,5 točk. Srebrne plakete so prejeli Utrinek z razstave v Grižah. Peter Ašič iz Blace, Maja Frangeš iz Ormoža, Monika Sečnik iz Ljubljane, Tone Mlačnik iz Luč ob Savinji ter citraši dvojezične Osnovne šole iz Dobrovnika in Gentederovcev iz Prekmurja, bronasta odličja pa so prejeli Irena Grmek iz Kamnika, Judita Babnik iz Stahovice ter Trio Rudi Mla-narič, Marjan Pirnar in Aleš Hu-dalin iz Novega mesta. Prireditev sta poleg griških kulturnih delavcev soorganizirali Zveza kulturnih organizacij Slovenije in ZKO Žalec. 9. revijo Zlate citre Griže 94 pa so v nedeljo zaradi slabega vremena pripravili v dvorani doma DPD Griže, nastopilo pa je več kot trideset najboljših slovenskih citrarjev. Da bi bilo vse skupaj bolj pestro, so pripravili zanimivo razstavo citer in drugih pripomočkov za igranje na citre. Besedilo in slika: T. TAVČAR Foto: T. T. Najstarejša na griški prireditvi citrarjev je bila Fanika Lapaj ne iz Zabukovice pri Grižah 60 let godbe rudarjev in 60 let je že minilo od tistega davnega leta 1934, ko so Sonnen-bergovi rudarji s pomočjo vodstva rudnika Liboje in pod vodstvom odbora, ki ga je vodil Valentin Kolar, nakupili v Litiji stara glasbila in ustanovili svojo godbo. Nihče od njih ni bil glasbeno posebej izobražen. Na dan svete Barbare naslednjega leta so prvič zaigrali pred občinstvom, prvi dirigent je bil Leopold Plan-ko. Njihovo delovanje je prekinila svetovna vojna, po njej pa se je rudarska godba združila s Krpeževo godbo iz Zabukovice. Naslednji mejnik v zgodovini libojske godbe je leto 1959, ko je ponovno pričela delovati na pobudo Franca Kovača, Valentina Gostiše in Martina Podgorška starejšega. Prvi od omenjenih je bil nato dolga leta dirigent z vso svojo dušo, kakršnih danes skoraj ni več. Duše namreč tudi glasbena izobrazba ne more nadomestiti. Libojska godba je prve glasbeno podkovane člane dobila šele sredi 80. let, ko je začela delovati žalska glasbena šola, ki je poučevala trobila in pihala tudi v Libojah. Od tiste zasedbe, ki je leta 59 oživela godbo, pa je danes aktivnih še sedem članov, najstarejši član je Franc Slavič. Lani je nehal igrati Konrad Vočko, ki je postal član godbe že leta 1936, od predvojne generacije pa še živi tudi Štefan Frece starejši. Julija leta 1973 so godbeniki z lastnimi sredstvi in delom zgradili svoj dom, v katerem so odslej njihovi prostori. Leta 1980 je umrl dolgoletni dirigent Franc Kovač, ki je imel največ zaslug za obstoj in razvoj libojske godbe. Naslednje leto so na tekmovanju v II. težavnostni kategoriji osvojili priznanje, še leto pozneje pa bronasto plaketo. Dirigent v teh letih je bil Anton Uplaznik. Ob 55-letnici svojega delovanja so osvojili še srebrno plaketo. Ob 50-letnici so prejeli posebno listino ZKO in Savinovo nagrado. Lani so sodelovali na I. festivalu godb Alpe Jadran v Opatiji. Že 30 let pa sodelujejo z godbo Eg-genberg iz Gradca. V okviru prireditev ob 60-let-nici so organizirali srečanje prav z godbo Eggenberg, hkrati pa so povabili vse tiste, ki so bili kadarkoli člani libojske godbe. Teh je kar 107 srečanja pa se je udeležilo 60 nekdanjih članov. keramikov Osrednja prireditev ob njihovem jubileju bo slavnostni koncert 15. oktobra, ki se bo v Libojah pričel ob 19. uri. Pokrovitelj tega koncerta bo KS Liboje, čeprav je predsednik godbe Jože Jančič poudaril, da jim z denarjem pomagajo tudi mnogi domači ter obrtniki in podjetja iz celjske regije. »Vsem tem se zahvaljujem v imenu godbe, prav tako pa hvala tudi vsem Libojčanom, ki so nas denarno podprli in nam pomagali tako ali drugače v naših akcijah,« je povedal Jože Jančič. Nekakšna posebnost libojske godbe je kulturniški dinar, ki so ga pred časom plačevali vsi zaposleni v Libojah, danes pa samo še v Liku, Sadjarstvu Mirosan in kamnolomu. Čeprav je denarja za inštrumente vedno manj in čeprav je v zadnjem času tudi manj nastopov, libojski godbeniki, ki jih zdaj vodi dirigent Ivan Ravnjak, ne izgubljajo volje. Mladih članov, ki bodo nadaljevali 60-letno tradicijo, imajo dovolj. Prav tako je pred njimi še en velik cilj — priti v I. težavnostno kategorijo slovenskih godbenikov. K. R. OGLEJTE SI V KINU Oktobra se nam v kinu Žalec obeta kar lepo število svetovno uspešnih filmov. Prvi (od 7 do 9.10.) je PIŠ, akcijski triler, v katerem igra Jeff Bridges vodjo protiteroristične minerske službe, ki mora razkriti genialnega napadalca (Tommy Lee Jones), ki v Bostonu nastavlja eksplozije. Gre za izredno napeto srhljivko, v kateri so poleg odličnih igralcev vredni pozornosti izvrstni specialni efekti. Grozljivke bolj redko zaidejo ria velika platna in ljubitelji tega žanra si bodo od 13. do 16. 10. lahko ogledali film VOLK z zvezdniško zasedbo (Jack Nicholson Michelle Pfeiffer). Odvetnika ugrizne volk in to je osnova za zanimiv zaplet. Ugriz ga na koncu spremeni v volka, do tedaj pa se zgodi marsikaj. 21.10. vas vabimo na ogled Bertoluc-cijevega filma MALI BUDA, lepe filmske epopeje o budizmu, smrti in reinkarnaciji, kakor jo razlaga tibetanski budizem na podlagi legende o princu Sid-dharti. Mel Gibson in Jodie Foster pa vas bosta zabavala 22. in 23. oktobra v filmu MAVERICK. Bret Maverick, ki ga igra Gibson, je očarljivi potepuh, profesionalni hazarder in pustolovski romantik, ki ga dogodivščine popeljejo od igralne mize prek divjih kanjonov v čarobni objem lepe Annabelle (J. Foster). Od 28. do 30.10. pa bomo gostili Kevina Costnerja, seveda le s filmom WYATT EARR Vabljeni. Mojca Nahtigal P Izdelava In montaža Izpušnih loncev in cevi iz aluminizirane pločevine za: • osebna vozila • lažja tovorna vozila • traktorje VLADIMIR MARN, Vransko 18, telefon: 725-106 Zadnji pogovor s teboj žal ne bo takšen, kakor je bilo v navadi. Ni bilo srečanja s teboj, ko ne bi prijatelja ogrel s tistim nepogrešljivim: »Ja povej, kako si kaj, si v redu,« in za tem odločno pribil »ne damo se še...«. In če je nerodnost katerega od sobesednikov kdaj le ušla prek roba, si znal stvar postaviti na pravo mesto s svojim znanim motom, češ: »Bodimo ljudje!«. Vedeli smo, da te tvoje besede nikoli niso bile formalnost. V njih smo čutili ne le toplo prijateljsko skrb, ampak tudi bodrilni namig, češ: »Ne skrbi, s teboj sem, če bo potrebno!« Vedno si imel pri roki dobro novico, vesel dovtip, šalo, tudi takšnih na svoj račun se nisi izogibal, samo da si pregnal skrbi in natrosil prijateljem prgišče dobre volje. Bil si naravnost zaljubljen v svoje slikarsko poslanstvo in v svojo s hmeljevkami in »savinjsko rožo« prepredeno dolino. Bil si domačijsko čuteč človek in svetovljan obenem. Tvoje svetovljanstvo so bogatila študijska potovanja v Kanado, Maroko in Mehiko ter prek 1000 razstav v galerijah Evrope, Kanade in ZDA. Prijatelj Adi je zazrl širni svet v vasici Ajdovec pri Novem mestu, kmalu po božiču 1932. leta. Obdobje kratkega srečnega otroštva je najprej prekinila vojna, potem pa prerana izguba očeta. Materi je ostala skrb za mladoletne sinove. Adi je do svoje matere vseskozi ohranjal nežno čuteč odnos, njej je tudi pripisoval odločilne spodbude za odkritje in razvijanje svojega umetniškega daru. Adi je postal strojni tehnik, z eno samo veliko željo, čim prej vračati skrbni materi njeno dobroto. Najprej se je zaposlil v Klimi, potem pa v Metki Celje, na Zavodu za napredek gospodarstva in v grafičnem oddelku celjskega Aera. Leta 1973 je dobil status svobodnega umetnika in od tedaj dalje zaživel dvojno življenje med Švico in Slovenijo. Vmes je seveda ustvarjal ter razstavljal doma in na tujem. Ne da bi se sam dobro zavedal, je bilo konec njegovega ljubiteljskega slikarstva. Postal je zrel, formiran likovni izpovednik, član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Dragi Adi, tvoje gravure v zlatu in srebru, kot si sam poimenoval svoje podobe, ne bodo nikdar zbledele. Zob časa jim ne bo mogel do živega. Pa ne zaradi zlata in srebra, ampak zaradi tvoje neizbrisne plemenite in žlahtne narave, ki si jim jo vdahnil za vekomaj. Živel si notranje bogato življenje., Darovom svoje umetniške narave si znal prisluhniti s polno mero. Savinjski dolini in širšemu celjskemu območju si vidno obogatil zakladnico kulture. S svojimi odmevnimi razstavami na tujem si bil prepričljiv ambasador slovenske omike in kulture. Emil Rojc VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji PROSIMO, BODITE POZORNI NA NAŠO NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO: 702-100 #/ -j? &/ m $ NEKAJ CEN IZ NAŠE PONUDBE: * obtočna črpalka PRUND FOS 25-40 9.900 SIT * mešalni ventil ESBE 5/4" 4.950 SIT * kabel PGP 3x1,5 39 SIT/m * Fi stikalo 25/0,5 4.725 SIT * pipe NOBILI * pipe ARMAL MONTAŽA, DOSTAVA NA DOM, SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE PRIDITE PO PREDRAČUN — VIDELI SE BOMO TUDI POZNEJE! IN NAŠ SLOGAN: BREZ POPUSTOV IZJEMNO UGODNI! Savinjčan Unikatna keramika iz Prebolda Izdelki z uporabno in izrazno močjo Človek vedno teži k boljšemu, lepšemu, izvirnejšemu, je v nenehnem iskanju in preizkušanju samega sebe, svojih sposobnosti, ki pa so mnogokrat tudi skrite. Sele v določenih okoliščinah nekako izbruhnejo in človek tako še bolj preseneti svojo okolico, prijatelje, znance. Ena takih osebnosti je tudi Milica Uplaznik iz Prebolda, ki je ob svojem partnerju, Janezu Ancelju, spoznala glino in keramiko in začutila v sebi moč, željo po gnetenju in oblikovanju tovrstnega materiala ter se tako zapisala med izdelovalce unikatne keramike, kar je že neke vrste umetniško delo. Pravzaprav, če sem iskren, me je tisto, kar sem spoznaval med obiskom na njunem domu, v galeriji in delavnici v Preboldu, močno presenetilo. Nekako mi je postalo celo nerodno, saj bi kot domačin lahko že kdaj prej stopil v njun razstavni prostor in se seznanil z bogastvom unikatne keramike, ki izžareva svojstveno moč, domiselnost, lepoto in domačnost, ki ima poleg zanimivih oblik, raznih skladnih barvnih kombinacij, dekorativnosti... tudi domiselno uporabno vrednost. Korenine v libojski keramiki Zgodba ljubezni do gline in keramike se pravzaprav začenja v Keramični industriji Liboje, kjer je njen sedanji partner Janez Ancelj bil vrsto let tudi zaposlen. »V KIL-u sem se zaposlil leta 1967 in tam ostal vse do zadnjega stečaja pred dobrim letom dni. Ves ta čas mi je keramika pomenila del mojega življenja, imel sem jo rad in mislim, da sem ji zapisan tudi v preostanku svoje- ga življenja, saj se že več kot desetletje z njo ukvarjam tudi doma. Gre nedvomno za eno najstarejših obrti na svetu. Dokazov za to ne manjka. Vidimo jih v številnih muzejih, v izkopaninah starih Kitajcev, Babiloncev do Grkov, Rimljanov in Ilirov, ki so živeli v naših krajih. V Sloveniji poznamo predvsem lončarstvo. Najstarejša tovarna pa je libojska, ki je bila ustanovljena 1815. leta in bi drugo leto praznovala 180-letnico kot Keramika Liboje. Želim si, kot dolgoletni delavec, da bi po dveh stečajih in ob sedanjih prizadevanjih najemnikov tovarna le živela najprej in nadaljevala svojo tradicijo,« je uvodoma dejal naš sogovornik Janez Ancelj. S popoldansko obrtjo, izdelovanjem keramike, je Janez Ancelj začel že leta 1981. Izdeloval je razne majhne stvari: bokaletke, vazice kot okrasne predmete in turistične spominke. Pozneje pa šablonska, serijska proizvodnja dobiva nove dimenzije, ki se kažejo v ročnem, unikatnem oblikovanju. Pridruži se mu Milica Uplaznik, njegova druga življenjska sopotnica, ki med delom, ob gnetenju gline, začuti željo po lastni kreativnosti, po lastnem oblikovanju. S tem pa se začenja zgodba o Milici Uplaznik in njeni ustvarjalnosti. Navdih v naravi Milica dobiva navdih za svoje stvaritve predvsem v naravi. Njena unikatna keramika se kaže v podobi raznih listov, štorov, vej in v drugih oblikah. Za vse to pa velja, da so okrasni predmeti, ki poleg dekoracije omogočajo tudi njeno praktično izrabo. Lahko so vazice, pepelniki, skledice za sadje, svečniki in podobno. Skratka, gre za stvari iz keramike, ki jih slovenski trg še nima. Prav za- to so ti izdelki zelo primerni za najrazličnejša darila, za dekorira-nje posameznih stanovanjskih in poslovnih prostorov in podobne namene. Preden pride do njih, pa je treba opraviti vrsto del. Začenja se z gnetenjem gline, ročno, brez vsakršnih strojnih pripomočkov, brez vsake vrtavke. Iz glinenega materiala nastaja po trenutnem navdihu pod prsti izdelek — umetnina, ki svojo pravo podobo in videz dobi po dvakratnem žganju v peči pri temperaturi 1100 stopinj in predhodni dekoraciji oz. barvanju. Prav barvanje pa ima pri teh izdelkih veliko vlogo. Milica je tudi v tem postala pravi umetnik. Skladnost barv in barvnih kombinacij daje izdelkom še lepšo in prijetnejšo podobo in veliko dekorativno vrednost, saj je moč izbrati izdelke, ki se barvno skladajo s pohištvom, so nevsiljivi, všečni in predvsem tudi uporabni. Sožitje, ki prinaša rezultate Vsega tega verjetno ne bi bilo, če ne bi bilo Milice oz. Janeza, ki je s svojim znanjem in izkušnjami nepogrešljiv člen pri izdelovanju unikatne keramike, saj opravi vse potrebne proizvodne operacije, razen samega oblikovanja in barvanja, kjer nastopa Milica s svojo ustvarjalnostjo, navdihom in rokami. To sožitje partnerjev je prineslo rezultate, rodilo sad, ki ga velja spoznati, predvsem pa si ogledati njuno galerijo z razstavljenimi izdelki v Preboldu. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti še na vse tisto, kar je Janez izdeloval že prej, preden je zaživel življenje z Milico. Tudi ti izdelki so zelo zanimivi, lepi in namensko uporabni. Sicer pa Prebold ni daleč. D. Naraglav Čokoladni atelje Dobnik Ko slišiš besedo atelje, nehote pomisliš na umetnikovo delavnico. Čokoladni atelje pa je nekaj posebnega, v njem namreč Marinka Dobnik ustvarja dobrote, kakršnih pri nas doslej ni bilo na tržišču. In ker jih oblikuje sama, poznavalci pravijo, da je to prava domača obrt. Praline niso mikavne le za oči, tudi pokušnji se je težko odreči. Če pa so lepo pripravljene na pladnju, jih lahko takoj postavite na mizo za posebne priložnosti. To pa so poroke, rojstni dnevi, birme in še drugi družinski prazniki. Praline v darilnih paketih pa so primerno darilo za marsikatero priložnost. In v čem je še skrivnost čokoladnih prali ni Poleg naravnih sestavin brez umetnih dodatkov so vedno sveži, ročno izdelani in visoke kakovosti. Pripravljajo jih le po naročilu (tel. 713-893), sicer pa jih lahko dobite tudi v Savinjki v Žalcu. jk Slaščičarna Raj na Polzeli VELEBLAGOVNICA ŽANA ŽALEC IN PRODAJNI CENTER LENA LEVEC OZIMNICA KROMPIR 21 SIT, ČEBULA 66 SIT, česen, jabolka izbira vloženega sadja In zelenjave UGODNI KREDITNI POGOJI kredit - 3 mesece BREZ POLOGA BREZ OBRESTI kredit za bone za nakup v PC LENA in VELEBLAGOVNICI ŽANA prodaja na 3 čeke brez obresti katerega pritegnila. Slaščičarna je odprta vsak dan od 8. do 22. ure. Če torej na hitro potrebujete kaj sladkega ali želite v lepem okolju pojesti košček torte ali popiti dobro kavo, zavijte v slaščičarno Raj na Polzeli. ZANA Pri športni dvorani Osnovne šole Polzela, ki je tudi prizorišče košarke, je Darko Bršek odprl prijeten lokal Cafe — slaščičarna Raj. Ponudba nove slaščičarne je zelo pestra, saj so na voljo sadne in kremne rezine in torte, čajno pecivo, sadne kupe, sladoledi, kave, hitro pripravljene jedi, kot so hot dog, topli in hladni sendviči, poleg tega pa tudi vse vrste brezalkoholnih pijač. Slaščice dobivajo iz priznanih slaščičarn, sprejemajo tudi naročila za torte za razne priložnosti, skratka, lokal je za Polzelo prijetna novost, ki bo marsi- VELEBLAGOVNICA ŽANA IN MODNA KONFEKCIJA MONT KOZJE STA POSEBEJ ZA VAS PRIPRAVILA MESEC »MONT-a« OD 19. 9. DO 19. 10. 1994 PROMOCIJSKE CENE PUHOVK! PREPRIČAJTE SE - NAKUP PUHOVK JE V ŽANI NAJCENEJŠI! PRISRČNO VABLJENI! KONFEKCIJA MONT KOZJE & NOVO, POCENI, UČINKOVITO, ENOSTAVNO 1. FILTER ZA ODSTRANJEVANJE NITRATOV IN NITRITOV IZ PITNE VODE je namenjen gospodinjstvom z območij, kjer nimajo idealne pitne vode. Filter se uporablja kot cedilo za precejanje tiste vode, ki je namenjena kuni in pitju. Selektivni ionski izmenjevalec zamenja nevarne nitratne ione s kloridnimi. Učinek čiščenja je do 90%. Po 10—15 litrih se filter zasiti. Obnovimo (regeneriramo) ga, če ga za nekaj minut potopimo v raztopino kuhinjske soli. Tako prečiščena voda ne spremeni niti trdote niti okusa. 2. FILTER ZA PRIPRAVO DESTILIRANE VODE je polnjen z mešanim ionskim izmenjevalcem z indikatorjem (smola je bila razvita za Rovvento). Skozi filter, ki je oblikovan kot cedilo, pretočite vodovodno vodo. Lahko si pripravite 10—20 litrov demineralizirane vode, trdote pod 3 n'. Filter je nasilen, ko se spremeni barva ionskega izmenjevalca. Takrat ga lahko zamenjate pri svojem prodajalcu za novega po polovični ceni. Filter je dobrodošel gospodinjam, ki veliko likajo. 3. FILTER ZA PRIPRAVO VODE ZA AKVARIJE je oblikovan kot cedilo in polnjen z ustreznim tipom aktivnega oglja. Mehanske nečistoče zadrži gosto sito. Aktivno oglje absorbira aktivni klor in druge organske produkte. Če pa želimo zmanjšati trdoto vode, uporabimo filter za pripravo destilirane vode. • 4. UNIVERZALNO CEDILO ima ohišje iz neoporečne plastike. Izredno gosta mreža omogoča odlično precejanje, dobra propustnost pa je zagotovljena z uporabo zelo tankih najlonskih niti sita. Cedita je I primerno za precejanje juhe, mleka, čaja... Oblikovano je funkcionalno in ga brez težav spravite v kuhinjski predal ali obesite na zid. Ustrezno oblikovana mreža omogoča tudi precejanje barv, škropiv, mošta, kurilnega olja... Tako učinkovitega cedila slovenska gospodinja še ni imela. Vse te praktične novosti dobite v bližnji trgovini ali jih naročite po pošti na naslov: EKO-LINE d.o.o., Pod kostanji 8, 63000 CELJE, ali po teleofnu 063/37-198. | NAROČILO PRIIMEK IN IME:________________________________________________________________ NASLOV:________________________________________________________________________ ' NAROČAM: > ... KOM filter za odstranjevanje nitratov v pitni vodi PO CENI 650.00 SIT | ... KOM filter za pripravo destilirane vode PO CENI 600.00 SIT | ... KOM filter za akvarije PO CENI 500.00 SIT ... KOM univerzalno cedilo PO CENI 200.00 SIT 7 Savinjčan »opoposebni Območnemu odboru SPSS Žalec v premislek... Ker gospod Lojze iz Kasaz 107/ b, Petrovče, ni član Združene liste, bi se naslov članka kot odgovor na njegov članek v zadnji številki Savinjčana moral glasiti: Gospodu Lojzetu Kotarju v premislek in vsem njemu enako mislečim. Ni pomembno, da niste član Združene liste. Pomembno je, kaj človek misli in dela oziroma za kakšne moralne vrednote se človek v svojem življenju opredeli. Najslabše je, če človek nič ne misli in klati neumnosti iz že oguljenega besednjaka nam nenaklonjenih strank. Prečitajte si Programske temelje Socialdemokratske stranke. Dobite jih lahko pri Krajevnem odboru SDSS v Libojah, na vašo željo pa Vam jih pošljemo po pošti. Naša stranka izhaja iz vrednot evropske socialne demokracije, ki ima svoje korenine v krščanski etiki, evropski humanistični filozofiji, razsvetljenstvu in demokratično usmerjenem delavskem gibanju. Politično smo opredeljeni kot levo krilo demokratične sredine. Vse spremembe v družbi morajo biti v interesu ljudi in se zgoditi z njihovim sodelovanjem. Sredstvo za doseganje sprememb pa je demokracija. Zavračamo »demokracijo«, ki izključuje narodne, verske, spolne in druge manjšine, ženske, mladino, ostarele, revne, invalide ter druge na rob odrinjene ali kakorkoli prikrajšane ljudi. Pogoj za njeno uresničevanje pa je svoboda vsakega človeka. Uresničitev svobode vsakogar je mogoča le v pravični in solidarni družbi. Pravičnost nam ne pomeni le pravne enakosti, ampak tudi enake socialne in ekonomske možnosti za vsakogar v poštenem tekmovanju, ki nagrajuje uspehe in sposobnosti. Solidarnost nam pomeni odnos med svobodnimi, enakopravnimi in enakovrednimi ljudmi, ki si za cilje postavljajo medsebojno pomoč, odpravo krivic v družbi, dosledno spoštovanje človekovega dostojanstva in zaščito tistih, ki so naravno ali socialno prikrajšani. Gospod Kotar, za takšne temeljne vrednote se pošte- nemu človeku ni težko opredeliti. Pravi socialdemokrat je tisti, ki se opredeli za takšne cilje in tudi ni nujno, da postane član naše, t. j. socialdemokratske stranke. Samo članstvo v stranki še ne zagotavlja uspešnega dela stranke. Za omenjene vrednote se je treba boriti. In ljudem, ki se borijo za te vrednote, pravite, da so asocialni, spletkarji, politični pokvarjenci, skratka tipično janševski! To je tipični besednjak stranke, ki ji še vedno podzavestno pripadate, ne plačujete pa članarine. Iz vašega članka, g. Kotar, je povsem razvidno, da vam je največje zlo vsega gospod Janša. Gospod Kotar, Janša je nedvomno karizmatična osebnost in Slovenci mu bodo nekoč še postavili spomenik. Je pa tudi član in predsednik SDSS. Če bi g. Janša kot predsednik in člani socialdemokratske stranke bili to, česar jih Vi s svojim besednjakom obtožujete, verjemite, da te stranke ne bi bilo na našem političnem prizorišču. Z veseljem ugotavljamo, da članstvo in moč naše stranke zelo naraščata. Samo v letošnjem letu nam je uspelo ustanoviti precej sedaj zelo uspešno delujočih KO SDSS, tudi v KS Liboje. Pridružujejo se mladi, starejši, med njimi je mnogo upokojencev. Ustanavljamo regijski Klub seniorjev in seniork Savinjsko-Šaleške regije, da bi se zavzeli za pravice upokojencev in starejših občanov. O tem vprašanju si prečitajte članek (Odgovor Lojzetu Kotarju et Consortium) ga. Marije Vodišek v Slovencu 23.8. 1994, zato teh stvari tukaj ne bomo več ponavljali. Gospod Kotar, trditev, da je največ političnih pokvarjencev, ki so zapustili bivšo ZK, prešlo v naše vrste, je pa prehuda. Kolikor nam je znano, je večina članov zapustila Zvezo komunistov in prešla v SDP in druge stranke. Torej so tudi vsi člani, ki so prišli iz vrst ZK v SDP in druge stranke, po vaši interpretaciji politični pokvarjenci. To že ne bo držalo. Med njimi je mnogo prav poštenih in s preteklostjo neo- bremenjenih ljudi in tudi prihajajo v naše vrste. Naša stranka je odprta za vse poštene državljane, ki sprejemajo naša temeljna izhodišča. Vsi karieristi, ki so prišli v naše vrste, so tudi že odšli. Takšnih primerov pa v Žalcu nismo imeli. Očitate nam nesocialnost. Gospod Kotar, iz skromnih sredstev, ki jih dobivamo od naših davkoplačevalcev ir, članarine, smo ves čas namenjali precejšnji delež teh sredstev za socialne in druge dobrodelne namene. Socialno šibkim družinam smo pomagali z mesečnimi podporami, pomagali sicer s skromnimi sredstvi krajem, ki so v junijskem neurju imeli veliko škode, organizirali dobrodelno kulturnozabav-no prireditev za pomoč v neurju prizadetim ljudem, dajali skromne finančne pomoči raznim društvom ipd. Ne očitajte nam torej nesocialnosti, če se borimo najprej za tiste najnižje plačane delavce pa tudi upokojence, ki so socialno najbolj ogroženi. Nikoli se nismo borili proti višjim pokojninam. Borimo se proti privilegiranim pokojninam in borimo se za višje osebne dohodke in pokojnine, ki so na dnu plačilnih in pokojninskih razredov in da bodo te tudi redno izplačane: Nikjer v civiliziranem svetu, s katerim se primerjamo ali vsaj želimo primerjati, si ni mogoče zamisliti zaostajanja pri izplačevanju plač z nekajtedenskim oz. celo nekajmesečnim zamikom. Prav tako si nikjer v svetu ni mogoče zamisliti plače, ki ne pokriva niti minimalnih življenjskih stroškov. Teorija nekaterih naših gospodarstvenikov o prevelikih plačah je povsem zgrešena v trenutku, ko minimalne življenjske stroške pokrije šele šest zajamčenih plač, oziroma niti dve povprečni plači. Prepričani smo, da v tem času eni dobivajo preveč, drugi premalo. Zavzemamo se za pravično delitev ustvarjenega. Za občinski odbor SDSS Žalec K. Kindlhofer NISSAN AVTO HIŠA KOSd.o.o. A 63313 Polzela, Ločica 2/b, tel.: + 386 63/701-060, fax: + 386 63/701-090 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL NISSAN in CITROËN NISSAN MICRA, SUNNY, PRIMERA, MAXIMA, SERENA, TERANOII TOVORNI PROGRAM GARANCIJA: - motor 3 leta ali 100.000 km - pločevina 6 let PRODAJA DODATNE OPREME avtoplašči MICHELIN avtoplašči GOOD - YEAR CITROËN AX, ZX, XM, XANTIA TOVORNI PROGRAM GARANCIJA: 12 mesecev Delovni čas: vsak dan od 7. do 12. in od 13. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. VSAKEGA KUPCA VOZILA NAGRADIMO PRODAJA STARO ZA NOVO Najdete nas na Ločici pri Polzeli, 300 m od glavne ceste. ----------¿¿ut, 'ZC&d, v ¿04/----------- Savinjčan Mag, sc. Franjo Veli kanje, dr. med. Tujek v grlu Zeliščna drogerija PUR predstavlja Vsak je že doživel, da se mu je kakšen košček hrane zataknil v grlu. Običajno se takoj sproži refleks kašlja in tujek poleti iz dihal. Žal pa se lahko pripeti, da s kašljem ne uspemo odstraniti tujka in nevarnost zadušitve je tu. Pogosteje se te težave pojavljajo pri majhnih otrocih. Pri njih refleks kašlja še ni tako dobro razvit, pogosto požirajo — predvsem po krivdi staršev — prevelike koščke hrane, pa tudi druge predmete radi tlačijo v usta. Pri otrocih se tak tujek pogosto zaustavi že v žrelu in ga lahko odstranimo s prstom. Prepoznavanje zapore dihalne poti s tujki Tujki lahko povzročijo delno ali popolno zaporo dihalne poti. Pri delni zapori prizadeti še lahko diha, hrope in si tudi sam pomaga s kašljem. Pri popolni zapori dihalne poti pa postane človek moder v obraz, lovi sapo in nato izgubi zavest ter preneha dihati. Pomemben problem pri tem je, da sam ne more povedati okolici, kaj se mu je pripetilo! Zato je pomembno, da poznamo mednarodno sprejeti znak, s katerim okolici pokažemo, da se nam je zataknil tujek v grlu. Z eno roko objamemo med palec in preostale prste sprednji del vratu, z drugo pa se primemo nad zapestje prve roke (glej sliko). Ta znak naj bi poznalo čim več ljudi. Problem zapore dihal s tujkom je namreč treba reševati takoj z laično pomočjo, še pred prihodom zdravnika, kajti izguba časa bi bila prevelika in življenja ni več moč rešiti. Ravnanje pri zapori dihalne poti Življenje je treba začeti reševati TAKOJ, zato ga naj znajo laiki. Pri otroku najprej poskusimo odstraniti tujek iz žrela s prstom. Če to ni mogoče, otroka dvigne- Težave so del našega vsakdanjika. Včasih jih imamo več, drugič spet manj, zelo raznolike so in različno jih znamo prenašati. Že Jakob Aljaž je zapisal: »Težave niso zato, da nas uničijo, ampak zato, da jih premagamo in se po njih celo dvignemo.« Mnogo pa je ljudi, ki si iz svojih težav ne znajo pomagati sami. Najpogosteje zato, ker pravzaprav ne vedo, od kod izvirajo te težave. Vedo le, da ne živijo dobro. Ker se z njimi ne znajo spopasti, se v skrajnih primerih umaknejo v svet nasilja, drog, alkohola, tablet... Danes socialni delavci znajo pomagati družinam, ki se žele usmeriti v bolj mo za nogici, da visi navpično, in ga potolčemo po hrbtu. Pri večjem otroku in odraslih osebah pa naredimo tako imenovani Heimlichov postopek. Bistvo tega postopka je silovit pritisk na zgornji del trebuha — navznoter in navzgor. S tem prenesemo pritisk na pljuča in zrak sunkovito iztisnemo iz njih in s tem tudi tujek. Če smo sami, poskusimo postopek izvesti tako, da pest ene roke nastavimo na trebuh nad popkom, z drugo roko pa to pest silovito pritisnemo v trebuh in navzgor. Če to ne uspe, takoj, dokler smo še pri zavesti, stisnemo zgornji del trebuha ob trdo površino, npr. naslonjalo stola, rob mize, balkonsko ograjo. Za odstranitev tujka je navadno potrebnih več sunkov. Heimlichov postopek pri otroku Pri otroku potisnemo močno na zgornji del trebuščka s kazalcem in sredincem obeh rok. Otrok pri tem lahko leži na hrbtu ali sedi v naročju, s hrbtom naslonjen na naše prsi. kakovostno življenje. Vendar le pod pogojem, da so pripravljene redno sodelovati pri spreminjanju neustreznih odnosov. Ker je ljudi v stiski veliko in ker ob vsakem pogosto trpijo še drugi člani družine, deluje tudi v žalski občini skupina za samopomoč. Vključite se vanjo, poiščite pomoč! Skupina za zdravo življenje in skladne medsebojne odnose bo pričela delati oktobra. Vse informacije v zvezi z njo dobite pri socialni delavki Ireni Potočnik, ki je zaposlena na Centru za socialno delo Žalec, in sicer vsak ponedeljek od 8. do 14. ure po telefonu 711-249. Heimlichov postopek pri odraslih Odraslega lahko rešujemo v različnih položajih, če stoji ali sedi, stopimo zadaj, ga objamemo okrog pasu, pest ene roke položimo na trebuh med popkom in žličko, z drugo roko primemo stisnjeno pest in močno potegnemo navznoter in navzgor. Postopek večkrat ponovimo, če tujek ni takoj izletel iz dihal. Ker prizadeti kmalu izgubi zavest, lahko postopek izvedemo tudi pri ležečem nezavestnem. Prizadeti leži na hrbtu. Reševalec poklekne nad njim, da z nogami objame njegova stegna, položi roke — prekrižani zapestji — nad popkom in precej pod prsnico na trebuh in močno potisne trebuh v smeri proti vratu. Pri zelo debelem in pri nosečnicah, kjer zgoraj navedeni postopek ni možen, lahko pritisk izvajamo tudi na prsni koš na spodnjo tretjino prsnice — kot pri masaži srca pri oživljanju. Za boljšo predstavo lahko vse slike o zgoraj opisanih postopkih proučite v vseh zdravstvenih postajah ZD Žalec, za poduk lahko povprašate tudi zdravstveno osebje. Varnostni ukrepi pred zadušitvijo s tujki 1. Hrano režemo na majhne koščke in jo temeljito, počasi žvečimo, posebno če imamo protezo. 2. Med žvečenjem in požiranjem se ne smejimo in ne govorimo. 3. Izogibamo se prevelikemu uživanju alkohola. 4. Otrokom ne dovolimo, da hodijo, tečejo ali se igrajo, kadar imajo v ustih hrano. 5. Nevarnih predmetov (npr. frnikol, risalnih žebljičkov) ne shranjujemo v bližini dojenčkov in otrok. 6. Otrokom, ki ne morejo temeljito žvečiti, ne dajemo arašidov, lešnikov, orehov, pokovke, vročih hrenovk in druge hrane, ki jo je treba temeljito prežvečili. TRGOVINA ORION-PLUS Šešče pri Prebol- du (v Zadružnem domu) Po ugodnih cenah: Persil 3/1 899,00 Weiser Riese 3/1 699,00 Ariel 4,5 kg 1.670,00 toaletni papir 10/1 159,00 testenine Gondola 54,90 prešana šunka 1 kg 690,00 Cviček 11 175,00 beb jedilno olje brez holesterola 11 166,90 mehčalec Medvedek 358,00 nedrčki 100% bombaž od 270,00 do 449,00 m. in ž. spodnje hlače 160,00 ž. spodnje majice 450,00 otr. spodnje hlače 129,00 otr. pajkice 480,00 ž. pajkice 700,00 otr. trenerke 1.950,00 ž. body — bluza 990,00 m. spodnje majice 380,00 pšenična krmilna moka 19 SIT/kg in še veliko tekstila in živil po ugod- nih cenah. Se priporočamo! Čebele imajo neposreden stik z mnogimi skrivnostmi narave. Te živalce poznajo vsako globel v gozdu, vedo za vsako rastlino, za vsak cvet posebej in tako v svojem panju hranijo zdravila, ki jih ni sposobna izdelati nobena tovarna. To zdravilo je potrebno samo v pravi obliki ponuditi ljudem. Tokrat vam iz naravnega bogastva čebeljih proizvodov predstavljamo preparate ENDOVITA-LA proizvajalca Toneta Fabjana iz Dobrepoljske doline. ENDOVITAL — MED: oplemeniten s cvetnim prahom, je kombinirana zmes medu, cvetnega prahu in še nekaterih drugih sestavin, med katerimi je treba posebej poudariti antocian, ki po mnenju madžarskega zdravnika dr. Ferenzija zavira razvoj tumorjev. Sicer pa omenjeni med povečuje odpornost proti nalezljivim in drugim Jaoleznim. ENDOVITAL SIRUP RDEČE PESE: stabiliziran z medom, pro-polisom in C — vitaminom je pridobljen iz soka rdeče pese, ki ni bila pasterizirana in ne vsebuje umetnih konzervansov, uspešno znižuje telesno temperaturo, olajšuje delo srca, pomirja živce in mnogokrat lahko nadomesti druga pomirila, uravnava krvni pritisk. Ker vsebuje veliko železa, vpliva na izboljšanje krvne slike. Zaradi vsebnosti entociana deluje razdiralno na rakave tvorbe. Sirup se lahko uporablja kurativno ali preventivno. Tone Fabjan je pripravil s svojimi čebelami tudi dve vrsti medu v satju. MED V SATJU: vsebuje satovje, propolis in dvakrat fermentiran med. Žvečenje satovja pomirjujoče deluje v ustni votlini in uspešno lajša težave astmatikom in vsem, ki imajo težave z bronhitisom in sinusi. ENDOVITAL MED V SATJU, OBOGATEN S SOKOM RDEČE PESE: Glavna značilnost tega izdelka je, da čebele poleg izbranega medu vgradijo v satovje še sveži sok rdeče pese. Pri tem ga še ustrezno oplemenitijo. Med se žveči s satovjem, ki ima zaradi vsebnosti soka rdeče pese ugodna delovanja pri onkoloških obolenjih, ugodno deluje na srce in živce, deluje proti astmi in bronhialnim težavam ter razku-žuje ustno votlino. Človek je telesno in duhovno bitje. Vsakega zato skrbi za svoje zdravje, za svoje počutje in svojo prihodnost. Ko ste kupili ENDOVITAL, ste ga kupili z upanjem, da vam bo pomagal. Vse navedene preparate si je možno priskrbeti v ZELIŠČNI DROGERIJI PUR na Mestnem trgu v Žalcu. Trgovina Elektroset Žalec, Hausenbichlerjeva 5, (za kmetijsko preskrbo) nudi po izredno ugodnih cenah: - elektro in vodoinstalacijski material Telefon: 711-050 od 8. do 12. in od 15. do 19. ure. mARKCTIft* d o.o Polzela 38, telefon: 063/721-052 PE Velenje tel. 854-391 Suzuki — Konkurenčne cene in ugodni kreditni pogoji — Nespremenjene cene kljub zvišanim davkom — Posebni popusti za posamične modele Suzuki Swift — Ugodni nakupni pogoji: krediti z devizno klavzulo za dobo 1—4 let, 10- do 15-odstotna letna obrestna mera, 30% polog. cena do registr. SWIFT 1,0 a 5D 18.311 DEM SWIFT 1,3 GL 3D 19.261 DEM SWIFT SEDAN 1,3 CL 4D 20.631 DEM SWIFT SEDAN 1,6GLX4D 23.619 DEM Subaru Znižanje cen, ugodni kreditni pogoji na 48 mesecev VIVIO GU 4WD 15.940 DEM JUSTY J12 4 WD 23.200 DEM LEGACY RANGER DL 1,8 4WD 31.600 DEM Fiat Ugodne cene PUNTO 55S 18.250 DEM TIPO 14 i.eA 19.990 DEM UPO SCIONERI 1,6 i.e.SX 22.790 DEM TEMPRA 2,0 SX 4x4SW 92 29.990 DEM Daihatsu Znižanje cen Plačljivo v SIT po prodajnem tečaju LB d.d. za prilive in odlive podjetij na dan plačila. Obiščite nas! goren 99 mkm IZu JjpJu jji'jJjuiJiiDJí - pravu puliju t Za zdravo življenje in skladne odnose Savinjčan Šport za praznik V okviru občinskega praznika v Andražu nad Polzelo so domači športniki pripravili nekaj športnih tekmovanj. V rokometu so pri članicah nastopile štiri ekipe. Rezultati: VVZ Žalec : TN Polzela 2:5, TT Prebold : Pekarstvo Roter 5:8, Pekarstvo Roter: TN Polzela 1:8, VVZ Žalec : TT Prebold 630, TN Polzela : TT Prebold 5:3, Pekarstvo Roter: VVZ Žalec 4:3. Vrstni red: 1. TN Polzela 6 točk, 2. TT Prebold 4, 3. Pekarstvo Roter 2, 4. VVZ Žalec O točk. Pri mlajših članih pa je nastopilo 7 ekip. Rezultati: Verdi-Verdi : n Prebold 1630, Tovarna krmil : Ferralit 93, Juteks : Tenis šport as 7:9, Pekarstvo Roter: Tovarna krmil 2$, TT Prebold : Juteks 3:2 Verdi-Verdi: Tovarna krmil 12:8. Vrstni red: 1. Pizzerija Verdi-Verdi Griže, 2. Tovarna krmil Žalec, 3. Tenis šport as Žalec itd. V šahu ekipno so pri mlajših članicah nastopile tri ekipe. Rezultati: Komunalno podjetje Žalec : Pekarstvo Roter 2:0, VVZ Žalec : Kom. podj. Žalec 0:2, VVZ Žalec : Pekaretvo Roter 13. Vrstni red: 1. Komunalno podjetje Žalec, 2. Pekarstvo Roter Šentrupert, 3. VVZ Žalec. V šahu pri mlajših danih je nastopita sedem ekip, vrstni red: 1. Somint d.o.o. Urisek 17 točk, 2. Zveza društev upokojencev Žalec 16, 3. Pekarstvo Roter Šentrupert 13,5 točke itd. T. TAVČAR DUSET/ d. o. o. TRGOVINA - SERVIS Pariti je 8/a, 63314 BRASLOVČE (pri mostu čez Savinjo) PRODAJA — MLEČNE OPREME, — REZERVNIH DELOV, — ČISTILNIH SREDSTEV C tel.: 063/721-137 WESTFAUA\ Odprto : vsak dan od 7. do 18. ure, SEPARATORJ sobota: od 7 do 12. ure. BOST A~V\ TRGOVINA d. O. o. 's'—' Podvin 201, ŽALEC,tel. 063-714-694 Po ugodnih pogojih nudimo: - ŽIVILA - ČISTILA - KOZMETIKO - MODNO KONFEKCIJO SPREJEMAMO NAROČILA PO TELEFONU! BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! Odpiralni čas: vsak dan (razen nedelje) od 9. do 21. ure! d.o.o. MESTNI TRG 4, ŽALEC tel/fax: (063) 715-160 odprto od 9.-12. in 16.-19. ure. Od OKTOBRA dalje bomo razširili svojo ponudbo s PRODAJO IN IZPOSOJO CD PLOŠČ z igrami, uporabnimi in učnimi programi, enciklopedijami, itd.za PC računalnike. Cene bodo zagotovo NAJNIŽJE v Sloveniji! Poteka pa že akcija ZOOM FAX/MODEM-ov 14.400bps V32bis (od 19.900,00 SIT) in steklenih 4 plastnih filtrov UNUS (3.980,00 SIT). Računalnik primeren za začetek šolskega leta: 386DX/40, 4Mb Ram, trdi disk 210Mb WESTERN DIGITAL, COLOR monitor, graf. kartica 512Kb, disketnik 1.44, ohišje middle, SLO tipkovnica že od 109.900,00 SIT dalje. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI KVALITETI, HITRI DOBAVI IN KONKURENČNIH CENAH. Strelstvo Prehodni pokal KS Polzela 94__________________ Strelska družina Poizela je tudi to letos organizirala tradicionalno strelsko tekmovanje desetih članskih ekip. Tekmovale so v streljanju s serijsko malokalibrsko puško v ležečem položaju. Tudi letos se je tekmovanja udeležilo več kot 30 strelcev iz strelskih družin Braslovče, Juteksa Žalec in Polzele. Sistem tekmovanja je vseboval neomejeno število strelov v preizkusu ter deset strelov za oceno. Zmagovalna ekipa za leto 1994 je postala ekipa strelcev SD Braslovče s skupaj 781 krogi. Drugo mesto so osvojili strelci SD Polzela s 751 krogi, tretji pa so bili strelci Juteksa iz Žalca. Najboljše tekmovalne rezultate so dosegli: Matjaž Turnšek — Braslovče (92), Matjaž Kralj — Braslovče (88) in Jani Puk-majster — Juteks Žalec (86). Zmagovalna ekipa je prejela velik prehodni pokal, najboljši trije posamezniki pa medalje in priznanja. Ste se že odločili za kabélski priključek? Žalčanke remizirale Pričelo se je tudi prvenstveno tekmovanje v enotni slovenski rokometni ligi za članice. Žalčanke so v prvem kolu doma igrale neodločeno 21:21 z ekipo Branika iz Maribora. T. T. Občinsko prvenstvo MK — mali trostav Prizadevni člani SD Polzela so pripravili tudi občinsko prvenstvo z MK puško serijske izdelave. Ekipno je na prvenstvu zmagala SD Slavka Šlandra Šempeter s 640 krogi, druga je bila SD Polzela s 608 krogi, tretja SD Braslovče s 607 krogi in četrta SD Žalec 89 s 353 krogi. Najboljši posamezniki: Justin Smrkolj — Šempeter (226), Matjaž Kralj — Braslovče (225) in lože Pavlič— Polzela (221). J. R FOTO in GRAFIČNO OBLIKOVANJE Na področju oblikovanja nudimo: poslovne vizitke, dopise, račune, štampiljke, poslovne mape, vabila, diplome, maloserijske voščilnice, namizne zastavice in še marsikaj. Seveda za vse to naredimo najprej kakovostne osnutke, pozneje pa to tudi izdelamo. Fotografiramo vse prireditve, poroke (izdelamo tudi vabila...) in ostale družinske slovesnosti. ■ ■■ StMe^aoai 70 Pnehtdd d.: 723 It5 PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE ÜH Parižlje 1, Braslovče NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE: TEL. 0631720-181 TEL. IN FAX. 0631720-065 MOBITEL 0609-617-441 ßHADiTE ? MATERIAL ZA: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVOD * MONTAŽO * UGODNE CENE S POPUSTI * SANITARNA KERAMIKA *V0DNE ČRPALKE Pridite in se prepričajte o kompletni ponudbi v naši trgovini. Izredno ugodno vam nudimo RADIATORJE KORADO, RADIATORJE AKLIMAT in vse ostale radiatorje. Material vam na željo dostavimo. Nudimo vam možnost obročnega odplačevanja ali popust na plačilo z gotovino. Do konca septembra še sejemske cene za peči na olje SIME in BATERIJE ARMAL Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo! TO«. Pokličite tel.: 707-244 NOVO v Preboldu! ELEKTRONIKA RIBIČ SERVIS: televizij, videorekorderjev, avtoradiev, telefonov Srečko Ribič, DOLENJA VAS 85 (pri vrtnariji EBNER), telefon: 723-451 TRGOVINA Prodajalna gradbenega in tehničnega blaga 63311 ŠEMPETER - DOBERTEŠA VAS 46B Telefon: 063/721-482 POSEBNA PONUDBA V OKTOBRU! TUŠ KABiNE - (uvoz iz Italije) - 14.900 SIT TUŠ KADI - (uvoz iz Italije) - 5.300 SIT KERAMIČNE PLOŠČICE - že od 800 SIT/m2 dalje SVETILA vseh vrst MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE! BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! Odpiralni čas: vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. POOBLAŠČENA TRGOVINA IN SERVIS NOVAK Specializirani smo za prodajo * koles vseh tipov z vsemi rezervnimi deli in dodatno opremo, * mopedov Tomos z rezervnimi deli, * kosilnic več vrst, * avtokozmetike in podobno. JESENSKA PONUDBA - posebna prodaja motornih žag več tipov. Nudimo tudi ves pribor (verige za vse tipe, olje, meči. pile in drugo). Prodaja na več čekov brez obresti! Za obisk se priporoča TRGOVINA IN SERVIS NOVAK (v stari osnovni šoli) Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE Telefon: 063/708-173 Telefax: 063/708-248 KMETIJSKA PRESKRBA VINSKA GORA Telefon: 063/851-963 KMETIJSKA PRESKRBA IN KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE PETROVČE Telefon: 063/708-235 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA PETROVČE Telefon: 063/707-410 Po najugodnejših cenah nudimo: AKCIJSKA PRODAJA: — cement, — apno, — modul opeko, — semensko pšenico in ječmen. MOŽNOST NAKUPA NA TRI ČEKE! — kranjske klobase, — namizna vina, — sir POSEBNA PONUDBA OZIMNICE NOVO KLETARSKI KOTIČEK (vse za vinogradnike in kletarje) ZAUPAJTE NAM PRODAJO RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE - PRODAJA ZAGOTOVLJENA! — JABOLKA, — KROMPIR, — ZELJE, — ČEBULA, — ČESEN HMEZAD KZ BRASLOVČE KOVINOOPREMA Parižlje 14 Hmezad GRADBENIKI POZOR! tel./fax: 721-455 NA ZALOGI VES GRADBENI MATERIAL PO UGODNIH CENAH! POSEBNA PONUDBA: Z DOSTAVO! MONTA PLOŠČA: polnila - 75,90 SIT/kom nosilci - najugodnejše cene TERMO OKNA 60x90 - 9.690 SIT 100x120 - 15.390 SIT 140x120 - 18.390 SIT ZA OGREVANJE VAM NUDIMO RAZLIČNE PEČI: - PLINSKE, PETROLEJSKE, HALOGENSKE... VELIKA IZBIRA BARV (JUPOL, BAVALIT, BELTON. . .) MOTOR YAMAHA DT-50 - cena: 274.9 0 0 SIT Savinjčan MATT OGEA^T ItXZtLJLjx U/VJU/AkJl PRODAMO 10 ha gozda in 1,3 ha travnika v k. o. Šmikiavž in k. o. Ojstriška vas. Informacije po telefonu 061/813-269. Iščemo varstvo za enoletnega fantka od decembra dalje v Parižljah ali na vašem domu. Telefon: 701-741. MORANA, d. o. o. POGREBNE STORITVE IVAN STEBLOVNIK Parižlje 11/c, BRASLOVČE telefon & fax: 063/721-667 063/721-043 * cvetličarna Odprta tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. * izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom * ureditev dokumentacije * odštejemo pogrebnino v višini 83.000 SIT POSLUJEMO 24 UR NA DAN POGREBNA SLUŽBA STRAHOVNIK, d. o. - pogrebna oprema - pogrebne storitve - ureditev pokopališč - dobava spomenikov - dobava cvetja Vrečarjeva 2, Žalec, tel,: 712-26% 714-686, mobitel: 0609-615-427 S.O.S. klici■■■................. Za ženske in otroke - žrtve nasilja (061) 441-993 ali 9782 Vsak dan od 18. do 23. ure Za otroke in mlade (061) 323-353 Vsak delavnik od 12. do 16. ure (062) 212-662 Pokliči, kadar si v stiski, imaš težave s samim seboj, s prijatelji, v šoli - ob ponedeljkih in sredah od 14. do 18. ure Klic v duševni stiski 9781 vsak dan od 15. do 22. ure ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji smrti slikarja ADIJA ARZENŠKA se iskreno in z globokim spoštovanjem zahvaljujem Adijevim prijateljem za dostojanstveno organizacijo pogrebnih svečanosti. Hvala govornikom: prof. Milanu Dobniku, predsedniku SO Žalec, Dragu Medvedu in dr. Emilu Rojcu. Prisrčna zahvala tudi ga. Anki Krčmar. Savinovemu likovnemu salonu, g. Cerovšku in časopisoma Novi tednik in Večer, posebej ga. Agrež in ga. Premšak, nadalje godbi, pevcem in gospodom, ki so se poslovili od Adija s častno stražo. Hvala dr. Duriču in zdravnikom celjske nevrologije ter dr. Knezu za mnoge obiske ob bolniški postelji in doma. Hvala duhovnikom, vsem, ki so nam poslali brezštevilna pisma in telegrame ter ustno izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Njegov grob je prekrit s cvetjem, kot en sam šopek, ki jih je tako rad upodabljal. Adi bo večno živel, zaradi svojih del ne bo nikoli pozabljen; le naučiti se moramo živeti brez njega, to pa je brezmejno težko in boleče. Dobriša vas, 20. september 1994 V globoki žalosti žena Marica z Matjažem in Alenko POGREBNE STORITVE 24 UR NA DAN Ivan ROPOTAR Nudimo vam: - kompletne pogrebne storitve, - prevoze doma in v tujini, - urejanje grobov, - urejanje cvetličarskih storitev, - dobavo spomenikov, ■ - povračilo stroSkov za celoten pogreb v znesku 83.000 SIT. - možnost obročnega odplačevanja, - prvi prevoz do 70 km zastonj. Šempeter v Savinjski dolini 112/a, tel. 063/701-433 Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, sedaj tuja se nam zdi. Čakamo tvoj glas, pa ga ni in ni, ostaja nam le cvetje, ki zate cveti. ZAHVALA Ob mnogo mnogo prezgodnji in nenadomestljivi izgubi dragega J0ZUA G0JZNIKARJA iz Pongraca se iskreno zahvaljujemo stricu Karliju, teti Marti in njuni družini za neizmerno pomoč, gasilskemu društvu Griže za organizacijo pogreba in poslovilne besede, g. župniku za cerkveni obred ter vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, darovali cvetje, sveče, za svete maše in y nam izrekli sožalje. Prav tako hvala pevskemu zboru z Gomilskega za lepo petje, upokojenskemu domu Griže in Krajevni skupnosti Griže. Vsem, ki ste ga spremljali v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: mama, sestra Marija z družino ter bratje Tone z Valentino, Marjan z družino, Ciril in Jani. V SPOMIN 5. oktobra bosta minili dve leti, odkar nas je zapustila draga žena in mama BERNARDA DENAC iz Tabora. Ponovno se zahvaljujemo osebju celjske bolnišnice. Onkološkega inštituta iz Ljubljane, zdravstvenim delavcem ZD Žalec in dr. Strouholu za pomoč v zadnjih dneh. Prav tako hvala g. župniku za opravljen obred in vsem, ki ste takrat darovali cvetje. Hvala tudi vsem, ki se je še vedno spominjate. Žalujoči: mož Franc in hčere Ljuba, Milena, Nada in Irena z družinami. Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej ni več, prej bila tako prijazna, zdaj tuja se mi zdi. Čakamo tvoj glas, pa ga ni in ni, ostane nam le cvetje, ki zate cveti. V SPOMIN 12. septembra je minilo leto grenkobe in bolečine za teboj, draga mama, stara mama in prastara mama MARIJA SUPER iz Ponikve pri Žalcu. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni Kruta usoda je hotela, da je nam tebe za vedno vzela. Mi čutimo, kako boli, ko te več ni, čeprav v srcih naših bivaš ti. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše ljubljene žene in skrbne mamice Ele-MIHAELE OREŠNIK iz Šempetra 171 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih, nam kakorkoli pomagali, izrekali pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, svečke in za sv. maše ter pokojno spremljali na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju ZD Žalec, posebno dr. Strouhalu in sestri Tatjani za zdravstvene storitve, g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Calru za poslovilne besede ter pevskemu zboru Lastovka s Polzele za odpete žalostinke. Žalujoči: mož Gustl, hčerki Darja in Alenka z Vasjem. Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče MILKE BEZ0VŠEK iz Žalca iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala velja gastroenteroioškemu oddelku Bolnišnice Celje in dr. Borisu Kavčiču, g. župniku Viktorju Arhu za opravljen obred ter g. Aubrehtu za poslovilni govor. Žalujoči: hči Majda, sinovi Dani, Franci in Darko z družinami. Smrt je prišla preprosto, kot pride noč, ko mine dan ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in st^ega očeta jIi VIKTORJA GAJSKA posestnika iz Drešinje vasi. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasilcem iz Drešinje in Latkove vasi ter hmeljarskim starešinam za prijateljsko oporo v trenutkih stiske, za izraženo sožalje, za cvetje. Posebna hvala Moškemu pevskemu zboru Petrovče, g. Štampetu, g. Trobišu. g. Osetu, g. Zavašniku za poslovilne besede in g. patru Vanču za opravljen obred. Posebna hvala pa vsem, ki sle ga imeli radi, prijateljevali z njim in spoštovali njegovo življenjsko delo. Ohranite ga v blagem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, brata, dedka in pradedka iz Pongraca pri Grižah se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za izraženo sožalje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Strouhalu in zdravstvenemu osebju ZD Žalec, dr. Tasiču in osebju Bolnišnice Celje, govornikoma g. Traterju in g. Kukovcu, Krajevni skupnosti Griže, godbi na pihala, zastavonošem in Zvezi borcev Žalec. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta PETRA ZAGOŽNA iz Matk 11 pri Preboldu, ki nas je zapustil v 90. letu starosti Iskreno se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove cerkvi. Hvala za spremstvo na njegovi zadnji poti ter za številna ustna in pisna sožalja. Hvala dr. Kobalu za večkratno zdravniško pomoč, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govorniku g. Gorjupu za besede slovesa, gasilcem, društvu upokojencev in krajevni skupnosti. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Justi, hči Marica, sinova Jože in Peter z družinama ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji izgubi ljubega moža, očija, tasta in dedija STANETA KOTNIKA iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku, pevcem in za odigrano Tišino ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Francinih 90 let Rojstni kraj Zaberložnikove Frančiške je vas Znojile — fara Čemšenik. V tej vasi se je na veliki kmetiji pri Fakinovih rodilo 14 otrok. Kot najstarejši otrok je bila druga mati ostalim bratom in sestram. Franca pravi: »Pri hiši je bilo za razred otrok, a jih danes v vasi ne spravijo niti toliko skupaj, da bi spet lahko imeli šolo!« Po poroki se je preselila na savinjsko stran hribov k Zaberložni-kovim v Miklavž pri Taboru. Ima zelo dober spomin in rada pove, kako sta s pokojnim možem Francem na roko žagala plohe za novo leseno hišo. V zakonu se ji je rodil sin edinec, pri katerem preživlja jesen svojega življenja. Preživela je tri vojne. Posebno huda je bila druga, tretjo pa je spremljala v živo kar po televiziji. Z zanimanjem spremlja novice iz dnevnih časopisov, sicer z očali, ampak kljub temu. Pravi, da tudi šivanko še vdene in prišije gumb, če ima ta le dovolj veliko luknjo. Zdravnikov ne pozna in le občasni prehladi zmotijo njeno mirno življenje. Mlajšemu vnuku, ki je pred dvema letoma končal obvezno šolanje, je z veseljem pomagala pri zgodovini: »Za odlično je znal, kadar sem mu za mizo či-tala, on pa je sedel na krušni peči in me poslušal.« Rada pohvali sina, snaho in vnuka, za katera pa pravi, da jo imata še posebej rada, ko pride penzija. Po moževi smrti je posestvo v celoti izročila sinu. »Ostala sem komandant le nad kokošmi,« pa je ena izmed njenih šaljivih in hudomušnih pripomb. Vsi, ki jo poznamo, ji ob njeni častitljivi obletnici želimo, da bi v krogu domačih preživela še mnogo zadovoljnih, srečnih in zdravih let. Branko Pepel Kasaze 95,63301 PETROVČE Tel.: 063/707 330, 708 182 Fax.: 063/708 279 PRODAJAMO JABOLKA ZA OZIMNICO Vsak dan od 7. do 18. ure, v nedeljo pa od 7. do 12. ure! IŠČEMO TUDI ZEMLJIŠČA ZA NAJEM V LETU 1995 in 1996. Najemnina je 600 do 1.000 DEM za hektar, odvisno od kvalitete, velikosti in lokacije zemljišča. SETVENI KOLEDAR ZA MESEC OKTOBER Datum del rastline in ura 1. sobota list do 10. ure, od 11. plod * čas za sajenje 2. nedelja plod 3. ponedeljek plod do 22. ure, od 23. korenina Korenina 4. torek 5. sreda korenina 6. četrtek - 7. petek cvet od 1. do 5. ure in od 14. ure 8. sobota cvet do 5., od 6. list 9. nedelja list * konec časa za sajenje 10. ponedeljek list do 9., od 10. plod 11. torek plod 12. sreda plod do 13., od 14. korenina korenina 13. četrtek 14. petek korenina do 16., od 17. list 15. sobota cvet 16. nedelja cvet do 16., od 17. list 17. ponedeljek list 18. torek list 19. sreda list do 19., od 20. plod 20. četrtek plod 21: petek - 22. sobota cvet do 4., od 5. korenina 23. nedelja korenina 24. ponedeljek - 25. torek cvet * začetek časa za sajenje 26. sreda cvet 27. četrtek list 28. petek list do 19., od 20. plod 29. sobota plod 30. nedelja plod 31. ponedeljek plod do 8., od 9. korenina Po asfaltni cesti v Porance Prebivalci idiličnega zaselka Poranci so po dolgoletni želji končno dobili cesto, ki jih je zbližala z Libojami, povezala pa tudi z Zabukovico. , Skoraj tisoč metrov asfaltne ceste, vredne več kot dva milijona tolarjev, ; je pridobitev, zaradi katere sta bila veselje in zadovoljstvo domačinov i na priložnostni slovesnosti razumljiva. »Potreba po sodobnejši cesti nas je povezala in združila. Kljub temu ; da nas je malo, smo z veliko voljo in vztrajnostjo opravili precej prosto- ; voljnega dela, seveda pa brez pomoči občine, krajevne skupnosti in do- J mačih podjetij ceste ne bi bilo. Vsem se iskreno zahvaljujemo za pomoč i in upam, da ta pridobitev ne bo zadnja, saj so nekateri krajani še brez 1 pitne vode in cestne povezave,« je dejal Janez Domitrovič, predsednik J režijskega odbora. Zbranim sta spregovorila tudi predsednik občine Mi- ; lan Dobnik in Ivan Toplak, predsednik KS Liboje, oba pa sta jim zaželela ■: varno vožnjo. Trak je prerezal jože Kolar, slovesnost pa so krajani združili s sreča- j njem, ki je bilo prijetno, tako kot je lahko le med njimi. jk Od Žalca do Grossglocknerja »Grossglockner! Avto? Avtobus? Motor? Zakaj ne bi vzela kolesa! Saj vendar pravijo: Vsi na kolo za.zdravo telo. Vztrajno sva se držala tega gesla in s preobremenjenimi kolesi in nasmehom na licu pričela najin »giro« na Grossglockner. Pot se je pričela v Žalcu in naju popeljala po prelepi Savinjski doiini. Težko jo je bilo zapustiti ravno v času obiranja hmeija, ko vse diši po tej cenjeni rastlini. Toda Grossglockner vabi! Slovo od doline. Pot naju je vodila do Vranskega, mimo Kamniških Alp, do osrčja Gorenjske— Kranja. Kljub slabemu vremenu nama je uspelo postaviti šotor v kampu Brezje, kjer sva brez poplav preživela noč. V sončnem jutru sva nadaljevala pot. »Rahel« vzpon na Korensko sedlo in hopla: »Sprechen Sie Deutsch?« Pot po doiini Drave je bila nepozabno doživetje za oba, prav tako srečanje s prele- pimi mesti Lienz in Spital. Pot sva nadaljevala po dolini reke Moll, kjer sva občudovala alpsko floro, ki naredi dolino še bolj prijazno. Pot naju je vodila dalje, mimo Moll Brucka do VVinklerna. Noč sva prebila v kampu »Linderhof«, kjer bi se nama odprl lep razgled na Grossglockner, če ne bi bilo oblačno. Jasno, čisto, sončno vreme. Ali nama bo uspelo še nekaj »vzpončkov«, »klančkov« ali ne? Vožnja mimo višinske tablice, še 33 kilometrov do vrha. Pozdrav goram in soncu. Še malo in na vrhu sva. Smeh, veselje, sreča, zadovoljstvo in hkrati misel na vrnitev v Žalec. Tako končujeva tale prispevek z velikim zadovoljstvom in pozdravi, vsem, ki ga berete. Posebej pa se za materialno in tehnično pomoč zahvaljujeva servisu in trgovini Novak iz Žalca,« sta zapisala Igor Lipovšek in Timotej Piki, junaka podviga na Grossglockner. Shranite svoje trenutke. Vsakega posebej. Petdeset let zvestobe dl banka celje 130 let V Petrovčah sta na sončen sobotni dan Marija in Franc Degen obnovila prisego zvestobe, s katero sta pred petdesetimi leti stopila v zakon. Vsem, ki poznajo njuno življenje, se zdi skoraj kot čudež, da je bilo dano sicer še vedno čili 72-letni Mariji in mladostnemu 80-letnemu Francu dočakati zlato poroko, ko pa jima življenje nikoli ni prizanašalo. Kmalu po izbruhu druge svetovne vojne je prišel Franc Degen iz rodnega Bizeljskega iskat delo v Savinjsko dolino. Nastanil se je v Dre-šinji vasi in kot izučen mizar je delavni Franc kaj kmalu dobil zaposlitev v libojskem rudniku, kasneje pa v tovarni keramike Liboje. Njegov odhod iz rodnega kraja se je kar dvakrat izkazal za dobro odločitev. Na Bizeljskem so Nemci namreč na veliko izseljevali domačine in tako so odpeljali tudi vso Frančevo družino — očeta, mater ter vse sestre in brate — v nemško taborišče Dresden. Rešil se je le Franc, ki stalnega prebivališča ni imel več v domači pokrajini. Drugi blagoslov je bila »njegova Marica«, kot ji še danes pravi. Svojo bodočo ženo Marijo, ki se je takrat še pisala Vanovšek, je spoznal v tovarni keramike. Marija, prvorojena iz družine osmih otrok, se je tako kot on na delo vozila s kolesom in kmalu sta ugotovila, da imata skupno pot. Ni trajalo dolgo in za skupno pot sta se odločila tudi v življenju. Toda leta 1944 je vojna še vedno trajala in časi so bili težki. Franc na poroki ni imel nobenih svojih sorodnikov, saj so bili še vsi v taborišču, od koder se njegov oče ni nikoli več vrnil. Marijin stric, ki bi moral biti priča, je bil zadržan v Velenju, ki so ga ravno takrat bombardirali. Tako je vskočil kočijaž, ki je Franca in Marijo Degen 4. septembra 1944 s kočijo pripeljal pred pe-trovško cerkev. Še obročka, ki sta si ju izmenjala, sta bila lahko le srebrna, saj sizlatih nista mogla privoščiti. Mladi par se je nastanil pri družini Vanovšek, pod streho Marijinih staršev. Tam je že bivalo devet članov te družine, pa še kakšen vajenec Marijinega očeta, soboslikarja, a pri hiši je bilo vedno veselo. Kmalu so prišli otroci, najprej hčerki Marinka in Vida, sin Franci pa je že bil rojen v novi hiši, ki jo je za svojo družino po nekajletnem trudu s tastovo pomočjo v Petrovčah postavil Franc. V družini je hotel imeti red, zato je Marija kmalu opustila službo. Denarja tako nikoli ni bilo prav dosti, a vendar so se izšolali vsi trije otroci. Njihove družine, vsi ostali sorodniki in številni prijatelji slavljencev so se tokrat zbrali, da skupaj z njima proslavijo ta jubilej. Obred v domači petrovški cerkvi, kjer sta se poročila že prvič, je opravil pater Ivan Arzenšek. Degenovima sta bila to- krat za pričo vnukinja Klementina in vnuk Dionizij. Nekoč srebrna obročka, ki ju je njuno zgledno skupno življenje že zdavnaj požlahtnilo, sta lahko tudi v resnici pozlatila. Duhovnik je njima v čast spesnil pesem, ki jo je ob spremljavi kitare zapel kar v cerkvi, potem pa je nekaj skladb izvedel tudi moški pevski zbor iz Petrovč, katerega član je že dolga leta tudi Franc. Čestitkam se ob takem prazniku zakonske zvestobe in ljubezni lahko pridružimo vsi, obenem pa zaželimo Francu in Mariji Degen, da bi dočakala tudi biserno poroko. Dominika Sambolič