gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90 kr, poailjaiie po poati pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 19. julija 1865. Gospodarske stvari. ondi luknjico, da klado lahko desčica dene, in se med spodnji in zgornji koš ali na tako delo ročno opravi. cbelarstvu marsikaj Pri takih panjovih se tudi lahko pomaga Iz Štajarskega. V kteri panj matico matice se dene izgubil, in sicer 7 ako Je tako : Panj brez na drugega, kteri ima matico; na tem mnogih jezikih cbelarstvu se je že spisalo mnogo bukvić v mestu tako dolgo ostane, da matica v zgornjem panji slovenščini imamo dobre bukve jajčika izleže, potem se zopet odvzeme in dobi svojo Jonkove („krajnski čbelarčik", spisal Juri Jonke) in matico. Dobro je čbelice obojih košev pred pokaditi gosp vanj' šole ti Peter Dainkove; tudi Zalokarjevo „Umno kmeto íí in „Ponovilo potrebnih naukov za nedeljske kadar se brezmatični panj naklada na drugega. u Dzierzonovih in Dzierzoniziranih pan- razjasnuje nauk o cbelarstvu. Celó vsega nam jovih, v kterih se dá satovje iz panja v panj prenašati, vendar bukve ne morejo razodeti, zato so skušeni možje, se satovje ponovi, ako se staro odvzame, da so čbele ? V li U Cl 1 KJ U Y V JU Ili V/ A VJ v/ m> ^ ^ ^ 7 —J ^ v vv/ f J v VUV f JI ^ v411 V/ U V U Idi V/ \J VA \ CAC* Ui V> y goreči prijatli milih nam bčelic, z neutrudljivim opazo- primorane novo dodelati, celó brez truda 7 ako se od vanjem od čbelic samih se veliko naučili, kako naj se 3.-5. leta (popred ni treba ponovljenja) prednji del panja ž njimi ravná, da so nam na dobiček. To so pa ti z žrelom z zadnjim premenja tako, da zadnji konec možje ali svojim dobrim prijatlom razodeli ali po no- panja naprej z žrelom pride, ker čbele panj od zadej jasno napolnijo s strdjo, ktera se lahko odvzame, da potem vinah svetu naznanili. Al beseda sama 7 ce tudi rečena, se mnogokrat ne razume, kakor je treba; temu novo satovje pripravijo. Pri tem se nobeni čbelici nič pripomorejo zbori in razstave, v kterih se stvar oči- žalega ne stori. Tako se grozoviti moritvi čbelic dá vidno zlag in kaže konec storiti. Tako se je pri zboru čbelarskem v Cmurek na Stajarskem 29. vélikega travna prvo prašanje 77 kak drugem prašanji omenjenega zbora: „kako se se i nilo. tovje ponovi?" očividno razložilo in razj Večidel imajo kmetj med Muro in Dravo kakor tudi na Hrvaškem slamnate panje (koše) v jih dá Čbelarstvo na višo stop nj o povzďigniti?" se je to-le odgovorilo: Potrebno je, da se kratek in lahko razumljiv nauk cbelarstvu s slamnatimi koši in o ponavljanju sa- let staro večidel črnkasto tovja in^pregibljivem delu spiše in med ljudstvo razdeli. ktere mlade čbelice zapuščajo, Cbelarstvu potrebne stvari, kakor dobri panjovi je satovje (pogače) čez s kožicami napolnjeno, čbelice se v takih panjovih vedno le manjše izvalijo. slamnati in leseni in razno orodje naj se, kakor darilo Vsak tak panj se dá ponoviti, ako se spomladi ali ob času dobre paše postavi na drug slamnat prazen panj šolski mladosti deli, in i kteri ima na vrhu zgorej palce veliko luknj naj se mnogovrstna sadna drevesa, pa tudi lepe hladni jeseni, kadar je paša dokončana akacije (bogov trn), dešen 7 gredo Čbele v baum) po cestah (Boksborn), krhlike (Faul- podnj ajbolj panj 7 strdi in zgornj ki se na panj s starim satovjem belarj vzeme poln od po mejah itd., kolikor mogoče nasadijo "«uujj \j ^voiau j uicjau itu< , ivuuaui u da se tako dobra paša čbelicam oskrbi. ? Koliko kmetu koristijo marljive čbele, se vidi iz uaj UUIJOO OUUl, XVI OO JU« » vuv/ijv . - ^ ^ "" f v, "UJVUI* ttUllOWjU IU«1 I W VUVIU j OU T 1U1 lb mlajenega spodnjega panja brez škode za kako čbelico. sledeče prigodbe od leta 1863. V Bergheim-u na Nem-e vendar ostane še ktera čbela v tem panji, se z bob- škem je že več časa neki žid (jud) po nekem kme- nanjem lahko přežene v novi panj Ako ljubo, LUUl o OJ. LUUi xu IttVV^M UMiUOVIlWjjW ["«"J" ' * J """ » VUUMllM^ »v/ JU T 1UVVI tlu »U4VUM » napraviti ob času, kadar čbele rojijo , brez vse pazbe kup sklenila — se vé za celó malo ceno more si tudi iz tacega naloženega panj « «1 ZT« « I I • 1 belarju tijskem posestvu željno hrepenel ujouuui ^wouonïu Zioijjuv uicjjcuci, ai zastonj. Nekega dne sta v oštarii, ko je vince že kmetu v glavo stopilo nov roj 7 in strahú, da ne bi mu kteri 15 f roj pobegnil, in brez ve- srebra za vsako grošev živo in neživo stvar. likeg truda. Kadar je ^auai jc opodnj se vzame in na oddaljen kraj od poprej- prošnjo, naj se hitro vse stvari izročijo kupcu. Zgodilo 1 i ♦ • j * TT j y • • ^ • # "i J 1 • I • podloženi panj že oskrb- je bilo ! Veliko veselje Druzega dne se pogodba sodnii predloži s z iJCU ÍÁ zalegv, OC V^aUiU IU UH VVAUMIJVU xxx V/VA j/vj/ivj ^ivuujvj lii šnjega zgornjega odnese, na mesto njega pa se nov pra- se je tako. zen pani postavi Tako delà mnogoletin prijatel Vse se prestrasi « ko ¥ oo og i ti cioi ; Vidijo j ua tuui voaa konj , vsaka krava, ovca itd. se prodaja po 15 grošev H koncu pokaže kmet še tudi panjove s Čbelami in da tudi vsaki Čbelarstva Jožef Polič 7 pertu v slovenskih goricah kapi , in je pokoj v lansko, v pri sv. Ro leto trdim cente strdi dobil. Tudi jez z lastno skušnj da se obče slabo terja za vsako stvar, vsako čbelico 15 grošev po ostrmi! Da Vse se zvé, koliko jih je na število v enem je tako pridobljen nov roj dobro obnesel. košu, se pomori en panj; bilo je 36.000 čbel. Veliko To pa tudi veljá od naklad ali klobukov, kteri se žalovanje přesune kupca, ko vidi, da izgubi 5000 to- na stari panj devajo in odjemavajo, da se strd ali nov larjev. ^ * w VI U w u VI KS V v*) y JUfc V/ T X VI JL y vi V* * ^ vi is/ JI v/ v w Al pogodba je bila taka, plačati je moral roj dobi kakor je v 14. in 15. listu štajarske družbe konje in krave po 15 grošev, čbelico vsako pa tudi po letošnjega leta g. Anton Semlić popisal. Taki slamnati toliko. Prekanjenemu judu je dobro oči izbrisal pa- koši (panji) pa naj so od zgorej ravni in naj imajo metni kristijan. 23© Pogreški v naših drevesnicah. Prvi in poglavitni pogrešek naših drevesnic (vrtov, kjer se mlada drevesca izrejajo) je, da niso v dobri zemlji. Jaz nisem našel na Francozkem ne ene dre-vesnice v peščeni zemlji; vse so ali v ilovnati, dobri oravni zemlji, ali po preoranih ledinah, ali pa sicer na prav rodovitni zemlji. Le v dobri zemlji rastejo drevesa veselo in spešno. Kdor je mladike v fran-cozkih drevesnicah vidil, vé, kako na mlada drevesa delà rodovitna zemlja. Pri nas že mnogo tacih dreves meseca malega srpana (julija) nima soka, postanejo nekako rumena, in vidi se jim, da hirajo; na Franco-skem pa drevesa o poznem poletji še le prav rastó. Drugi pogrešek naših drevesnic je ta, da se drevesca težkopožlahnujejo, in sicer zato, ker v slabih tleh stojé , manjka žlahnih cepičev, in ljudje ne znajo prav cepiti. Ako ni divjak zdrav in spešno ne raste, se cepljenje ne prime rado, posebno če poleti s popkom cepiš. in kako si moremo zdravih in čvrstih divjakov zarediti, dokler v slabih tleh rastejo, in dokler drevorejci trdijo, da se mlada drevesa morajo v peščeni zemlji imeti, da se potem iz drevesnic presajena, drugej dobro sponašajo ! Če je drevesce izprva zamorjen hi-ravec, kaj neki bode iz njega? V naših drevesnicah se nahajajo štemplji, ki so po mnozih skušnjah cepljeni pravi krivenci postali. In kaj, če iz tacih dreves tudi biti, ktera po 4 do 6 let stojé, pa kažejo, da se cepljenje ni prav přijelo! Tacih pokvek ne vidiš v fran-cozkih drevesnicah; ondi se vse zemljišče naenkrat obsadí, in naenkrat tudi pocepi; kar spešno ne raste, se precepi, in če se tudi potem dobro ne obnaša, se iz drevesnice vrže. Pri nas misli marsikdo, da je vse opravljeno , ako si le obilo divjakov zaredi, a ne pomisli , koliko truda in koliko cepičev je treba, da se vsa drevesca pocepijo. Tu se nahaja tretji pogrešek naših drevesnic, namreč da manjka potrebnih žlahnih cepičev. Gospodarji naših drevesnic nimajo na svojem vrtu raznih sort starejih dreves, od kterih bi cepiče jemali za izrejo le tacih dreves, ktera so znana, da so rodovitna in trpežna in kterih sad je sirov in posušen najbolj obrajtan. Vsa taka francozka drevesca so pritlikovci in na divjake cepljena , kajti tukaj se ne gleda na sadje , ampak le na to, da se od njih obilo cepičev dobi vsako leto. V francozkih drevesnicah so drevesa vseh plemen po mnogovrstnih kampih tako razvrstena, kakor se ena lože , ena bolj počasi prodajajo. Drevésa viso-kega debla (hochstamm) stojé v 8 vrstah , tako , da se vsako leto osmi del drevesec izkopá, a ravno toliko zopet zasadi. Gledati se tedaj mora pri drevescih , kakošno je drevo v prvem, kakošno v drugem, tretjem letu itd. Na Francozkem se vidi, na priliko, tù in tam en oral zemlje, kjer rastejo na kutne cepljene hruške eno leto stare ; poleg njega je drugi oral dveletnih hrušek, ki so za prodaj namenjene; blizo je pa sopet drug oral zemlje s kutnami posajen, ktere se bojo drugo leto po-cepile. Vsaka drevesnica z drevési visocega debla ima drevesca enake starosti, enake visokosti in enake de-belosti. opraženo zobati dajati. 2. Dobro opraženi ječmen se zná zavreti in kuram zobati dati, voda pa , v kteri je ječmen převřel, naj se jim dá piti. 3. Poleti naberi mladih semenskih kopřiv, posuši jih, pozimi pa jih skuhaj in osušene kokošim zobati dajaj. 4. Najbolj pa kokoši, kakor pravijo, potem nesó, ako se jim kruha na drobno zreže in jako spraži, potem pa nekoliko v vinu namoci in zobati dá. * Vpljiv plemenne živine do mladih svoj ih. Naj si gospodarji, ki izrejajo živino, posebno dobro zapomnijo to-le: Po o četu se ravná hči, po materi pa sin. Ta navskrižna dedšina je po skušnjah vtrjena in se posebno očitno vidi pri tistih materah, ktere po več kakor enega mladica rodijo. To so že nekdaj Grki vedeli. Ko je enkrat mládenec prašal starega možá: kaj misli, ali bo njegov konj pri olimpiškem jahanji dobil prvo premijo? mu je odgovoril stari mož: pozve-dite, kakošna je bila kobilja — mati vašega konja. Mati, ki je spocéla mlađega, prelije kri svojo v mladica svojega možkega spola, ta pa, ako se plemeni, kadar doraste, kri svojo v mladica ženskega spola, kterega je naredil. Zato sta si stara mati (babica) in vnu-kinja podobna v svojih lastnostih. Gospodarska novica. * Najstareji hrast na svetu —je menda na Francozkem. To drevo stojí na vélikem dvorišču nekega grada v okraji, ki se zove doljni Charante. V primerji meri deblo njegovo 30 čevljev. V votlini njegovi je soba z okroglo mizo, okoli ktere lahko sedí 12 oséb. Starost njegovo štejejo na 2000 let. Slovenska dežela — most na Laško. Železnica belaško-ljubljanska. Reka. Spisal avstrijsk kupcijsk svétnik. Ne moremo si kaj , da ne bi še enkrat glasu po-vzdignili za stvar, toliko važno na vec strani. Res je hvalevredno, potegovati se ,,pro domo sua" (za kočico svojo) in to je tudi večkrat prav lahko ; al kam pridemo, ako vsak Avstrijanec le edino samo skrbi za svoje gnezdo! Nazadnje nam vsem skupaj vsahne studenec, ki bi nas lahko vse redil. Misel naša je, da ravno to, da nam manjka duhá e dins t va, duhá zdru-štva, je najbolj krivo, da je Avstrija v duševnem in materijalnem oziru zaostala za zapadnimi deželami (Francozkem, Angležkem itd.) Le združtvo pomaga na noge blagim idejam, ktere dandanes zvonec nosijo po svetu. Ako tù in tam gori kaka vas, se suce in leta gospodar le okoli svoje hiše, da bi jo rešil požara; ni mu mar, da bi šel na drug konec gasit, kjer gori so-sedova hiša in po kteri žuga nevarnost vsi vasi. Taka se godi v Avstrii dandanes tudi kupčijstvu, obrtnijstvu in rokodelstvu , kterim žuga požar. Namesti da bi vsi združeni odvraćali nevarnost, se razcepljeni vrtimo le okoli svojega lastnega gnezda. Al naj bode konec teh besedi, stopimo pred to, kar je prav za prav namen teh vrstic. Kakor morska ožina leži med dvema velikima zemljama in jih razdvojuje, prav tako leži tudi slovenska zemlja med Germanijo (Nemčijo) in Italijo (Laško), ali da krajše rečemo: slovenska okrajina je most, čez kterega se iz Nemčije dohaja v Italijo , — zato pa je tudi za Avstrijo Slovenija neprecenljiv biser, o kteri naš Koseski, oziraje se v zgodovino vseh časov, po pravici poje: ,,Hrast se omaja in zid, zvestoba Slovenca ne gane." Po pravici tedaj je tudi vrli dr. Toman v državni zbornici 3. aprila državnemu ministru Schmer- * Da pozimi mlade kure rada jajca nesó. Kakor je res, da kokoši o mrazu ne nesó jajec , tako res je pa tudi, da o gorkoti rade nesó. Zato imajo kmetje radi kokoši pozimi pri sebi v hiši. Pa sama gorkota ni še dovolj, da kokoši nesti zaónejo. K temu pripomore skor največ z o banje. Posebna skrivnost pri tem pa je ta: 1. Zobanje, za kar je ječmen najbolje, se jim mora vselej gorko, in če je tnoč, nekoliko 331 lingu zaklical, da Jugoslovani avstrijski in tedaj tudi Slovenci se ne smejo v en koš metati z Italijanisimi, kakor tudi Slovencev ogerskih takrat niso omamiii va-bilni glasovi, ko se je Magjar spuntal zoper Avstrijo. Slavenski narod je bil tu in tam samotilo (izolator) laske in magjarske prekucije. Zob nemilega časa je razglodal veličanske stavbě, mostove, jezi in trdnjave ; most pa , kteri iz Nemčije pelje v Italijo — na videz malo Slovenijo — je previdnost božja ohranila v blagor Avstrii v vseh viharjih, da še zdaj kakor nekdaj trden stoji in se nad njim razbijajo valovi velikonem-ški in velikoitalski. Marsikaka slà je že hotla pohru-stati Slovenca; al ni bilo mogoče: stvar Božja ne dá se pokončati. In kakor je bilo , tako tudi bode v prihodnje. Bog daj, da bi nikdar več ne bilo treba, da bi se slovenska zemlja morda zopet dvigniti kot medgorje med viharne valove; al če pride ura, stala bo zopet kot izolator pogubivnih naklepov vsaki dan. Gledé v preteklost in v prihodnost poprašujemo se, ktera železnica se strinja bolj z blagrom Avstrije: ali ona iz Belaka čez Potablo v Videm, ali ona iz Be- laka v Ljubljano? Ne na zahodnje obrežje jadranskega morja, ampak na izhodnje naj se upró oči Avstrije, na Trst namreč in še posebno na Reko; tù so dežele zad, kjer more avstrijska kupčija veselo cvesti, — tu nam je pred ocrni sueški kanal zavoljo kupčije v Indijo. Kaj more avstrijski vladi in državi na korist biti, da bi se bolj ozirala na luko (ladjostajo) beneško kakor reško in tržaško, in bi se raje vozilo čez deželo od danes do jutri, kakor čez stanovitna slovanska tla iz Belaka v Ljubljano? Fr iu lj s k i poskus prekucije, res, da je bila le veša, ki je kmali izginila; al pameten mož vé, da je véš največ v močvirni zemlji, kjer so skriti prepadi in brezna — politično nevarnih strank. Pa tudi brez vsega ozira na vojaške in političine razmere je železnica belaško-lj ubij anska za av-strijsko kupčijože zavoljo Reke od najveće važnosti. Reka, in desetkrát ponavljam to, Reka mora biti prvo skladališče (Hauptstappelplatz) avstrijsko, ako Avstrija kadaj hoče veliko kupčijo imeti po svetu. Dunaj, Pešt, Praga, Brno, Gradec, Temešvar, Zemun, Sisek, na kratko rečeno: večina imenitnejših trgovskih mest av-strijskih ima najkrajšo pot na Re ko. Ktera avstrijska mesta pa imajo Benetke za seboj? - . ^ 'M Ako se dovrší belaško-ljubljanska železnica in železnica v Zemún itd., je potem tudi najkrajši pot iz Londona in Pariza v Carigrad. Al o vsem tem je bilo že mnogo govorjeno in pisano ; ne bomo tedaj nosili vode v Savo. Naš namen je bil le, zdaj, ko se železnica belaško-ljubljanska zopet iz mrtvila izbuja, še enkrat povdariti važnost jadranskega in črnega morja za avstrijsko kupčijo in pomembo primorja reškega. Če tudi dobro poznamo pregovor, da „mu gosle stolčejo, kdor resnico gode", se vendar ne bojimo pregovora tega, ker mislimo, da ne mečemo boba v stěno, dokler je še čas, dramiti svet in vlado, da vidi, kaj je pravo in dobro ! Podučite stvari. Z živejšim narodnim življenjem se živejŠe goji in izobrazuje tudi národno slovansko petje. Radostno opazuje vsak rodoljub, kako se množijo društva, v kterih se prepeva slovenski, in kako si prizadevajo pevci, da napredujejo. Gotovo je tedaj zanimivo in koristno , ako se izvé kaj več o slovanském petji in v obče o slovanski muziki. Ta misel ine je spodbodla, da pojavim Slovencem, kako je godbeni odsek „umělecke besede" v Pragi rešil vprašanje: „je li slovanski ton*) izključno trd (dur) ali mehek (moli)? Pritrdil je godbeni odsek temu, kar je razlagal o tem slavnoznani umetnik gosp. Zvonar, in se glasi na kratko tako: Slovanski ton ni ne izključno trd, ne izključno mehek ton. Mehki ton dopolnuje trdega; trdi ton bi pa brez mehkega ne bil popolen. Iz národnih napevov vseh narodov se more posneti, da se obá tona uzajemno spletata, bodi si v enem in istem napevu, ali v raznih napevih. V prvi priliki pre-hajajo napevi v trdem tonu v mehkega, ali pa napevi mehkega prehajajo v trdi ton; v drugi priliki izvija se ves napev ali v mehkem ali v trdem tonu. Da v ne-kterem napevu nadvladuje trdi ton, v nekterem mehki, je morebiti le zgoij naključba; sicer je stvar naravna, da tam, kjer sta dva skladatelja, po okolnostih nadvladuje za nekoliko časa zdaj ta zdaj uni. Vecidel imajo napevi kterega koli naroda enega samega skladatelja; po naravi njegovi je tedaj razlicen plod njegovih misli (duhá). Ako so misli njegove krotke, nježne, tožne, je pesem njegova najbrže v mehkem tonu; ako je pa duhá živahnega, veselega, brž ko ne da pesem poje v trdem tonu. Pesem, ktero si izmisli narodu priljubljen pevec, lahko pride med narod. Po takem se lahko primeri, da o kakem času se rodi več napevov v trdem, o drugem pa vec v mehkem tonu. Vzrok temu so zopet ali zgolj naključba ali pa posebne razmere časov. Ako napravi kdo pesem v mehkem tonu in se ta pesem priljubi narodu, lahko je potem, da se navadijo ljudjé za nekoliko časa mehkega tona. Ako so časi žalostni, je tedaj mogoče, da pevec in po njem ljudstvo izrazuje čutila potrtih svojih prs v mehkem tonu. Za to in uno najdemo prilik pri českem narodu (v muzikalnih zadevah staroslavném). Z vpeljavo rimskega korala, kterega so se bili poprijeli Cehi zeló zgodaj, navadili so se onega mičnega zibanja med trdim in mehkim tonom , kar je posebnost nekterih cerkvenih skladeb; tako so pa tudi v časih preganjanja tolažili potrtega svojega duhá vecidel v mehkem tonu. Gledé na naravo slovenskega duhá, ki rad pre-mišljuje letaje v neznane višine, toda tudi rad vživa s polnimi požéri radost in slast življenja, pa nad ideali ne pozablja materijaluosti, — se ne more reči, da bi le edini, mehki ton njemu bil lasten. Po vsem tem se more to-le reči: Slovanski ton je namešan (zdaj trd, zdaj mehek); kajti le v taki zvezi obeh tonov se more slovanski duh popolnoma izrazovati. Da bi Slovan peval zmiraj le v trdem tonu, zato je preveč gibljivega značaja in preveč občutljiv za vnanje vtiske; brž mu seže do živega vse grenko, kar mu kali veselje; ker je mehkega srca, si dá radost kmali kaliti, pa je tudi premalo filozof, da bi ga ne brigalo, kar mu je zoprno. Da bi pa neprenehoma popeval le v mehkem tonu, a to tudi ne; kajti toliko trdne, možke narave je pa vendar, da ga ne potêre vsaka žal; tudi ima lahkomisel-nosti toliko, da se zopet iz nadlog izviti upa, nadjaje se, da mu Bog pomore. Vse to mu ne pripušča, da bi dolgo pobešal glavo , — brž se mu duh zvedri in — zápoje v veselem tonu. *j Da kakega neskušenega in neveđenega slovenskega jezikotrebca (purista) ne prestraši beseda ton, čes, da je germanizem, mu rečemo v tolažbo, da ton v muzičnem pomenu rabijo vsa slovanska narečja, ker ni nemškega, ampak je grskega izvira od rovog (Spannung) , od kterega si ga je tudi Nemec izposodil. T IS H El I l^P^ I I I I 232 Čehom pa je Bog vrh tega dal še nekoliko humora, temuč vsega Štajarja. kteri jim pripušča > da y pa jih tudi nekoliko varuje gledujejo homatije svetá skozi in tudi Krij v sebi veliko lepih vasi PriJ očála zmiraj v mehkem tonu f da trg Žavski, čegar pošteni prebivavc t se ne prepevajo vsem nskem svetu slaj kot. pravi narodni Potrebno se nam je zdelo, omeniti vse to, da se vine. Odkar železnica možaki. Rajsko lego ima tudi mesto Celje, tikoma Sa t ft po enem tonu" y y r mimo in ne sodi pesem slovanska skladateljev slovanskih, tedaj tudi slovenskih pesem zapeljuje kriva misel, edini mehki ton. y da ne ' • ^»«Wi «JUIV^UIV «• Ui Ui u/ UL11LUU Celja ^ DC je LUC3 tU prerodilo in pomladilo. Ne bom pripovedoval o novih se je mesto ulicah ,,na grabn (( } da značaj slovanské muzike proti Maksimilijanu in sv. Duhu proti kolodvoru itd., kterih poslopja so tako lična, se meriti morejo s poslopji velikih mest. Peljem te prek kapucinskega mosta na desni breg Savi f da Jugoslavensko slovstvo. bistra kakor ktera bister Slovenec. Pred nekterimi leti * Matica dalmatinska dalmatinsk odboroví seji Matice kterih prebi tu nisi nahajal druzega, kot gosto grmovje in pa mlake so se je na predlog dr. Klaića sklenilo , da « in polet } v eno mer glali popusti izdajanje „Kačićevih ugodnih razgovorov potnika topili v melanholične misli. Al zdaj drugace. Pridna slovenska roka je grmovje in po-"e vse strebila namesti tega bode izdala čitanko ali zbirko životopisov, močirje posušila in nekdaj pust in otožen kraj spreme-podučnih člankov itd. za ljudstvo. Ob enem je bil iz- nila v prekrasno livado , ktero lepšajo rodovitne njive, volj odbor, kteri sestavi program za to knjigo Pred sednik je naznanil, da je gosp. Štefan Ljubiša přestavil pisai eden senožeti y prijazni ti in za vozove, za pesce eden >> Gorski vienac" pokojnega črnogorskega vladika na kako se na svetu zdaj vse obrača Glej lep drevoreda dragi radovedež 9 hrvaški pravopis in mu dodal zgodovinski komentar in tolmačenje besed, ter ga ponudil Matici da ga svojim stroškom. Odbor je odlocil, da stori to bode mogel. y izdá ako se taj pa sem vendar m Po zdihoval. PriJ zalo pi mesto s svoj rajsko kol ljsko y polnoma, da bi tvoji prebivavc se zavedili, da so sinovi matere Slave zakaj se ne zdramiš po od prvega do zadnjega, kte so dolžni * Polygloti Parômiophraseologie oder Wôrterbuch čast in ljubav presrčno da je protinarav da der deutschen, italienischen (friaulischen und franzôsischen, lateinischen neben einander qestellten Sprichwôrt sš r r v« Iv. v wv.v vmww x 11 AJ y j iLs ua j v^ uuuai a v ai; , ua ou ,, slovenischen, nekteri izmed njih tako nespodobno uklanjajo nemškuti, griechischen paraleli kakor praočetje njih v starodavnih Časih poganskim und w ôr tlich Re dens art prie h- Rimljanom, česar priča so še napisi na tukajšnjih rim y sammi den bezuglichen skih kamnih. — Iz teh mojih sanjarij izbudila me alphabetischen Verzeichnissen zur schnellen Auffindung varica z mestnega ka y mi derselben Ein Band. Verfasst Josef Vuk. Zum odriniti proti beli Ljublj oznanovaj po železnici. y ču- je čas Se nekaj allgemeinen Gebrauche und zum schatzbarsten Geschenke Ti pa moram povedati za vodilo , ako se kdaj primeri. fur die studierende Jugend slovník osnovan, podamo bravcem gled y kako bode ta da potuj skozi tole Slovenski je boljši kakor tuj nido par bello crede. beau : Svoja hišica, svoja volj svojim za pokušnjo listnice seboj vzeti! Gostivnice v Celi Ne zabi prav polne denarne svoj dom y saj kar kusil, niso hvale vredne. Poiskal sem si bil od zlatega korca oboje.) (boli eno oko y svoje, Talijanski: Ad ogni uccello suo casa propria val dííl che non si niso pivnico sem Qaj žalibože ! okanil sem se bil. Ceravno postrežba nikakor ni izvrstna, je dragina blizo taka, Sram me Francozki ya rien tel chaq oiseau son est Anglezki: East, West, qu d chez kakoršna se pripoveduje o Mehiki vedati, koliko sem za posteljo z nesnažnimi prti in za po SOI. at home is best y home, be it never so homely and abroad home is Nems ki : L k p o t u j si S i in prazno kavo plaçai. Primaruha! kadar v v Celje, uč ůaui ovciiiu rvii^avucv UUlUđi ^ mul Ui brom bolj srečen mimo mene s papirnatim de ne zabi svetlih križavcev domá: morda Eigener Herd ist Goldes werth y sein Nest y Ost, West, zu Haus ist best; Friauls k i jedem Vogel gefállt narjem. Morebiti Heimat mein , was kann lieber sein? bolj da sta „Engelwirth i ali ,,Oehsenwirth" teh nisem skusil; imeni ste me strašili si sta Pravili so mi sicer • \ miej in nio, che a chiasa so y a ogni uciel so nid da so celjske gostivnice večidel prazne, ker železnica tira popotnike brez postanka hitro i gi par biel propria domus omnium optima Latinski: Domus amica, domus optima; naprej , in da to je krivo , da gostivnice tako pešajo nullus locus est do- Verjamem y mestica sede jucundior est luculentior. — Grski da bi krčmarje morala za to zgubo od patriae fumus alieno igne škodovati peščica popotnikov, ki tukaj Id i a C kov knj sorta Tzavtœv ccomttov. se bo odločila po Številu naročni- pravo da Celi staj y to ni se saj po moji skušnji pač lahko reče čim več se jih nabere , tem cenejš bo Naj ne smeš „delati rajtenga brez birta 9 se zasoli ! Lukamatij Je n ti jo se piska! in hajd proti beli XV U V ^ \J i 1X1 V VjVJ ij \J I L LJL UU U VI U y VVÍ U4 W li UJ Ut* UV» Aiwj w * v tíiAUVIX • VlrtV» lil J ww^iouui i-il UUj KJL tedaj vsi , kterim utegnejo prislovice v mnozih jezicih Ljubljani. Kako je tukaj, Ti^povem drugi^pot dobro služiti, kmali oglasijo pri izdatelju g. Stefa Vuku, duhovniku v Gorici.*) Solski učeniki in vodji morejo mnogo pripomoči k obilnému naročilu, ktero že- M. Stantetov-Sentvišk limo marljivemu gosp. pisatelj Narodni običaji. Ozir po Jugoslavenskom. Dragi radovedež! Od Kolpe Žalovanje bčel. Kdor po svetu gré, marsikaj izvé. Popotnik, ki je obhodil severne kraje na Francozkem in je přišel v Normandijo, popisuje sledečo dogodbo, na ktero je zadel medpotoma. Dobro vode S je svetu krasna pa plodna doli y od Nekega dné pripoveduje popotnik sem přišel wuo ua v i ii c j ki jo i »ziuvujujc; ^oaviuo&a novana. Po vsej pravici se savinsko polj azdvojuje ka dolina skega Stajarja imenuje y >raj m îme- slo- v vas blizo mesta Condé-sur-Noireau. Dolgega hodá vès po požirku hladne pijace, zato kar na- truden, koprnim y da ne samo skega ; Častitega gosp. M. P. prosimo, đa ni ko v. • V zapiae vrsto naroč Vred. ravnost grem v prvo hišo, da prosim kozarec vode. Al stopivši na dvorišče blizo vrta , zagledam vso družino potopljeno v veliko žalost. Posebno čudno pa se mi je zdélo to, da je hišna dékla v crni obleki bčelne pa- 233 njove (korbe) s crnim prtom pokrivala , med tem pa nekaj žlabudrala, česar nisem razumel. Hišna gospo-dinja, žalosti posebno potrta, je s posebno pazljivostjo gledala na to, kar je dékla dělala. Da ne bi motil žalostné družine, zapustim dvorišče in grém v sosedovo hišo, kjer mi stara babica na prošnjo mojo prinese kozarec mleka, pa mi prijazno še ponudi sira, strdí in kruha. Ko se gostujem pri dobrovoljni ženici, jo vprašam, naj mi pové, kaj da pomenijo Črno ogrnjeni panjovi v sosedovi hiši? Pové mi na to, da preteklo noč je umri ondi hišni gospodar, in zato je bii zadnji čas, da so se spomnili bčél. Ker smrti gospodarjeve nisem v nikakoršno zvezo z bčelami spraviti mogel, prašam ženico dalje, kaj to pomeni. Zeló se je čudila, da tega ne vém, ter me vpraša: ali pri nas ne mrjó bčele, ako se v znamenje žalosti ne ogrnejo s crnim prtom, kadar kdo umrje v gospodarjevi hiši? Pri nas nikjer ni te navade, ji odgovorim. Al žena noČe verjeti, marveč v enomer svojo trdi, da bčele umrjó, ako se ne udeležijo hišne žalosti. Ce tudi je taka misel le vraža, vendar ni brez lepega poména in ima res nekaj ganljivega v sebi. Kmet normandski živi posebno od bčeloreje; ta toliko mu koristna živalica se mu pa zdi zeló občutljiva in bistroumna , ker tako umetno delà satovje in se tako umno vede pod gospodinstvom matice svoje. Zato normandski kmet med svojo družino šteje bčelice, Češ , da se one veselijo ali žalujejo , kadar se v hiši gospodarjevi pri-peti kaj veselega ali žalostnega. V Pragi 8. julija. -J- Novo ministerstvo — založne — obrtnijske družbe — gledišče — Šafaříkovi spisi.) (Kon.) Ker že o društvih govorim, naj omenim še novih rokodelskih družeb. Z obrtnijsko svobodo nastala je konkurencija, pa tudi mnogo revščine pri obrtnikih, posebno pri rokodelcih. Vsakdo je hotel na svoje začeti, če tudi ni nic imel. Tak rokodelec ni mogel tekmati z bolj premožnimi, in kmali je ob nic přišel. Al človeški um najde ti pomoci. Ni še dve leti, kar je več krojačev praških stopilo skupaj v društvo. Vsaki je dal po 150 gold, in imeli so lepo glavnico, s ktero se je moglo že kaj začeti. Napravili so si skupno delavnico; razdelili so si delo; nakupili so si v fabrikah dobrega blaga; in ako jim je naročenega delà zmanj-kalo , delali so sproti obleko, ki so jo v svoji štacuni prodajali. Kmali so vidili, kako koristna je ta naprava, in treba je bilo še druge štacune. Za malo časa posne-mali so ta izgled drugi krojači, mizarji in mnogo inih rokodelcev; tako, da imamo zdaj vse polno zalog iz-delkov takih društev. Ravno zdaj pa napravljajo tudi manjši tiskarji tako družbo in veliko skupno tiskar-nico, ki bo na dve plati koristila, namreč tiskarjem samim, in narodni literaturi, ki bo dobila s tem dobrega založnika. — Zdaj pa še nekaj o českem gledišču. Ta mladi narodni zavod je ravno zdaj v veliki krizi. „Novice" so že večkrat povedale o napredku češke opere in o slavném tenoristu Vecku. Dasi je začasno Česko gledišče mnogo manji nego nemško, neslo je vendar lanskega leta ravnatelju 15.000 gld. čistega dobička , nemško pa svojemu okoli 30.000 gold, zgube. Kar je novega v Parizu na svitlo prišlo, viděli smo mnogo pred na českem gledišču kakor na nemškem. Zdaj pa so se pripravljali, da spravijo na oder novo ' Majerbeer-ovo opero „Afrikanko", ki jo je ravnatelj českega gledišča za 6000 gld. kupil. Kar se spreta česki ravnatelj in gosp. Vecko. To priliko vpotrebi ravnatelj nemškega gledišča, ter ponudi slavnému tenoristu večo plačo. Česki ravnatelj si je svest, da ne dobí precej enacega tenorista, in kakor dober trgovec naredi z nem-škim ravnateljem sramotno pogodbo. Ponudi mu celo Česko opero, on pa je mislil davati samo igrokaze, vendar v žep vtikati celih 10.000 gld. deželne podpore. Al to pot mu je spodletelo. Deželni odbor se je temu po posebnem prizadevanji dr. Riegerja uperl, ter vzel Liegertu ravnateljstvo českega gledišča. Kakor slišimo, bo česka Thalia kmali dobila bolj vrednega oskrbnika. — Ravno je přišel na svitlo 29. in poslednji zvezek Šafařikovih sebranih spisov. Tudi „Geschichte der siidslavischen Literatur" je z drugim snopičem 3. zvezka končana. Dobijo se zdaj vsi spisi za vse Slovane pre-zgodaj umrlega spisatelja. Naj njegova delà, za vse Slovane enako važna, tudi pri Slovencih najdejo obilno čitateljev. Z Bogom! Iz Gorice 9. julija. (Zemljepisna začetnica. Želja do Matice. „C/mni Gospodar.a) Jesenkova „Zemljepisna začetnica za gimnazije in realke" je zagledala te dni beli dan pri nas. Presojaj to knjigo, od ktere koli straní, přiznal bodeš , da je s prav znanstveno natanj-čnostjo spisana , in tudi v terminologičnem obziru, čeravno nam Cigaletov slovár mnogo dobrega na roko daje , se je težka naloga slavno dovršila in marsikaka naravna overa srečno premagala. Primerjaj ktero si bodi talijansko zemljepisno knjigo, ne bodeš lagal, ako rečeš, naj se skrije pred našo „začetnico", kar le, na priliko, terminologijo zadevlje. Talijanske take knjige so večidel prestavljene z ono vsemu svetu znano talijansko lahkoto, ki ne pozná nobenega truda na svetu. Razunvgosp. pisatelju gré pa za to lepo delo tudi gosp. prof. Solarju velika hvala, da je knjigo likati poma-gal z dostojno in primerno besedo. Nekteri tuji, posebno grški in latinski izrazi so potrebni klej , brez kterega bi se znanstveni ali kteri si bodi govor le prášil in razletaval kakor pleve in suho pezdirje. „Zemljepisna začetnica" ni suh imenik zemljepisnih imen; ona je zanimiva knjiga, ki obsega na 104 stranéh mnogo lepe in koristne tvarine ne samo za dijaka v šoli, temuč tudi za vsacega omikanega Slovenca, ki želi marsikaj že pozabljenega zopet prerahljati in mnogo novega čitati v cistern in gladko tekočem jeziku. Torej zopet trd kamenček v prači ponižnega Davida proti laškemu Goljatu, ki nas z raznoterim orožjem strahuje. S tacimi deli naj se usta protivnikov mašé, ki v eno mer blebe-tajo, da nimamo šolskih knjig, čeravno vemo, da protivnika in posebno Laha je težko z besedo prepričati, da ima Slovenec res še kaj soli v glavi. Taka gnjusna trma je podobna nekdanjim Hunom , o kterih pravijo, da so se celó po smrti kot duhovi borili z netelesnimi sovražniki po zraku. — Priporočamo tedaj „začetnico" vsem našim ucenostnikom, da jej pot odprejo, kodar je treba. — Naj se pri tej priliki obrnem tudi k slovenski Matici. Ali bi ne hotla naša književna mati tudi šolske knjige zakladati? Zraven bukev za prosto ljudstvo nam je pred vsem tudi šolskih knjig jako treba, in res ne iščejo naši zoperniki dlake v jajcu nikjer tako doslednje , kakor ravno pri šolskih knjigah: „Imate li šolskih bukev? kje so? imenujte nam jih!" — to so navadna vprašanja. Matica bi pa zakladanje šolskih knjig tem lože prevzela, ker društvo sv. Mohora v Celovcu skrbi za ljudske knjige in jo je za to skrbeti tudi vprihodnje trdna volja. — H koncu še nekaj o „Umném Gospodarji" in o prijaznosti todišnjih Lahov do njega. „Umni Gospodar" pod vrlim vredništvom g. A. Marušica si je pridobil ono spoštovanje, ktero zasluži. Al menda ravno zato je pozornost nekterih ljubeznjivih gospodov na-se obrnil. Ker se je pa jel od dne do dne bolj zavedati, postal jim je na-zadnje hud trn v peti, in — fuimus Troes! — „Umní 234 Gospodar" nima več miru pred njimi. Vrednik njegov odbija srčno vse nevredne napade teh čudnih liberaleev, ki leté kakor sršeni na-nj , da bi ga opikali do konca. Tudi v poslednji seji družbinega odbora so se toconosni oblaki zbirali nad glavo njegovo , pa tudi tukaj se je vrednik držal ,,ben tetragono ai colpi"; al za prihodnje se jim bode těžko ubránil pri vsej svoji možatosti, ker pod „laško kontrolo" izdajani list slovenski mora nazaduje vendar opešati. Zakaj neki bi ,,U. G." svo-bodneje dihati ne smel? zakaj ga tako psujejo? Talijanski njegov vrstnik sme celó humoristiko gojiti (to trpé v čisto kmetijskem listu!), slovenski list pa ne bi smel reči kaj druzega kakor o murvovem perji, krom-pirjevi gnjilini itd., kakor da bi kmet ničesa druzega vedeti ne potřeboval. To dosti priča, kaj da hočejo „laški kontrolorji." Jaz na mestu vrednikovem bi še za časa „Um. Gosp." kmetijski družbi odtegnil, in na samostalne noge postavil, se vé, da s potrebnimi pre-membami. Res stokrát bolje je v roboto hoditi, kakor pa odvisnemu biti od nekterih milostljivih gospodov. Saj nima ,,U. G." toliko prejemnikov zato , ker ga družba na svitlo daje, ampak zato, ker se je našim Slovencem priljubil. Ce mora pa zraven sebe še pomagati, da redi svojega laškega vrstnika, ne storí prav, ako si ne po-išče lastnega stanovališča, in si tako toliko vec opo-more. Toliko, ljube „Novice!" za zdaj, o priložnosti pa nekaj o naši čitavnici. Z Bogom! Od kranjsko-priinorske meje 12. julija. Treba, da nekoliko popravim dopis iz Brezovice na Primor- skem v 22. in 27. listu „Novic". Brezovčane je že od nekdaj veselilo lepo domače petje, tedaj so tudi ondi že od nekdaj dobri pevci bili. Ne more res po takem biti, da bi bili prebivavci brezovški do letošnje spomladi po-pevali le tuje pesmi in si s tujimi rečmi vedrili grenke ure. Že Dolinarjeve pesmi z napevi vred so jim bile od nekdaj dobro znane in so jih tudi vedno radi pre- pevali. Leta 1856 dobili so Brezovčanje marljivega učitelja gosp. Ivana Cetelj-na. Marljivo je dělal leto in dan na šolskem polji za omiko vsestransko ovih prebi-vavcev; tudi domaćega petja ni pozabil ; vpeljal je ondi Riharjeve pesmi. Tako so dopadle ljudém, da je mlado in staro skupaj vrelo in se peti učilo; med njimi je bil g. baron Marenci eden najbolj vnetih pevcev, ki je tudi večkrat k učitelju dohajal se novih napevov učit. V cerkvi bi bilo vse rado na koru pri učitelju, da bi mu bilo peti pomagalo; prav skušali so se, kdo bo v tej zadevi druge prekosil. Marljivi g. Cetelj je ravno s tem tako močno srca ljudi na-se navezal, da so ga obče spoštovali, in žalosti vsi potrti bili, ko jih je čez leto in dan zapustil, v Dole pod Ljubljano prestavljen. Prečudno bi bilo, ako bi se bilo tako hitro pozgubilo, kar je marljivi Cetelj pri ondašnjih faranih tako temeljito osnoval , in da bi bilo zopet še le iz novega treba veselje za slovensko reč buditi in národnost in domovinsko zavest iz groba klicati. Celó tamošnji g. dekan so se pri očitnem izpraševanji čudili, kako da je bilo marlji-vemu učitelju v tako kratkem času mogoče , toliko le-pega slovenskega petja med one prebivavce vpeljati. In Cetelj je še vedno nevtrudljiv delavec na šolskem polji in zvest svojemu pokliču. Tedaj čast, komur čast gré! Pa brez zamere. Iz Senožec 12. julija. M. — Ker je uima bila huda in je srenj žitne, cvetičine in travině korenine neusmiljeno trgal, tako, kakor trže gladni volk na pianem ubogo ovco, se je že marsikteremu dozdevalo, da bo malo ozimine in sená. Ko je pa mesec april do konca in mesec maj večidel suh bil, je bilo žalibog! gotovo, da rž (zunaj predkvatrni teden sejane) bo vrnila le seme in še to pičlo; pšenica (ktere se pa tukaj zaradi pomanjkanja njiv celó malo seje), je sicer gostejša, pa ne kaj preveč obečljiva ; sená ne bo še polovice od lani ne. Zmladletina kazala je precej lepo, d.a je le ne bi bila toča 28. maja oklestila; dobro hoteći dež in prikladna moča preteklega meseca jej je zopet nekoliko na noge pomagala. Zdaj pa šepetá tiho sicer, pa resno, vročina zemlji na uhó: ven, ven s teboj amonijak, vsi gnojni in vsi v zrak puhteči deli ali v rastlinje ali v zrak! — Létina, ktera nam tukaj malo prida obeča, kaže se slabeja še po vsem zgornjem in doljnem Krasu, Friaulu, tržaški okolici, sprednji Istri, v Cičih in Brkanih, izvzemši vinsko trto, ktera je lepo polna, in rž, ktera ni tako zeló pomrla. Z Bogom! Novouiesto 12. julija. (.Pravično plačilo grozovi-tega hudodelstva.) Danes so obešli pri nas tri na enkrat. Dve ženski ste namreč na sv. Matija dan lan-skega leta ubili kmeta Franceta Lokarja , ki ju je sam sin njegov Anton Lok ar najel, da mu ubijete očeta! Ubili ste ga s 3 funte in 13 lotov těžko sekiro* v njegovem hramu v Novi Gori ponoči, ko je spal. Obe lajdri: Mica Grafutova, 37 let stara, iz Cužne vaší mo-kronoškega okraja domá, in pa Urša Staretova, 39 let stara, na Strmcu tudi mokronoškega okraja domá, ste stanovali v Antonovem mlinu , una mu je bila dekla in priležulja, ki je imela že 4 otroke, ta pa je bila go-stinja. Sodnija novomeška popisuje umor tako: Že leto pred sta sklenila Mica in gospodar njeni Anton očeta ob življenje spraviti, deloma zavoljo nekih razporov, deloma, ker sta se bala, da bi morala zopet zapustiti malen, kterega je oče kupil Antonu. Urši je obij ubil 100 gold., svoji dekli pa nograd in hram. Sklenjeno je bilo , 29. februarja 1864 zmenjeni naklep izpeljatu Ko so bili ta dan skupaj, jima je Anton pred odhodom še naročil, naj očeta s sekiro ubijete, aka bi ga ne uteg-nile z ruto ali z rokami zadušiti; naznamoval jima je, kje je spravljena sekira, in pripravil jima dva klinca, da bi ž njim po dovršenem umoru vrata zapahnili, zraven pa obljubi!, da jima hoče mesa skuhati, kadar priđete nazaj. Ko priđete v hram očetov, je djala Mica, da ste prišli iskat sina njegovega Antona, kterega vès dan ni domu. Oče ju povabi, da bi zavolj slabega vremena prenoćili pri njem in ju s krompirjem in vinom gosti. Ob 10. uri zvečer gredó počivat. Cez eno uro, ko je oče že trdno zaspal, vstanete obé. Urša poprime sekiro, ktero ji Mica podá in ž njo močno vdari spijo-čega očeta v zatilnik. Potem prime tudi Mica sekiro in ga vdari ž njo dvakrat po glavi. Ko se potem oče ni več ganil, umorjenemu žepe preiskavate in iz njih 62 kr. vzamete, putrih z dvema bokaloma napolnite in si prilastite še svinine v neki ćuli. Ko ste od znotraj vrata zapahnili, ste skozi okno šli iz hiše. Mica se pa še enkrat vrne in vzame 5 gold, srebrnine. Morivki ste obstáli umor. Priče so še bolj razjasnile dogodbo* Dokazala je tudi povedba mnozih prie, da sta bila oče in sin že več let razprta deloma zastran užitka , izgo-vorjenega očetu pri izročitvi malna, deloma zastran nečiste zaveze z deklo Mico, in da sin vsled tega razpora očeta ni samo z besedami žalil, temveč da se ga je celá djansko lotil in mu večkrat pretil tako, da se je oče bal sam s sinom biti, da je zategadel razodel svoje skrbi o sinovém vedenju in da celó ni hotel od sina prine-senih jedí užiti, predno jih sin ni sam pokusil. 28* oktobra 1864 sta se pred sodnikom tako poravnala , da ima sin očetu o veliki noči 1864 ostali dolg živeža, to je, 67 gold. 78 kr. poplaćati, in mu mesto izgovorjenih naravnih pridelkov, 31 gold. 30 kr. na leto našteti. Po pričah se je izvedelo, da je malopridni sin še po druzih potih skušal svojega očeta iz poti spraviti. Po omenjenih lajdrah mu je hudobni naklep obveljal. Sodnija novomeška je vse tri obsodila na vislice; to je potrdila tudi viša in najviša sodnija. Ko jim je bila sodba na smrt 235 oklicana, se niste Mica in Urša kar nič zavzele, hudobni sin pa je vprašal: „kaj tudi mene bojo obešli, saj jez nisem nič storil !" Pa tudi izpovedati se ni hotel do zadnje ure. Na treh vozovih so jih danes zjutraj peljali na mesto krvave sodbe. Ljudstva radovednega se je zbralo nad 5000 glav. Hudodelke ste pogumno stopile h kolu; prvi je Urši rabelj življenje končal; druga je bila Mica, — obé pa je moral vès omamljen Lokar gledati, kako jima je rabeljnova roka vrat zavila, in potem je tudi on na vislicah prejel plačilo, da je dal očeta svojega umoriti. V 8 minutah je bilo vse končano. „Prav se jim je zgodilo!" — je bila zadnja beseda vseh pričujočih. Iz Ljubljane. Vposlednji seji mestnega odbora je bilo sklenjeno, da se dvema inženirjema, ki sta najbolji na črt za železni most, ki se ima namesti rev-nega „šustarskega mosta" čez Ljubljanico narediti, podeli po 200 gold, vsacemu. Gospod župan dr. Costa je pri tej priliki naznanil, da je Hofman, inženir iz Prage, obljubil poslati mestu nacrt svoje iznajdbe, ki je vsa drugačna pa potrjena že v dveh mestih. Tedaj dobimo vse, le — denarja še ni, za zares potrebni most. — Gosp. Schwarzů, posestniku rakovniškega grada, je bilo okoli 40 orolav mestnega Golovca prodano po 36 gld. 40 kr. oral. — Novi otroški bolnišnici je bilo za 2 leti darovano po 300 gold. — Zbornica kupčijsko-obrtnijska je v poslednji svoji seji sklenila med drugim tole: Proracún zborniških stroškov za leto 1866 naj pretrese odbor, za kterega je g. predsednik Samasa imenoval gospode V. C. Župana, Jož. Pleiweisa, Dreota, Horaka in Švent-narja. — Gosp. Horak je grajal lenobo nekterih odbornikov, ki nikoli ali malokterikrat dohajajo v seje; g. Pleiweis nas vetuje, naj se vselej očitno v časnikih imenuje, kdor pride v sejo, da volivci véjo, kdo spolnuje svojo dolžnost, kdo ne. — Po predlogu g. Střzelbovem je bilo sklenjeno, naj se ministerstvo naprosi, da se po vseh deželah vpelje en oj na vaga in sicer colna, ki je zdaj navadna pri colnih uradnijah, na železnici itd. Če ta vaga blagó po cesarskem funtu, ki ima 32 lotov, uni pa ga vaga po colnem funtu, ki ima 28 lotov, ni zmešnjav ne konca ne kraja. — Gospod Horak vpraša: kako je to, da čedalje več judov kramari po naši deželi? Dva Poljaka sta jih že převlekla letos 20; ako gré to tako naprej, bo v malo letih kupčija judovska na Kranjskem. Jud, razun sejma, nima pravice bivati na Kranjskem; to pravico si je leta 1515 dežela kupila od cesarja z dragim denarjem; nobena deželna postava ni še ovrgla te prepovedi; tedaj naj se naprosi c. k. deželna vlada, da ukaže c. k. policii, da — razun sejma — odpravi judovske barantače iz Ljubljane. Ko so še gospodje predsednik, Střzelba, Pleiweis, Rudholzer in Krašovec podpirali Horákov predlog, je bil enoglasno sprejet. Res bi bila nadloga velika kupčijstvu, ako se jud vgnjezdi v našo deželo. Zato že teta „Triesterca" zobé brusi nad Horákovem predlogu. — V nedeljo dopoldne je odbor domoljubnih mož, ki Čuti živo potrebo, da bi se po izgledu kakor za bolne kupčijske pomoćnike tudi za druge manj premožne ljudi, delavce itd. napravila družba, ki bi v to družbo vpisane podpirala v bolezni ali onemoglosti, napravil prvo skupščino na strelišču , kjer se je okoli 50 mestjanov zbralo, da so se posvetovali o pravilih (štatutah), predno se predložé si. vladi v potrjenje. Naprošen po ustanovnikih je dr. Bleiweis vodil obravnave zborove. Povabljeni so bili v to skupščino tudi mestni župan g. dr. Costa, g. F. Schmidt iz Šiške ki si že davno želi take družbe v Ljubljani), gospoda Horak in Sventnar, mestna odbornika. Vzajemno z g. Laknarjem, g. Legatom in g. Komarjem so razodevali temeljite na- svete, kako naj bi se osnovala pravila. Dobro se je dovršila razprava. Drugi pot govorimo bolj na drobno o tej družbi, ki je prevažna našemu mestu* — (Šolske stvari.) Tri učilnice ljubljanske so zavoljo mnozih popravil šolskega poslopja dovršile 15. dne t. m. svoje leto. Gimnazijalci so v streliščini dvorani, realci pa v mestni přejeli navadna šolska darila; unim jih je delil Njih eksc. c. k. dež. glavar baron Schloiss-nigg, tem pa c. k. dež. poglavarstva svetovavec vitez Bozicijo. Tu kakor tam je en govor bil slovensk; škoda, da izurjenemu pisatelju slovenskemu, ki je lep govor zložil, ni dana ravno tako izurjena beseda in da se pri gimnazijalcih ni tako odlikoval govor slovenski (in na to bi moralo ravnateljstvo paziti, da potem ni krivih sodeb) kakor pri realcih, kjer je učenec 5. razreda Miroslav Reinberger se ravno tako izvrstno obnašal s slovenskim govorom o lepoti, sreči in dolžnosti cveteče mladine , kakor z nemškim govorom o koristi realnih predmetov učenec 4. razreda Pavel Muhleisen. V nor-malki ni vec slovesne delitve daril. Po navadi ste gimnazija in realka izdali „Jahres-bericht", normalka pa svoj „Classification." Naj iz njih posnamemo važniše reči. Gimnazija je imela letos h koncu leta le 627 učencev, ko jih je iz začetka štela 738. Ker tolike razlike še ne pomnimo, kaj neki ji jej letos vzrok bilo ? Po národnosti je bilo Slovencev 578, Nemcev 48 , 4 Hrvatje in 3 Lahi. Učilo je 17 pravih učiteljev in 5 suplentov; koliko ur na teden je bilo odloceno vsacemu nauku, ni povedano; bere se pa, da je slovenščina imela 3 učitelje (gosp. Marna, Vávrů a in Melcerja). Med iz-rednimi nauki je g. A. Fleišman v botaniki imel največ učencev (96), najmanj pa g. Wretschko v kmetijstvu (7). Ustanove, ki so jim vživali učenci, znašajo 8170 gold. 83 kr. Lepa pripomoć! Vrh tega je pa še 53 učencev vživalo dobrote, ki jih jim deli Alojzijevišče. Učnine so plaćali učenci 547 gold. 55 kr. — Važen se nam zdi oklic, po kterem morajo učenci iz Gorenskega prihodnje leto v kranjski gimnazii ostati. Sicer je ta ukaz zoper „freizíigigkeit", vendar ima dobri namen, da kranjska gimnazija dobi polne šole. Al oštro se ne bo moglo ravnati po njem , ker marsikak Gorenec morebiti v Ljubljani živi pri svoji žlahti zastonj ali more štipendijo dobiti, ktere kranjska gimnazija še nima. O štipendijah je treba, da si. vlada resno pre-vdari to stvar, da se tudi kranjskim in novomeškim učencem naklonijo štipendije. Ko so ustanovljali nekdaj ustanovniki štipendije , bila je samo gimnazija ljubljanska; ustanovniki gotovo niso imeli toliko Ljubljane pred očmi kakor gimnazijo, ktera je zdaj v 3 mestih kranjskih. — V pisavi imen nahajamo v letošnjem letopisu precej velik napredek, zato se tudi nadjamo, da na-pačna neslednost, ktera tam pa tam še oči kolje, izgine popolnoma prihodnje leto. Tudi nekoliko krajinih slovenskih imen je našlo naravno pisavo; tako, na priliko, smo radostni brali „Sodrašica, Senožeče, Vodice, Gorice" in še nekaj druzih. Zakaj da pa vsi slovenski kraji niso našli te milosti, ne vemo, še manj pa, kako je to, da poleg „Sodrašica" nahajamo „Soderschiz", poleg „Senožeče" „Senosetseh" itd.? — Ko smo tako pregledali letopis gimnazijski, nam ostane še beseda o spisih, ktera sta mu dodana od prof. dr. Nejedli-a in prof. Melcerja. „Elementáre Ableitung der Budan-Hor-neťschen Auflosungsmethode hoherer Zahlengleichungen" se zove dr. Nejedlijev spis, kterega se ne lotimo , ker bi nam g. pisatelj lahko rekel : „ne sutor ultra crepi-dam." Al reči vendar moramo, da nam nikakor ni jasno, korná za berilo so v pohlevnem šolskem letopisu na-menjene take visoke stvari! To se že vse drugač raz-umljamo s gosp. Melcerjevim slovenskim spisom, ki - 23í* je spisal Matiju Čopu v spomin. Življenjepisna čr-tica je, ki jo je po lastnih besedah svojih hvaležni učenec položil na prezgodnji grob učitelju svojemu. In iz tega stališča presojamo tudi mi spis g. Melçerjev v jezikoslovnem oziru, mislé, da ga je že kot Copov učenec spisal, pa ga še le zdaj po preteklih več letih izročil letošnjemu šolskemu letopisu, in da slovenskega tiskovanja nevajena tiskarnica mu je s tolikimi pogreški pokazila článek njegov. In tako je zgodovinsk ta spis na dvojno stran. Realka naša, ktera je letos že imela 5 razredov, štela je konec leta 207 učencev, 35 več od lani. Lepo število! Učilo je 12 učiteljev; slovenščino sta učila gosp. Lésar v 3., 4. in 5. razredu, gosp. Peternel v 1. in 2. Po narodnosti našteva letopis Slovencev 126, Nemcev 83, 12 Lahov in 1 Hrvata. Mimo gimnazije je toliko število učencev nemškega rodů zavzetno ; ni li tudi takih učencev vmes, kterih stariši, kakor smo lani imeli tak izgled, dajo svojega fanta zapisati nemškega rodů, čeravno je oče Hrvat, mati pa Kranjica? V nedeljski obrtnijski šoli se je podučevalo v prostem risanji 123, v zemljemerskem 54, v zemljepisji 18 , v kemii 43, v fiziki 46, v računstvu 22 učencev; med njimi je bilo 21 rokodelskih pomočnikov. — V pisavi priimkov in krajinih imén nahajamo dosti več napak in nedosled- nosti kakor v letopisu gimnazijskem. Da se na bolje obrne! — Kar se tiče letošnjemu letopisu dodanega članka, „Paul PuzePs idiographia sive rerum memora-bilium monasterii Sitticensis descriptio", ki ga je spisal začasni učitelj gosp. Juri Kozina, moramo kar naravnost reči, da taka tvarina, deloma še celó latinski pisana, nikakor ni primerna realkinemu sporočilu. Komú, kdor ni ravno specialist „in rebus memora-bilibus monastericis", je mar za imenik minihov zati-čniških, kterega je 13 strani polnih! Ako se možaki, kteri imajo glavo za to, da bi se lotili povestnice naše domovine, ki je tako živo potrebujemo — in med te možake štejemo tudi marljivega gosp. Kozina — ukvar-jajo s takimi suhoparnimi rečmi, da spisujejo vse patre in fratre kakega samostana, za Božjo voljo! kdaj pri-demo do zgodovine? Ko bi bila Linhart in Vodnik tako ravnala, še le po sodnem dnevu bi bila mogla spisati to, kar sta nam pisala! Vemo sicer, da je veliko lože prepisovati in popisovati take starine, kakor s kritičnim peresom sestavljati dogodbe iz povestnice domače in tako gradivo nabirati za celo delo; al pomisli naj se, da klic po zgodovini deželni se v eno mer ponavlja, in da je dolžnost domoljubov, da opustijo jalova delà in se lotijo spisovanj , ktera imajo praktično vrednost za veliki namen. Po kakošnem „erro-rem loci" pa je Pučel se celó zašel v šolski letopis re alki ni, nam še nobeden ni mogel razjasniti. C. kr. norm alka je v 4 razredih štela 755 učencev, v nedeljski šoli 204, tedaj vseh skupaj 959. Toliko število res kaže potrebo, da bi imeli v Ljubljani še več ljudskih šol, ker težava je učiteljem toliko delo. — Kar se tiče pisave imén v tej klasifikacii, je, gledé na to, kako se pišejo sporocila št. jakobške šole in večidel vseh ljudskih Šol po deželi, letopisi gimnazije in realke in katalog naše škofije, s svojo skozi in skozi nemško pisavo zdaj res „unicum", ki ga nima para. Ves svet že vé, da se slovenska imena nikakor ne dajo prav izgovarjati po nemški pisavi; ker jih pa vendar gosp. učitelji ljubljanske normalke tako pišejo, bi radi skrivnost vedili: kterih pravil naj se držimo, ako hoćemo prav brati imeni ,,93ofd)ttfd)" in ,,®emfd)cir" in še veliko veliko druzih? Saj mi smo tako neumni, da ne vemo, kdaj se „fcfy" glasi kot ž, kdaj kot š. Prosimo tedaj ! , — V pondeljek so iz Zagreba došli talijanski operisti v našem gledišču končali svoje spevoigre. Ljubljančanje so bili ž njimi zadovoljni, pa gledišče bi bilo tudi v vročih večerih polnejše bilo , ako bi Lahi ne godli v eno mero le ene; le „l ebreo" (jud) je bil v Ljubljani nov. H koncu pa so ponovili še enkrat, kar so odpeli že večkrat, s to prečudno novico, da je gospodičina Pichlerjeva (Ljubljančanka) v laški operi popevala — nemški! — Po takem jih je Ljubljana gotovo še bolj potrdila o tem, kar o njih zastran Zagreb a „Naše gori listťí ves tužen pripoveduje, rekoč z „vsi udje talijanske opere, kteri ne umejo nemški, so rekli, da če ne poprej, se hočejo saj do tistihmal naučiti nemški, ko zopet pridejo v Zagreb." Pisatelj onega članka trdi, da je oštro to kritiko o Zagrebčanih „cul na vlastita uha." — V nedeljo popoldne se je 70 udov „južnega Sokola" podalo v Vevče. V gradu na Fužinah sta jih. prečastiti gosp. Terpinec z ljubeznjivo svojo gospó pre-prijazno sprijela in v hladném gaji pogostila. Po odpo-čitku so potovali v Vevče, kamor se je sešlo obilo udov čitavnice, ker izhod je bil oběma društvoma namenjen* Přivřelo je še drugih mestjanov in kmetov iz okolice k národni veselici pod milim nebom, in tako živahno je bilo gibanje do mraka, da se vsak jako zadovoljen spo-minja lepega dneva. — Prvo vipavsko grozdje smo dobili v Ljublj ano že 15. dne t. m. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Velika suša je nastala tudi na političinem polji ; nie se ne godi. Tudi novo ministerstvo še ni oklicano; Grof Belkredi bode gotovo minister notranjih oprav» gotovo je neki tudi, da pl. Kom ers, zdaj predsednik deželne nadsodnije v Krakovem, bo minister pravosodja^ za policijskega ministra imenujejo grofa Merkandina^ predsednika najvišega c. kr. računstva, za financinega ministra kneza Jablonskega, predsednika galičijske železnice, in pa barona Ho ka, — grofa L ariš a za ministra kupčijskega. Narodnim pravicam — tako se sliši — je Belkredi pošten zagovornik; o pl. Komers-u pravi „Presse", da je izvrstna glava in energične volje^ pa da ga srce veže na „gemássigte slavische Tenden-zen", — Merkandin je zmeren slednik katoliške stranke. Po takem se je nadjati dobrih ministrov, in mogoče je, kakor se pripoveduje, da namesti tako imeno-vanega „ožjega" državnega zbora dobijo deželni zbori večo oblast. Ali pa bojo ti ministri ali ne, se bo neki izvedilo kmali. — Že grejo vojaki iz Italije in Dalmacije domů, ki so po cesarjevem povelji odpust dobili; pravijo, da se jih odpustí 12.000, ker vsaka kompanija bode štela le 54 prostakov. — Tudi dunajski „unter-richtsrath" že umira. — Na Reki so pri volitvah za hrvaški zbor zmôgli Lahi, ki nečejo biti Hrvatje, ampak v posredni zavezi z Ogri. „Eviva" so kričali pred vo-litvijo, da so se jim grla sušila, „eviva" zopet po volitvi , ko so bili po predlogu Sgardelliovem „trije pravi Rečani" izvoljeni. Po takem bojo viharne seje v Zagrebu. — Pruska vlada je zopet hudo napela strune proti avstrijski zavoljo nepokoj a, ki ga v Slezvik-Hol-štanju delajo privrženci vojvoda Augustenburškega, ki ga Avstrija pod svojim krilom ima. Kursi na Dunaji 1$. julija. 5 % metaliki 70 fl. 10 kr. Ažijo srebra 107 fl. 25 kr. Narodno posojilo 75 fl. 45 kr. Cekini 5 fl. 26 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janex Bleiweis. — TVskar in založnik: Jožef Blainifc v Ljubljani.