SLOVENSKI GOSPODA
Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32 —, polletno din 16'—, četrtletno din 9 —, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK N ZABAVO 2 MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-18
Cene inseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500 —, 1 » stran) din 250—, '.«• strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 —
0D 20 lelfslci italftansfcega fašizma
V proslavo 20 letnice italijanskega fašizma je padla 25. marca tudi dveletnica, odkar je bila podpisana jugoslovansko-italijanska prijateljska zveza v Beogradu. Za dveletnico sporazuma sta si uradno ča-stitala naš zunanji minister dr. Cincar-Markovič in italijanski grof Ciano, ki je bil sam pri sklepanju te zveze. Naš zunanji minister je priredil v proslavo dvelet-nice v Beogradu slovesno kosilo, katerega so se udeležili med drugimi: predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, italijanski poslanik na našem dvoru Indelli, predsednik senata dr. Anton Korošec, vojni minister Nedič in razne druge pomembne osebnosti. Ob tej priliki je bilo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu več kulturnih prireditev s sodelovanjem italijanskih umetnikov. Ta dogodek so slavile s posebnimi oddajami naše in italijanske radio postaje. — Proslave za 20 letnico ustanovitve fašističnih bojnih oddelkov, katerih so se udeleževali zadnje dni stotisoči fašistov iz vse Italije, so dosegle 26. marca svoj vi-
S^nCfia ofenziva v Španci
Kakor smo že javili, je postala nova vlada gospodar položaja v Madridu, medtem ko sc se komunisti in anarhisti, kar jih ni bilo v medsebojnih bojih pobitih, umaknili proti Valenciji. Toda položaj v Madridu je vsak dan slabši: primanjkuje živil in zdravstvenih pripomočkov, dočim je streliva dovolj na razpolago. Posledica tega pomanjkanja je, da umrje dnevno več stotin ljudi. Narodni odbor za obrambo Madrida je poslal h generalu Franku že večkrat svoje odposlance, da bi izpo-slovali mir, toda general Franco zahteva brezpogojno kapitulacijo Madrida, v kar pa odbor za obrambo ni pristal. Zaradi tega je začel general Franco v nedelio dopoldne z dolgo pričakovano ofenzivo na še nezasedeno ozemlje. Udaril pa ni na Ma-
šek z govorom, katerega je imel Mussoli-ni pred ogromno množico v novem marmornatem stadionu v Rimu. Za Mussoli-nijev govor je vladalo največje zanimanje po vsem svetu, ker je Mussolini v nedeljo povedal, kakšne so italijanske zahteve do Francije. Italijr hoče, da se začneta "'talijanska in francoska vlada razgo-varjati o: Tunisu (v severni Afriki), Dži-butiju (francosko pristanišče v francoski Somaliji in pride v poštev glede italijanske Abesinije) in o Sueškem prekopu, katerega se poslužujejo Italijani radi zveze z Abesinijo. Ako bi Francija odbila razpravo o teh vprašanjih, ne bo imela vzroka za pritožbo, ako jarek, ki zdaj teče med obema državama, postane tako globok, da bo treba mnogo naporov, da se ta jarek zasuje, v kolikor bo to sploh mogoče. — Ob priliki nedeljske proslave italijanskega fašizma je častital Mussoliniju brzojavno Hitler in je prejel tudi Mussolinijevo zahvalo. — Francoski listi so radi Mussolini jevega govora precej razburjeni.
drid, kakor so splošno pričakovali, ampal na Andaluzijo z glavnim mestom Cordobf V prvem naskoku so nacionalistične čet zajele nad 10.000 ujetnikov in zasedle nr 40 vasi. Na resen odpor niso nikjer naleteli. Madridski odbor se je takoj po radiu obrnil na generala Franca, da je pripravljen oddati Madrid brez boja. General Franco je prav tako po radiu odvrnil, da je sedaj prepozno za mirno predajo, ker se je ofenziva že začela. Izjavil pa je, d? naj čete, ki se nočejo bojevati in hočejo mirno zaključiti boj, razobesijo bele za stave v svojih postojankah. Kakor seda; izgleda, je to zad~ '\ ofenziva generala Franca in stojimo končno pred likvidacijo španskega bratomornega boja, ki je za hteval velikanske žrtve.
V pomlad!
Kmetic, le pojd orat,
ženka, se jat!
Pomlad je spet! Kako hitro se je leto obrnilo. Komaj je kmet pospravil s polja, komaj si je zemlja malo odpočila, pa že jo kliče Stvarnik, da jo blagoslovi za novo setev in novo žetev!
Koliko pomladi si že videl? Starejši več, mlajši manj. Toda vsi smo jih videli. Vsi smo vedeli, da bo prišla pomlad in vsi smo jo radi dočakali.
Pomlad nas kliče na delo! Kmečko delo spomladi je temeljna priprava za poletje in jesen. Kar boš sejal, to boš žel. Ni nam treba prigovarjati, da bi svoje pomladansko delo dobro opravili! Malo, zelo malo je zanemarjenih njiv, ki ne bodo obdelane. Letos naj nobena neobdelana ne ostane! Slovenija bi ne smela imeti niti enega kvadratnega metra neobdelane zemlje! Premalo zemlje imamo, premalo nam daje. Ne pridelamo Slovenci toliko, kolikor potrebujemo. In dobro, prečiščeno seme pojdite sejat! Na izbiro semen ne smemo pozabiti, to je glavno! Slabo seme rodi slab sad! Le dobro seme naj bo blagoslovljeno!
Ko gremo v pomlad, pa se spomnimo -udi tistih, ki gredo v življenja pomlad, opomnimo se pomladi našega naroda, pomnimo se naše mladine. Slovenska mečka mladina — čez deset, dvajset, tri-aeset let slovenski kmetje — čaka danes kakor naši. njiva spomladi, pripravljena, da jo naš slovenski oče z vso skrbnostjo razoij., da jo naša slovenska mati z vso ljubezrJjo obseje z dobrim semenom.
Ni dovolj, da obdelamo le naše njive in vinograde ter sadonosnike, še večjo nalogo imamo: vzgojiti našo mladino! Kar nič se ne prepirajmo! Precej je plevela, precej je slabega semena vsejanega! In bohotno se razrašča še naprej! Kdor misli, da mladini ni treba verske vzgoje in vzgoje narodne zavednost:, ta je podoben kmetu, ki bi ne hotel ne orati in ne sejati na njivi, le žel bi rad. Vzgoja mladine je naše pomladansko delo našemu slovenskemu narodu! Na to delo vabimo vas, očetje in matere! Vi hočete, da bo vaše ime slovelo, ko bo že vaše truplo strohnelo! Pa kako bo slovelo? Samo tedaj, če bost« mladino dobro vzgojili v zavedne, katoliške Slovence!
Vemo, da imate skrbi, pomagali bi vam radi. Pomaga vam Cerkev, pomagati vam mora tudi šola. Imamo pa še eno sredstvo, in to so naše mladinske organizacije: Zveza slovenskih fantov in dekliški krožki. Ti dve organizaciji želita vzgajati naš mlad" rod in tako pripraviti narodu iz sedanjega rodu, iz te pomladi, zrelo, močno poletje!
V naših krajih je ta mladinska organizacija še vse premalo razširiena! Letos poleti pa bo že imela svoj veliki pohod i
Oefetriho v sioveosfte gorfce!
Slovenske gorice so prav za prav najbolj odtrgane od ostalega sveta. Nimajo železnice, nimajo v redu pošte, nimajo telefona, nimajo elektrike. Edino ena cesta jih veže s svetom. Zadnji čas pa so tudi Slovenske gorice začele Dostavljati svoje zahteve, da ne bodo več tako zapuščene. Prejeli smo poročilo, da so vse občine iz šentlenarškega okraja podpisale na upravo Okrajne hranilnice posebno vlogo, s katero jo prosijo, da naj sedaj pri reorganizaciji po novi uredbi podpre delo za elek-
trifikacijo Slovenskih goric. Čim dobimo v Slovenske gorice elektriko, dobimo tudi industrijo in bo tako naš človek doma našel delo. Tudi kmečki pridelki bodo imeli vse višje ceno in se bodo lahko prodali. Hvaležni poslancu g. Žebotu, da je započel to akcijo, ga prosimo, da jo dovede do kraja! Enako pa smo prepričani, da bo tudi Okrajna hranilnica upoštevala željo vseh občin in dala na razoolago svoja sredstva. — Upamo, da klic Slovenjegori-čanov ne bo brezuspešen!
Velikonočno nagradnožrebanje „SI.gospodarja"2.aprila?
Maribor! Dragi očetje in matere, pošljite, na vsak način pošljite svojo mladino v to mladinsko organizacijo! Dajte ji priliko, da sprejme dobro vzgojo, da zraste v nji verska in narodna zavest!
In ti, mladina, ne ostani kakor neobdelana njiva, pridi v našo mladinsko organizacijo, pridi v pomlad, v mlado setev
naših svetih načel!
ftalit€ novice iz bivše Ccšho-Slovašifc
Razni novi ukrepi na češkem in Moravskem
Naše poročilo o Češki in Moravski pod pokroviteljstvom Velike Nemčije smo zaključili z imenovanjem bivšega nemškega zunanjega ministra von Neuratha za nemškega pokrovitelja ali protektorja Češke in Moravske in da bo ta vh^a osebnost imela svoj sedež z uradi vred na slavno-znanih Hradčanih v Pragi.
Beleženemu imenovanju je sledil razpust češkega parlamenta in senata. Glede novih volitev še ni ničesar ukrenjeno. S pospešeno brzino uvajajo v promet nemški denar. Predvsem pa se je lotila nemška oblast preko čeških združenj ukrepov proti judom.
Izdan je že odlok, da morajo Čehi in »ploh Nenemci takoj oddati bližnjim vojaškim poveljstvom vse orožje, med drugim tudi lovske puške in lovske nože. Vladni sklep ne določa ničesar glede tega, kdaj bodo Čehi spet lahko nosili lovske puške, ali če jim bo vrnjeno oddano orožje.
Moško in žensko perilo, nogavice, kravate ktijMte • najceneje pri F. ttramaršič, Gosposka 13. 633
Vsestransko bogastvo Češke in Moravs«e
Zadnjič smo poročali, koliko je pridobila Nemčija z zasedbo raznih pokrajin bivše Češko-Moravske in Slovaške na obsegu, prebivalstvu ter zlatem zakladu. Važnejša od zadnjih podatkov so z ozirom na zagedbo češko-moravskih krajev naslednja uradno dokazana statistična dejstva:
Pridelek žita v Nemčiji je z zasedbo če-ško-moravskih pokrajin zrasel za 32% dosedanjega celotnega nemškega pridelka. Pridelek vina za 10%, izdelovanje piva za 25%, pridobivanje premoga za 18%, proizvodnja kovinske industrije za 28%, proizvodnja kemične industrije za 26%,
Nemško pokroviteljstvo nad Slovaško 25 let
Nemška in slovaška vlada sta se sporazumeli na Dunaju in v Berlinu ter podpisali pogodbo, po kateri bo trajalo nemško pokroviteljstvo nad Slovaško 25 let. Nemčija sme imeti svoje vojaštvo v gotovih delih Slovaške, čeravno bo slovaška vlada organizirala svoje vojaštvo v soglasju z Nemci. Slovaška bo vodila tudi zunanjo politiko v tesni povezanosti z Nemčijo.
Iz raznih držav
V NAŠI DRŽAVI
Državni proračun sprejet tudi od senata. Novi državni proračun je bil koncnoveljav-no sprejet tudi v senatu 23. marca. Pri načelnem glasovanju so zapustili člani JNS senatnega kluba dvorano in je bil proračun sprejet s 50 glasovi navzočih JRZ senatorjev. Popoldne omenjenega dne je bilo končno glasovanje o predlogu državnega proračuna. Za proračun je glasovalo 45 senatorjev, proti ni glasoval nihče. Prihodnja seja senata bo sklicana pismeno. Z glasovanjem 23. ._?.rca sta končnoveljavno sprejeta predložena proračuna ter finančni zakon. Po podpisu kraljevega namestništva
bosta stopila v veljavo 1. aprila.
*
V DRUGIH DRŽAVAH
Trgovinska pogodba med Romunijo in Nemčijo. Med Romunijo in Nemčijo je bila sklenjena in podpisana 23. marca trgovinska pogodba ali gospodarski sporazum, ki bo veljal do 31. marca 1944. Po tej pogodbi bosta sodelovali obe državi na široki podlagi in načrtno. Nemčija bo uvažala industrijske izdelke, organizirala izrabljanje romunskih rudninskih bogastev ter predvsem petroleja in povrh bo Romunija zalagala Nemce še z žitom. Nemci bodo skrbeli s svojim bogatim izkustvom, da se bo povečala v Romuniji proizvodnja živinske krme, semen in rastlin, ki se uporabljajo v tekstilni industriji. Pod nemškim vodstvom se bo razvilo tudi romunsko bogato gozdno gospodarstvo. Novi sporazum do-fcca končno načrt preskrbe Romunije z
Semškimi vojnimi potrebščinami za arma-
o, mornarico ter letalstvo.
Predstavnika Madžarske se odpravljata v ftim jji Berlin. Madžarski ministrski pred-
sednik grof Teleky ter minister za zunanje zadeve grof Csaky bosta uradno obiskala sredi aprila Rim, koncem aprila pa Berlin.
Vedno tesnejše zbližanje med Vatikanom in italijanskim dvorom. Italijanski prestolonaslednik vojvoda Piemontski je obiskal v spremstvu italijanskega veleposlanika pri Vatikanu sredi minulega tedna papeža Pi-ja XII. Sprejet je bil z vsemi častmi, ki odgovarjajo njegovemu činu, godba pa je zaigrala ob prihodu kraljevsko himno. Prestolonaslednik je stopil v knjižnično dvorano, kjer ga je sprejel papež. Nato je obiskal državnega tajnika Maglioneja. Ko je zapustil Vatikan, je godba zaigrala pape-ško himno. Kardinal Maglione je popoldne vrnil prestolonasledniku obisk.
Obrambni ukrepi na Francoskem. Kakor hitro je zasedla Nemčija češko in Moravsko, je izglasoval francoski parlament da-lekosežna pooblastila Daladierjevi vladi. Ta pooblastila se nanašajo predvsem na izpopolnitev obrambe. Kakor hitro je podpisal pooblastila predsednik republike Lebrun, jih je začela vlada izvajati s polno paro. S pomočjo pooblastil izdane nove na-redbe se nanašajo na preosnovo vojske ter proizvodnjo orožja. Dalje določa ena izmed uredb, da se lahko tudi izven splošne ali delne mobilizacije pokličejo pod orožje razni letniki, tudi če jim je vojaški rok potekel. Vlada lahko pokliče pod orožje tudi rezerviste. Po novih uredbah bodo državna naročila imela prednost pred vsemi zasebnimi. V vojni industriji je začasno določen
60 urni tednik, minister za delo pa ga lahko po potrebi še poveča. S poeebnim dekretom se od 22. marca dalje prepove objavljanje in širjenje kakršnih koli poročil v zvezi z vojaštvom in s francosko vojsko, če jih ni poprej vlada odobrila. Dalje določa ena izmed uredb, da se razlastitev lahko izvrši po novem, enostavnejšem postopku.
Predsednik francoske republike na uradnem obisku v Londonu, Predsednik francoske republike Lebrun se je mudil v minulem tednu v spremstvu svoje soproge, zunanjega ministra Bonneta ter raznih visokih uradnikov zunanjega ministrstva tri dni v angleški prestolnici na uradnem obisku. Predstavnik Francije je bil prisrčno sprejet in pozdravljen na angleških tleh od kralja Jurija VI., predsednika vlade Cham-berlaina, zunanjega ministra Halifaxa, londonskega župalia, od šefa angleškega glavnega generalnega štaba generala Gortha, od angleškega admirala in od številnih dru-1; gih najvišjih angleških osebnosti. Angleški kralj je priredil visokemu gostu na čast 21. marca veliko slavnostno večerjo v dveh dvoranah kraljevskega dvorca. Večerji, pri kateri so se posluževali zlatih krožnikov in drugih dragocenih posod iz državne zbirke, je prisostvovalo poleg kraljevskega para in vseh članov kraljevskega doma še 195 najuglednejših osebnosti. Ob tej priliki sta izmenjala napitnici o zavezništvu, prijatelj-
Mlzni prti, platno v vseh širinah, po vrednih cenah pri F. Kramaršič, Gosposka 13. 634
stvu in tesni povezanosti francoskega in angleškega naroda angleški kralj Jurij VI. ter predsednik Francije Lebrun. — Iz kraljevega dvorca sta se odpeljala francoska gosta s spremstvom k londonskemu županu. Predsednik Lebrun in njegova soproga sta bila še na par slavnostnih pojedinah in sta prisostvovala posebno slovesni gledališki predstavi v loži angleškega kraljevega para. Obisk francoskega predsednika je bil izrabljen za važne politične razgovore med francoskimi in angleškimi vodilnimi politiki. •— Po celi vrsti najbolj veličastnih svečanosti je predsednik Lebrun zapustil London 24. marca in se vrnil v Pariz.
Zopet nova pridobitev Nemčije. Ob izlivu reke Njemen v Baltsko morje na severu je bilo na pariški mirovni konferenci leta 1919 dodeljeno samostojni litvanski državi kot izhod na morje pristanišče Memel (Klajpeda po litvansko) z ozkim pasom kot samoupravno ozemlje. Pristanišče Memel z zaledjem meri 2848 kvadr. kilometrov s 150.000 prebivalci. Od teh je 100.000 Nemcev in 50.000 Litvancev. Nemci so se začeli zanimati za memelsko nemško prebivalstvo pod Hitlerjem.
Kitajska hudo prizadeta radi zasedbe Češke. Od zunanjega sveta je radi zasedbe Češke po Nemčiji, ki je zaveznica Japonske, najhuje udarjena Kitajska. Maršal Čankajšek, prvoboritelj za svobodno in od Japonske neodvisno Elita jsko, je v glavnem zalagal svojo armado s času odgovarjajočim orožjem v japonsko-kitajski vojni iz Škodove orožarne v Pilznu na Češkem. Za bodoče Čankajšek ne bo mogel več računati s češkim orožjem, razen z onim, ki je za njegovo vojsko že na potu.
Kako pišejo.
Napredne knjižnice. Kakšno duhovno hrano nudijo te knjižnice ,izvemo iz »De-
lavske politike«, odnosno iz »Kmetskega lista«, ki ponatiskuje navedbe socialietič-
nega lista ter tako izpričuje tesno pajda-štvo liberalcev in socialistov v naprednja-škem krogu. Obe glasili ljudske fronte namreč poročata o tem, kako napredne knjižnice na podeželju širijo med ljudstvom knjigo »Papežinja Favsta«; nad njo da se je zgražal domači župnik ter jo hotel odstraniti, pa ni uspel. »Knjiga je prišla nazaj v knjižnico in je zanimanje zanjo še narastlo.« Navedena knjiga je ostudna povest, zgrajena na zgodovinskih lažeh, ki jo je pred leti objavilo voditeljsko »napred-njaško« glasilo ljubljansko »Jutro«. Vpliv te knjige, ki ga ima na čitateljstvo, zlasti na mladino, se da preceniti po njeni vsebini. S takšnimi književnimi izrodki se med našim ljudstvom širi »napredna« pro-sveta. Da takšna prosveta ne more roditi drugega kot slab sad, vidimo dnevno na pojavih podivjanosti, surovosti in moralne pokvarjenosti, ki se množijo med mladino ne samo po mestih in industrijskih centrih, marveč že tudi na podeželju. Nad sadovi takšne prosvete pa zavijajo napred-njaški listi svoje oči ter pripisujejo v svoji prislovični hinavščini krivdo tistim, ki so povsem nedolžni. Zadnji čas se zavzemajo naprednjaški listi za narodno slogo. Bi h naši dični naprednjaki radi porabili to slogo, da bi s širjenjem takšne prosvete v kalnem ribarili? Motijo pa se, ako računajo z našo nečuječnostjo.
»Proč s strankarstvom!«: tako kliče »Kmetski list« v svoji prvi spomladni številki (22. marca), »proč z deljenjem ljudi, ko je sloga in skupnost celote najbolj potrebna!« Pričakovati bi bilo, da bi »Kmetski list« tudi doprinesel kakšno žrtev za ustvaritev te sloge in skupnosti s tem, da se osvobodi iz objema ljudsko-frontaške zveze in predvsem, da likvidira JNS. Ta žrtev niti ne bi bila prevelika, ker je JNS le neznaten drobec naše slovenske skupnosti, drobec, ki ne spada v slovenski narodni organizem. Ako ta drobec izgine, ne bo skupnost trpela nobene škode.
Po krščanskem svetu
BIRMOVANJE V LETU 1939
Sv. birmo bo delil prevzv. g. škof letos v sledečih krajih:
V	dekaniji Ptuj: v soboto, 29. aprila, pri Sv. Martinu na Hajdini; v nedeljo, 30. aprila, pri Sv, Juriju v Ptuju; v ponedeljek, 1. maja, pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju; v torek, 2. maja, pri Sv. Marku niže Ptuja; v sredo, 3. maja, pri Sv. Marjeti niže Ptuja; v četrtek, 4. maja, pri Sv. Mariji na Polenšaku; v petek, 5. maja, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah; v soboto, 6. maja, pri Sv. Andražu v Slov. goricah; v nedeljo, dne
7.	maja, pri Sv. Urbanu pri Ptuju; v ponedeljek,
8.	maja, pri Devici Mariji na Vurbergu.
V	dekaniji Laško: V nedeljo, 14. maja, pri Sv. Martinu v Trbovljah; v četrtek, 18. maja, pri Sv. Jakobu na Dolu; v soboto, 20. maja, pri Sv. Antonu na Rečici; v nedeljo, 21. maja, pri Sv. Martinu na Laškem; v ponedeljek, 22. maja, pri Sv. Rupertu nad Laškim; v torek, 23. maja, pri Sv. Mavriciju v Jurkloštru; v sredo, 24. maja, pri Sv. Heleni v Loki.
V	dekaniji Sv. Lenart v Slov. goricah: V soboto, 3. junija, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; v nedeljo, 4. junija, pri Sv. Trojici v Slov. goricah; v ponedeljek, 5. Junija, pri Sv. Juriju v Si. goricah; v torek, 6. junija, pri Sv. Mariji Snežni; v sredo, 7. junija, pri Sv. Ani v Slov. goricah; V sofooto, 10. junija, pri Sv. Benediktu v Slov. go-
ricah; v nedeljo, 11. junija, pri Sv. Mariji v Ne-govi; v ponedeljek, 12. junija, pri Sv. Antonu v Slov. goricah; v torek, 13. junija, pri Sv. Bolfen-ku v Slov. goricah; v sredo, 14. junija, pri Sv. Rupertu v Slov. goricah.
V	dekaniji Gornji grad: V soboto, 17. junija, pri Sv. Juriju v Mozirju; v nedeljo, 18. junija, pri Sv. Kancijanu na Rečici; v ponedeljek, dne 19. junija, pri Sv. Frančišku Kaav. na Stražah; v torek, 20. junija, pri Sv. Elizabeti na Ljubnem; v sredo, 21. junija, pri Sv. Lovrencu v Lučah; v četrtek, 22. junija, pri Sv. Mariji Snežni v Solčavi; v soboto, 24. junija, pri Sv. Martinu ob Dreti; v nedeljo, 25. junija, pri Sv. Mohorju in Fortunatu v Gornjem gradu; v ponedeljek, dne 26. junija, pri Sv. Mariji Nazaret.
V	mariborski stolnici bo sv. birma na binkošt-no nedeljo in binkoštnl ponedeljek, 28. in 29. maja.

ooooooooooooo
NABOŽNI PREDMETI:
rožni venci, kipi, križi, svetinjice, molitveniki, slike — edino v
Prodajalnah Tiskarne sv. Cirila, X	Maribor, Ptuj
oooooooooooooooc
Očitek fašizma. Nasprotniki katolicizma kaj radi očitajo zavednim katoličanom, da so fašisti ali da vsaj koketirajo s fašistično politiko ter jo podpirajo. Tak očitek izvira ali iz nepoznanja katolicizma ah pa iz hudobnosti volje, katoliški veri sovražne, ali pa iz obojnega. Fašizem kakor tudi nacizem je neskladen s katoliškim stališčem, ker je pretiravanje državne oblasti in prenapenjanje nacionalne misli. Je torej med fašizmom in katolicizmom nepremostljivo načelno nasprotje, kakor je med poganstvom in pozitivnim krščanstvom. To svoje načelno stališče katoliška cerkev tudi v dejanstvu izvaja, kar dokazuje postopanje pristojnih cerkvenih činiteljev. Da navedemo samo dva primera, opozarjamo na stališče, ki so ga zavzeli italijanski fašistični in nemšk; nacistični listi pred izvolitvijo papeža Pija XII. Ti listi so bodisi izrecno, bodisi prikrito zahtevali, naj kardinali nikar ne volijo kardinala Pa-cellija, ker je preveč »političen«, to je, ker presoja politična vprašanja zgolj s kr-. ščanskega in cerkvenega vidika ter si ne da političnega pogleda zamegliti s fašistič-no-nacističnimi frazami in protidemokra-tičnimi gesli. Kardinali pa so kljub temu že prvi dan izvolili kardinala Pacellija iz enega in edinega razloga, ki mora biti zanje merodajen, ker jim je vest narekovala, da je najbolj sposoben. Drugi primer. An-
PROSVETNI DOM NA PREVALJAH — NARODNA ZADEVA!
gleški kardinal Hinsley je pred kratkim odgovoril v javnosti na očitek, češ, da je
katolicizem fašističen zato, ker je proti komim/zmu- Poudaril je, da izziva komunizem nasprotovanje katoliške cerkve radi svoje brezbožnosti. Prav tako pa cerkev obsoja tudi fašizem kot nekrščanski in poganski, radi česar se mu pravi katoličan ne more pridružiti
Zadnjič smo poročali, da nas je zapustil na Jožefovo po daljšem bolehanju g. pre-lat dr. Fran Kovačič, kateri ima za osvoboditev Slovenije velike zasluge.
Truplo blagopokojnega so položili številnim vernikom v počastitev v Slomšekovi kapeli na starem mariborskem pokopališču, od koder se je vršil zadnji torek popoldne veličasten pogrebni sprevod na frančiškansko pokopališče na Pobrežju.
Pogrebne molitve je opravil ob asistenci gg. kanonikov prevzv. g. škof Ivan Jožef Tomaži č, ki je vodil ves sprevod in je tudi blagoslovil zadnji dom blagopokojnika.
Združeni pevci »Maribora«, pevskega zbora bogoslovcev in učencev orglarske šole so zapeli pod vodstvom g. kapelnika J. E. Gašpariča žalostinko, nakar se je začel pomikati dolg žalni sprevod izpred Slomšekove kapele na Pobrežje. Zadnjo pot so posodili priljubljenemu in od vseh čislanemu g. prelatu poleg številne duhovščine s prevzv. g. škofom na čelu vsi naj-odličnejši zastopniki državne ter banovin-ske oblasti, mestne občine, JRZ poslanskega kluba ter vseh znanstvenih in drugih organizacij. V sprevodu so korakali mariborski gasilci, člani staroslavne veržejske garde v krojih, šolska mladina in dolga vrsta mariborskih občanov iz vseh slojev.
Na Pobrežju je krenil sprevod na frančiškansko župnijsko pokopališče. Tam so spustili krsto s prelatovimi zemeljskimi ostanki v skuono duhovniško grobnico.
Po sklepu žalnih molitev se je poslovil od g. prelata prevzv. g. škof dr. Tomažič,
ki je ganljivo orisal nenadomestljivost rajnega v vrstah duhovščine, Cerkev žaluje, ker je zgubila enega najbolj učenih duhovnikov in lavantinska škofija je zavita v žalost nad izgubo svojega največjega učenjaka, modroslovca in zgodovinarja. G. prelat je v svojem življenju in delu združeval vero in znanost, pobožnost in znanje. S svojim vsestranskim delom si je g. prelat postavil nevenljiv spomenik. Slom-šekova vladikovina žaluje za Slomšekovim zgodovinarjem in pospeševateljem njegovega proglašenja k blaženim. Ni mu bilo dano, da bi videl sadove svojega dela na zemlji. Zato pa mu je dano, da bo v nebesih prosil za Slomšekovo čast oltarja.
Za prevzvišenim je vzel od g. prelata pomenljivo slovo g. mestni župan dr. Alojzij Juvan, kateri je očrtal rajnega kot organi zatorja vseh mariborskih znanstvenih ustanov.
V imenu Zgodovinskega in Muzejskega društva je govoril poslovilne besede profesor Franjo Baš.
Za Slovensko Matico, Iti je štela g. dr. F. Kovačiča med svoje najboljše člane, je vzel slovo pri odprtem grobu še upokojeni gimnazijski ravnatelj g. dr. Tominšek.
Združeni pevci so odpeli žalostinko in pričel je razhod v zavesti, da smo se poslovili od enega največjih mož Slovenije, kateri je vse življenje zastavljal svoje moči, da bi pomagal teptanernu slovenskemu narodu do svobode in mu pripomogel do pravice ter do ugleda v Jugoslaviji na najvišjih mestih in v zunanjem svetu!
Ošabne resti
Smrt šolske sestre. Po devetletnem hudem trpljenju je umrla v Mariboru 801et-■ sestra M. Agneza šišek. Rajna je delo-!a dokaj let po podružnicah mariborske matične hiše. V samostanu v Mariboru je bila vratarica ter zakristanka. Blagi rajni podeli Vsemogočni večno plačilo, samostanski družini pa naše sožalje!
Nesreče
Huda prometna nesreča z dvema smrtnima žrtvama. V Mariboru se je zgodila dne 22. marca popoldne velika prometna nesreča na križišču Meljske in Krempljeve ulice. Čez omenjeno križišče sta vozila v razdalji 40 m dva nova za Zagreb namenjena tovorna avtomobila, katera sta bila obtežena vsak s 1000. kg gramoza. Na križišču je prehitel ?.adnje vozilo na motornem kolesu visokošolec Igor Kukovec iz Ljutomera, s katerim se je peljal zadaj ljutomerski trgovec Feliks Cerček. Ko pa 3e ;io približal notoHVV^-': sprednjemu avto-
mobilu, je ta v tem hipu krenil v Kremplje-vo ulico proti carinarnici. Motorno kolo je zadelo ob avto in se odbilo s tako silo, da je obležal čerček pri priletu preko Kukov-ca pod avto s strtim prsnim košem mrtev. Kukovec je padel na cesto ii? so ga prepeljali s hudimi poškodbami v bolnišnico, kjer je umrl 26. marca. Visokošolec Kukovec se je pripeljal v Maribor radi oblastvenega pregleda motorja. Mladi trgovec čerček se je šele pred par meseci oženil in je odprl z novim letom trgovino. Visokošolca Ku-kovca so pokopali V Ljutomeru.
Posestnik smrtno ponesrečil radi nenadoma splašenih konj. Na Pobrežju pri Mariboru se je zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje 35 letnega posestnika Lu-dovika Kolariča. Kolarič je pripeljal domov dvovprežni ter z žagovino naloženi voz. Pri spravljanju voza na dvorišče sta se konja nenadoma splašila, potegnila voz in voznik je prišel med voz ter steno. Obležal je mrtev z zdrobljeno lobanjo in s strtim prsnim košem. Mladi Kolarič zapušča Xero s tremi nepreskrbljenimi otroki
Smrt osemletne deklice v strašnih mukah. Iz Vuhreške grabe v Dravski dolini se je podal v Nemčijo za zaslužkom Alojz Ne-rat. Ker ga ni bilo nekaj dni nazaj, jo je ubrala za njim čez mejo tudi njegova žena. Doma sta ostali dve hčerki: 12 letna Ivanka in 8 letna Marija. Radi izostanka očeta in matere sta bila otroka v velikem strahu. Sredi minulega tedna je šla Ivanka na bližnjo strmino gledat, če se že ne vračata starša. Doma je kurila v štedilniku Marija. Naenkrat je švignil plamen in vnel obleko na otroku. Deklica je zbežala iz hiše proti potoku in je s tem še bolj pospešila razmah tlenja izžgane obleke. Tik ob potoku se je onemogla zrušila. Na pomoč ji je prihitela sestra ter je polila živo baklo z vodo in strgala z nje zoglenele cunje. Vso opeklo revo je prenesla v sobo in jo je položila na posteljo. V noči po nesreči je otrok umrl v nepopisnih bolečinah.
Huda nesreča pri padcu z voza. 51 letnemu pos jstniku Mihaelu Germancu na Hoč-kem Pohorju so se splašili vpreženi voli. Germane je padel pod voz in so ga spravili v mariborsko bolnišnico s počeno lobanjo.
Božjastnih zmrznil. V minulem tednu je zadel posestniški sin Franc Rambaher, ko je šel v jutro iz Pivole proti Hočam v mariborski okolici, ob cesti na mrtvega moškega. V mrtvem so prepoznali 27 letnega poljedelskega delavca Vinka Curiča iz Pivole, ki je trpel že od otroških let na bož-jasti. Curič se je vračal pod večer iz Sp. Hoč proti domu. Med potjo ga je vrgla božjast in je radi izredno mrzle noči zmrznil na cesti.
Dve nesreči. Karel Sorec, šolski Upravitelj iz Sel, se je peljal ponoči na kolesu ter zavozil v kup gramoza. Sorec je padel tako nesrečno s kolesa, da si je zlomil nogo. — Terezija Trčkova, posestnikova žena iz Šikol pri Pragerskem, je pomagala v gozdu pri nalaganju debel. Ker je odpovedala veriga, s katero je bil les povezan na vozu, se je hlodovje zrušilo na Trokovo in ji zlomilo nogo. — Imenovana poškodovanca sta se zatekla v bolnišnico v Ptuj.
Razne požarne nesreče. Med postajama Slov. Bistrica in Poljčane je užgala iskra iz lokomotive 15 tonski s papirjem za Trst naloženi vagon. Papir je bil vreden 100.000 dinar jev, škode pa je za 60.000 din. Ogenj so kolikor toliko pravočasno opazili in so tleči vagon v Poljčanah odklopih in rešili od papirnatega tovora, kolikor je bilo mogoče. — Na Pobrežju pri Ptuju je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Rogine. Požarna nesreča se je razmahnila še na sosednjo hišo in na poslopja soseda Martina Goričan. Skupna škoda pogorelcev na Pobrežju znaša 100.000 din. — V Prepolju na Dravskem polju je vpepelil požar domačijo posestnika Jakoba Rožič in gospodarsko poslopje soseda Andreja Kirbiša do temeljev. Škoda pri obeh pogorelcih je cenjena na 50.000 din. — V Podgorju v župniji Galicija pri Celju je zgorela 25. marca zvečer hiša posestniku Radajcu. Domači in celjski gasilci so oteli pred vpepeljenjem hlev in kozolec. — V noči na 21. marec je izbruhnil požar pri posestniku Juriju Berg-manu, p. d. Ocvirku na Breznici pri Pre-valjah. Požar je uničil hišo in gospodarsko poslopje ter živež, vso obleko in orodje. Škode je 60.000 din, zavarovano pa je bilo za 50.000 din. Ogenj je nastal zaracH
Nikar se ne bojte...
s
'■•S


Kožo Vam varujem jaz! Zato se Vam ni treba bati tudi najslabšega vremena, če ste si poprej namazali kožo z N i v e o. Zakaj samo N i v e a vsebuje E u -c e r i t r edino okrepče-valno sredstvo za kožo

DARUJTE ZA PROSVETNI DOM NA PREVALJAH V BLAGU ALI DENARJU!
slabega dimnika. — V četrtek zvečer je izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju, last Vincetič Jakoba, kmeta v Senežicah pri Veliki Nedelji. Ker so bili ljudje v prvem spanju, se je ogenj naglo širil. Na pomoč so prihiteli sosedje ter gasilci iz Trgo-višča, Mihovcev in Cvetkovcev. Rešili so vso živino. Posebno se je izkazala nova cvetkovska motorka, ki je prvič delovala pri požaru. Škoda je precejšnja, vzrok požara neznan.
Razne novice
Preosnovani mestni občinski svet v Celju. Celjski župan g. Alojzij Mihelčič je kot izvoljen poslanec odložil mesto župana. S kraljevim ukazom je bil v minulem tednu imenovan za novega celjskega župana celjski odvetnik g. dr. Alojzij Voršič. Novi župan je sin kmečkih staršev v Bratonečicih pri Sv. Tomažu pri Ormožu in je v 50 let star. Z imenovanjem novega celjskega župana je bil deloma tudi preoblikovan celjski mestni svet in so bili na novo imenovani sledeči gospodje: Alojzij Mihelčič, podpredsednik skupščine, dr. Mlinar, sodnik upravnega sodišča v Celju, Oskar Čer-nelč, ravnatelj Banovinske hranilnice v Celju, in Franc Repnik, železniški uradnik.
Priljubljeno romanje na Trsat bo tudi letos o binkoštih. Poleg prijetnega izleta z ladjo po morju v Malinsko na otoku Krku bodo šli romarji tudi v Italijo (na Reko, v Opatijo). Toliko lepega in veselega doživetja še ni nudilo nobeno dosedanje romanje. Duhovno vodstvo ima tudi letos priljubljeni g. župnik Franc Polak iz Št. Janža na Dravskem polju. Radi obiska Italije je čas za prijavo zelo kratek. Priglasite se za brezplačna navodila takoj na naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.	622
Velikonočno čiščenje v slovenskih hišah je posebno važna zadeva naših dobrih gospodinj, toda koliko truda in jeze Vam bo prihranjeno, če boste vzeli tudi Vi za to priznano »Oven« terpenti-novo milo kot dela to toliko drugih gospodinj
sebi v veselje in snažnemu stanovanju v ponos. Toda izrecno samo terpentinovo »Oven« milo!
Cenj. čitatelje dravograjskega okraja opozarjamo na mali oglas prevaljske hranilnice pod razdelkom »Denar«.
Pri težki stoUci, napetosti, glavobolu zaradi zaprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
Ogl. rcg. S. br. 30.474/35.
Obžalovanja vredni slučaji
Nož v prsa na povratku iz cerkve. Posestnik Ivan Kukovec iz Terbegovcev, občina Sv. Jurij ob Ščavnici, se je vračal iz cerkve od sv. maše. Na potu ga je ustavil viničar Štefan Kramar iz Kokolajnščaka in ga je zabodel po kratkem prepiru z nožem
v prsa. Smrtno nevarno zabodenega so
^eoeljali v ptujsko bolnišnico.
Zgodba o ukradenem kolesu. Od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji poročajo: V januarju je bilo ukradeno Krabonju Jakobu, posestniškemu sinu v Sodincih, skoro novo kolo znamke »Stadion«, vredno 1400 din. Krabonja si je naročil drugo kolo. Pred nekaj dnevi pa je Krabonja našel svoje ukradeno kolo. Posledica je bila aretacija neke osebe, ki ni mogla dati odgovora, od kod to kolo.
Napad na mirnega mladeniča s smrtnim izidom. Nič hudega sluteč se je vračal dne 26. februarja na večer iz vasi Mihalovec pri Dobovi v brežiškem okraju proti svojemu domu v Sela mizarski pomočnik Franc Kežman, brat trgovca Ivana v Dobovi. Franc Kežman, 27 let star, je bil mirnega značaja in v splošnem priljubljen mladenič Naenkrat so se pojavili štirje mladeniči, oboroženi s topimi predmeti, ter ga napadli zahrbtno in udarjali po glavi in telesu. Že
Tujski promet v Abesiniji
Uradni italijanski prometni urad pripravlja za inozemske obiskovalce, posebno za Američane in An^eže, krožna potovanja po Abesiniji, da bi odprl potujočemu občinstvu novo deželo, ki jo je še pred nekoliko leti obiskoval kvečjemu kakšen znanstvenik. Na teh krožnih potovanjih bodo obiskovali posebno najvažnejša torišča ita-lijansko-abesinske vojne. Danes vodijo tod moderne ceste, ki omogočajo hitro potovanje skozi velika ozemlja.
če je profesor raztresen švedski profesor Sve-delius je bil tako raztresen, da je pri neki »vezani pojedini, med tem ko je imel enega svojih slovito lepih go-
V mrežah greha 12
Deklice novica ni tako razveselila kakor je Štefan pričakoval. Ravnodušno je odgovorila:
»Zakaj hočeš na vsak način iti za natakarja?«
Štefana so te besede poparile.
»Mislil sem, da boš tega vesela!« je odvrnil nekam žalostno. »Saj ne bom dolgo ostal natakar. Ko bom imel več denarja, bom otvoril lastno točilnico. Potem se bova vzela in ...«
»Prej sem tudi jaz mislila, da bi bilo to dobro, sedaj pa nisem navdušena za to stvar. Kaj, če ne boš zaslužil toliko, da bi oba mogel vzdrževati? ... Naj ostane vse pri starem. Jaz bom dalje učila, ti pa ostani v tovarni. Če odideš za natakarja, te ne bom mogla videti! — Oh, kaj bom potem začela!«
»Nina, saj ne bom dolgo tam!« jo je tolažil Štefan. »Ko se bom izučil, se bom vrnil in otvoril lastno točilnico.«
»Štefan, ti si otročji!« ga zavrnila Nina. »Kako moreš misliti, da bi v tem ubogem predmestju uspevali dve litvanski točilnici? Vsi naši zahajajo h Kazimiru.«
»Ne boj se! Vse bom k sebi privabil!« jo je samozavestno prepričeval Štefan. »Čez aes* mesecev se bom vrnil in potem — z Bogom, Kazimir!«
»Šest mesecev me boš pustil samo s Kazimirom?« je preplašeno vprašala deklica.
»Nina, zakaj se vznemirjaš? Nič hudegn se ti nt bo zgodilo. Sai ae dobro znaš otepati Kas mira'«:
»Ti boš pa tam za drugimi gledal in se ne bo? menil zame!«
»Seveda!« se je zasmejal Štefan. »Za vsakim krilom bom tekel!«
Nina je uvidela, da Štefana ne bo mogla odvrniti od njegove namere, radi tega je umolknila. Upala je, da se bo stvar nazadnje dobro iztekla.
Trije tedni so hitro minuli. V soboto opoldne se je Štefan poslovil od tovarne. Ko je prišel domov, je rekel materi:
»Danes sem zadnjič bil v tovarni.«
Mati, ki ni nič vedela o njegovi nameri, je za hip otrpnila od groze. Ko se je nekoliko zbrala, je jecljaje vprašala:
»Kaj si storil, da so te nagnali? Moj Bog, moj Bog, kaj bo, kaj bo!?«
»Niso me nagnali. Sam sem se odpovedal delu.«
»Štefan, ali si nor?« je joka je vzkliknila mati.
»Ne! Nisem nor... Drugo delo sem dobil. Natakar bom, pozneje pa gostilničar. In bogat bom.«
»Ka-aj? Ali boš služil pri tem sebičnem Kazimiru Pavlonišu, ki s svojim smrdljivim žganjem opija može in se ne zmeni za to, da morajo njihove uboge družine v pomanjkanju živeti? Ne hodi k maši, ne daje za cerkev, svobodomislec je in dan za dnem služi hudiču. Gospod župnik ga je v nedeljo na prsnici imenoval ter svaril pred njim ... Ali misliš, da ti bom jaz dovolila, da bi pri tem zlodju služil? — Ne, sinko1 Raje te hočem videti v rakvi kakor pa v gonilni, ki je bila vzrok očetove smrti.«
prvi udarec po glavi, ki mu je zdrobil lobanjo, je bil smrtonosen. Ko so videli, kaj so storili, so se razbežali ter ga prepustili usodi. Kežmana so našli drugi ljudje nezavestnega in vsega v krvi. Točno 21 din po tem napadu je Kežman po velikih pristanih mukah umrl v . brežiški bolnišnici. Vrlim dobovskim orožnikom se je posrečilo izbrskati gnezda napadalcev. In kaj so ugotovili ? Štirje 16 letni paglavci so zakrivili zločin! To je torej naša nadebudna mladina! In kje tiči krivda? Nekateri trdijo, da so premile kazni temu krive. Mero-dajni činitelji, upamo, bodo že ukrenili, da
preneha enkrat to divjaštvo mladine. *
%lw€mhti Krajina
Goričko. Svoj čas smo čitali v > Pbnecleljskem Slovencu«, da bomo meseca maja dobili še en vlak iz Sobote do Hodoša. Tam smo čitali, da bo vlak odhajal iz Sobote malo čez polnoč. če bo res tako, je pa škoda tistega premoga, ki bo porabljen. Tak vlak bi bil samo za pijance, in to samo za tiste, ki stanujejo tik ob progi. Saj celo vlak, ki -odhaja iz Sobote ob pol petih, nima večkrat ni'i errega potnika. Vlak je . menda tli radi ljudstva, in ne radi posameznikov, če že res nočete dati na Hodošu kurilnice, kar bi bilo edino prav, pa nam dajte vsaj take vlake, kot so b*i pred nekaj leti, da bo vsaj malo bolje kot je danes. Prvi per naj kav ostane radi dija-žtva, drugi par naj bi Sel iz Sobote, okrog pol I" in bi prihajal v Soboto okrog' pol 2" in bi tako imel zvezo za Maribor. Tretji par naj bi ne odhajal iz Sobote pred pol četrto uro m bi se vrnil k večernemu vlaku za Maribor. Idealno bi bilo seveda to, da bi imeli na Hodošu kurilnico in bi prvi vlak prišel v Soboto kot prihaja sedaj, zadnji bi pa šel iz Sobote okrog osmih, ko pride vlak iz Maribora. Kurilnico bi že imeli, pa ker je nekateri nočejo, so naredili nalašč pretiran preračun, da je ja ne bi dobili. Sedanji vozni red jo pa neprikladen. Ljudje opravijo svoje posle »io 12 in morajo čakati vlak do 15.15, in to seveda v gostilnah, ker so drugi lokali zaprti, in
se ne smemo čuditi, če je potem na vlaku dostikrat mnogo pijanih ljudi irl Se slišijo kletve, da je človeka strah. Kaj pa, če ima iz Sobote kdo prste vmes, da se ta vozni red ne more spremeniti? Troba se je oairati na naH; gorički narod in-ne samo na Soboto! Merodajni, podprite prizadevanje našega siromašnega ljudstva! Opozarjamo predvstfrh našega posltinca in banske svetnike.
Murska Sobota. S 1. aprilom otvori Družba sv. Mohorja pri nas tvojo podružnico. Prostore si je najela pri trgovcu Štivan Emestu na Glavnem trgu. Novo trgovino s knjigami in papirjem priporočamo vsem našim ljudem.
>lurska Sobota. Generalno ravnateljstvo drž. železnic je že odobrilo polovično voznino za udeležence »Prekmurskega tedna«. — Proračun občine za leto 1939,40, ki predvideva 2,289.743 din, je bil pred kratkim r.a odborovi- seji sprejet. — Razglaševanje z bobnom se je pri nas ukinilo in se bodo odslej vsi razglasi objavljali v »Murski Krajini«, ki je z 19. marcem začela na novo izhajati. Izdajatelj je g. Hahn, urednik pa g. Nemec, odvetniški pripravnik. — Naše okrožno sodišče je dobilo novega predsednika v osebi g. Sernec Janka, dosedanjega sodnika na okrožnem sodišču v Mariboru. — Med tukajšnjimi krogi vlada precejšnje zanimanje za ustanovitev dvo-razrechie trgovske šole. ki bo pod upravo združenja trgovcev. — V dneh 14... in 15. aprila, 11., 12. in 13. maja ter 12. in 13. juriija se bo vršil pri železniški postaji pregled in žigosanje sodo-v.
Murska Scbota. V teh lepih spomladanskih dneh je vsak dan mnogo delavcev pred borzo slela ter žeijno čakajo, kdaj bodo vp'sani v seznam onih, ki bodo lahko šli na sezonsko delo v Nemčijo, FtaHei-jo ali na državno veleposestvo. Marsikdo še vedno s strahom sprašuje, če bodo lahko šli in koliko naših delavcev in delavk bo teta» lahko šlo v tujino. Da ustrežemo tem spra-ševalcem, povemo, da so se nemški in naši delegati pri socialnem ministrstvu, sporazumeli, da fc-o Nemčija letos zaposlila okrog 10.000 delavcev iz Slovenije, ker se delavci od drugod niso obnesli. Vendar ta dogovor še čaka odobritve merodajnih činiteljev. Iz Prekmurja in mogoče iz Prlekije bo v Nemčijo šlo okrog 6000 delavcev in delavk. — Dosežen je tudi sporazum z držav-
nim veleposestvom, kjer bo akofdno delo bolje plačano kot lani, a dnevnica bo ostala ista.
Gornja Lendava, še letos se bo izvršila temeljita izprememba na cerkvi sami. Sedanje ostrešje cerkve, ki je sestavljeno iz dveh delov in je že v slabem stanju, bo dobilo enotno obliko, kar bo vsekakor mnogo lepše in okusnejše. K obnovitvi bo prispeval tudi njen patron g. Hartrier. — Naše prosvetno društvo še letos namerava s pomočjo hranilnice zgraditi novo prosvetno dvorano, ki nam je zelo potrebna, ker sedaj za razne prireditve nimamo potrebnega prostora. K zidavi nam bo verjetno prispevala tudi banska uprava.
Bodonci. Naše upravičene prošnje, da bi tudi mi bili zvezani s prometno žilo z Mursko Soboto, so se končno uresničile. Kajti s 15. aprilom bo na progi Murska Sobota—Bodonci—Gor. Lendava redno vozil poštni avtobus, s čimer nam bo prihranjeno mnogo pešačenja do vlaka, od-r.osno avtobusa. — Prejšnji petek okrog petih popoldne je nenadoma začela goreti hiša posestnika Benkič Štefana. Ker je ta dan pihal močan veter, sc je ogenj razširil tudi na gospodarsko poslopje, ki je do tal pogorelo. Požrtvovalnim gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti in tudi hiši obvarovati vse razen strehe, škoda, ki ni krita z zavarovalnino, znaša nad 10.000 din, ker je zgorelo tudi nad 28 metrov sena. Požar je nastal verjetno radi tega, ker so se v dimniku vnele saje, ali pa je iz njega padla kaka iskra.
T ur n išče. Pred dnevi se je vršil v osrednji gostilni Singerjev šivalni tečaj, za katerega naše ženske niso pokazale posebnega zanimanja in se jih je le malo udeleževalo tečaja. — Naša orožniška postaja je dobila telefon, ki ji je bil vsekakor zelo potreben. — Pri nas je poleg politike glavni predmet pogovora še vedno elektrika, katero bomo verjetno drugo leto že imeli v naših stanovanjih.
Kenkovci. čeprav naša vas ni bogve kako velika, je vendar dosedanje pokopališče za naše pokojnike bilo premajhno in smo minulo nedeljo popoldne imeli blagoslovitev dodatnega pokopališkega prostora. Blagoslovitvene obrede je opravil g. dekan.
Fokovci. Danes teden smo na tem mestu poročali, da se je Počič pri reševanju živine in ga-
»Mati, pomirite se! Ne bom služil pri Kazimiru. K Svetemu Patriku bom šel. Moj bodoči gospodar je fki človek in — Litvanec. V ronedeljek bom nastopil službo. Spremeniti se nič ne da, radi tega kar nehajte s solzenjem.«
»Štefan, tako daleč vendar ne moreš hoditi v službo!«
»Saj ne bom hodil od doma! Tam bom stanoval.«
Te besede so bile za mater nov udarec.
»Ka-aj?« je zaječala. »Nočeš dalje z menoj stanovati?«
»Vsako nedeljo bom domov prišel, ker je ti~ta točilnica ob nedeljah zaprta. Ne jokajte torej! Sicer pa ne bova dolgo ločena. Kmalu si bom prištedil nekaj denarja in potem bom otvoril svojo točilnico. Tedaj se bo tudi nama sreča nasmehnila.«
»Štefan, velik si in ne morem te zadrževati, če ftoeeš iti,« je udano odvrnila mati. »A to ti povem, da mi ni ljubo, da misliš na točilnico. Gostilna ne vodi k dobremu. V stari domovini ljudje večinoma pijejo vino in pivo, tu pa to odurno žganje, od katerega so pijani ko svinje.«
»Dobro! Tudi jaz nisem navdušen za gostilno. Ko si bom prištedil dovolj denarja, bom gostilno prodal. Potem se bova vrnila v staro domovino in tam kupila lepo domačijo. No, kaj rečete k temu?«
»Toliko denarja nikdar ne bova imela!« je odkimala starka.
»Bog mi je priča,« se je sin potrkal na prsi, »da vas bom pred smrtjo popeljal v domovino!«
Njegov glas je bil tako prepričevalen, da se je mati nasmehnila. V duhu je pohitela v staro domovino in si slikala srečno življenje, ki jo tam čaka.
Skoraj istočasno, ko je Štefan materi sporočil, da bo stopil v drugo službo, se je Nina razgovarjala s Kazimirom. Sedela sta za mizo. Kazimir je pil po obedu kavo. Bil je izredno dobro razpoložen. Šalil se je in govoril o vsem mogočem. Le tega ni omenil, kar je Nina pričakovala in o čemer je prej nenelioma govoril. Že nekaj dni sem ni govoril o svoji ljubezni in Štefanu. Ta molk je bil pri Kazimiru nenavaden. Ali je mogoče, da sc ne bi več zanimal zanjo ? Nekam nemirna je bila. Sklenila je, da bo izvlekla iz njega pravo besedo.
»Oprostite, da vam dalje ne bom delala družbe. Pospravljanje sob me čaka. Prej nisem imela za to časa, ker sem ves predpoldan poučevala. Hiteti bom morala, ker bo kmalu Štefan prišel pome. Na sprehod bova šla.«
»Le pojdita, kamor hočeta,« je odvrnil Kazimir na videz ravnodušno.
Nina je vkljub navidezni ravnodušnosti spoznala, da so njene besede Kazimira razburile. Nekaj jo je priganjalo, da bi še bolj razdražila.
»Štefan je ves srečen, ker je dobil lepo službo!«
»Kje?« je vprašal dokaj mirno Kazimir.
»Ne tu v mestu. Kmalu me bo poročil in odvedel od tu.«	(Dalje sledi)
vorov, punč v svojem kozarcu mešal z gorečo smodko. Na višku na-pitnice je to mešanico potem izpil. Pri neki čajanki pa ga je tovariš opazil, kako je maslo mazal na golo dlan. Nekoč ga je po poti iz najlepših misli zmotila krava, ki mu je stopila na pot. »Oprostite!« je de-j<1 in se vljudno odkril. Mož, ki je kravo gnal, in vse ostale priče tega prizora so se krohotali. šele tedaj je ponos up-salskega vseučilišča opazil svojo pomoto. Osramočen in jezen je stekel naprej. Tekel je tako slepo, da je zadel v neko damo. »2e spet takšni' neumna krava, ki ne zna korakati po cesti!« je zavpil besno, ne da bi dvignil oči.
inserirajte?
Oglas je registriran pod S. št. 441 od 24. III. 1936
S en ju močno opekel, radi česar so ga morali spraviti v bolnišnico, kjer je devet dni v groznih bolečinah visel med življenjem in smrtjo. Zdravniška veda mu ni mogla rešiti življenja ter je •pred par dnevi umrl. Bodi mu lahka zemlja, preostalim pa naše sožaljel
Vidonci. Pred dnevi je našo šolo zapustila dobra vzgojiteljica Kolanko Marija ter odšla na novo službeno mesto v Bakovce, kjer se naj dobro počuti!
Lipovci. Minule dni je posestnik Vinkovič na hlevu prekladal seno, od koder je po nesrečnem naključju padel na zemljo ter si zlomil nogo. Zdravi se v soboški bolnišnici.
Sv. Sebeščan. Pri nas se je začel drugi bano-vinski kmetijsko-gospodinjski tečaj. Sklep prvega tečaja je bil 11. marca. Prvi tečaj je zaprosilo naše Prosvetno društvo in se ga je udeleževalo 16 deklet. Prostore je dal brezplačno na razpolago naš g. župnik. Ob sklepu tečaja so se zbrali tudi starši tečajnic, ki so se zahvaljevali vsem, ki so pripomogli, da se je tečaj vršil in da je dosegel tako povoljne uspehe. Izrazili so hvaležnost predvsem banski upravi, ki nam je tečaj dovolila. — Za drugi tečaj je zaprosila naša občina in se bo ta nadaljeval v prostorih v Moščancih, ker je tja dekletom bliže. Tečaj vodita dve Miri — gdčni Kolaričeva in Barletova.
Solina. V sredo, 22. marca, je graničar Krivo-kapič Nikola jezdil na konju, ki se je pa iz neznanega vzroka eplašil ter jezdeca vrgel raz sebe. Graničar je tako nesrečno priletel na zemljo, da je bil takoj mrtev.
Veliki Dolenci. Pri nas se lepo razširja »Slov. gospodar«, zato mu pošljemo nekaj poročil. Naša fara dobro napreduje. Od 12. do 19. marca se je vršil pri nas sv. misijon, ki sta ga vodila gg. sa-lezijanca Alojz Nemec in Jožef Lovrenčič. Tudi 'naši stari ljudje se ne spominjajo tako lepega tedna, kakor je bil misijonski teden. Zjutraj od šestih do šestih zvečer je bila naša cerkev nabito polna vernikov; kljub mrzlemu vetru se ljudje niso ustrašili mraza. V nedeljo je pa bil zaključek sv. misijona s procesijo, katere se je udeležilo tisoč ljudi, tudi iz sosednje fare (iz Markovec) je prišlo precej ljudi kakor tudi od onstran meje. Ko je pozno zvečer prišla procesija v cerkev, se je naš g. župnik v lepem nagovoru v imenu vse fare zahvalil gg. misijonarjema za njuno požrtvovalno delo. Naj bo naš misijon od Boga blagoslovljen z obilnimi sadovi!
Dolnja Lendava. Ljudje, ne nasedajte vsem vestem o našem g. župniku, o kantorju itd. Nekdo je raznesel med drugim tudi vest, da ao neki zlikovci na našega g. župnika streljali in druge neumnosti. Tudi o kantorju se širijo pretirane vesti. Le hudobnež spravlja s tem v zvezo tudi duhovnike. Pri nas vsak ve, kako in kaj, ker so nam razmere dobro znane.
j......."Naši rajni |
Sv. Bupert v Slov. goricah. V Selcih je umrla v 73. letu starosti Marija Ju rša pri Franc Ze-lenku. Naj v miru počiva — žalujočim naše so-žalje!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V mesecu
februarju sta v naši župniji preminuli dve članici Marijine družbe. Najprej je smrtna kosa pretrgala nit življenja 32 letni Peršuh Rozl iz Pleter. V svojih zdravih letih je mnogo delovala za rpzširjenje katoliških listov. Po nesrečnem naključju je dobila pred leti pretres možganov in s tem bolezen, ki se je stalno slabšala, tako da je bila zadnja leta od časa do časa brez zavesti. Njeni domači so ji skušali olajšati gorje ter so jo vozili od zdraitiika do zdravnika, a
bilo je brez uspeha. Naposled je zbolela za je-tiko, ki ji je končala življenje. Dekleta iz vasi so ji priredila lep pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudi. Tolažilne besede domačim je spregovoril ob grobu g. dekan Sagaj, v imenu pleterskih deklet pa se je od rajne poslovila Medved Marija. Blaga Roza, počivaj v miru! — Nekaj dni nato pa je mrtvaški zvon naznanil po fari smrt 16 letne Pernat Matilde, tudi iz Pleter, kateri je prav tako neozdravljiva jetika prekinila mlado življenje. Naj počiva v miru! — Po rajnicah žalujočim izrekamo sožalje!
Ptujska gora. Na praznik sv. Jožefa smo spremili k večnemu počitku Marijino družbenico Než-ko Predikaka iz Podlož. Da je bila priljubljena pri tovarišicah in pri vseh faranih, je pokazal njen veličasten pogreb. G. župnik se je v jedrnatih besedah poslovil od pokojne. Bog in Mati. božja nam dajta veliko takih Marijinih hčera! Z Bogom, Nežka, počivaj v hladni zemlji mirno, za nas pa prosi pri nebeškem Očetu in pri Materi božji! — žalujočim naše sožalje!
Ormož. V Frankovcih pri Ormožu je umrla 24. marca v starosti 66 let Munda Terezija. Pokojnica, ki je po smrti svojega moža sama celih 28 let gospodarila na obširnem posestvu, je bila splošno priljubljena ter jo bodo posebno še reveži -slo pogrešali. Svoje otroke je skrbno vzgojila. Njena dva sinova, Martin kot ravnatelj Kletarskega društva v Ormožu, in Ivan, ki je prevzel posestvo doma, sta znana naša delavca v političnih in gospodarskih organizacijah. Rajna naj počiva v miru — žalujočim pa naše sožalje!
Salovci pri Središču. V minulem tednu je umrla Margareta K u n s t, roj. Slanjč, ki smo jo zad-
njo soboto pokopali ob navzočnosti mnogobrojnih njenih prijateljev in znancev, že pogreb sam je pričal, da polagamo k večnemu počitku ženo-mater, ki si je v življenju s svojo prirojeno dobroto pridobila same prijatelje, tako da sovražnika sploh imeti ni mogla. Pokojnica je bila vzor krščanske matere in je svoje že odrasle otroke vzgojila v strogo krščanskem duhu. Poleg številnih revežev so tudi naše katoliške organizacije bile deležne njene blagohotne naklonjenosti. Za vse dobrote ji naj bo ljubi Bog plačnik, preostalim pa naše sožalje!
Prihova. Na Jožefovo je sklenil svoje 79 let dolgo življenje Franc F1 i s, posestnik, p. d. Dobršek, sedaj v Raskovcu 16, prej pa na veliki kmetiji na Dobrovi 2. Bil je v svojem življenju dober in spoštovan gospodar in veren kristjan. Večkrat je bil občinski odbornik in skazi 25 let odbornik tukajšnje hranilnice in posojilnice, od njene ustanovitve leta 1907 do leta 1932. O d gojil je lepo svoje otroke in jih preskrbel. Ena hči, Julijana, je stopila v samostan šolskih sester v Slov. Bistrici. Ob obilni udeležbi je bil pokopan 21. marca, ravno na svoj rojstni dan, ob najlepšem sončnem spomladanskem dnevu. Naj v miru počiva — žalujočim pa naše sožalje!
Sv. Jernej pri Ločah. Tukaj je umrl 41 let stari posestnik in občinski odbornik Vehovar Miha. Bil je obče priljubljen in agilen sotrudnik pri vseh povzetjih za obči blagor. Na njegovi sedmini se je za novo lavantinsko bogoslovje nabralo 80 din. Darovalcem: Bog plačaj — rajnemu: počivaj v miru — žalujočim pa: naše sožalje!
Preseka pri Mozirju. Dne 11. marca so žalostno zapeli zvonovi svojo mrtvaško pesem in na-
smar.jaii, «ta je -zatisnila svoje trudne oči gtrži-čeva mama, Jožefa Kocjanc, v 78 letu starosti. Pc~reb b'agopckojne se je vršil 13. marca. Ob mnogoštevilni udeležbi v mrtvaškem sprevodu se ie pol-F:Talo, kako zelo je bila priljubljena in spoštovana kot zgiecina posestnica in gospodinja, ki je po moževi smrti 17 let spretno vodila kmetijo. Bila je dobra, globoko verna in usmiljena in ni bilo reveža, ki bi odšel brez daru od hiše. Zapušča sedem otrck, ki so že vsi preskrbljeni, kar je bila posebna skrb rajne mamice za svoje otroke, za kar so ji vsi zelo hvaležni. Naj ji bo žemljica lahka! — žalujočim naše sožalje!
Sv. Florijan pri Rogatcu. V celjski bolnišnici je umrl Jarez Turk, znan pod imenom mež-nar Anza. Odšel je od nas po večno plačilo mež-nar Anza, katerega bomo pogrešali pri zvonje-nju. Naj poičva v miru — žalujočim naše sožalje!
Šmarje pri Jelšah. Sončna vas Stranje med šmarskim in mestinjskim potokom, slovi po svoji prijazni legi in pridnem prebivalstvu. Žalovanje pa se je zadnji petek v njej naselilo, ko se je naš splošno spoštovani sosed, vrli gospodar na Rokovem in ljubljeni Smoletov oče Jožef po
svojem osemdesetem godu za vselej od nas poslovil ter sc na tiho nedeljo ob veliki udeležbi domačih in sosednjih faranov naselil na šmarski božji njivi do veselega vstajenja sodnega dne. Zdi sc mi, kakor da se je zrušil močen steber našega narodno Zavednega, odločno krščanskega življenja. Poznal je rajni Jože le delo in molitev, je ljubil svoj dom, bil ponosen na svoje domače cerkve — posebej še na sv. Tomaža in sv. Roka — kakor pred 70 leti, ko je v njih ministriral, ter se je vselej junaško boril za čast svoje slovenske domovine in ji s svojimi hčerkami zvesto pomagal pri stavbi Katoliškega doma v Šmarju. Vsi ga bomo ohranili v hvaležnem spominu in priporočali božjemu usmiljenju, osebito pa se ga bodo vsako prvo mesečno nedeljo spominjali naši mnogoštevilni člani Apostolstva mož in fantov, med katerimi ga pač menda nobenokrat niso pogrešali. — žalujočim izrekamo sožalje!
Planina pri Sevnici. Dne 17. marca smo spremili k večnemu počitku Franca R a u t e r , nad-učitelja v pokoju. Rajni je bil na Planini, v svojem rojstnem kraju, za učitelja 34 let, do upokojitve 'eta 1924. Bil je dober učitelj, posebno dečki so se od njega naučili sadjarstva. Nai počiva v miru — žalujočim naše
Sv. Lenart v Slov. goricah. Občni zbori vseh društev so končani. Vsa društva dobro delujejo. To je prav, da pozimi v društvih ne spijo, ampak delajo kot pri nas.
Sv. Trojica v Slovenskih gorusah. Na cvetno nedeljo, dne 2. aprila, priredi naš fantovski odsek v Narodnem domu telovadno ademijo. Začetek ob pol štirih popoldne, po večernicah. Ker je prireditev zamišljena kot predpriprava za mariborske mladinske dneve in za okrožni nastop pri Sv. Benediktu, vabimo vse iz vseh far k udeležbi!
Veržej. V nedeljo, dne 2. aprila, ponovi Prosvetno društvo versko igro »Trpljenj« Gospodo-
vo« ali »Pasijon« pisatelja Fr. K. Meška, v dvorani Marijanišča. Vabljeni!
Sv. Vid pri Ptuju. Kulturno-prosvetni odsek gasilske čete Jurovce priredi na cvetno nedeljo po večernicah v Slomšekovem domu pri Sv. Vidu krstno prireditev igre »življenje za življenje«.
Poljčane. Prosvetno društvo vprizori na cvetno nedeljo, 2. aprila, zgodbo v treh dejanjih: »Sultanova hči in dobri vrtnar«. Vrši se v prosvetni dvorani z začetkom ob 16.
Sv. Rupert nad Laškim. Prosvetno društvo priredi na cvetno nedeljo igro v treh dejanjih »župnik iz cvetočega vinograda«.
Uoplsl
Sv. Miklavž na Dravskem polju. Te dni je praznovala gospa Gobec Marija, vdova po šolskem upravitelju, bivša učiteljica ženskih ročnih del in pose. „lica, v prisotnosti svojih hčerk in sorodnikov sedemdesetletnico. Sedem križev že ima. Lepa starost, dolga doba. Še sedaj je duševno in telesno prav čila. Ljudje se čudijo njeni čilosti in žilavosti, ko ima že toliko življenjskih preizkušenj. V letu 1911 je zgubila dobrega soproga, v naslednjih letih pa blaga sinova. Ostali
Dr. Neumann, vodja Nemcev v >!e-melu, ki je bil zadnje dni priklju-Cen k Veliki Nemčiji
sta ji še hčerki, ki sta v prav dobrih položajih. Obe sta učiteljici v Mariboru. Lepo je vzgojila jubilantka svoje otroke, da delajo v prid državi in narodu. Sedaj živi na svojem posestvu in navzlic visoki starosti pridno gospodari na njem. Ta mnogo preizkušena, za dvig gospodarstva vneta gospa, izobražena v vseh panogah, naj živi mnogo, mnogo let prav vesela in zadovoljna v krogu svojih dveh hčerk in sorodnikov! Bog jo naj živi!
Ptuj. Okrajni kmetijski odbor je priredil tridnevni kmetijsko-zadružni tečaj. Bila je to zelo posrečena zamisel. Tečaja se je udeleževalo 35 fantov in gospodarjev. Otvoril je tečaj predsednik okrajnega kmetijskega odbora g. Alojz Jan-žekovič ter pozdravil navzoče zastopnike oblasti: g. okrajnega podnačelnika Praha, zastopnika kmetijskega oddelka banske uprave g. Puša iz Ljubljane, ki je predaval o kmetski zavesti in ljubezni do bližnjega. Urednik »Narodnega gospodarja« g. dr. Ceferin iz Ljubljane je predaval o zadružnem pravu; g. dr. Veble iz Maribora o zadružni ideologiji; revizor Zadružne zveze g. Tirš o vodstvu zadrug in o pravilnem zadružnem knjigovodstvu, okrajni kmetijski referent g.
Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se po-kazujejo znaki raznih težav zaradi nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje.
Reg. po min. soc. pol. in n. idr. S-br. 15.485, 25. V. 35.
i'-	j f. novi celjski župan.
Foto I. Kvas, Celje.
šuštič pa o gospodarskih organizacijah v ptujskem okraju, o zadružnih potrebah in gospodarskih prilikah okraja. Gg. predavatelji so tečajnikom v poljudni obliki nudili mnogo zadružnega znanja in jih navduševali za zadružno delo. Naj jim bo na tem mestu od tečajnikov izrečena javna zahvala z željo, da bi se taki tečaji ob priliki še ponovili, kajti zadružna vzgoja je v današnjih časih nujno potrebna.
Ptujska gora. Na Jožefovo je bil letos prvi večji shod. Kot začetnik pobožnosti, ki se leto za letom vršijo pri gorski Materi božji. Od sedaj naprej bodo romarji zopet prihajali k Materi, de-liteljici vseh milosti. Koliko duševnih in telesnih brklkosti in težav bodo romarji polaguli pred Marijin tron, a vračali se bodo okrepljeni in navdušeni in bodo zopet z lahkoto in jasnim ter močnim korakom šli skozi nadloge življenja. Ne bodo sicer prejemali ne zlata ne srebra, toda s seboj bodo ponesli mir vesti in moč duha z» življenje.
Razkrižje pri Ljutomeru. Že od nekdaj smo radi hodili k našim dobrim sosedom v Ljutomer, ob nedeljah k sv. mašam, v postnem času pa Še bolj, ker tam imamo vsak čas priložnost, prejemati sv. zakramente. Celo pa v zadnjem čam», ko na Razkrižju nimamo stalnega cerkvenega nameščenca, kar trumoma pohajamo v sosednjo
Votija Hrvatov dr. VI. Jlait*
farno cerkev ljutomersko, kjer si vsaj lahko zapojemo svoje slovenske pesmi, dočim tega v svoji lastni cerkvi na Razkrižju ne smemo storiti. Praznik sv. Jožefa srno tudi mi Razkrižjani obhajali v Ljutomeru. Ker so naši društveni bratje slovesno obhajali ta dan, smo se jim tudi mi pridružili, in sicer vse razkrižke mladinske organizacije polnoštevilno. Pevski odsek našega Prosvetnega društva je ta dan pel v Ljutomeru pri prvi sv. maši, na kar smo se zbrali v Katoliškem domu. od koder smo skupno v sprevodu korakali k slovesni službi božji. Bilo nas je razveseljivo število.
Kapela-Radenci. Sadjarska podružnica si je nabavila za člane prevozno škropilnico ter bo dajala svojim članom za spomladansko škropljenje žvepleno-apneno brozgo po lastni nizki ceni, katera je veliko nižja kakor tovarniška. Sadjarji, oklenite se strokovne sadjarske organizacije, pristopajte k Sadjarski podružnici, pri kateri plačate 25 din članarine, za kar dobite vsak mesec skozi vse leto časopis »Sadjar«, ter imate na razpolago sadno škropilnico kakor tudi po znižani ceni razna škropiva za škropljenje sadnega drevja in druge ugodnosti kot organiziran član Sadjarskega društva, česar posameznik ne more doseči.
Veržej. Pa le niso Veržejci kar tako! To so pokazali ob času sv. misijona, ki se je vršil od 5. do 12. marca. Misijonarja p. Gracijan dr. He-ric in p. Siivin Lenartič sta jih navdušila s svojimi lepimi in resnimi besedami in si osvojila srca faranov, da so bli ves teden praznično razpoloženi. Bolj ko se je bližal konec sv. misijona, rajši so hodili h govorom in bolj navdušeno in korajžno prepevali in odlagali svoja bremena. Tudi spravili so se lepo drug z drugim. Krona vsega pa je bila zaključna procesija z baklami po trgu, ki še ni doživel tako lepe razsvetljave, in pa poslovilna beseda v cerkvi, kjer so obljubili zvestobo Kristusu Kralju. Bog povrni misijonarjema njihov trud in vsem, ki so pripomogli k dobremu uspehu misijona!
Gornja Radgona. V Kruplivniku smo imeli letos kuharski tečaj. Tečaj je vodila gdčna učiteljica Kaiser Marija in lepo število naših deklet se je hodilo učit kuhat. Tečaj je trajal tri mesece. Dne 15. marca pa je bil zaključek. Slovesnosti se je udeležil banski svetnik in tukajšnji župan g. Ba-čič, ki je v kratkih besedah govoril o pomenu tečaja in se zahvalil gdčni učiteljici za njen trud in požrtvovalnost šolski upravitelj g. Bežan je pa govoril o vzgojnem pomenu tečaja. K zaključku je prišel tudi g. provizor Kolenc. Naša farna cerkev dobi letos novo lice. Prostor okrog cerkve bo lepo urejen in posajen s cvetjem. Tudi
le eno je nafboffe -
in to sem kupila za nas in naš dom. Samo eden je pravi, in to je naš domači proizvod najstarejše milarne — povsod pohvaljeno
OVEN TERPENTINOVO MILO.
Jules Jeanneney, predsednik francoskega senata, o katerem pišejo, da bo 5. aprila izvoljen za predsednik« republike
cerkev bo popolnoma prenovljena. Material že imamo, sedaj je treba samo še lepega vremena in pa močnih, delovnih rok. Upamo, da bo to vse z božjo pomočjo letos izvršeno!
Sv. Barbara v Halozah. Tukajšnja Strokovna zveza viničarjev je imela redni občni zbor, katerega se je udeležil tudi delegat iz Ormoža, ki je tolmačil delo zveze v boju za minimalne pla*e viničarjev, ki so posebno pri nas v Halozah najslabše plačani, posebno od nekaterih gosooskih vinogradnikov in inozemcev. želeti je viničarjem obilo uspeha, saj so ravno oni poleg komarjev najsiromašnejši stan in najslabše plačani. Izvoljen je bil stari odbor, želeti je več zanimanja za stanovsko organizacijo od strani tistih tovarišev, ki še niso člani, in naj brez vsakega strahu pristopajo k domači skupini!
Zreče pr? Konjicah. V nedeljo, 2. aprila, ob pol devetih bodo vsi funkcionarji zadruge polagali račun o svojem delu v Vilarjevi dvorani, kjer bo redni občni zbor. Vsi člani in prijatelji našega zadružnega dela, pridite poslušat!
Leskovec. Na večer 20. marca so pri nas postavili novo vlado. Tej vladi v čast so napravili velik kres zadi za šolo, ne da bi za to kdo kaj vedel. Bila je tema. Ob devetih je začelo biti plat zvona. Ogenj! Vse je bilo prestrašeno. Zvonik je bil razsvetljen v nočni temi od bližnjega — kresa! JNSarji in komunisti so kresili novi vladi na čast, pa tega prej niso naznanili ter so tako
vzročili velik strah in razburjenje. To tem olj, ker smo pred kratkim imeli velik požar )ri g. Vindišu. — Naša občina bi morala malo bolj paziti na nočni red in mir! Sicer pa je ves svet zmešan! Ni čuda, da se je tudi v Leskovcu nekaterim malo zasukalo!
Dobje. Pretekli teden je izvršil tu g. Miloš Hohnjec iz Celja svoje strokovno, umetniško delo na oltarju sv. Barbare. Sedanja župnijska cerkev Device Marije škapulirske v Dobju je bila zgrajena — kolikor se dp, sklepati iz letne številke 1745, vklesane nad notranjimi vrati zakristije, v presbiteriju — v prvi polovici osemnajstega stoletja, še pred župnijsko cerkvijo je bila tu zgrajena kapela sv. Barbare, kakor pravi ustno izročilo. Zgraditi jo je dal iz obljube neki planinski grof, ki je imel tu svoj lov. Kapela sv. Barbare je tedaj najstarejši del hiše božje v Dobju. V kapeli je bil postavljen oltar sv. Barbare, v najlepšem dovršenem baročnem slogu. Ta oltar se je nahajal skozi več desetletij radi črvivosti v napredujočem stanju razpada. Celjski mojster Hohnjec je pred desetletji zaman opozarjal na nevarnost popolnega razpada. Neki gospod je dal prekrasni baročni kip sv. Barbare odstraniti in na njegovo mesto postaviti docela proti slogu podobo sv. rožnega venca na platnu. A prišel je čas, hvala Bogu, da je prelepi baročni kip sv. Barbare vstal iz prahu na podstrešju in se, skoro ves pozlačen, vrnil na svoje prvotno mesto. Vse priznanje pa gospodu Hohnje-cu, ki je na poseben način, s posebnim postopkom zaustavil proces razpada ter ves oltar slogu
primemo prenovil. Vse delo prenovljenja je bilo izvršeno z delno pomočjo banske uprave. Drugi del bodo pokrili cerkvi naklonjeni dobrotniki. Brezdvomno predstavlja oltar sv. Barbare najlepši oltar daleč naokrog.
Makole. V nedeljo, 12. marca, sta se vršila občna zbora krajevne JRZ in MJRZ ob obilni udeležbi članstva, članstvo je izrazilo željo, da gg. poslanci in merodajne oblasti storijo vse potrebno, da se minimalne cene kmetijskih proizvodov uredijo zakonskim potom, kajti pri cenah, kakršne so danes kmetijskim pridelkom, mora slovenski kmet prej ali slej propasti. — Pri volitvah je članstvo soglasno izvolilo stara odbora z malenkostnimi spremembami in s tem dalo ponovno zaupnico ljudem, ki so pri zadnjih volitvah izvojevali zmago slovanske misli v Mako-lah kljub vsem zaprekam nasprotnikov.
Sv. Jurij ob juž. žel. Kmečka zveza priredi na binkoštni ponedeljek velik kmečki dan.. Dopoldne bo kmečki tabor, popoldne pa nastop združenih pevskih zborov iz bližnje in daljne okolice, nato pa na prostem igra »Mlinarjev Janez«. Ker je tabor zamišljen v velikem obsegu, so priprave zanj že v polnem teku, zato se naprošajo vse organizacije v okolici, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev.
Sv. Rupert nad Laškim. Smo že globoko V postu, a ne moremo pozabiti norosti in hudobije pustnih dni. Nek mlad, miren gospodar in družinski oče je šel na pustno nedeljo zvečer mimo župnijske cerkve proti domu; rad bi »pravil lesno oglje v Celje in je iskal voznika Naenkrat skočijo iz teme tri pošasti proti njemu, ga vržejo na tla in ga obdelajo z okovanimi čevlji po vsem telesu, da se je siromak po dolgem trudu komaj mogel po vseh štirih privleči do hiše posestnika Zajca. Ne morete si predstaviti strahu žene in otročičev, ko se je potolčeni mož privlekel domovi Vsi, ki so zvedeli o zverinskem napadu znanih treh divjakov, so silili Jerneja, da stvar naznani orožnikom, a mož si tega ne upa, ker so mu zverinski fantje obljubili f' ahovito maščevanje, če to stori. Ali smo še v človeških razmerah?
Nemški tanki prodirajo proti v/hodu
Poslednje vesti
Novice iz drugih držav
Ofenziva generala Franca v Španiji napreduje s silno naglico, ker je bila dobro pripravljena. Čete nacionalnega generala Franca so vdrle v doslej Se po komunistih zasedeno ozemlje Španije z motoriziranimi oddelki in konjenico. Navalu nacionalnih čet se rdeče čete ne morejo zo-perstavljati in se po kratkih bojih udajajo. Fran-cove čete so zasedle že več mest in prekoračile nekaj rek. Prav tako so v noči na torek prve čete že vdrle v Madrid, za katerega so se bili ljuti boji. General Franco je v noči pozival prebivalstvo Madrida, naj se vda brez boja. Tudi rdeči oblastniki Madrida so v isti noči po madridskem radiu pozivali svojo vojsko, naj se vda brez boja, ker je vsak odpor brezuspešen. Toda rdeče čete so drugega mnenja in branijo Madrid z vso silo. V mestu vlada silna panika, vse bega in beži iz ogroženega mesta. General Franco računa, da bo zasedel Madrid v teku torka. Franeova ofenziva sei razvija na več frontah. Ujetnikov ima že več desettisoč.
Na kitajskem bojišču so Japonci tudi začeli z ofenzivo. Prvi sunek se jim je posrečil in so zavzeli važne kitajske postojanke. Kitajska armada se je rešila obkolitve s tem, da se naglo umika pred napredujočimi Japonci
Litvanska vlada je odstopila. Novo vlado sestavlja šef generalnega štaba.
Angleški šef generalnega štaba je prišel v Pariz. V poučenih krogih smatrajo, da se bo raz-govarjal o položaju s francoskim šefom generalnega štaba.
Domače novice
Najdba mrtvega moškega. V Jelovcu v župniji Kamnica so našli z glavo v potoku mrtvega neznanca. Koj po najdbi se ni dalo ugotoviti: ali gre za nesrečo ali zločin in kdo je nesrečnež.
Otročiček umrl radi opeklin. Po nesrečnem naključju je zlila žena zidarskega pollrja Tušeka pri Devici Mariji na Brezju pod Mariborom lonec vrelega mleka po svojem štirimesečnem sinčku, ki je dobil tako hude opekline, da jim je podlegel v bolnišnici.
Z avtomobilom v brzojavni drog. Med Slivnico in Hočami je zdrknil na ovinku pri srečanju s kmečkim vozom osebni avto tvrdke Beiersdorf s ceste in se je razbil na dvoje ob brzojavnem drogu. V avtomobilu se vozeči potnik si je zlomil nogo, šofer pa ima poškodbe po obrazu in pretres živcev. Nahajata se v mariborski bolnišnici.
Starka smrtno povožena. Na klancu pri Gasilnem domu v Trbovljah je prišla pod z lesom naloženi voz 75 letna Franca Sternad, žena upokojenega rudarja. Ker je šel voz čez starko, je bila koj mrtva.
Smrtna nesreča radi splašenlh konj. V Gabr-ku v Poljanski dolini v škofjeloški okolici so se aplašili konli pred avtobusom. Z voza je padla pod kolo a\-„busa 59 letna yosestnica Katarina Rupar, po domače Krčavka iz Loga. Ruparjeva je obležala mrtva z zdrobljeno lobanjo.
Padla s kolesa ter si zlomila nogo. Minulo nedeljo se je peljala s kolesom 40 letna Otilija Petek, žena posestnika iz Cvetkovec pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Padla je ter si zlomila levo nogo v gležnju. Prepeljali so jo v ormoško bol-piSnlco.
Iz naših društev
črneče pri Dravograda. V nedeljo, 26. marca, «smo imeli ustanovni občni zbor Prosvetnega društva. Dosegli smo že tako dolgo pričakovani cilj.
Občni zbor je bil nepričakovano lepo obiskan. Novo društvo si je izvolilo agilen odbor. Ob zaključku je cerkveno pevsko društvo zapelo par koroških narodnih pesmi, črnečani se bomo krepko strnili v vrstah nove organizacije.
Laporje. Naše Prosvetno društvo bo ponovilo na cvetno nedeljo igro »Podrti križ«, čisti dobiček je namenjen postavitvi prepotrebnega farnega doma.
Dopisi
Ruše. Na ponovno posredovanje gg. poslancev Kobana in žebota je ministrstvo za pošto ugodilo prošnji občine Ruše in bosta v kratkem nameščena še dva pismonoea na našem poštnem uradu, S tem bo ugodeno najbolj delavstvu tovarne za dušik, ki bo odslej dobivalo vsak dan redno dostavljeno pošto. Pošta se bo dostavljala tudi na Smolnik do penziona Lohniea in k Ruški koči, kar bo prišlo v prid predvsem izletnikom, ki do sedaj niso po več dni dobili pošte.
Sv. Florijan pri Šoštanju. Minulo je že dve sto petdeset let, odkar so na razvalinah gradu Katzensteina pozidali podružno cerkev sv. Florija-na, spadajočo k župniji Sv. Mihaela pri Šoštanju. Na belo nedeljo bo poleg običajne službe božje v spomin na to obletnico blagoslovljen mali zvon, ki je bil prelit v zvonarni v št Vidu pri Ljubljani. Blagoslovljene bodo tudi 18 registrov obsegajoče orgle.
Naši rajni
Črna pri Prevaljah. Med službo v rudniku je zadet od srčne kapi preminul 21. marca Ferdo Petrič, dolgoletni naročnik »Slov. gospodarja«. Na svoji zadnji poti 24. marca je imel mnogo spremljevalcev, ki so zasuli njegov grob z venci in cvetjem. Naj mu sveti večna luč — žalujočim naše sožalje!
Sv. Peter pri Mariboru. Stari izumirajo. V minulem tednu smo izgubili kar tri starejše žup-ljane. V Vrhovem dolu pri Limbušu, kjer je bil pri svojih sorodnikih, je po kratki bolezni umrl bivši viničar Gornik Janez, star 80 let. Pred Štirimi leti je praznoval s svojo ženko Marijo zlato poroka. — V Me ta vi pa je umrl bivši kmet Kokol Mihael, kateri je tudi že dovršil 80 let življenja. Pokopan je bil v nedeljo ob obilni udeležbi župljanov. Na sedmini je nabral cerkveni ključar g. Cvikl za novo bogoslovje 200 din. Vsem darovalcem Bog plačaj! — V Hreacl pa je umrl 73letni posestnik Fras Franc. Bil je dober mož, ki je z vsemi rad v miru in prijateljstvu živel. Pokopan je bil v ponedeljek. — Naj vsi ti veterani dela in priče naše preteklosti počivajo v miru — žalujočim ostalim pa naše sožalje!
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Vajenca, zdravega, pridnega, poštenih staršev, sprejme takoj trgovina Rudolf Pušenjak v Lju-tomeru. Hrana in stanovanje v hiši_620
Zakonca brez otrok, srednjih let, mirna, iščeta službo kot viničarja ali majerja blizu Maribora. Naslov pri Stojan, Loče pri Poljcanah. 621
Oferca se išče, dve ženski. Oglasiti se: Košakl 30, Maribor.	642
Družina z več delovnimi močmi, brez malih otrok, se sprejme takoj. Oskrbništvo Novi-klošter, Sv. Peter, Savinjska dolina. 637
Posebno deklo v kuhinjo sprejmem. Nekrep Marija, gostilna, Maribor, Vetrinjska 4._641
Zakonci z dvema ali štirimi močmi se sprejmejo! na srednjem posestvu za majerja proti plači in deputatu. Oglasiti se je osebno pri Lievvald, Sv. Anton v Slov. goricah.	625
Sprejmem pošteno deklo, ki zna tudi molsti. Moser, Pobrežje, Ob Dravi 5, Maribor. 630
Kmetska dekla z desetletnim spričevalom išče službo v bližini Maribora. Naslov v upravi. 639
Hlapca, pridnega, zanesljivega, nekadilca, iščem. žveglar, Rifnik, sv. Jurij ob juž. žel. 638
Majerja za poljedelstvo, tri delovne moči, sprejme Ivan Posch v Rošpohu pri Kamnici. 643
POSESTVA:
Posestvo vzamem v najem. Bližina Maribora. Naslov v upravi.	624
Posestvo se proda, 1 oral zemlje, Sv. Martin pri Vurbergu. Naslov v upravi.	62«
Posestvo prodam ali dam v najem, 14 oralov, v dobrem stanju. Zg. Korena 15, Sv. Barbara pri Mariboru.	62T
Krasno malo posestvo, sadonosnik, njive, travnik, sposobno za deliti, naprodaj. Pekre 5 pri Mariboru.	629
Prodam hišo. Budina 37, občina Ptuj.	63fi
Iščem viničarijo ali večje posestvo v najem. Naslov v upravi.	640
RAZNO:
Kovaško orodje prodam. Simon žnidar, Jabla-nje št. 5, p. Cirkovce.	635
Vse šiviljske in krojaške potrebščine, žensko in moško perilo kupujemo zdaj najceneje v modni trgovini
Mirko Brečko
MARIBOR, Aleksandrova c. 23. 518
Ker smo založeni z veliko izbiro spomladanskega blaga za obleko, perilo itd., Vas vljudno vabimo, da si ga ogledate in se prepričajte, da kupite najceneje pri
M. GAJ ŠEK
MARIBOR Glavni trg 1 631 pod Veliko kavarno
Za Veliko noč! 632
Pletene oblekce za dečke in deklice, t roške: jar ketce, čepice, čeveljčki, sandale, nogavloe v znano dobri kvaliteti najceneje pri »LUNA«, Maribor, samo Glavni trg 24 (avtobusna postaja).
ff* 1	s» m "ft-fe	ako si ne ogledate lirez-
▼	obvezno veliko zalogo
kjer si lahko za malo denarja nabavite vso potrebno za VELIKO NOC kakor: štofe, volno, svilo, svilene robce, vsakovrstno perilo, nogavice itd.
¥ veliki izbiri moške in fantovske obleke!	,šh" .sir;
Miri PeniČ, Maribor, Vetrinjska ulica 9
628 •
NAJVEČJO IZBIRO najboljšega in «ajcenejšegga blaga za moške, damskc in otroške obleke, plašče, kostume, hubertuse, lodne, častniške in
~	asrcn n\Ml\M, Maribor, Ulica X. oktobra
Kmečka trgovina
Takse
Kar se tiče taksne zakonodaje, je bilo zacfnja leta toliko sprememb, da se v njih skoraj niilčc več ne spozna. Na videz izgledajo te spremembe malo pomčtnbne, a v resnici močno prizadevajo vse panoge našega gospodarstva. Tudi tovrstne kazni so zelo občutne in zadevajo vse naše gospodarstvo. Nujno potrebno je, da se sistem taks poenostavi. Taksni predpisi naj bodo taki, da se bo lahko nanje razumel tudi preprost človek. Dame® so pa taksni predpisi tako zamotani, da se v njih niti strokovnjak več ne spozna, radi česar oblastne taksne predpise različno tolmačijo. Dostikrat se zgodi, da se mora pri sodišču in drugih oblastvih plačati taksa, ki bi je v resnici ne bilo treba plačati. Vsemu temu je vzrok za-motanost davčnih predpisov. Tako se še v Sloveniji pobirajo takse po zakonu iz leta 1850 in vsakoletni predpisi taks, ki so v zvezi z novim finančnim zakonom. Potrebno je, da se tudi v tem oziru napravi red, da ne bodo ljudje, posebno iz revnejših slojev, po nepotrebnem trpeli radi zamotanih taksnih predpisov.
Češkoslovaška in naše gospodarstvo
Kadi vključitve češkoslovaške v nemški gospodarski sistem, bo trpela tudi Slovenija, kajti vedno smo bili gospodarsko vezani na češko gospodarstvo. Pred vojno smo se Čehi in Slovenci na gospodarskem polju borili skupno. Pobuda za industrijsko delovanje je prihajala k nam vedno iz češke, čelii so r,am bili vzor tudi na polju naprednega kmetijstva. Mnogo je absolventov kmetijskih šol, posebno zachija leta, ki so si svoje znanje izpopolnjevali na češkem. Zelo radi so zahajali Čehi k nam na izlete ter so v velikem številu posečali naša letovišča, puščajoč tako v deželi denar. Tako vidimo, da je samostojna Češkoslovaška igrala v našem gospodarstvu veliko vlogo, ki je sedaj prestala, ali se bo pa občutila v zelo zmanjšani meri.
Trgovina z lesom
Trgovini z lesom se obetajo po uvedbi italijan-»kega monopola lesa drugi časi. Italija bo enotno pritisnila na mnogoštevilne naše izvoznike lesa. Naša lesna trgovina bo utrpela tako škodo. Ne kaže drugega, kot da. postavimo protiutež v obliki organizacije lesnega izvoza. Če ne bomo enotno nastopili na italijanskem lesnem trgu, bo Slovenija utrpela veliko škodo, ksjti pri nas je lesno gospodarstvo velikega pomena za naše narodno gospodarstvo.
Druga neprijetnost v trgovini z lesom nas čaka ©d strani Madžarske. Ta je z zasedbo Karpatskc Ukrajine dobila veliko lesa in ji radi tega ne bo treba več uvažati lesa v toliki množini. Tako bomo tudi na madžarskem trgu prodajali čimdalje manj lesa.
Cena goveje živine
Voli: Laško 5 din, Kranj 5.50 din, Črnomelj 6 din kg žive vage. Cene so najvišje za prvovrstne vole. Poldebeli in plemenski voli so pa bili v Laškem 4—4.50. v Kranju 4.75—5 din, v Črnomlju 4.50—5 din kg.
Krave. Prvovrstne krave, to je zelo debele in dobre mlekarice, so bile povprečno od 4.25 do 5 din kg žive vage: krave za klobasarje pa so bile 2.50—3.75 din kg žive vage.
Telice in mia:li junčfcl so biii od 4.75 do 5.50 din kiiogram živo teže.
Teleta so bila povprečno po 6—7 din kg žive vage.
Svinje
Plemenske. V Mariboru so bili 5—6 tednov stari prašiči 90—110 din komad, 7—9 tednov po 115—140 din, 3—4 mesece stari 200—2S0 din,
5—7	mesecev 330—450 din, 1 kg žive teže pa
6—--	8 din. V Kranju so bili 7- 8 tednov stari pujski 190 -260 din komad.
fršnlarji so dosegli v Laškem 7.75 din kg žive teže, v Kranju pa 8—9 din.
Defaele svinje. Prodajali so se samo prašiči špe-harji, ki so skoraj povsod imeli isto ceno 8>—9 din.
žrvakki produkti
Meso in slanina. Govedina 10 -12 din, pljuča
7—8	din, svinjsko meso s kostmi 12 din, brez kosti 14 din, slanina 13—14 din, suha slanina 22 din, svinjska mast 19 din kg. Meso kozliča 20 din kg.
Kože. Goveje 10 din, telečje 12 din, svinjske 7—8 din kg.
Volna neoprana 24 din, oprana 34 din kg.
Med. V Dol. Logatcu 16 din, v Laškem 18—20 dirl,- v Črnomlju 14 din, v Kranju 22 din kg.
^Ileiai proizvodi. Mleko 1.50—2 din, smetana 7.50—10 din liter, surovo maslo 26 (¡in, čajno 2S do 32 din kg, domači sir 8—1S ¿jti. Jajce 0^0 do 0.70 din.
žabji Hm k i kg 2.50 din.	'
Perutnina
Kokoš 20—30 din. par piščancev 25—65 din. gos 45 din, puran 45—60 din.
Vino
V okolici Črnomlja je navadno mešano vino pri vinogradnikih po 4 din liter*, finejše sortirano vino pa po 5 din. V severni Dalmaciji ae plačujejo bela in rdeča Vina po 2.50—3.50 din liter. V Si-beniku so črna vina 3.30—3.50 din, opolo pa 3.60 do 3.90 din liter. Boljša vina stanejo v srednji Dalmaciji 4—5 din liter.
Žito in krma
žito. Cene vagonskih dobav v Slavoniji in Vojvodini so sledeče: pšenice 152—154 din, rž 142 do 145 din, ječmen 160—162 din, jari 180—185, oves 157—160, koruza 96—97, sušena 106—108 dinarjev 100 kg. Fižol kg 2—3.50 din, krompir 0.80—1 din.
Krma. Seno 0.60- 0.80 din, slama 0.30—0.45 dinarjev kilogram.
DOBAVLJA-
POPRAVLJA
motore In vse vrsle eleklričnih slrojev
Domača tovarna
IVAN PASPA 1 SINOVI
Zagr?», Ke<Hr«$hQ «»
Sadje in zelenjava
Jabolka 4—8 din, suhe slive 8—12 din, celi orehi 10 din, luščeni 30 din kg. Čebula 3—4 din, česen 6—10 din, glava zelja 0.50—3 din, kg kislega zelja 3 din, kisle repe 2 din, glava karfijole 2—10 din, kg hrena 8—10 din, komad zelene 0.50 do 3 din, komad glavnate solate in endivije 0.50 do 2 din, kg pa 8—12 din, kg radiča 10 din.
Sejmi
30. marea v Turnišču (Prekmurje) živinski 31. marca svinjski v Mariboru, živinski in kra-marski (cvetni petek) v Braalovčah, Lembergu, Ormožu in Slov. Bistrici — 1. aprila svinjski v Brežicah, Trbovljah, Vidmu ob Savi — 3. aprila živinski in kramarski v Poljčanah, živinski v Za-bukovju nad Sevnico in v Murski Soboti — dne 4. aprila živinskj v Podčetrtku, Ptuju in Dobrov-niku (Prekmurje), svinjski v Ormožu — S.aprila svinjski v Celju, Ptuju in Trbovljah.
Razgovori i našimi narečnih!
Lovski paznik prenizko ocenjuje lovsko škodo.
F. Ho. Divjačina Vam dela veliko škodo. To škodo ocenjuje paznik lovskega upravičenca, in sicer očividno mnogo prenizko. — Po zakonu o lovu rešuje zahteve po povračilu škode po lovu ali škode po divjačini "do višine 1000 din odškodninsko razsodišče, ki se osnuje pri občinah in sestoji iz predsednika, odnosno njegovega namestnika in dveh članov. Zahteve po povračilu škode nad 1000 din rešujejo redna sodišča. Predsednika odškodninskega razsodišča, kakor tudi njegovega namestnika postavlja za tri leta za eno ali več občin okrajno načclstvo po poprejšnjem zaslišanju občine in zveze lovskih društev. Za predsednika in namestnika se smejo postaviti samo nepristranske, neoporečne in pismene o3ebe, ki točno poznajo poljsko in gozdno gospodarstvo in lov. Oba morata opraviti prisego, da bosta svojo službo vršila vestno in nepristransko. Oškodovanec mora povračilo škode zahtevati pismeno ali ustno na zapisnik pri pristojni občini v teku osmih dni., odkar je izvedel za škodo, toda najkasneje v teku šestih mesecev, odkar je škoda nastala. Razen tega mora istočasno zaprositi za ocenitev škode. Vsaka stranka ima pravico, da radi izvedeniške izjave pred odškodninskim razsodiščem pozove k razpravi na svoje stroške zemljedelske. gozdarske in lovske strokovnjake. Predsednik sodišča odredi razpravo na mestu samem in pozove oškodovanca in lovskega upravičenca, da k temu naroku odredita vsak svojega člana razsodišča. Ta član naj pobija napačno, odnosno prenizko ocenitev škode od strani cenilca, odnosno naj ugovarja prizadetost cenika, ako je cenilec res paznik pri lovskem upravičencu. Za navedeno postopanje ni treba nikakega zastopstva po odvetniku. Kdor bi si odvetnika najel, bi ga moral sam plačati. Le ako bi oškodovanec iztoževal odškodnino v znesku preko 1000 din, bi moral odvetniške stroške plačati dotični, ki bi pravdo izgubil.
Tretji sin padel v vojni — pravica do invalidnine? J. M. Pravica do invalidnine ni odvisna od tega, ali imajo roditelji padlega sina še kaj živih sinov ali ne. Zato napravite prijavo pri invalidskem sodišču, ki se nahaja pri pristojnem okrožnem sodišču. Enemu roditelju pritiče 1056 din invalidnine na leto. Siromašni roditelji pa prejemajo tudi mesečno draginjsko doklado, ki znaša 30 din v Vašem kraju.
Nezakonska hčerka zahteva Se nekaj dedšrine. B. J. Prevzeli ste posestvo za 30.000 din, dve zakonski hčerki imata dobiti po 10.000 din, nezakonska pa je dobila pred 25 leti na račun 100 goldinarjev, ob izročitvi posestva pa še 2500 din. Pismeno je potrdila, da je s tem zadovoljna, sedaj pa zahteva kljub temu še nadaljnjih 1000 din. — Napram materi pristoja nezakonski hčerki enaka dedna pravica kakor zakonskim. Zato bi v danem primeru lahko zahtevala dopolnitev dednega deleža, ki znaša polovico zakonitega.
Ako so le trije otroci, ima dobiti eno šestino zapuščine. Ko je dobila pred 25 leti 100 goldinarjev, je to predstavljalo vrednost približno ene dvanajstine posestva. Ker je nezakonska hčerka dobila še nadaljnjih 2500 din, kar je tudi ena dvanajstina vrednosti posestva, ji po navedenem ne bi pritikala nikaka dopolnitev nujnega deleža. Pri tem predpostavljamo, da čista vrednost posestva res ne znaša več kot 30.000 din.
Davščine oil mlina. A. š. Imate mlin z (krema tečajema. Ako stoji ta mlin ob potoku, ki presiha in zato mlin ne more delovati vse leto, marveč •samo obdobno, kadar pride voda, tedaj Vam ni treba, plačati nikakega davka. Ako pa je voda stalna, morate plačati iz naslova pridobnine osem odstotkov čistega dohodka, ki ga imate od mlina. Radi doklad se zviša ta odstotek na 10%. Kot čisti dohodek se navadno računa tretjino odmene za mletje. Ako meljete za trgovce in peke, se računa davek od vrednosti moke, in sicer morate plačati od zmlete koruzne moke 3% vrednosti, od rži, ajde in pšenice pa 4.25% vrednosti. Zgra-darine Vam od mlina ni treba plačati, ako ni v njem stanovanjskih prostorov, odnosno ako stanujejo v njih le Vaši kmetski delavci.
Skrajšan rok tretjega, odnosno četrtega sina.
K. M. Vaš prvi in drugi sin sta odslužila pri vojakih polni 18 mesečni rok, tretji sin je kot dijak odslužil 14 mesečni rok. Sedaj pride na vrsto četrti sin in vprašate, ali ima pravico do skrajšanega roka. četrtemu sinu pripada pravica do skrajšanega roka, ker je tretjemu sinu bil skrajšan rok priznan kot dijaku.
Služba paznika v k;»7nilni<-i. A. F. O pogojih za sprejem v to službo smo pisali v »Slov. gospodarju« dne 8. februarja. Ali je trenutno kako mesto prosto, nam ni znano. Morda vložite prošnjo zaenkrat brez prilog.
Zamujeni obroki — dražba posestva — i/.gnbn zaščite. L. K. Kmet dolžnik izgubi zaščito, to je le ugodnost odplačevanja znižanega dolga v 12 letnih obrokih (znižanje glavnice in obresti ostane v veljavi), ako ne plača obroka (zadošča že enega) po njegovi zapadlosti ter potem, ko mu je upnik dal pismeno 1'5 dnevni dodatni rok. — Ako pri javni dražbi nf nobenega kupca, predlaga zahtevajoči upnik lahko v teku enega meseca ponovno opravo javne dražbe. Ako tudi tedaj ni nobenega kupca, se dražbeno postopanje ustavi za najmanj šest mesecev.
Slolia «Iružba. J. K. Vaš polnoletni sin je zašel v dolgove.; upniki mislijo, da boste Vi te dolgove poplačali. — Po zfikonu niste dolžni plačevati dolgov svojega polnoletnega sina. — Le v primeru. ako bi bil Vaš sin pridobitno nesposoben ter bi mu kaka tretja oseba dajala nujno potrebno vzdrževalnino. bi bili Vi dolžni to vzdrieval-nirvo dotični tretji osebi povrniti, ker je MarSMfc* Vas izpolnila Vašo obvezo.
Odvetnik zadržal založeni denar. J. G. Imeli ste neko pravdo, v kateri ste si najeli odvetnika ter založili na račun stroškov 300 din. Nasprotnik je pravdo zgubil, bil obsojen na povračilo Vaših pravdnih stroškov ter je te stroške tudi plačal. Kljub temu si je Vaš odvetnik pridržal na račun založenih 300 din, češ da si toliko zaračuna večkratno posvetovanje z Vami. — Odvetnik ima sicer res pravico zahtevati od lastne stranke plačilo še nadaljnih stroškov, razen tistih, ki jih je odmerilo sodišče napram nasprotniku, a to le pod pogojem, ako Je opravil kake neobičajne posle izven rednih in primernih. Pod tem je mišljeno, da ste ga brez potrebe večkrat hodili spraševati o poteku stvari, mu naročili kake pripravljalne spise, ki po mnenju sodišča, odnosno po civilnem pravdnem redu niso bili potrebni, in podobno. Po našem mnenju je bila dolžnost odvetnika, da Vas vsakokrat opozori, da Vam bo konference posebej računal, ako sodišče napram nasprotniku zadevne nagrade ne bi priznalo, odnosno bi Vas moral opozoriti, da so konference nepotrebne. V ostalem ima odvetnik pravico pridržati gotovino, ki jo je položila njegova stranka, ln sicer do zneska, ki ga je treba, da pokrije svoje nagrade in stroške; vendar pa mora pri tem nemudoma obračunati s svojo stranko. — Sodišče je Vašemu nasprotniku odmerilo nagrado za vse konference, katere je navedel, s primernimi zneski. Radi tega ni bil upravičen, zadržati predujem in bi Vam ga moral vrniti. Ako niste morda odvetniku že izjavili, da mu priznate poleg od sodišča odmerjene nagrade še nadaljnjo nagrado 300 din, ga lahko terjate (eventualno s tožbo) na povračilo zneska 300 din.
Razmejičenje napram občinski cesti; zlaganje drv na parobku. F. C. Leta 1931 ste kupili posestvo, katerega loči od sosednega zemljišča občinska cesta. Ta občinska cesta pa ni točno odmerjena, odnosno z mejniki zaznamovana. Sosed uporablja kos parobka na Vaši strani za zlaganje drv ln odmetava tja razno navlako in črepinje. — Razmejičenje med Vašim svetom in občinsko cesto morete brez stroškov doseči le na ta način, da postavite mejnike sporazumno z občinskimi predstavniki. Ako sporazuma ne bo mogoče doseči, boste morali pač predlagati ureditev meje potom sodišča. — Ako je svet občinski, lahko občina prepove sosedu, da bi na tem svetu zlagal drva, zabijal količke ter odmetaval na njem črepinje in drugo navlako. Ako občina ne bo hotela Skrbeti za zadevni red, se lahko pritožite na okrajno načelstvo.
Izučenje strojnega ključavničarstva. K. K. Vaš «in bi se rad izučil strojnega ključavničarstva, da bi mogel sčasoma postati strojevodja pri državnih železnicah. Vprašate, kje bi se naj v to svrho iaučil in pod kakšnimi pogoji. — Vsako jesen se na temelju posebnega razpisa sprejemajo novi nčenci v obrtne šole pri glavnih železniških delavnicah. Prošnje je navadno vlagati do 1. septembra. Lani so v mariborskih železniških delavnicah sprejeli 32 ključavničarskih učencev. Obrtna šola traja štiri leta. Pogoji za sprejem so, da je kandidat naš državljan, duševno in telesno zdrav, kar ^otovi železniški zdravnik, da ni mlajši od 14 in ne starejši od 18 let in 8 mesecev na oan sprejema v šolo, da ima najmanj dva z uspehom dovršena razreda gimnazije ali njej enakovredne šole (prednost imajo oni z več razredi) , da v primeru zahteve železniške uprave po usnešno končani šoli ostane v železniški službi najmanj tri leta in da je lepega vedenja.
Višina carine od 1000 din. P. J. Na Vaše vprašanje, koliko je treba plačati carine, ako se naroči iz Nemčije kaj za 1000 din, ne moremo točno odgovoriti, ker niste povedali, za kako blago gre. Carinske postavke namreč niso za vse stvari enake.
Povračilo taks radi razdrte zaroke. K. F. Aprila lani ste pri notarju sklenili izročilno, ženitno in dedno pogodbo s svojo zaročenko ter plačali na taksah, prenosnih pristojbinah ter notarskih stroških 2300 din. Zaroko ste naknadno razdrli ter vložili prošnjo pri notarju za povračilo stroškov. Doslej še niste ničesar sprejeli, čeprav Vam je notar obljubil denar vrniti. — Povračilo prenosne takse ste imeli pravico zahtevati v 90 dneh, in sicer od finančnega ravnateljstva. Ako stvar Se ni rešena, povprašajte pri finančnem ravnateljstvu, zakaj še ni, odnosno urgirajte rešitev. Notar Vam ni dolžan povrniti za opravljeno delo sprejete nagrade, ako se ni ob sprejemu nagrade i«rečno zavozal, vrniti Vam jo, ako ne bi prišlo do poroke. Ako pa se je notar zavezal, Vam na-
rdo vrniti, jo seve lahko iztožite, ako zaveze bi izpolnil. — Koliko nagrade sme notar zahtevati za svoje delo, Vam ne moremo točno po-wde*i, ker je odvisna od vrednosti predmeta. Zve-
ste pa to v knjižici »Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah notarjev«, katero je založil »Slov. gospodar« in stane 5 din.
škodljive posledice jamskih odkopov. D. J. Zaradi jamskih odkopov Vam je voda poplavila gozd. Svoječasno, ko si je rudnik izgovoril pravico izkopavanja premoga in se je določila odškodnina enkrat za vselej 67 par za kvadr. meter, je komisija izjavila na licu mesta, da ni nevarnosti, da bi voda poplavila Vaše parcele. Z ozirom na to izjavo ste se zadovoljili z navedeno odškodnino in podpisali zadevni zapisnik. Vprašate, ali bi lahko zahtevali naknadno odškodnino, ali pa, da rudnik odkupi poplavljeni gozd. — Napravite predvsem prošnjo na oblastvo, pred katerim je bil sklenjen gornji dogovor, odnosno napravljen zapisnik. Po našem mnenju Vam vsekakor pritiče zvišanje odškodnine, ako je nastopila sedaj škoda, ki ni bila predvidena, odnosno ki je bila celo izključena. — Zaradi jamskih odkopov se je posušila voda v Vašem vodnjaku, nakar Vam je uprava rudnika napeljala vodo od drugod, Vaš vodnjak pa zasula. Vprašate, ali lahko zahtevate »vknjižbo na rudnik«, da Vam bo vzdrževal vodovod še naprej tako kakor doslej. — Ako Vam dovaja uprava rudnika vodo od svojega zemljišča, je možno doseči vknjižbo zadevne služnostne pravice na nepremičninah rudnika, seve v sporazumu z upravo rudnika. Na drugI strani se mora uprava rudnika z Vami sporazumeti, ako hoče izvrševati dela, ki preprečujejo naravni dotok vode v Vaš vodniak.
Pravica matere do invalidnine za sinom. P. V. Omenjena mati naj vsekakor napravi prošnjo na invalidsko sodišče v Mariboru za priznanje invalidnine. Pri tem naj navede vse podatke o svojem sinu, v kolikor so ji pač znani. Invalidska sodišča so dolžna v primeru, da vložilec prijave ne b; imel podatkov ali listin, ki se zahtevajo za prijavo, da sama nreskrbijo manjkajoče Dodatke in potrdila. Doseči bo morala mati odločbo pristojnega sodišča, da se proglasi sin za pogrešanega, šele potem ji bo možno priznati invalidnino, kf nikakor ni odvisna od tega, da-li ima mati še kaj sinov živih.
Priposestvovan kos občinskega zemljišča. B. V.
Pri pregledu občinske mape in občinskih cest ste ugotovili, da je vnesen kot občinska last kos zemljišča, katerega hasnujeta Vi z Vašim očetom že preko 40 let kot sadonosnik. Občina ne nasprotuje temu, da se svet prepiše Vam v last, ker priznava, da ste si ga priposestvovali. — Občina naj Vam izstavi za vknjižbo potrebno listino, opremljeno z overjenimi podpisi oseb, ki so upravičene občino zastopati. S to listino predlagajte pri pristojnem sodišču vknjižbo lastninske pravice na Vaše ime. Ako predmetno zemljišče ne tvori posebne parcele, marveč morda le del kake parcele, morate oskrbeti potrebni naris od privatnega ali državnega geometra. Opozarjamo Vas pa, da občina nepremičnin ne sme odsvojevati, oziroma jih sme praviloma le proti povračilu njih vrednosti, pri čemer je za zadevni sklep občinskega odbora potrebna po povoljni izjavi bana odobritev ministra za finance sporazumno z ministrom za notranje posle. Morda bo mogla občina stvar sama rešiti le kot nekako popravo meja. — Za primer, da je od Vas hasnovani del občinskega zemljišča vpisan kot občinska cesta, bi ga ne mogli priposestvovati.
Služba šolskega sluge. F. K L. Ni potrebno, da bi že sedaj vlagali prošnjo za to službo, ko sedanji šolski sluga še ni upokojen. Vložitev prošnje Vam skoro gotovo ne bi pomagala in ne bi radi tega imeli nikake prednosti. Počakajte upokojitve sluge ter na razpis njegovega mesta. Službo podeljuje banska uprava v Ljubljani.
Zaščita kmeta glede plačila dolga »za obrtnikom«. S. A. Vprašate, ali Vam pritiče kot kmetu zaščita, odnosno pravica do znižanja dolga in do olajšav pri plačilu, ko morate plačali nek dolg »za obrtnikom«. Očiv:dno ste bili porok za obvezo obrtnika. Tudi v tem primeru Vam pritičejo olajšave po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, ako ste kmet po določilu navedene uredbe. Za kmetske dolgove se namreč smatrajo vse obveznosti zasebnopravnega značaja v denarju, ne glede na to, ali jih dolguje kmet kot glavni dolžni»: ali pa kot porok.
Našim malčkom
»Tu imate lepega dečka! Ali ga ne bi hoteli dati nam?« pravi poglavar Samol, stopi s konja L. skoči proti Jurčku, ki se je skril za očeta Bernarda. Pogumno se postavi menih ciganu v bran, toda stari hudodel-nik zgrabi slabega starčka in ga odrine, da bi prijel dečka. Tedaj plane na Samola
Ko so se vaščani, še vsi preplašeni, zbrali in se otresli prvega strahu, so tekli v grad povedat, kaj se je zgodilo. Peter se je delal osuplega, storil pa ni nič. Šele ko je stari Cžbe zbral hlapce, da pojezdijo za roparskimi cigani, se je tudi on spomnil, da bo šel z njimi. Toda hlapci so ga morali dolgo čakati, da se je opravil, kajti njemu se ni n'v mudilo. Dva dni so iskali cigane, pa zaman. Peter jih je namreč nalašč vodil po potih, koder je vedel, da cigani niso šli.
(Dalje prihodnjič)
kmet in grozeče zavihti motiko, ki jo je ravno držal v roki. Gotovo bi bil ciganu razklal črepinjo, ko bi ne bil ta urno od-skočil. Zdaj planejo s konj še drugi cigani in v hipu pobijejo dva kmeta, ki sta hotela Jurčka braniti. Samol pa zgrabi fantiča, ga posadi na konja — in že ni bilo ciganov več videti.
(Nadaljevanje)
Jurija ugrabijo
MALA OZNANILA
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v ma!;uj oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Po-•lano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm2 Din 1.—, do velikosti 50 cm3 Din 2.50 — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača Se Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov. mora priložiti znamko za Din 2.—. sicer se ne odgovarja.
SLUŽBE:
Sprejme se viničar s 4—5 delovnimi močmi, z lastno živino (po možnosti z vprego) imajo prednost. Zglasiti pri oskrbništvu Admont, železne dveri, Ljutomer.	605
Sprejmem takoj pridnega hlapca. Naslov v uprav-ništvu.	604
Iščem pridnega, poštenega, oženjenega hlapca. Krajnc Tomaž, Fram.	602
Pošteno, mlado dekle, ki zna molsti, prati in kolesariti, sprejme takoj Adalbert Gusel, Maribor, Kalvarska cesta št. 4.	613
Iščem fanta 18 let, zdravega, močnega, za vsa poljska dela, kateri zna tudi molsti. Plača mesečno 150 din. Pisati na Ana Nešič, Rimski vrelec, Guštanj.	608
Sprejmem služkinjo; prednost imajo revne, brez staršev. Pekarna, Kettejeva 22, Maribor. 598
Vsaki osebi — družini nudimo doma stalni dober zaslužek — eksistenco. Pišite: »ANOS« Maribor.	383
Poljske delavce-oferje z vsaj štirimi delovnimi močmi sprejme oskrbništvo Rogoza, pošta Hoče, kjer se je osebno zglasiti.	574
Priporočamo Vam naša odlična
poetska in vrtita semena
erdajs
Maribor Ljubljana
prej Urbanič
Kdor želi imeti opeko na roko delano doma, naj se takoj zglasi pri Cirilu Toš, nad 20 let izkušeni opekarski mojster, Gubčeva ulica 28, Po-brežje, Maribor.	612
Prodam bencinski motor 4 k. s., v dobrem stanju, 2500 din. F. Skrbinšek, Pobrežje 25, Sv. Vid pri Ptuju.	614
Cepljene trte! V veliki množini različnih vrst na običajnih podlagah, krasno razvitih, nudi I. trs-ničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik!	264
TRGOVCEM! Vsakovrstni papir, vrečice po engros cenah, glavna zaloga krep-papirja. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Staro želez», kovine, litine, vsakovrstne stroje in orodja kakor tudi vsakršno železje kupim po najvišjih cenah. Justin Gustinčič, Maribor Tat-tenbachova 14.	' 394.
Moštna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.	178
Vodne turbine in žage izdeluje najceneje Strojno podjetje Ing. Borštnar, Ljubljana, Sv. Jerneja cesta 18.	344
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	329
Klobuke vseh vrst, barve in kvalitete, vsi doma izdelani ter proti dežju impregnirani, dobite najceneje pri Babošek Vladko, klobučarstvo, luai i-O:, VetrinjsKa 5. Popravila od 10—25 din se sprejemajo.	552
Cepljene trte, korenjake in pritlična sadna drevesca kupite najceneje pri: Ivan Gradišnik, šmarjeta, pošta Celje.	192
Botri, botrce in starši! Vse za birmo, kakor obleke, perilo, klobuke, čevlje, venčke, molitve-nike in rožnevence, boste kupili najceneje samo
v Tušakovi trgovini pri Sv. Antonu. Ob veliki izbiri in zelo nizkih cenah bo vaše zadovoljstvo popolno.	418
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HISA V JUGOSLAVlJi!
CENIK ZASTONJ
Priden hlapec dobi trajno službo v župnišču. 498
Sprejmemo majersko družino, katera je vešča oskrbovanja goveje živine, posebno pa molže, željena je družina z večimi delovnimi močmi. Večletna spričevala so potrebna. Mesto je stalno, plača in ravnanje dobra. Nastop službe 1. ali 15. aprila, a kraj službovanja je v Slavoniji. Ponudba naj se pošlje s podatki dosedanjega službovanja na naslov: Vlastelinstvo Ma-
ričevac, Slavonska Pivnica._616
Majer z dvema ali tremi delovnimi močmi se takoj sprejme. Košaki 39, Maribor._618
Upokojenca z nekaj gotovine sprejme posestnik na deželi. Naslov v upravi.	611
POSESTVA:
Prodam posestvo, cena 35.000 din, tudi menjam, na prometnem kraju, 1 km od železniške postaje Zreče pri Slov. Konjicah. Dopise pod: A. B., poštno ležeče Slov. Konjice.	603
Prodam vinogradno posestvo z velikim sadonos-nikom, deset minut od državne ceste, v Slivnici. Naslov v upravi.	617
RAZNO:
Kompletne stanovanjske opreme, železno pohištvo in otroške vozičke dobavlja najceneje »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6.	477
Dober semenski oves prodaja mlin Rosenberg, Maribor, Jezdarska ulica._601
40 hI jabolčnika ima naprodaj Rakuša Franc, Ruomanci, Sv. Tomaž pri Ormožu.	610
Kmetice: bučnice in druga oljnata semena zamenjate najboljše v Tovarni olja, Maribor, pri mostu._ 615
Zidajte poceni! Nosilce, betonsko železo, ograje, cevi, vsakovrstno okovje dobite zelo poceni, rabljeno, ali vendar dobro ohranjeno pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14 in v podružnici vogal Ptujske in Trža-ške ceste.__597
Prodam kostanjevo kolje. Robič Anton, Selnica ob Dravi._ 599
Prvovrstno cepljeno trsje se dobi po 1 din komad različnih sort pri Tašner Francu, Zagorci, Jur-šinci._600
Korenjaki Gothe 9 I. kakovosti 100 komadov 35 din, II. kakovost 20 din. Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica, p. Maribor.	606
Kolje za sadna drevesa in vinograd, krajnike, late, tesan in rezan les, prodaja Gnilšek v Mariboru, Razlagova 25.	567
Mostin za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica 20 din. Drogerija I. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19.	581
Prodajamo sadike vsako nedeljo v Trnovski vasi, vsak petek pa v tranici v Ptuju. Imamo še na razpolago nekaj sadnega drevja, sadne divjake, vinsko trsje in pritlične vrtnice. Se priporoča trsnica in drevesnica Ceh, Trnovska vas, Sv. Bolfank v Slov. goricah, Ptuj.	263
Cepljeno trsje in korenjake prodaja Turin, Mo-draže, p. Studenice pri Poljčanah.	515
Večjo množino cepljenih trt in raznih sort ima na prodaj Martin Horvat, pošta Juršinci. 489
Zanesljiva semena, najboljše poljsko orodje, že-leznino in špecerijo kupite ugodno v trgovin Josip Jagodič, Celje, Gubčeva ulica, poleg uprave »Slovenca«, in Glavni trg. Nakup poljedelskih pridelkov, zamenjava bučnega olja za bučnice.	505
Zima! Pomlad! OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in cvirnbarhentov za ženske obleke, moško, žensko in otroško perilo, za znižano ceno 125 din. Nadalje so še tudi zimski zimski reklamni paket seria »K« in Specialni paket original Kosmos »D« v zalogi. Za Veliko noč: Paket serija »T« z vsebino 4 m volnenega blaga za ženske obleke v najmodernejših vzorcih za ceno »T/l« 100 din, »T/2« 130 din; pri naročilu prosim navedite barvo. Paket serija »H« vsebina 18—21 m ox-fordov, cefirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih paket 136 din. Paket serija »M« vsebina 16 do 20 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, kre-pa, cvirncajga in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi, paket 130 din. Pakete »H« in »M« razpošiljam tudi mešano vsakega polovico. Paket serija »Z« vsebina 3—3.20 m dobrega štofa za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer »Z-l« 130'din, »Z-2« 160 din, »Z-3« 200 din, »Z-4« 250 din, »Z-5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust! Neprimerno vzamemo nazaj m zamenjamo. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago! Prepričajte se tudi Vi in pišite takoj Razpo-šiljalnici »Kosmos«, Maribor, Kralja Petru trg.

Ukradena nevesta
Reimmichlova povest podomačena	25
Leja je sedela bleda ko zid in je bila vsa trda. Le ustnice so ji trepetale, na lepem obrazu pa je ležala senca obupa. Tedaj pa se je oglasil Tonč, ki je ves čas, medtem ko je govoril državni tožilec, brskal z nogami sem in tja in večkrat zagodrnjal kakor medved:
»Tu bi se sam vrag skozlal, ko bi bil čul to pa-ragrafarsko kozlarijo.«
Nastal je hrup, državni tožilec je zavpil, da bo žaljivca tožil, ker ga je sramotil, Tonč pa se je za-krohotal in porogljivo premeril gospode za mizo, pri tem pa večkrat zaničljivo pihnil čez svojo dlan.
Predsednik je razpravo zaključil in sodniki so šli na posvetovanje.
V dvorani je bilo tiho kakor v cerkvi, le tu pa tam sta si dva kaj pošepnila, Leja je čepela na stolu kakor kup nesreče.
Dolgo ni trajalo. Sodniki so spet prišli in predsednik je slovesno razglasil, da je sodišče prišlo do prepričanja: obtoženka ni imela hudobnega namena, ni slutila, da bi utegnil biti konec tak, razen tega se je upravičeno branila — torej ni mogoče reči, da se je zgodil zločin, ampak je Žnidaričino smrt treba smatrati za nesrečo. Sodišče torej obtoženko oprašča vsake krivde in kazni.
Vsi v dvorani so zaploskali in Tonč je zavpil:
»Živela pravica!«
Leja je sedela še vedno vsa sključena, kakor da sodnikovih besed ni čula in razumela. Kar se je pričela jokati kakor otrok. Tina, Hanzejeva sestra, je stopila k nji in jo je prijela za desnico; bila je mrzla kakor led. Tedaj je Le jo še bolj posilil jok.
»Saj je zdaj vse dobro, Leja,« ji je govorila Tina na uho; »vstani pa pojdi; domov morava.«
Leja je tresla glavo, vendar je vstala in šla, ne da bi se na koga ozrla, nazaj v jetnišnico. Tino, ki je hotela za njo, je ustavil Lejm advokat.
Od Grabenjčanov je Tonč prvi odcoklal iz dvorane. Pri vratih se je še obrnil in dejal gospodom za mizo z zaničljivim nasmehom:
»P? zbogom in na svidenje, kadar vam je po volji! :
XI.
Delj ko deset dni je iskal Hanzej svojo ženo po Rimu. Seveda je ni pričakal v nobeni ulici, nobeni cerkvi, na nobenem trgu. Šele ko se je obrnil na policijo, je našel naslov Lejinega gospodarja v via de Cestari. Ko ga je vprašal, če pozna neko Makovo Le jo, m ' ie ta prijazno dejal:
»I, seveda! Saj je bila tri mesece pri meni. Nečakinja mi jo je poslala — veste, imam v Vidmu sorodnike — pa se je res tako hitro navadila, mi pa nanjo, da nam je vsem žal po njej. Od doma je dobila namreč pošto in je morala takoj nazaj, štirinajst dni je od tega.«
Hanzej je nejevoljno zmajal z glavo. Dvakrat že je čul isti odgovor in je tem manj verjel, ker je bil prepričan, da je Leja spet kam drugam zbežala, da bi zbrisala sled za seboj. Čez nekaj časa je vprašal, ali morda le ni mogoče, da bi bila gospodična še v Rimu.
»To pa ne!« je dejal gospod. »Saj sem jo sam spremil na postajo in sem videl, ko je vstopila na brzi vlak, ki vozi na Benetke in dalje na Dunaj.«
Hanzej je bil razočaran. Kaj sedaj? V velikem, tujem mestu bi jo lahko leto in dan iskal in je še ne bi našel. Po laško je tudi le za silo znal — kolikor se je v gimnazijskih letih naučil in pozneje še nekoliko pri vojakih. Ni druge — vrniti se bo moral.
Tako se je torej še isti dan odpeljal. V Benetkah je ostal dva dni — pa zaman; potem jo je mahnil proti Vidmu. Naslov je dobil v Rimu in tako je lahko našel v hišo, kjer je Leja služila, preden je prišla v Rim. Ko je stopil čez prag, je v durih srečal gospodično Marino.
Ta ga je debelo pogledala, potem pa veselo vzkliknila:
»Ah — pa to je., t to je... Lejin mož — Hanzej!«
»Od kod me pa vi poznate?« se je ta začudil, ker ni mogel razumeti, kako da ga pozna tujka po imenu.
»O, Leja, moja prijateljica, mi je večkrat pokazala vašo sliko in veliko sva se o vas menih.«
»Kje je Leja? Ali je pri vas, kajne?«
»Pri nas je ni; toda če se vam ljubi in če utegnete malo po Italiji: v Rimu jo boste našli pri mojem stricu.«
»Iz Rima prihajam. Tam je ni.«
Zdaj se je Marina zavzela. Hanzej ji je moral vse povedati, potem se je nekoliko pojokala, nato pa je spet njega tolažila in ga bodrila.
»Meni bo Leja gotovo pisala, kam se je podala,« mu je rekla, »jaz pa pridem potem sama v Grabnje in vam bom povedala.«
Hanzej je ostal ves dan v Vidmu. Marina mu je vedela o Le ji mnogo povedati:
»Kako vas ima rada! Nikoli ni zaradi sebe tožila, zmeraj ji je bilo le vas žal. In kako si je želela, da bi vas spet videla!«
Res ga je gospodična potolažila in ko se je poslovil, se ji je prisrčno zahvalil.
Ustavil se je še v Trbižu, obiskal Lejina dobrotnika in šel na Višarje. Bolj ko kjer koli mu je tu stopila Lejina podoba živo pred oči. Semle se je bila zatekla takoj po poroki, k Mariji, naši nebeški materi. Kaj vse je morala poslej pretrpeti! Sam Bog ve, kaj jo še čaka! Ali je ne bodo skrbi, trpljenje in ta večni strah do kraja štrli? Ko bi le enkrat še mogel biti pri nji, vsaj za pol ure, da bi ji gledal v njen ljubi obraz, ji stisnil roko! Vse bi dal za to, hišico bi prodal, vse, vse, kar ima, beračit bi šel z njo, ko bi jo le mogel najti in pri njej ostati.
Ali pražni so bili vsi taki upi. Neki notranji glas, ki ga ni mogel udušiti, mu je vedno govoril, da žene ne bo našel, da je nikoli več ne bo videl.
Pač pet ali šestkrat se je vrnil v cerkev in je spet in spet pokleknil pred milostno podobo Marijino in molil. Zase je kaj malo molil, skoraj vse prošnje so veljale za Lejo. Saj je sirota čisto zapuščena, po svetu se mora pomikati in nima človeka, ki bi ji šel na roko in ji pomagal. Goreče je prosil nebeško Kraljico, naj bi bila nesrečnici skrbna mati, naj bi ji lajšala trpljenje, naj bi jo vzela v svoje varstvo in naj bi ne pustila, da se izgubi.
Na tem svetem kraju, kjer se je čutil domačega in tako blizu nebeški Materi, mu je postalo laže pri srcu, in ko se je vrnil, mu je v duši svetil topel plamen zaupanja v božjo pomoč.
Izstopil je eno postajo pred Grabnjami; ni maral, da bi ga bili domači videli, ker bi spraševanju ne bilo ne konca ne kraja. Ko je šel po samotni poti sredi močvirnih pašnikov, se je zmračilo. V tihi noči ga je obšlo bolno hrepenenje po Leji. Kako trdno je upal, da jo bo našel, da bo preživel z njo nekaj srečnih dni in da bo Tino, svojo sestro, lahko potolažil z ugodnimi novicami. Zdaj pa — vse zaman! Bolj žalosten in bolj brez upanja je zdaj, ko se vrača domov, kot je bil pred tedni, ko je šel na pot.
Četrt ure pred Grabnjami je zavil po stranski stezi in stopil navkreber. Pri fari je udarila ura deset. Pri njem doma je bilo vse temno. Seveda — saj Tina ne ve, da se je vrnil, in gotovo je šla že zdavnaj spat. Potrkal je krepko po durih. Čez nekaj časa se je zgoraj odprlo okence. »Kdo je?«
»Jaz, Hanzej. Le odpri, Tina!« »Oooh — koj!«
Minulo pa je nekaj minut, preden se je v hiši zganilo. Kaj pa je Tini nocoj, da se tako dolgo ne more obleči?
Potem je začul škripanje in drsanje po stopnicah, zapah je zarožljal, duri so se odmaknile, ženska pa je odhitela v sobo in odvila električno luč. Hanzej je šel počasi zanjo. V vratih je prijazno pozdravil:
»Dober večer, Tina! Zdaj sem pa prišel.«
Nov redilni prašek za prašiče
Vsak kmetovalec si Z Redinom hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din.
Prašek za pitanje goveje živine. Pospešuje močna rast in hitro zdebeljenje govedi in telet Veliki zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din.
Prašek za pomnožite/ in izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranilno in redilno sredstvo. 1 zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali C zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
Konjin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sveže in bistre ter preprečuje najpogostejše konjsk« bolezni, posebno katar, 1 zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3
zavitkov naprej 12 din.
mostw%3
MoStna esenca Mostin za izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov stane 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 steklenica 16 din.
Za boljše izrabljanj« poštnine priporočamo, da naroČi eden za več sosedov skupaj. 106
Pravi Kedin, Govedi«, Mlelcln, Konjin ter Mostin se dobi samo v zavitkih z gornjimi slikami In ga prodaja samo
Drogerija KANC, Maribor, 7 ' Slovenska ulica
Najlepše in nainofeišc vzorce m ročna (Bela,
kakor kuhinjske prtiče, namizne prte, posteljno perilo itd-, vam predtisnemo na platno v prodajalni TISKARNE SV. CIRILA, PTUJ, Slovenski trg 7
........-...................................... ^
NAGLUŠNI!
Boljše boste slišali » po» močjo svetovne metode z malimi strošhi.
V vašem ušesu so tri male gibljive košfice. Ako te košeice dobro ne fuHkcijenirftjo, slišite zelo slabo. Vešipo besed ne razm»eie. Zvoki i)C pridojo do ušesnega živca. Tisoči tipijo radi tega uedostatka. Ako želite, da vam iaglašnost jrcBelia, potrebujete zelo mali srebrni Vibraplioi), "bi te male koščice zopet bile sprejemljive za zvoke. Tako bi zopet dosegli mir in zadovoljstvo. Zahtevajte takoj brezplačno prospekte in pogoje za
so dnevno prelzhtiSnlo! got
APARATI VIBRAPHON
(Dep.26.C.), Zggrtb, Božkovifeva 3.
Spomladanske Dlago
dospelo — poldelen 6 din, krepdešin 8 din itd. pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska ul. 15.
Klobuki,
obleke, «i perilo, čevlji
i. t. d. i. t. d. velika izbira in najugodneje v konfekciji
Jakoi» Lah, HoriDor, 01. trg 2
2» polje: deteljica Štajerska, Iucerna, krmilna pesa (Mamuth), rdeča, Eckendorfer, zboljšana rumena., krmilno korenje; semena trav za različne travnike in parke, svinjska cjkorii» itd. Posebna semena zelenjadi, povrtnine, cvetlic, največje kaljivosti, dobite sveže dosje pri I, Sirk nasledniku
JOSIP SKAZA, Maribor, Glavni trg 14 (rotovž). 493
Nova trgovina
VIDA"
ZA VELIKO NOČ
krasne bluze, pletenine, perilo, na-gaviee po najnižjih, cenah! Krojaške in šiviljske potrebščine! (Kro-- jači in šivilje popust!)	563
Nova trgovina MARIBOR, Koroška cesta 10
H
Svileni robci
volna, deleni in druge pomladne novosti v največji izbiri priporoča manufakturna trgovina
J. PREAC, MARIBOR, Glavni trg št. 13
Razglednice :
od 50 para dalje, velika izbira! Velikonočna darila:
albumi, pisemske mape, nalivna peresa, slike, knjige, kipi, spominske knjige i. t. d.
Velikonočne potrebščine:
vse vrste papirja, barve za pisanke, okraski, papirni tepihi, papirni servijeti i. t. d.
Največja zaloga in izbira ter najugodnejše cene v
BIIIIHUBillfflMl»
v Mariboru in v Ptuju.
v
9 S
H
¿5 ©
BS

& s»
Lastniki srečk!
Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. — Letniki srečk vojne Škode, rdečega krlZa, tobačnih «rečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor, Cankarjeva ulica 1<- Priložite 3 dinarje v znamkah!	437
REKLAMA ZA OBISK CELJA je manufakturna in modna trgovina
FRANC DODOVlCNIK
CELJE, GOSPOSKA ULICA 15.
Pri tej tvrdki kupuje mestno in podeželsko prebi< valstvo svoja oblačila od najcenejših do r.ajfinej ših vrst. V trgovini je velika zaloga najraznovrst-nejšega aukna, kot: marengo, šentlen, »trih in drugih finih kamgarnev za obleke in z apovržne sukne za častito duhovščino, špecialno blago za talarje, velika izbira vseh vrst sukna in kamgar-na za modo in šport, za hotelsko in kavarniško osebje, za lovce, železničarje, gasilce, skavte, poletne uniforme, za hubertusplašče, za prehodne spomladanske plašče »ranglane« in »trenžkoate«. TrgovL ima lastno delavnico na električni pogon za izdelavo prešitih odej, perila, zdravniških, frizerskih, šolskih in delavskih plaščev, ključavničarskih oblek itd. Izdelava točno po meri. Ne nasedajte ljudem, ki vam vsiljujejo blago na domu, in ne verjemite kričeči in nelojalni reklami, ki mnogo stane in katero mora plačati kupec. Zaupno se obrnite na domače podjetje, ki vam jamči za vsak nakup. — Cene vsemu blagu so vedno najnižje že iz razloga, ker se trgovina nahaja v stranski ,manj prometni Gosposki ulici. Tvrdka Franc Dobovičnik, Celje, Gosposka ulica 15, dela le na podlagi najsolidnejših principov: mal zaslužek, velik promet. — Ogled blaga v trgovini je vedno neprisiljen.
Za Veliko noč 1939 morate biti novi !	409
Zato ai oglejte čimprej pri tvrdki
Jančič v Mariboru, Aleksandrova cesta 11
ki Vam nudi najnovejšo robo, kakor blago za moške in ženske obleke, klobuke vseh vrst in v vseh barvah, prekrasne svilene robce, srajce in drugo perilo itd.
Efr v velikanski izberi in po najnižjih cenah! '¡pj
fe hoces bffidobno in poceni oblečen
thtpuj edina-& u modni in konfeRcijsiti
tnqomni JufgjJ
nasgmoii noue amiohusne pastqfe
tthmJlm%, Staumbig 2H
DENAR
Okraj Dravograd! Mežiška dolina! Nove hranilne vloge vsak čas iz-plačljive — sprejema in obrestuje do 5% ter daje kratkoročna posojila Hranilnica in posojilnica pri D. M. na Jezeru v Prevaljah. 514
Mivna peresa
od din 61— naprej dobite v prodajalnah
Tiskarne sy. Cirila
Maribor -Ptuj
□□□eDnnnnnnnnmnni n n n lm^^^^m^m^^l^^^r^r^Tlm^^^^u^ Kimnnpnnr
Hranilnica Dravske banovine llaribor
Centralo: Norikor	Podružnico: Celic
v lastni novi palači no oglu	nasproti pošte, prei Južnošta-
Gosposhe-Slovenshe ulice.	27	fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti naiupodneišemu obrestovanju. Mafbolj = varna naložba denarja, ker ?amči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stioko ariaioce posle točno in kulantno.
mmm m m ii « m n im rmri»n1 iuuuuloti mniiii1» nnnnnr vri r imi u i
V S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
zavaruje:
SEBE, S V O 1 C E IN SVOJE IMETJE L E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
Tf^ KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
DCriOF ITcilOZltCi naiboltc ir> "efv^rnefe pri
SpoflntcStalcrsM ljudski posojilnici
eosposha ulica 23 f Iiflnl)Oril Ulica 10. oMofora
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
lw Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri.
Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajate«:
Tlakam« sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru