telo LXXI Štev. 101 a V Ljubljani, v sredo, 5. maja I943-XXI SpeSIzioM la abfconamento pottala Poitnln« plačane « (»lorinl Prezzo • Cena L 0.80 SLOVENEC Naročnin« mesečno IS Lir, ca inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, u inozemstvo 65 Lir. Ček. ra&. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10 M9 za inserete. Podrnfnical Noto mesto. Izkljufina pooblaičenka za oglaSevanje italijanskega hi tujega Izvora: (Jnlone Pubblicita Italiana S. A. Milano. Izhaja rsak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznika. g Uredniltvo ta npravai Kopitarjeva k, Ljubljana. ■ | Redazione, Ammlnistrazionet Kopitarjeva t, Lnbiaaau 1 | Telefon 4001-4005, g Abbooementl: Men 18 Lire. Estero, mete 31.50 Lire. Edi- cione domenicu, »n- no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C C P.l Lubiana 10 650 per gli abbonsmenti, 10.349 per 1« in-lerzlonL Filial«! Novo mestom Coneessionarla eselnslra per la pnbbllcltS dl provenlenza Italiana ed eatera: Unione Pubblicita Italiana S. A* Milana Vojno poročilo it. 1074 Delovanje topništva in sprednjih oddelkov v Tunisu Sovražna podmornica potopljena Glavni Stan italijanskih Oboroženih sil objavlja : V severni tuniški pokrajini so osne čete izpraznile kraj Mateur; na ostalem delu bojišča nestalno topniško delovanje in živahno delovanje sprednjih oddelkov. Skupine našega letalstva so v nočnih napadih tolkle po nasprotnikovih taboriščih. Neka naša korveta pod poveljstvom korvotnega kapitana Alberta Ceccacclja iz Ancnnc je potopila eno sovražno podmornico. Poveljnik, pet častnikov in 41 članov posadke so bili ujeti. aijMiiii »—i—■■■aaaanoaaaaaajMinmiaiiiiii 8. maja seja vlade Rim. 4. inaja. AS. Seja vlade jc sklicana za soboto, 8. maja. Hudi boji za kubanjsko mostišče Nemško topništvo obstreljevalo Petrograd — Na zahodu je bilo sestreljenih 14 nasprotnih letal Hitlerjev glavni stan, 4. maja. s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Sovražnik je nadaljeval svoje hude napade proti k 11 ban j s k emu mostišču, vendar tudi včeraj ni mogel dosrči nobenih uspehov. Hudi obrambni boji trajajo dalje. Na ostalem vzhodnem bojišču je dan potekel mirno. Težko topništvo kopne vojske je i dobrim učinkom obstreljevalo vojaško važno naprave v Leningradu. Na tuniškem bojišču ni bilo nobenega bistvenega bojnega delovanja. V teku načrtnih premikov so naše čete, v severnem odseku, sprva no-npaženo od sovražnika, zasedle ugodnejše postojanke. Pri tem je bilo mesto Mateur po uničenju za vojno važnih naprav brez boja prepuščeno sovražniku. Pri dnevnih napadih angleških letalskih oddelkov na obalo zasedenega zapadnega ozemlja je hilo sestreljenih 11 sovražnih letal, med njimi 12 bombnikov. V letalskih bojih sta bili izgubljeni dve lastni lovski letali. Berlin, 4. maja. V dopolnilo včerajšnjega vojnega poročila so se izvedele naslednje podrobnosti: Nov zločin ameriških letalcev Sredozemsko bojišče, 4. maja. AS. Nekaj dni po napadu na Grosseto jo ameriško letalstvo zagrešilo nov zločin. Tokrat je bila njegov cilj bolniška ladja, ki je vozila 000 ranjencev in bolnikov s tuni-žkega bojišča in jc prišla v neko pristanišče z vidnimi sledovi grdega sovražnega napada. Prvi napad 60 izvedli letalski gangsterji na to ladjo dne '29. aprila pri pristanišču Bon. Že 60 se videli obrisi tega afriškega mesta, ko je 12 ameriških bombnikov vrglo iz višine mnogo bomb proti ladji in ena je padla kakšnih 50 metrov od nje in jo poškodovala. Glavni napad, ki je povzročil 15 ranjenih in pustil sledove na ladji, pa je bil pozneje. Priletelo je 15 do 16 letal in nikomur ni prišlo na misel, da so sovražna. Ladja jj z vidnimi znaki Rdečega križa nadaljevala svoje pot. Toda V6e to ni pomagalo. Sovražna letala so jo obmetavala z bombami in tri 60 se spustila prav nad ladjo ter jo obstreljevala s strojnicami. Poveljnik je bil na svojem mostičku pri krmarju Antonijti Verboso iz Messine. 25 mm izstrelek je predrl steno ladje, nato pa 6e razpočil. Krmar je bil nevarno ranjen, poveljniku pa se za čuda ni nič zgodilo. S strojnicami je bilo zadetih kakih deset bolnikov. Drug 25 mm izstrelek je prodrl v kuhinjo in ranil dva kuharja. Na drugem kirurškem oddelkut6c jc nahajal brodo-lomec Giuseppe Musolino iz Reggio Calabrija. Tudi on je bil težko ranjen. Ladja jc bila od izstrelkov preluknjana na najrazličnejših mestih, kar kaže divjaštvo, s katerim jo je sovražnik obstreljeval. Povsod so bili ožigosani zločinski severnoameriški letalci. Celo skupina angleških in degaullovskih ranjencev, ki so bili prav tako na tej ladji, je z gnusnimi besedami obsojala divjaški napad, ki je zopet potrdil, kako se Itooecvcllovi vojaki vojskujejo. Stroga cenzura nad poljskimi listi v Londonu Poljaki vztrajajo — Ameriška javnost ne zaupa boljševikom Stockholm, 4. maja. Ko je Churchill začel s pogajanji za odpravo rusko-poljskega spora, z ostjo obrnjeno proti Poljakom, je izrabil poljski narodni praznik, si nadel žametaste rokavico in čestital Poljakom. V svojem proglasu je obljubil ustanovitev velike in neodvisne Poljske, ne da bi omenil, kdaj in kako bo to prišlo in ne da bi označil žrtve, ki jih ho morala Poljska doprinesti v prid Sovjetski Zvezi. To pa niti najmanj ni vplivalo na poljske politične kroge v Londonu. Oni vztrajajo na svojem stališču in včeraj je celo poljski notranji minister podal uradno izjavo, da je za odstranitev vzrokov razdora med Poljsko in Sovjetsko Zvezo najprej potrebno, da Kremelj spusti na svobodo tistih 900.000 Poljakov, ki so bili proti svoji volji deportirani v Sovjetsko Zvezo. Angleška vlada je očividno naročila listom, naj čim manj pišejo o sporu, da ne bi razburjali duhov. Vsi poljski listi na Angleškem imajo stro- go predhodno cenzuro in izhajajo z vidnimi belimi lisami. Le angleški list »Observer« svetuje Poljakom, naj v bodoče žive mirno. Neki drugi list pa svetuje, naj Anglija in Amerika posvarita Poljake in razložita, kaj jc danes možno in kaj ni možno. Tako Rusi kakor Poljaki so razburjeni nad ameriškim tiskom. Svjeti se čutijo posebno užaljeni, ker je znani ameriški statistični Gallupov urad izvedel glasovanje med Amerikanci, katerim je stavil naslednje vprašanje: »Ali verjamete, da je mogoče upati na lojalno sovjetsko sodelovanje z nami po vojni?< Nad polovica ame-iške javnosti je odgovorila, da tega ne verjame. V Ameriki so je zgodil še nek drug zanimiv dogodek. Neka ameriška osebnost je povedala Litvi-novu svoje dvome o odkritosti sovjetskih namenov po vojni. Litvinov je malo pomislil, nato pa dejal: »Vi Amerikanci lahko premagate to bojazen le, ako vam uspe zmagati v vojni pred Sovjeti.t; (Piccolo.) nami • I Nasprotnikove bedastoče Rim, 4. maja. AS. Včerajšnji »Dnevnik na-srotnikovih bedastoč« pravi: Radio Tass. — Po poročilih iz Italije so bile v Sirakuzi razpuščene vse fašistične organizacije. Novi tajnik stranke Carlo Scorza je prispel v Pa-lermo, da bi se poučil o stanju fašističnih organizacij na otoku. Na njegovo zapoved je bilo izvedenih več aretacij med fašisti, in sicer v Sirakuzi 80. Radio London. — Ob razgovorih med Hitlerjem in Lavalom je bilo sklenjeno, da 6c pošlje s francoske meje v Ajaccio pokrajinskega prefekta in nekega vršilca dolžnosti. Po glasovih, ki krožijo v Franciji, 60 to imenovanje potrdili Nemci z namenom, da bi »Italijane držali v šabu< in da bi od Lavala dobili nove ugodnosti. Govori se tudi o razveljavljenju nedavnega sklepa, da bo italijanski upravi zaupano nadzorstvo nad morsko potjo od Marseillea do Ajaccia. Angleške izgube v Tunisu Lizbona, 4. maja. AS. Položaj na tuniškem bojišču v prvi vreli zanima angleške liste, ki ne skrivajo zaskrbljenosti, ker so 6e razna pretekla prerokovanja v teku dogodkov izkazala za neosnovana. V nekem dopisu s tuniškega bojišča piše »Times« v zvezi z zasedbo Takrune od Montgomeryjeve armade med drugim tudi tole: »Takruna je bila izpraznjena šele takrat, ko sovražne čete niso imele streliva. Bile so to italijansko čete in govori se, da so se najboljši italijanski vojaki srečali z osmo armado.« Morley Riciiard nagiaša v »Daily Expressu<, da so imeli zlasti Angleži boleče človeške izgube in te so prizadele najboljše angleške polke. Alarm v Newyorku Lizbona, 4. maja. AS. Uradna angleška agencija poroča iz New Yorka, da je bil tamkaj včeraj letalski alarm. Kmalu nato se je neko letalo spustilo nizko nad mesto in a strojnicami 6treljalo na uiesino čelri Biooklyn. Angleži o položaju v Tunisu Lizbona, 4. maja. AS. V »Daily Mailu« razglablja Liddel Ilart o splošnem položaju v Tuniziji ter piše med drugim: »Napadi na sovražnikovo mostišče med Tunisem in Bizerto kaže, da 60 trd oreh. Najsilovitejši odpor, ki sta nanj naleteli britanska 8. in 1. armada v preteklem tednu, je potrdil morda ugibanja generala Eisenhovverja in je razblinil lahkomišljeni optimizem. Zdaj se zdi očitno, da nagel umik osnih sil res ni bil polom, pač pa premik, ki je imel namen pridobiti časa ter utrditi nove obrambne postojanke v bližini Ama-metskega zaliva, 6everno od Eufidavillea. Na kubanjskem odseku 60 boljševiki včeraj obnovili svoje napade. Podpirale so jili vse vrsto orožja. Napad je bil usmerjen proti Krimskaji. Sovražnik je napadel večkrat v zaporednih valovih in je bil odbit. Sovjeti so imeli znova velike in krvavo izgube. Nemško težko topništvo je z dobrim uspehom obstreljevalo sovražni železniški promet pri Sehliis-selburgu in tovarne »Boljševik« pri Leningradu. Iz vojaškega vira se je ludi izvedelo, da je nemško letalstvo uspešno napadalo sovjetske postojanko ter zbirališča sovjetskih čet na kubanjskem bojišču. Avtomobili, naloženi s preskrbo, so bili uničeni. Na drugih odsekih vzhodnega bojišča so Nemci uspešno bombardirali sovražne čete, letališča in železniške postaje. Berlin, 4. maja. AS. Pri oglcdniškcm delovanju, ki je zaenkrat najznačilnejše na vzhodnem bojišču, se je neki nemški napadalni skupini 2. maja po zagrizenih borbah posrečilo prodreti v sovražne postojanke severno od Ilinenskega jezera. Nemški vojaki so v naskoku zavzeli 11 utrjenih postojank ter važen plen. Sovjeti so imeli na bojišču nad 70 mrtvih. Na istem odsoku so izvedli boljševiki včeraj številne krajevne napade, ki pa so bili vsi odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. Nemško težko topništvo je močno bombardiralo vlake južno od Ladoškega jezera, področje Schltlsselburga in razno cilje v Leningradu. Ogledniška letala so ugotovila, da je bilo to bombardiranje uspešno. Na skrajnem severu j» nemško letalstvo bombardiralo sovražne prometne zveze. Včeraj so nemški lovci skupno s protiletalskim topništvom sestrelili 40 sovjetskih letal. Tri nemška letala manjkajo. Potopitve osnih podmornic za 35% prekašajo gradnjo novih ladij Mooakoro, 4. maja. AS. »Abendzeitung< se po-vrača k zaključkom severnoameriško komisije Tru-man o izgubah mornarico združenih narodov v letu 1942., ki so znašale povprečno nad milijon ton na mesec. Izdelava novih anglosaških ladij pa je znatno manjša od teh številk. Ko so Amerikanci začeli v serijah graditi nove trgovske ladje, ki naj nastopijo proti napadom podmornic trojne zveze ter jih premagajo, so zaradi pomanjkanja ladij in izkušenj prosili Angleže, nai jim dajo na razpolago novi tip ladij, ki jih Amerikanci nazivajo »Liber-ty«, katere so deloma požrle naravne nesreče na morju, deloma pa torpeda osnih podmornic. Konč- Mednarodna listina Neizpodbitni dokazi mednarodne Berlin, 3. maja. Na današnji konferenci tiska v zunanjem ministrstvu jo bil razdeljen protokol, katerega je sestavila mednarodna komisija, kateri jo poverjeno zbrati rezultate preiskave o pokolu v Katynskem gozdu. Protokol, katerega so podpisali zdravniški izvedenci 12 narodov, univerzitetni profesorji in učenjaki, med njimi prof. Palermo, ordinarij za sodno in kriminalno medicino na univerzi v Neaplju, in švicarski profesor Neville, kaže znanstveno in nesporno krutost pokola in polno odgovornost Kremlja. Po poudarku, da so uniformo žrtev imele vse znake uniform oficirjev poljske vojske, ugotavlja protokol, da je večino umorjenih in v jami pri Katynu pokopanih poljskih oficirjev zadela 8 111111 revolverska krogla in da je bila večini žrtev sovjetskega barbarstva sprožena krogla v tilnik. V nekaterih primerih so strokovnjaki po položaju trupel in smeri projektilov ugotovili, da so krogle šle skozi lobanjo žrtev in se zapičile v telo kakega drugega oficirja, ki je bil že prej ubit. Ta podrobnost je razlog za domnevo, da je bilo nekaj no so prenehali z izdelovanjem takih ladij. Zatekli so se k načrtu št. 2, začeli so izdelovati nove ladie, ki so jim dali ime »Victory<, ladje zmage, ki pa so se navzlic mnogo obetajočemu imenu izkazale za prepočasne in premajhne in z.a prav nič bolj sposobne kot ladje »svobode« Z ozirom na številke, objavljene od kom'sije Trumsn in ozirajoč se na nove izdelke angleških ter ameriških in kanadskih ladjedelnic prihaja list »Abendzeitung« do zaključka. da podmornice trojne zveze potope za 35% ladij več, kakor pa jih morejo izdelati zgoraj imenovane ladjedelnice. o katinskem pokolju komisije o boljševiškem zločinu eksckucij izvršenih ob robu jame. ki je bila ž>' pripravljena, da bi se izognilo nevšečnostim, zlasti s prevozom. Protokol se končuje 7. naslednjimi zaključki, katero so podpisali vsi člani komisije. V katynskeni gozdu so bile preiskane od komisij skupne jame s trupli poljskih oficirjev. Doslej je bilo odkopa-nili 7 jam, iz katerih so potegnili 982 trupel, ki so bila mikroskopsko skrbno proučena in deloma raztelešena. 2o 70 odstotkov trupel je bilo identificiranih. Vzrok smrti jo bil izključno strel v tilnik. Po izjavah prič, po pisn '1, dnevnikih in listih, najdenih pri truplih, izhaja, da je bil pokol izvršen v marcu in aprilu leta 1910. In glede tega dejstva so popolnoma v soglasju vsi rezultati preiskave. Sledijo podpisi 12 znanstvenikov, ki so tvorili komisijo. V tukajšnjih političnih krogih poudarjajo, kako velika je politična važnost tega dokumenta, ki ponovno kaže, kakšnih krutih sredstev sc poslužujejo Sovjeti. Načelnik nemških SA oddelkov umrl Berlin, 4. maja. AS. Načelnik glavnega slana SA general Viktor Lutze jc umrl zaradi ran, ki jih je dobil predvčerajšnjim ob avtomobilski nesreči blizu Potsdama. Berlin, 4. maja. AS. Z globoko ž.aloslio so v Nemčiji sprejeli vest o smrti načelnika glavnega stana SA čet generala Viktorja Lutzeja. Listi «0 si edini v tem, da priznavajo pokojniku velike zasluge za to, da je oddelkom SA vlil trdnega vojnega duha, s katerim je od vsega početka prežeto delovanje nacionalno socialistične stranke. Berlin. 4. maja. AS. Umrli Viktor Lutze se je rodil 28. decembra 1890 in se je udeležil svetovne vojne 1914—1918 v nekem pehotnem polku. Takoj po vojni se jc pridružil nacionalno socialistični stranki in se je posebno izkazal pri organiziranju oddelkov SA, katerim je poveljeval v okrožju Ruhr in je leta 1934 prevzel tudi njihovo glavno poveljstvo. Nemčiji ie izkazal velike usluge, zlasti pa je znano njegovo sodelovanje z vojsko, kateri organizacijo. znano je ustanovil posebno Komedija v Londonu Berlin, 4. maja. »II Piccolo t poroča iz Berlina o komediji, ki se je odigrala v Londonu. Begunski Poljaki so slavili včeraj obletnico svojo narodne neodvisnosti. Na predvečer te obletnice je poslal toplo poslanico celo Churchill, prebral pa jo je na nekem javnem zborovanju neki angleški minister. V nasprotju z mednarodnimi običaji pa Churchill poslanice ni naslovil na predsednika vlade, ampak na »Poljake«. Zanimivo je, kdo bo na čestitke odgovoril: ali general Sikorski ali kak drug predstavnik suverenega naroda. Vendar pa ta zanimivost nima pomena, ker bo po običajnih demokratskih navadah odgovor brez dvoma diktiral Churchill sam ali kak njegov človek. Reuterjev diplomatski dopisnik je napisal pri tej priložnosti naslednji stavek, poln optimizma: »Vstajenje Poljske je po zaslugah orožja združeuih narodov bližje kakor prej.« Pisec tega članka iz Berlina pravi, da je res od zadnje proslave tega praznika preteklo matematično točno eno leto in da se je zato cilj za eno leto približal. Tudi to je nekaj. Vsekakor je to več kakor molk Bele hiše, ki nikakor ni hotela motiti vzdušja bratskega prijateljstva med bogataši in boljševiki, ki ga je ustvaril Stalin s svojim dnevnim poveljem, katerega je Cordcll Hull imenoval »navdušena poslanica velikega voditelja«. Čestitke Poljakom je prebral neki član angleške vlade, ki je nato smel na kratko razložiti poljske »zasluge«. Izvedelo se je, da se skupno z združenimi narodi bori 100.000 poljskih vojakov, 12.000 letalcev in 3000 mornarjev. Številčno ta prispevek ni velik. Zakaj so Angleži ravno zdaj o tem govorili? Gotovo ne zato, da bi podprli zahtevo poljske vlade, vsebovano v odgovoru na Molotovljevo noto o prekinitvi rusko-poljskih diplomatskih odnošajev. Ta izjava je zahtevala osvoboditev poljskih državljanov v Rusiji, da bi lahko pomnožili vrste poljskih vojakov. Malo je verjetno, da bi angleška vlada tudi posredno podpirala to poljsko zahtevo. Mogoče je hotela s tem le povedati, da je v primeri s Sovjetsko zvezo poljski prispevek za stvar združenih narodov zelo skromen, z drugimi besedami: vi6i žele in hočejo vstajenje Poljske, toda Poljske brez Bele Rusije, brez Litve in brez vzhodne Galicije. Taka »življenjska« Poljska bi seveda imela vlado, ki bi jo skrbno izbrala kominterna. Dokaz za ioso dogodki v Katyuu, kjerso poklali vse meščanske častnike. Sovjeti zahtevajo odstop Sikorskega Bern, 4. maja. AS. Iz Moskve poročajo, da zahteva agencija »Tass« v nekem uradnem poročilu, ki so ga objavili vsi sovjetski listi, odstop vlado generala Sikorskega, kajti sicer bo prekinitev diplomatskih odnošajev med Sovjetsko zvezo in Poljsko ostala dokončna. Bern, 4. maja. AS. Poročila iz Moskve potrjujejo, da je sovjetska vlada izdala uradno demaršo, v kateri zahteva ustanovitev nove poljske vlade. V Moskvi izjavljajo, du mora biti tu vlada sestavljena iz oseb, ki imajo »pametne« pojme o vprašanju poljskih meja in narodnih manjšin. Protisovjetski upori v Iranu Ankara, 4. maja. AS. Uporniško gibanje iranskega prebivalstva proti sovjetskim četam, ki nn razne načine zatirajo Perzijce. narišča in boji so posebno hudi v severnem Iranu, kjer se dve skupini rodoljubov močno borila proti sovjetskim četam. Ankara, 4. maja. AS. Sovjetsko prodiranje v severne pokrajine Irana jc vedno bolj značilno. Boljševiki so v vseh krajih najprej )x>-stavili civilne komisarje, zdaj pa so začeli uvajati kolhoze. Da bi prisilili perzijske kmete v ta sistem, jim boljševiki ne dajejo poljedelskih strojev 111 semen, razen če se vpišejo v sovjetske kolhoze. Ta sovjetizacija zaenkrat omejena na ozemlje, ki so ga zasedli Sovjeti, se je začela brez. predhodnega dovoljenja teheranske vlade in umeriških kmetijskih strokovnjakov, ki so nameščeni v iranskem kmetijskem ministrstvu. 'Io dejanje smatrajo za prvi korak k tihi priključitvi dela Perzije k Sovjetski /.vcz.i. Perzijci so razburjeni nc le proti Sovjctom, ampak tudi proti Amcrikancem, ki jim niso mogli ali pa niso hoteli pomagati. Podmornica »Turbulent« potopljena Lizbona, 4. maja. AS. Angleška admiralih !:, poroča, da se podmornica »Turbulent« ni vrnila ob določenem času in jo je smatrati za izgubljeno. Stockholm, 4. moja. AS. Predvčerajšnjim proti tretji uri jc bil potres v krajih od Vultc-berga do Radenu. Gmotna škoda jc bila malenkostna. V teh krajih je bil |Kitres tnko močan, da so se seizmografski aparati pokvarili. Potresni sunki 60 bili tudi v 1'rcibprgu, v mestih Karlsrulie, Mannlicim, llcildrovcn, Ulni, 1'riedrickshafen. Ko so zasadili prvo lopato pri semenišču Na prostoru ob zidu starodavnega semeni-škega poslopja na Vodnikovem živilskem trgu so do neduvna produjule zgovorne semenarice svoja različna semenu in nudile človeku tudi razne zdruvilue zeli in dorauče čaje. Dolga leta po potresu 1. 1895, ko je že bilo podrto licealno poslopje, so inm prodajale Kropen-čanke kroparske žeblje in druge železne izdelke, kakor lepe ponvice in ponve. Kropen-rauke so bile nekoč sila hude na županu in so mu napovedale oster boj, ko so jih začeli nekateri magistrutni sluge šikanirati in zahtevati večje tržnine. Ko je skromcu reporter šel mimo tegu prostoru, ga je znanec opozoril na zanimivo obletnico, ki jo letos slavi resno in častitljivo semeniško poslopje. Pred 235 leti so začeli zidati semenišče in ga po dolgih letih sezidali takšno, kakršno ie še do današnjih dni. Lokalni zgodovinar Peter pl. Radics, majhen. čokat mož z lepo negovano sivo brado, veselega obrazu, ki je bil pred desetletji v začetku tegu stoletja pruv popularna osebnost v mestu in je imel tudi posebne vrste izposoje-^alno knjižnico taui v Gradišču nasproti sedanje drame, kamor so zelo rude zahajale odlične ljubljanske dame višjih in poslovnih slojev, je v svoji knjižici »Stare liise Ljubljunec opisal tudi kratko zgodovino, kako so zidali semenišče. Nu prostoru, kjer še sedaj stoji semeniško poslopje, so pred tem in ob mestnem zidovju, ki jc bilo ob desnem bregu Ljubljanice, stale mule hišice: 3 hišicc, last stolnega kupiti ju. v katerih so stanovali stolni vikarji, in 2 hišici, last mestnega magistrata za cerkovnika in učitelju oziroma organistn. škofijsku sinodu je leta 1706 sklenila, da se sezida primeren zavod za vzgajanje duhovnikov ter določilo prispevke, ki naj bi jih plačali škof, duhovščina in posamezni bencficiji za »seminarium episeopalec. Knezoškof Ferdi-nund grof Kiihnburg, je ustanovil poseben stavbni odbor, ki mu je predsedoval stolni dekan Janez Anton Talnitscher (Dolničar) pl. Thalberg, n člani odboru so bili: stolni prošt I eopold grof Kobencl, zasebnika Jakob Schell pl. Schcllenburg in 2 zastopnika mestnega magistrata. Med magistratom in šokofom je bila sklenjena posebna pogodba v pogledu uporabe pritličnih prostorov, ki so bili namenjeni za skladišča. Načrte za stu.vbo je napravil italijanski Marijino kapelico v Trnovem popravljajo Ljubijančunom jc dobro znana stara ka-pelica v Trnovem nu Einonski cesti. Nu to kapelico so posebno ponosni Trnovčdni in Kru-kovčuni, ki časte podobo le Marije kot veliko svetinjo. Kapelica in Mati božja v niej to tudi v resnici zaslužita, zakaj s tem malim, u ličnim svetiščem je združen velik kos zgodovine Ljubljane, posebno trnovskega dela mesia. To kapelico so pričeli prejšnji teden popravljati: predvsem jo bodo prebeiili in ji dali nov omet, tako da bo še bolj lično, kakor je bila do sedaj. Nuj bo zgodovina te kapelice Se tako zavita v svojem začetku v nejasnost, eno pa je gotovo, dn je slika Matere božje v njej stara najmanj 300, če ne 700 let. Ta Mati božja je namreč slikana v bizantinskem slogu, ki gn na slovenskih tleli niso skoraj nikoli ali pn Ic redko uporabljali. Slika ima tudi vse lastnosti bizantinske šole, tako po izrazu lica Matere božje, po opremi ter po oblačilih kakor tudi po raznih pkraskih. ki obkrožajo sliko. Morda je podobo naredil kak grški umetnik, ki je pobegnil pred Turki iz. bizantinskega cesarstva v naše kraje, ali pa kak srednjeevropski oz. italijanski umetnik, ki se jc udeležil ene izmed križarskih vojsk in se navzel v ju-trovih deželah bizantinskega umetniškega vpliva. V zadnjem primeru bi bila slika stara tudi nad 700 let. Dejstvo pa je, da kake slične slike v Ljubljani ne poznamo, čeprav je po ljubljanskih cerkvah mnogo Marijinih podob tudi v najstarejših slogih. Celo Narodna galerija sama nima nobene adekvatne umetnine, niti Marijine podobe. Ta kapelica oziroma podoba v njej je bila /e stoletja sem zatočišče ljubljanskih vernikov: Trnovčani in Krakovčani so se zatekali k njej v stiskah in v veselju, s prošnjami in zahvalami za pomoč. Starejši ljudje še pomnijo na prava romanja k tej kapelici. Sedaj ko bo dobila ta kapelica novo, lepšo zunanjost, bo starinska podoba v njej prišla še bolj do veljave in nedvomno bo Moti božja v njej dele/na prav tako priprošenj in zahval, kakor je bila za časa prejšnjih rodov. It Vremenska napoved 5. maja (sreda): ,Vpad toplega zraka, večinoma sončno in vetrovno, proti večeru nevihta, ki bo najbrž šla vzhodno mimo Ljubl jane. 6. maja (četrtek); spremenljivo, manjšo padavine, toplo. stavbenik Murtinužzi- In dne 5. maja 1708, torej pred 235 leti, so zusadili prvo lopato za kopanje temeljev obširnemu poslopju. Z največjo vnemo, skrbjo in vestnostjo je nudzirul dela stolni dekan Dolničar, ki je odstranjeval tudi vse finančne in druge težuve. Stuvba je sprva lepo napredovala, tako da jc škof mogel I. 1712 poročati v Rim, da »je bil večji del obsežnega poslopju prejšnje leto (1711) pod streho«;. Ob glavnem vhodu (»portn regiat) na pročelju je kipur Mislej napravil dva giganta, ki jih še danes umetnost ljubeče občinstvo občuduje. Stolni ifctkun Dolničar je 19. uprilu 171-1 umrl. Njegov naslednik v vodstvu stavbenega odboru, generalni vikar Gladič, jc stavbna dela vodil naprej. Kdaj je bilo semenišče P9j>olnomu dozidano, ni točno znano. Zidava se je zavlekla, ker je nastal spor med sosedi frančiškani in škofom. Oo. frančiškani, ki so bivali v bližnjem samostunu, ležečem na prostoru sedanjega Vodnikovega trga, so po svojem odvetniku dr. Ca-simiru podali pri mestnem magistratu posebno ugovore proti nadaljevanju zidanja stavbe. Ugovarjali so preveliki višini poslopja in zu- Hov čas zatemnitve Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je s svojim odlokom z dne 4. maja odredil, da se začenši s 4. majem 1043 do nadaljnjega uvede nov čas zatemnitve. Popolna zatemnitev se inora izvajali v času ud 21.30 zvečer do 5 zjutraj. Vsa ustala določila pa ostanejo ▼ veljavi, aaaaHBBaaaaBHaaBBBMBHHBBaH radi vozovnega prometu. Zahtevali so, du sc odstrani vse dotlej sezidano poslopje, češ da je ulica med semeniščem in samostanom preozka za promet. Bilo je več komisij. Rila jc 8. avgusta 1714 velika razprava na rotovžu v prisotnosti županu, mestnega sodnika in mestnih očetov. Ugovor je bil zavrnjen. Zavrnitev ugovora je magistrat utemeljil, da bo poslopje mestu v korist, okras in čast. V zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišču je semenišče vpisano pod vi. štev. 278 knt. občinu Ljubi jana-mesto in sicer pod imenom »Alumnat Caroli«. Odkod to ime? Semenišče so nazvali »Collegium Carolinimu, prvič v čast škofu sv. Karlu Boromejskemii, drugič na čast takrat vladujočegu cesarju Karla VI. i u v počastitev kuezoškofa Fruncu Karla grofu Kuunitza. t DALE CARNEGIE 45 Roko si pridobiš prijateljev Gospodarstvo Hišnim posestnikom Po določbah Vis. komisariata Ljubljanske pokrajine za uvedbo in vodenje registra prebivalstva bo mestni anagrafski urad meseca niajnlka dostavil vsem hišnim posestnikom vprašalno pole za sestavo hišnih map. Vprašalne pole bodo dostavljene po ulicah za vsako hišo posebej. Zato naj vsak hišni posetnik ali upravitelj izpolni pole, ki jih bo dobil, samo za tiste hiše ali skupine stanovanj, ki bodo že navadene v vprašalni poli. ter naj vsako polo odda v petih dneh, kol je navedeno v začetku vprašalne pole. V njihovem lastnem interesu žo sedaj opozarjamo hišne posestnike, naj vsa vprašanja pazljivo preberejo in vse rubrike izpolnijo natanko in razločno, da ne bodo imeli pozneje nepotrebnih potov. Navodilom, ki so natisnjena žo na vprašalni ]>oli, dodajamo še naslednje: Če ima hiša več vhodov ter vodi vsak k posebnemu stopnišču ali posebni skupini stanovanj in so ti vhodi opremljeni s posebnimi hišnimi številkami, tedaj se šlejc vsaka taka skupina stanovanj za celoto zase in je za njo treba izpolniti posebno vprašalno polo. Kadar pa vodi od istega vhoda (z eno samo hišno številko) več stopnišč k posameznim skupinam stanovanj, tedaj je treba izpolnili samo eno vprašalno polo in v njej označiti posamezna stopnišča, kakor je to že navedeno v tiskovini. V rubriko najemnikov je treba zapisati vse tiste družinske poglavarje, ki so najemniki lastnih stanovanj. Izvzeti so torej samo podnajemniki in najemniki poslovnih prostorov. Pri zajed-nicali, t. j. zavodih, bolnišnicah in podobnih ustanovah je treba napisati samo poglavarja zajed-nice, nikakor pa ne posameznih članov. V primeru. da stanuje v taki hiši tudi najemnik, ki ima popolnoma ločeno gospodinjstvo, je seveda treba vpisati tudi takega družinskega ppglavarja. Kolikor bi komu ta novodila skupno z onimi na vprašalnik polah ne zadostovala, naj prinese izpolnjeno vprašalno polo sam v anagrafski urad na Mestni trg št. 23, kjer bo dobil vsa potrebna pojasnila. Maksimalni cenik št. 8 (Na drobno v oklepajih) Česen novi lir 4.25 (3.05), beluši 9.— (11.-), karfijola 2.80 (3.35), korenje očiščeno 3.— (3 60), čebula zgodnja 2.90 (3.45), kopre 2.20 (2.55), solata vseh vrst 3.15 (3.70), špinača 2.85 (3.35), zelena 3.80 (4.55), marelice suhe 43.35 (58.15), pomaranče Ia (Moro—Tarocco) 8.33 (935), poma- ranče lla 7.35 (8.33), limone Ia (15 cm obsega) 4.05 (4.80, komad 0.50), orehi Sorrenlo 26,— (30.—), orehi navadni 21.50 (25.— ), suhe češplje, domače 20.— (23.80). Drobne gospodarske Povečanje trgovinskih odnošajev med Italijo in Madžarsko. Po madžarskih statističnih podatkih se jc italijansko-madžarska trgovina zelo povečala. Leta 1041. jo Madžarska izvozila v Italijo za 113.5 milij. pengo blaga, leta 1942. je pa madžarski izvoz narastel na 228 milij. pengo. Podobno se je povečal tudi italijanski izvoz na Madžarsko. Nove železniške zgradbe. Po poročilu Agita se sedaj izvršuje za okoli 130 milij. lir raznih del pri izpopolnitvi železniškega omrežja Med njimi je tudi j ureditev železniške postaje v Triesteju. Industrijske d. d. v Italiji. Največja italijanska električna družba Edison izkazuje za lansko leto povečanje čistega dobička od 156 na 192.8 milij. lir. Dividenda ostane neizpremenjena 8.25% na povi-šano glavnico od 1000 na 2600 milij. lir. — Italijanska kabelska industrija izkazuje pri nekoliko zmanjšanem dobičku isto divideudo 7% na glavnico 175 milij. lir. Nemško zadružništvo na Hrvatskem. V prvem četrtletju t. 1. so bile na Hrvatskem ustanovljene naslednjo nemške zadruge: 2 kreditni in gospodarski zadrugi, 1 socialna kreditna zadruga nemških vzgojiteljev, 6 kmetijskih strokovnih in 2 mlekarski zadrugi, tako da jc $kupno število zadrug, včlanjenih v glavni zvezi nemških kmetijskih in obrtnih zadrug naraslo s koncem marca letos na 316. Državni kreditni zavodi na Hrvatskem. Iz računskih zaključkov državnih kreditnih zavodov na Hrvatskem je razvidno, da jc znašala bilančna vsota Državne kreditne banke, t. j. bivše Državne hipotekama banke 1699 milij. kun, Poštne hranilnice 3765 in Hranilnice hrvatske države 2577 milij. kun, skupno 8041 milij. kun. Cisti dobiček je znašal pri imenovanih zavodih: 10.8, 65.4 in 23.9, skupno 100.1 milij. kun. Vse vloge so znašaje 6577 milij. kun. Nakazila srbskih delavcev v Nemčiji. Doslej so srbski delavci, ki delajo v Nemčiji, nakazali v domovino 121.7 milij. din. Bolgarske delniške družbe. Od 1937 do 1941 se je število delniških družb v Bolgariji povečalo od 517 na 1500, glavnica pa od 1.3 na 7.5 milijarde levov. Leta 1911. je znašal tuji investirani kapital 1.22 milijarde levov, od katerega je odpadlo na Italijo 338.8, Nemčijo 242.5, protektorat 60.7, severnoameriške Zedinjene države 221.7, Francijo 129.8 in Belgijo 62.7 milij. levov, lako da so bile na prvem meslu italijanske investicije. g Nadaljnjo pravilo je torej tole: m Preden začnete kritizirati druge, začnite z J lastnimi napakami. K Ukazov ne sprejema nihče rad Nedavno sem imel priliko kosili skupaj z Ido Tarbell, starostinjo ameriških biografov. Ko jo zvedola, da pišem to knjigo, sva mnogo govorila o tem predmetu. Rekla mi je, da se je medlem ko je pisala biografijo Ovvena Younga, razgovar-jala z nekom, ki ie bil tri leta v Youngovi pisarni. Mož ji je izjavil, da nikdar v tistem času ni Young dal komu neposrednega ukaza. Young na primer ni nikoli rekel: »Naredite to!«... »Naredite onok temveč: »Ali bi hoteli upoštevati to misel?« »Mislite, da ne bi bilo tako bolje?« i. t. d. Ko je spisal kako pismo, je često vprašal druge: »Kaj mislile vi o tem?« Nikoli ni rekel svojim uslužbencem, naj store to ali ono. Dovolil je, da so sami naredili, in skrbel, da so tudi sami opazili svoje napake. Ta metoda,da ljudem možnost, da se poboljšajo glede svojih napak, hkrati pa nikogar no prizadeva v njegovem lastnem ponosu, vzbuja pa čut sodelovanja, ne pa odpora. Naslednjo pravilo, kako morete spremeniti mišljenje drugih, ne da bi jih prizadeli ali užalili, je: Slavite rajši vprašanja, ne dajajte ukazov! V globoki žalosti naznanjamo, da so naša ljubUcna mama, babica In prabdblci, gospa JERA ZUPANČIČ ro!. I« dne 3. mn.ia 1013 v 88. letu starosti, Bogu vdano umrli, rpgreb nepozabne pokojnico bo v četrtek, dne 6. maja ob D dopoldne iz bl6o žalosti, Polje St. 3, na farno pokopališče v Višnji gori. Prosimo tihega sožalja. VISnja gora, Ljubljana, dne 4 maja 1943. Anton, France, Jakob sinovi; Franja por. Zupančič, Mlcl por. Pogačar, Kati por. Travnik, Tončka por. Novak, hčere; vsi vnuki in vnukinje, pravnukl in pravnuklnjc ter ostalo sorodstvo. Ne žali ponosa svojega bližnjega! Pred nekaj leti je Splošna električna družba morala odpustiti Karla Steinmetza kot šefa nekega oddelka. Dokler je šlo za vprašanje elektrike, je bil Steinmelz odličen, kot šef oddelka pa je bil prava ničla. Družba pa ga ni marala žaliti ter ga prizadeti v njegovem ponosu, zato je sklenila, da mu bo dala nov naslov, in ga imenovala za inženirja-svetnika družbe, na njegovo mesto pa postavila drugega. Steinmelz je bil s tem imenovanjem zelo zadovoljen, prav tako so bili zadovoljni tudi predstojniki družbe, da so lako delikalno nalogo rešili brez vsake prizadetosti. Z nami pa je navadno tako, da brez skrbi toplarno bližnjlkov ponos, kritiziramo, grozimo, žalimo svoje podrejene, grajamo otroka vpričo tujih brez vsakega ozira, ko bi zadostovalo le nekaj lepih besed, malo vev" prislnega razumevanja in poznanja človeške duše, da bi omilili iu zbrisali ostrino položaja. Spomnimo se na to takrat, če je treba odslovili kakega uslužbenca ali uradnika. »Odpust iz službe ni nikakor zabavna stvar, ne za tistega, ki mora ili iz službe, ne za tistega, ki mora iz službe odpustiti,« piše Marschall Orangere. »Zelo težko je izvršiti to operacijo. Po navadi sem jaz čim prej to opravil. Ko je bilo lorej treba odpustiti tega ali onega uslužbenca, sem imel navado reči: »Sedite, gospod! Sezona jc končana in zdaj ne potrebujemo več vašo službe. Dobro veste, da ste bili najeli samo za nekaj časa ...« itd. Učinek Jc bil porazen. Reveži so Imeli vlis, da so vrženi brutalno na cesto. Sklenil sem tedaj. da bom ravnal bolj vljudno in z večjim razumevanjem. Klical sem uslužbence enega za drugim in rekel vsakemu takole- »Z vašim delom smo bili nad vse zadovoljni. Ko smo vas poklicali, sploh nismo vedeli o vas ničesar. Svojo nalogo pa sle izvršili naravnost zelo pohvalno. Moram vam reči. da je podjetje na vas ponosno. Moram priznali, da sle iz dobrega blata in da se pred vami odpira bodočnost. Zapomnite si to!r In kakšen je bil izid? Ljudje so odhajali bolj zadovoljni, ker se niso čutili izgnane. Dobro so vedeli, da bi jih še obdržali, če hi bilo kaj dela. In ko sem jih moral 6pet najeti, so se radi in z veseljem vračali.« Leta 1922., po stoletnih in stoletnih borbah, so Turki sklenili, da bodo enkrat za vselej pognali Grke iz Malo Azije. Muslafa Kemal paša je na svoje vojake imel napoleonski nagovor. Rekel je: »Vaš cilj je Sredozemsko morje!« Tako se je začela ena najbolj zagrizenih vojn v sodobni zgodovini, ki se je končala s turško zmago. Ko sla grška generala Trikoupis in Dionis prišla v turški glavni štab pogajat se za predajo, so turški vojaki grozili in kleli. Kemal paša pa ni pokazal nobenega znaka, iz katerega bi 6e dalo sklepali, da je Grkom privoščil poraz. »Sedita, gospoda!« je rekel. »Biti morata zelo trudna.« Nalo ie dolgo kramljal z njima o poteku vojne ter skušal čim bolj omiliti vtis poraza. Rekel je: »Vojna je zelo kruta igra, kjer često zgube boljši slabši pa dobe.« Tudi v polnem zmagoslavju Kemal paša nI pozabi na tisto važno pravilo, ki velja tudi za nas: Ne žali nikoli v bližnjiku njegovega ponosa! »Ti moj oboževani, na Boga se zanesi. On ti bo svetoval. No bo te zavrgel v tvoji žalosti. Stal ti bo ob strani v tvojem obupu. Tvoj -Sonček« prosi zate in za ljubega bolnika. Ti moj oboževani, ljubim te, joj! kako prisrčno, kako iz dna duše le ljubim! Bodi miren, zahtevaj, da pride dr. Leyden, in drugi zdravnik G., sam k tebi, da ti vsak dan sporoči, kako je z bolnikom, in da poskrbi za to, ila boš ti vedno prvi obveščen o vsem. Tako boš lahko pomagal in boš prepričal tudi njega (bolnika), da imaš skrbi zanj. In če zdravnik česa želi ali hoče to ali ono, poskrbi, da se obrne naravnost nale. Ne dopusti, da so vsi prej obveščeni in da li ničesar ne zveš. Ti si sin svojega ljubega papana, in daj, da ti povedo vse in da lahko vse urediš. Pokaži svojo voljo in ne dovoli, da se pozabi, kdo da si. Odpusti mi, duša mojalc (Iz pisma 15. oklobra.) Te vrstice so imele velikanski pomen. Saj nam pokažejo, kako je bodoča soproga zavzemala svoj poseben položaj spričo carjeve družine in kako je bila zmeraj v skrbeh, da se je uveljavljala avtoriteta bodočega carja. Toda v tem hipu ni bil carjevič zmožen presoditi pomena teh nasvetov. Ves pogreznjen v skrbi in žalost, tnu jc bilo nemogoče, da bi pregledal v tej zmedi velike posledice za celotnost države. Popoldne 20. oktobra je rar Aleksander izdihnil. Njegov zet, veliki knez Aleksander Mihajlovič (mož velike kneginje Ksenije), je v svojih Spominih napisal nekaj vtisov o priliki te smrti, in zlasti še nekaj besed o njem, ki je nanj padla teža ruske krone: »Med množico, ki je. bila prisotna pri zadnjih trenutkih Aleksandra III., to so bili sorodniki, zdravniki, dvorjani, služabništvo, si je bil sleherni svest, da izgublja s carjevo osebo oporo, ki je držala Rusijo na robu propada. Nihče ga ni razumel bolje kot Niko. Takrat — prvič in zadnjič v svojem življenju — sem videl, kako so se zasolzile njegove modre oči. Prijel me je za roko in me odvedel v svojo sobo. Jokaje 6va se objela. Ni mogel zbrali svojih misli. Razumel je, da je postal car, in lo težko breme ga je tlačilo k tlom. ,Sandro, kaj naj storim?' je kliknil. .Kaj bo z Rusijo? .laz nisem pripravljen za to, da bi bil car. Sp j niti ne znam govoriti z ministri...'« Zvečer 20. oktobra je poslal carjevič car Nikolaj II., ter je napisal v svoj dnevnik tc-lc vrstice: »Moj Bog, moj Bog, kakšen dan! Bog je poklical k sebi našega oboževanega, dragega, nenadomestljivega papanal Vrti sc mi v glavi. Ne morem še verjeli, da bi bilo to res. Strašna resnica se mi zdi neverjetna! Vse dopoldne smo bili pri njem. Težko je dihal in vedno so mu morali dajali kisik. Ob pol treh je prejel sv. popotnico, potem so ga zvili krči... In naglo se je bližal konec. Več kot uro je stal oče Ivan ob njegovem zglavju, držeč ga za glavo. Bila je smrt svetnika. Gospod! Pomagaj nam v teh težkih dneh! Uboga mama! Zvečer ob pol deselih smo molili mrtvaške molitve v isli sobi. Dozdeva se mi, da sem sam mrtev. Mojo drago Aliks spet bolijo noge.« II. SIJAJ CARSTVA. (1S94—1896.) L Žalostna poroka. Sredi iskrene žalosti in velike zmede, ko so jo megla tesnobe in brklkosli iz palače v Livadiji naglo razširila po vsej Rusiji, ni mogel biti položaj za mlado nevesto bolj tragičen kot jo bil, zlasti še v deželi, ki ji je bila tako tuja. Vse princese, ki so kdaj prihajale v Rusijo, da bi se poročile s člani cnrske rodbine ali njih dediči, do doživljale slovesne sprejeme in povsod so zvonili prazniški zvonovi. A princesa Aliks jc v teh prvih dneh svojega novega življenja slišala samo mrtvaško pesem zvonov. A la nova doba sc niti še ni prav začela. Mlada nevesta je bila prav za prav še zmeraj princesa iz llessena, tujka, ki jc bila samo s svojo prisotnostjo v tem splošnem strahu le v sitno nadlego. Vsem, izvzemši ženina, je bila do svojega prihoda neprijelna ovira, vse je bilo polno predsodkov spričo nje, ki so se zmeraj večali. Ni se mogla še pridružiti carski družini. V lej družini, ki je bila vsa omočena po žalosti, so jo resnično občutili zgolj kol nadležno vsiljivko. Ljudstvo je bilo celo v dvomu, ali princesa sploh občuti kako žalost, ker so jo videli, kako so ji v splošni žalosti, pač zalo, ker je bilo dekle slednjič združeno z ljubljenim človekom, žarela lica v neki tajni radosti — in vsi so jo koj obsodili. Na dan njenega prihoda, ko se je bila v zaprti kočiji peljala po ceslah mesteca Yalte s svojim ženinom, so z no-skončno nejevoljo opazili, da se je ona smejala. Zavita je bila v velik sobolji plašč, mrzla burja jc pihala s krimskih pobočij, oči so ji gorele v ljubezni, saj je bila pri svojem izvoljencu, pri tistem, ki je tako dolgo hrepenela po njem, bila je pri njem doma, v deželi, ki je bila njegova domovina. Zato ni čudno, da je bil videti ves njen obraz, kot bi se venomer smejala. Zlobni jeziki pa so jo brž oplazili: »Smejala se jel Car umira, vsi smo potrti in užaloščeni, ona pa se upa smejati se!« Zlobnosti je bilo toliko, da je bilo očrnjeno vse, kar koli se je tikalo mlade neveste. Nekaj dni kasneje, ko se je carski dvor zastrl v žalovanje, so vsi motrili ubogo mlado prU-ccso, ki je prelakala bridke solze poleg svojega ženina. »Kako s« spakujete 60 zamrmrali. Njega cveloča lepota se jim je dozdevala vsiljiva, dejali so, da je to znak njenega pritajenega veselja spričo splošne žalosti. Ce bi bila v drugih okoliščinah kaka nevesta tako nezaželena, bi so to preproslo razrešilo lako, da bi odšla za čas velikega žalovanja nazaj v domačo hišo. Toda princesa Aliks ni imela nobenega doma. Kot sirota je bivala pri svoji babici ali svojem bratu, ki je bil zaradi svoje zaročne dobe, ki je trajala že šest mesecev, sam t zadregi. Po drugi strani pa je bilo potrebno, da bi se prestolona-slednikova poroka čim prej izvršila, kar je bilo v korist vse države. V carskem razglasu je bilo že oznanjeno vsem Rusom, da je umrl 1 car Aleksander II. in da zasede prestol car Nikolaj II. 3 novice Koledar Sreda, 5. velikega travna: Pij V., papež; Irena, mučenica; Maksim, mučenec; Ireuej, mučenec. četrtek, 6. velikega travna: Janez Evang. Latinskih vrat; Benedikta, dcvicu. Zgodovinski paberki 5. velikega truvna: 1. 1789. je otvoril Ludovik XVI. zasedanjo državnih stanov v Versaillcsu. ki naj bi rešili francosko državo iz finančno zadrege. Po večt^-denskem brezplodnem pogajanju glede načina razprav so ee poslanci tretjega stanu proglasili za ustavodajno narodno skupščino in prisegli, da so no bodo prej razšli, dokler ne dajo državi ustavo. Badi odločnosti tretjega stanu, ki ga je vodil izkušeni in bistromni grof Gabriel Mira-beau, je popustljivi kralj ukazal gospodi, naj zborujejo skupaj s tretjini stanom. Večina se je udu-la kraljevi volji. Tretji stan jo zmagal Kralj in fevdalna dvorna stranka sta hotela pridobiti na času, poklicala sla iz pokrajine zanesljive polke. Narodno skupščino je rešil Pariz z revolucijo množic. Uporni Parižani so se polastili v državnih skladiščih orožja in naskočili simbol despo-tizma bastiljo, državno jetnišnico, pobili so stražnike, grad pa do tal porušili. Vest o zmagi revolucije se je hitro raznesla po vsej državi. Povsod so jo rušila državna uprava, mesta in kmečke občino so ustanavljale novo upravo, kmetjo niso plačevali davščin, marveč so napadali gradove in preganjali gospodo. V svrho javne varnosti^so ustanavljali narodne straže; pariški je načeloval slavni Lafayete. Nova trobojnica jo bila znamenje meščanskih slraž in revolucionarjev. Francoska revolucija jo uničila stari državni ustroj in stari državni red ter ustvarila novo moderno državo s suvereno oblastjo ljudstva in ljudskim zastopstvom, proglasila je enakost-in brastvo, odpravila vse privilegije po rojstvu — 1. 1SM5. se jo rodil v Woli Okrzejskl slavni poljski romanopisec Henryk Sienkievviecz. klasik zgodovinskega romana, ki jo dobil leta 1905 Nobelovo nagrado. Njegovi junaki so služili narodu za vzgled in mu dajali oporo v težkih dneh. »Ogniem i mieczem«, »Potope, »Pan Wolodyjo\v-eki« jo mogočna trilogija romanov. >Quo vadisc jo med najslovitejšimi romani v svetovni književnosti. Pripoveduje o borbi med umirajočim poganskim Rimom in mladim mučeniškim krščanstvom, ki zmagovito prihaja iz katakomb. Sien-kievvicz je umrl leta 1016 v Vevcyu v Švici. Večina njegovih romanov jo prevedena v slovenščino. Novi grobovi -j- V Radovljici jo v častitljivi starosti 81 let mirno v Gospodu zaspal gospod Oroslav Kolninn. Pokopali so ga na veliki petek na ra-dvljiškcm župnem pokopališču. Rajni je bil oče našega strojnegu stavca g. Kolmana, kateremu, kakor tudi vsem ostalim žalujočim, izrekamo iskreno sožalje. Bog duj rajnemu vetui mir in pokoj! Osebne novice — Promocija. Nu univerzi v Ljubljani jc bil promovirnu za doktorja filozofije g. Jožo Kaste lic iz št. Vida pri Stični. Mlademu doktorju, ki se jo v slovenskem kulturnem udojstvovanju uveljavil kot pesnik »Prvih podobe, kot kritik, antični zgodovinar in numizmatik, ter jc bil promoviran na podlagi disertacije »Prešeren in untiku«, iskreno če-stitumo! (EL KINO MATICA »•41 Carla Del Po g (rto, Leonardo Cortes« ln Paolo Stoppa v moderni duhoviti komediji »Ponočna srečanja« ""c PREDSTAVE ob 17 ln 19.15. MATINEJA I Na sploSno željo predvajamo ponovno nepozabtjen film »Dunajska kri« PREDSTAVE samo ob 15! (EL KINO UNION 22*21 Zanimiv roman mlade siroto ln »lavnega pisatelja »Mala gospodična« V slavnih vlogah: Laura Nuccl, Loredana, Nino Besozzi tn drug) ... Predstavo: delavnik ob 15.30, 17.30 in 10.30 : ob nedeljah ob 10.80, 16.30, 17.30 ln 19.30. rtu 27-SD KINO SLOGA Odlična komedija polna vedrostl in smeha »Mož po moji volji« V glavni vlogi: Ilelnz Rdhmann, Leni Ma-renbacli, Ilans SShnker, IIcll Ftnkonzellcr. PREDSTAVE od 14 dalje. Konec ob 21.15! Cerkveni vestnik Bratovščina sv. Rcšnjcga Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 6. maja v ur-šulinski cerkvi.. Ob pol šestih bo prva sv. maša in ob šestih sv. maša z, blagoslovom za žive in rajno člane bratovščine. Vej udeleženci dobe ta dan popolni odpustek. Stolna kongregacija za gospe vabi svoje iPa-nlce k tridnevnici pred ]K»svctitvijo kongregacije brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Spored: V Četrtek, 0. maja, ob 0.20 z»'e£er v kongregacijskt '.uipeii govor in litanije; V petek, 7 tiuia. ob 0 zjutraj v Alojzijcvišču sv. maša z nagovorom; ob 5 popoulne v kou{,-rogj;iV;i kapeli s ovešen »bo l s posvetitvijo; V soliolo, 8. maja, ob 6.15 zjutrai v Alojzijeviiču sv. maša z nagovorom; V nedeljo, 9. maja, ob 3 popoldne pri «v. Jožefu slovesna posvetitev vseh ženskih kongregacij brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Krasaa novost 7.11 naša dotleta: dehll&Ka hnllgn Sni mi ivo|e srce Napisala Jolnnta UerHy. Prevedla prof. M. Gonilo Broširana staue L. Lo'—. veznim L. 50'— Ta odlična vzgolna knjiga je pisana v obliki lotrnna in se bere kot silno napeta živlienjslsn povest. Matere kupite to svojim lueram. Pekteto naročite Hi 10. zlata je vredna. Založba Lludske knjigarne v Ljubljani. Pred škofijo 5 zjutrai. Dež je nehal po zapiskili omlirografu v torek zjutraj ob 5.30. Ljudje, ki so prav zgodaj, ob prvi zori vstajuli, zatrjujejo, da so nu-letavale debele, mokro snežinke. Po gorah in h ribi h je zupudel sneg. Ruzni vrhovi ljubljanske okolice so bili zjutraj pokriti s tenko snežno odejo. Ni čudno, du je bilo v torek dopoldne pruv hladno, delno oblačno. V dveh muj-niškili dnevih se je zlilo izpod nebu več dežju, kukor se ga je v prvi polovici uprilu. April jo namreč do 15. zuznumovul lo 12.1 mm dežja, ko ga je majnik v dveh dneh že imel 28.3 mm. V čusu od ponedeljku zjutraj pa do torka zjutraj je padlo 1S.3 mm dežja, Zamlja je močno — Mujniška pobožnost za Lavantince. Duhovniki in verniki iz lavantinske škofije sc vabijo za nedeljo, 9. maja 1943 v cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku, kjer bo ob pol 17 (pol 5) popoldne pridiga, peto lavretanske litanije in posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu. — Opozorilo zemljiškoknjižnim upnikom nemških izseljencev. Z uredbo od 28. marca 1943-XXI je bil določen rok do 10. maja 1943 za prijavo vsakovrs^iih terjatev in pravic, vknjiženih na nepremičninah nemških Izseljencev. Upravičenci ne v lastnem ineteresu opozarjajo na ta rok. da se jim lahko privoSusiio izplačajo njihovi zahtevki Tozadevni prijavni obrazil s« na razpolago pri oodpisanem uradu, prt okrajnih sodiščih ln občinskih uradih. — Pohotni urad pri Visokem komisarju, Ljubljana, Gregorčičeva 27-IV. — Na Florijanovo hladno vreme. V ponedeljek je z malimi presledki podnevi deževalo, ponoči na torek pu so se vrstili močnejši nalivi. Deževalo je zlasti od 16.30 tja do torku nuiuočenu. Vode so zurudi uinjniškegn deževju nekoliko narasle. enkrat ni nevarnosti kriko večje pomladanske povodnji, ker jc pričuko-vati, du nustopi toplejše vreme. Barometer se je z^ičel noinreč naglo dviguti ter je v torek, 4. muja, dosecel stunje 764.4 nun. V ponedeljek popoldne je bila zelo nizku maksimalna dnevna temperatura. Maksimum je znašal le +11.6° C, v torek jutranji minimum +7.2°C. — Dr. Branko Volavšek. specialist za notra-nju bolezni, je odprl privatno prakso ua Tržaški cesti 10-11. Ordinira od 2 do 4. — Knjižica »Pastirsko pismo« ljubljanskega škofa za 1. 1943., se dobi v Ljubljani v vseh žup-nih uradih, v knjigarnah (Ljudski, Mohorjevi, pri Sfiligoju, pri Ničmanu, v Novi in Mladinski založbi, Stari trg 30) ter v trafikah pri troino-stovju, na Resljevi cesti, pri Zmajskem in Čevljarskem mostu ter v upravi na Rakovniku. Cena knjižice 1 lira. Naročniki »Knjižic« te izredno številke ne dobijo Redna številka za majn'k je >Marijino Srce« (sp.isil župnik Fillplc). V Ljubljani se dobi v istih mestih kakor »Pastirsko pslsmo«. Cena 1 lira. — Starši, navajajte svojo otroke, da bodo znali opazovati. Tako jih najlepše pripravljale za samostojno življenje. V drvenju sodobne tehnike naj prisluhnejo ludi naravi, njenim lepotam in skrivnostim. Kupilo jim Erjavčeve Živalske zgodbe, ki so pravkar izšle v zbirki Cvetje iz tujih iu domačih logov. Prireditelj je zbral najlepše spiso iz živalskega svela in jih izdal v priročni knjigi, ki jo mora imeti vsak dijak. Kdor so naroči na celotno zbirko Cvetja, ima 25% popusta. Naročila sprejemu Mohorjeva kujigarna v Ljubljani na Miklošičevi cesti 19. — Diletantske slike, dostikrat zmazke najslabše vrste, vidimo v izložbenih oknih neku-terih ljubljanskih tvrdk. Kadar gre za take diletante in šušmarje. teduj izgovor, da jim nudijo možnost zaslužka, š»: daleč ne odtehta dejstvu, da tvrdkc s tem prav grdo.blotijo kulturno lice nušega mesta, liegajo okus občinstva in dokazujejo svoj lastni nenkus. V vseh umetnostnih vprašanjih daje pojasnila radevolie naše društvo. — Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana, Wolfovu ulica 16/11. Iz dela in življenja - od iu in iu m S Spodnjega Štajerskega | Proslava 1. maju je bilo nn Spodnjem Štajerskem prav slovesna iu izvedena tuko, kukor po vsej državi. Po vseh večjih mestih so postavili L maja mlujc in zlusti v Mariboru jo bilo postavljanje prvomajskega mlaju nadvse slovesno. Mlaj je mladina prinesla v mesto v petek zadnjega uprilu popoldne. V velikem sprevodu jc neslo mladina mlaj po vseh važnejših cestah mesta, nakar *-) gj na večer postavili na Glavnem trgu v Mariboru. Mladina jc imela še večerno slovesnost. Nu dan 1. maja so že zgoduj zjutraj prebudile meščane budni-ce vojakov, brumbovccv in mludinc. Ob pni. enajstih je bil velik koncert na Glavnem trgu, ob enajstih so začeli igrati kinematografi predstave zu delovno ljudstvo, ob pol dva naj stili pu so bili nn različnih mestih manjši ljudski koncerti na prostem. Prosvetne prireditve v mariborskem okrožju v maju. V Slovenski Bistrici in Konjicah sta bila t. maja zabavna koncerta, 2. maja so v Konjicah priredili pester večer s pevskimi in glasbenimi točkami. Na Muti so isti dan imeli |K>-poldne ljudsko igro, 5. muja bo v Marenburgu gostovalo mariborsko gledališče, ki bo nato 6. maja gostovalo v Slov. Bistrici. 8. maja bo fostoval štajerski ljudski oder iz Gradca v oljcanah, v Konjicah bo isti dan gostovalo mariborsko gledališče i/. Gradca. 9. maju ho gostoval v Ločali štajerski ljudski oder iz. Gradca. Stoletnico rojstva Roseggerju bodo proslavljali v Marenbcrgu 16. maja, v Slov. Bistrici 22. maja, v Konjicah in Svečini 23. maja, pri Sv. Lovrencu na Pohorju 29. maja in 30. maja v Slo-vcnjemgradcu. V drugi polovici meseca maja so številna gostovanja domučih diletantskih odrov, lii igrajo izmenoma v navedenih spod-nještujerskili krajih. Tečaj za predvojaško telesno vzgojo. Od 20, do 30. aprilu je bil v BetrKivskem gradu pri Mariboru tečaj za predvojaško lelcsno vzgojo, ki ga je priredila tamkajšnja šola zn mladinske voditelje. Iz. vseh mladinskih skupin na Spodnjem štajerskem jc prišlo 35 udeleženec v — mladinskih voditeljev, ki so se. teoretično iu praktično urili na tečaju. Več su.tor polovica udeležencev je zaključila tečaj z uspehom. Ti bodo tudi v svojih edinicah nadaljevali z vzo-jo članov. Razpuščene zadruge. -Marburger Zeitung« uradno objavlja, da so bile črtune v zadružnem registru naslednje zadruge v območju sodišča v Celju: Stavbena zadruga »Sokolski dom« pri Sv. Juriju pri Celju, Stavbena zadruga »Slomškov dom« v Pctrovčah, Stavbena zadruga »Zadružni dom« v št. Pavlu pri Preboldu. Stavbena zadrugu »Slovenski dom« v Slovcnjgradcu, Sokolska stavbena zadruga v Braslovčuh, Splošna gradbena gospodarsku produktivna /udrngu »Naprej« v Celju. Dobrodelne akcije v ljutomerskem okrožju. Pomožni in posvetovnlnl uradi šlujerskega Hei-malbunda v ljutomerskem okrožju so imeli v februarju 670 obiskov. Materinskih posvetovanj je bilo 15 in na njih je bilo preiskanih 288 dojenčkov, otrok in mater. Voditeljice pomožnih uradov In njihove pomočnico so opravile 180, ljudske negovalke in strežnice dojenčkov pa 548 obiskov na domu. kjer so pomagale bodočiri materam z nasveti. V gospodarskem pogledu je vži-valo podporo 393 oseb. V okrožju jc IS otroških vrtcev, kjer je prostora za 080 otrok. V otroških vrtcih 60 dobivali hrano 3104 otroci, večinoma taki, ki bi siccr opoldne ne imeli toplega obeda. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 58 letni posestnik Franc Murčič iz. Svečine, lastnik trgovine in trgovec z usnjem Veucclj \Voschinegg. star 66 let, 66 letni upokojeni strojevodja Karel Bračko, mulu železnicarjcva hčerka Emilija Po-Iuk iz Zidanega mostu, na Pobrežju "6 letni upokojenec drž. žel. Jakob Augustiner, v I ločali 49-letnu Ana Vavpot roj. Ilnucr. V Rogatcu jc umrl 77 letni gozdarski svetnik Jožef llollinann.- V Rogaški Slatini Martin Kovačič in 69 letna Ana Vrtovšck. V občini Št. Jurij ob j. ž. 4! letni Jožef Dckleva iz Tratite in 39 letnu Nežu Skoberne roj. Zdoljšek iz. Laz. V občini Pragersko je umrl 63 letni Filip Rismun. V Celju so umrli: Roza Toplak roj. Lipičnik, Terezija Nerat loj. Reicli, Janez Blemcnšič, Anton Golob, Marija Planin-šek, Ana Gaj.šek. Alojzij Vodnik in Burghardt Graetlicr, vsi iz Celja. .Na Javorniku pri 'Peharjih je umrla Karolina Guček, Zofija Grahor roj. Meningliaus iz Dolenje vasi pri Sv. Pavlu pri Preboldu, Marija Amon roj. šteble iz I.nnibcrgu pri Novi Cerkvi, Alojzij Goluh v Laškem. V Dobrni 59letna Frančiška Pesjak iz. Gorice,.91-lctni Albert Pire in 55 letni Martin Viher, oba iz Lipja. V ložah 60 letna Helena Škotič, v Zu-brežjii pri Rimskih toplicah 52 letni Vincenc Ivšck, Pod zločinsko roko je padel v brežiški okolici vodju bramhovcev Lurel Retzcr r Piše-cah; vodja brombovccv v brežiškem okraju in brežiški okrožni vodja štajerske domovin-ke zveze sta mu i': 't*"la parte v »Vi •bi,'ir«r 'ritima« v spomin- Na vzhodnem bojišču je umrl v vojni bolnišnici podnurcduik TheoJor Kittelt, domu iz Ptuja. »BLISK«! »BLISK«! »BLISK« je divja zgodba volka, v katerem se pretaka kapljica pasje krvi, ki mu je ostulu po psu očetu izpred 20 rodov. Zasnežene kanndske severne planjave, prekrasni gozdni in goruti predeli Kanade, lepoto severnih noči in polarne svetlobe tvorijo okvir napeti zgodbi tega volku, ki bije boj za obstu-nek z drugimi divjimi živalmi. Knjiso je spisal mojster opisovanja življenja živali J. Curvvood. Knjiga, ki je izšla v »Slovenčevi knjižnici«, bo gotovo največje veselje vsem bralcem, suj šteje med najlepše spise tegu znamenitega in tudi že pri nus znunegu pisatelju. Ilustrirana izdaja MARTINA KRPANA, po koterem ie že toliko spraševanju, bo izšla nin. v treh ted 1z Hrvaške Konec šolskega pouka na hrvatskih srednjih šolah. Po odredbi prosvetnega ministra NT)!I dr. Sturčeviču bodo letos zaključili šolski pouk na vseh hrvatskih srednjih šolah 31. juliju. Po isti liuredbi bo končan redni šolski pouk v osmem gimnazijskem razredu ter v četrtem in petem letniku učiteljišča že 15. julija, zrelostni izpiti bodi) pu v začetku in v sredini avgusta. Hrvatska »Pomoč« zn velikonočne praznike. Zagrebški odbor hrvatske »Pomoči« je za letošnje velikonočne praznike razdelil med siromašne družine v Zagrebu 1.750.000 kun. Zdravstveni domovi v NDIL Poleg zdravstvenih zavodov v Zagrebu. Banji l.uki in Sarajevu obstoja še na področju NDll 20 zdravstvenih domov nn sedežih posameznih velikih žup. Omenjeni zdravstveni zavodi in domovi so osrednje zdravstvene ustanove, ki potom svojih podrejenih orjunov pospešujejo zdravstvo med ljudstvom. V vseh teh zavodih je bilo laui 3(7.437 zdravniških preiskav in en milijon 101.03/ zdravniških pregledov. Za pospeševanje zdravstvenega pouka so ti zavodi lansko leto razpečali 261.825 letukov, 28<)3 knjig, 6738 lepakov in prikazali 113.700 m filmu. Istočasno s<> organizirali v sedmih mestih ruzstuve proti spliiMi, kutere je obiskalo 320.000 oseb. Visoko odlikovanje dr. Tohta. Poročali smo žc o odlikovanju visokih hrvatskih državnih funkcionarjev radi vnetega udejstvovanjo za utrditev temeljev hrvatske države in rodi uslug, ki so jih kot zaupniki hrvatske vlade Izkazovali italijanskim in nemškim četam v Bosni pri zadnjem čiičcnju in pobijanju partizanskih gnezd in oddelkov, Poleg bivših ministrov in sedanjih članov državnega sveto dr. Lovra ŠuSiča, inž. Ivice Frkoviča in pomočnika predsednika vlade ter državnega tainika dr. Vjckoslava Vrančiča, ki so vsi dobili velered krone kralja Zvonimirja z meči. ic bilo istočasno odlikovanih še več drugih za NDH zaslužnih Hrvatov. Tako sta dobila prejšnji minister za narodno gospodarstvo dr. Dragotin Toht in bivši minister za korporaciie dr. .loso Dumaudžič velered kralja Zvonimirja z zvezdo. Iz Srbije Zlorabe javnih uslužbencev v Beogradu. Pester Llojd- (>oroča, da so v Beogradu odkrili večjo družbo, ki io proti obstoječim zakonskim predpisom oproščala srbske delavce, obvezniko srbska delovne službe. V zvezi s tem odkritjem so oblasti zaprle v Beogradu 82 oseb, večinoma uslužbencev mostno občine in javnega urada za delo. Omenjeni javni uslužbenci so od vsakega posameznika, ki bi bil moral oditi na obvezno delo. za oprostitev od te službe zahtevali visoko vsote denarja. Med aretiranci sla tudi dva zdravnika, ki stu za denar izdajala lažniva zdravniška spričevala, da pri njih pregledani delovni obvezniki niso sjKisobni za delo v tej službi. Odkriti in aretirani državni uslužheuci, ki so se bavili s tem nečednim poslom, so vsi izgubili svojo službe, nekateri #o bili kaznovani s prisilnim delom, zopet druge eo pu poslali na delo v zbirna taborišča. Zbiranje stnrega papirja. Srbska centrala za kemično proizvode pripravlja akcijo za zbiranje starega papirja, da bi na tu način dobile domačo papirnice potrebno snov za izdelovanje papirja in kartona za škatle. V Srbiji pripravljajo tudi izdelavo papirja iz slame. Tovarna, ki bo izdelovala tak papir, bo pričela obratovali malo pozneje. Uspešno delovanje Rdečega križa v Valjevu. V začetku marca jo valjevski Rdeči križ polagal račune o svojem delovanju v preleklein letu. Iz, poročil, ki so jih podali na občnem zboru posamezni društveni odborniki, je razvidno, da jo bilo delovanje tega društva v Valjevu res plodno. Polec podpiranja siromašnejših slojev doma. jo društvo lani poslalo vojnim ujetnikom nad 350<> paketov. Letošnje pošiljke vojnim ujetnikom eo pa ludi že presegle tisoč paketov. Sredstva za svoje podporne akcije je društvo dobilo od raznih zbirk, od privatnikov. 2 milijona dinarjev od osrednjega odboru Rdečega križa v Beogradu. 1 milijon dinarjev pa od okrožnega odbora istoimenskega društva. Elektrifikacija posameznih srbskih mest. V Kueevu v Srbiji so dovršili novo električno centralo. Tudi instalacijska dela po mestu gredo že Ii kraju ter bo spet novo večje srbsko mesto dobilo električno razsvetljavo. Drobna ljubljanska kronika Mesečna rckolckclja ljubljanskih gospodov duhovnikov bo v Domu duhovnih vnj na prvi petek, 7. maja. Začotek točno ob 5 popoldne. Ob 4 se zafne »kupua adoracija. Konferenca odpade. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gospodje duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. Pianistki S. Hrašovec Id Marta Blzjak-Valjalovn bosta izvajali v petek, 7. t. m., svoj 5. koncert na dveh klavirjih. Vso dosedanje njune koncertne nastope je sprejelo občinstvo in kritika t. velikim zaniinanjeni, pa tudi s polivalo. Tako pravi eden izmed ljubljanskih kritikov: Pianistki sla 7. lepo skupno igro dokazali. znul. da je Skeel razkrinkan in jc takoj sklenil, da se s tem okoristi. Komaj jc Spotsvvoode odšel, je tudi on vstopil v dekletovo stanovanje. Skeel je menil, da se je vrnil Spotsvvoode, zato se ie spet skril v omaro. Jessup na je pograbil dekle in jo zadavil. Nato pa je hotel oditi in pustiti Skeelu, da st sam pomaga kakor ve in zna. 'loda Skeel je prišel iz svojega skrivališča, prijatelja sta se sporazumela in izvedla prvotni načrt, jessup je skušal odpreti skrinjico r. grebljico, Skeel nu jc dovršil delo z dletom. Nato sta odšla. Skeel je odšel skozi stranska vrata. Pozneje pa sc je Jessup zbul, da bi njegov tova- riš zares vse izdal, zato ga je v soboto zvečer zadavil, kakor je prej zadavil Kanarčka.« lleath je naredil kretnjo utrujenosti in umolknil. »Prebrisan... Satansko prebrisan načrt!« ja z.amrmral Vance. »Gospod narednik, prosim vas, da mi oprostite, mojemu prejšnjemu ugo-vurjunju. Vaša logiku je čudovita. Res bistroumno ste obnovili umor. Rešili ste uganko, ki se jc zdela nerešljiva. Čudovito je vse to... u popolnoma zgrešeno!« »Dovolj pravilno je, da spravimo Jessupa na električni stol.« »Prav to je žalostna stran logike,« jc dejal Vance: »da namreč votli do napačuih zaključkov.« Vstal je in začel hoditi po sobi. Nenadoma pa je obstal pred llcathom in dejal: »Gospod narednik, ali bi priznali, da bo obtožba proti Jessupu izgubila precej na svoji veljavi, če bi bilo mogoče dokazuti, da jc lahko še kdo drugi odprl stranska vrata?« lleath je bil pripravljen pokazati se velikodušnega. ... , »Brez- dvoma. Pokažite mi, tla je mogel storiti to kdo drug, vam bom rad priznal, da ni izključeno, da sem se zmotil.« »Morda je to storil Skeel, gospod narednik. Prav on je storil... ne da bi kdo vedel za to.« »Skeel?... Ali se šc godijo čudeži nu svetu?« Vance se ni zmenil več zanj. Okrenil so jo k Markhamu. »Poslušaj. Zagotavljam te. da jc Jessup nedolžen.« Govoril je s toliko vnemo, da sein bil kar presenečen. »Dokazal ti bom način. Moja teorija jc skoraj popolna. Manjka samo nekaj malenkostnih stvari. Priznam pa, da še nisem mogel ugotoviti morilčevega imena. Vendar pa je uganka že skoraj rešena, u ta rešitev je popolnoma nasprotna od te, ki jo je pravkar podal narednik. Dovoli mi, da ti jo pojasnim, preden ukreneš kaj zoper Jessupa. A nc morem ti je pojasniti tukaj. S llcathom morata priti v hišo, k jer je bila umorjena plesalka. Ne bom vaju zadrževal več kot eno uro. A tudi če bi za to treba porabiti cel teden, morata priti z menoj!« Stopil je še bliže k mizi. »Prepričan sem, da ni Jessup odprl vrat pred zločinom in jih poznejo zaprl, ampak da jo to storil Skeel.« Markham ga je prodirljivo pogledal. »Ali misliš to resno?« »Da. Vem celo, kako je to storil.« ŠPORT Razstava športnih motivov 12. junija bodo »tvorili v Jakopičevem paviljonu umetniško razstavo športnih motivov Odkar se je šport razvil v ljudsko gibanje, so mu posvetili tudi umetniki, podobno kakor v starih grških časih, potrebno pozornost. Nešteto je motivov v lahki atletiki, nogometu, tenisu, plavanju in drugih panogah telesne vzgoje, ki vabijo umetnika k upodabljanju človeškega telesa v naponu sil. V stari 01ympiji sta bili umetnost in telesna kultura tesno povezani. Tudi na sodobnih olimpijskih igrah prirejajo redne olimpijske razstave in nagrajujejo najboljša dela z istimi olimpijskimi kolajnami, ki so predvidene za zmagovalca na tekmah. Na pobudo zaupnika CONI-ja je izšel poziv, da se ludi v Ljubljani organizira razstava športnih motivov, upodobljenih v slikarstvu vseh vrst ali v kiparstvu. Tako razstavo bodo otvorili 12. junija v .Jakopičevem paviljonu. Opozarjamo zainteresirane, da je rok za prijave do 10. t. m. — Prijave je treba oddati prireditvenemu odboru, Beethovnova ulica št. 2 pri Zvezi poklicnih umetnikov. Sodniki : Odborniki Prihodnjo nedeljo liomo gledali v Ljubljani nogometno tekmo, pri kateri bo nastopilo moštvo, ki ima pravila igre v malem prstu. Mislimo na enajstorico Zbora nogometnih sodnikov, ki se je dogovorila za srečanje z odborniki ljubljanskih nogometnih klubov. Tokrat bodo zamenjali vloge in se bodo podali na tribune aktivni igralci, ki bodo imeli priložnost gledati tekmo tistih, ki jih navadno zalagajo z nasveti in s kritiko. Posebno dobrega nogometa seveda ne smemo pričakovati, pa mj tudi ne bo šlo za to. Nogometni sodniki in odborniki ljubljanskih klubov bodo namreč igrali v dobrodelni namen. Izkupiček bodo podarili za oodporo slepih. šport v kratkem llermes — nogometni odsek: Pozivamo vse igralce prvega in rezervnega moštva, da se zanesljivo udeležijo trening-tekme, ki se vrši v sredo, 5. maja, ob 18 na stadionu v Šiški. Aljančič I in Eržen sigurno 1 — Trener. Iz zbora nogometnih sodnikov: Obvezen plenarni sestanek za vse nogometne sodnike (tudi za one, ki imajo bolezenski dopust) lw> v sredo, 5. maja. ob 18.30, v prostorih restavracije Slamič. S. K. Žabja k. V četrtek, 6. t. m. bo na običajnem mestu oh 18 obvezen trening I. moštva in rezerve. V petek, 7. t. m. pa l>o ob 19 v klubski sobi obvezen sestanek moštva in rezerve. 0 državnem nogometnem prvenstvu smo že poročali, da je v A razredu končano. Ostalo je nerešeno samo se vprašanje, katero moštvo pojde z. Ligurio v nižji razred: Venezia, Rari ali Trie-stina? Prvo kvalifikacijsko tekmo za izločitev iz lovarišije najboljših so odigrali preteklo nedeljo v Rimui med Venezio in Barijem. Izid je bil neodločen 1:1 (0:0). Genova — Vicenza 1:0 (0:0). V nogometni tekmi z.a italijanski pokal je Genova premagala .Vicenzo z 1 :0. V Celju so priredili lahkoatletsko tekmovanje, na katerem so dosegli naslednje uspehe: 100 m Kokot 12.1 sek., 400 m Premšak 1:02.4, 3000 m Sieiner 9:51, daljina Kokot 5.G0 in, metanje granate Tomič 48.10 m. Štajerski nogometaši so dosegli preteklo ne< dol jo naslednje uspehe: Celje : Leibnitz 4 : 3, Mariborski železničarji : Grazer SC 9:2: 1. maja so gostovali v Gradcu nogometaši Trbovelj in premagali tamkajšnje železničarje s 3:1. Dunajska Vienna je premagala vojaški športni klub iz. Brna s 5 :2 (4 :1). 100 letnico telovadnega društva v Kolnu bodo proslavili letos s tekmami na različnih področjih telesne vzgoje. Posestva Naprodaj parcele: v Rožni dolini, za Bežigradom. ob lilelweisovl cesti, v Slškl ln v vzhodnem delu od 65 lir za 1 ni1 naprej. Zajec Andrej, rcalitetna pisarna, Tavčarjeva ulica St. 10. Prodamo: HIŠA, cnonadstropna — Ima dovoljenje zidati trlnadstropno — v bv. Vetra predmestju. IIISA, novejša. vlsoko-pritllčna, dve trisobni In v podpritličju eno dvosobno stanovanje, 600 m' vrta. V severnem delu. IIISA. cnonadstropna z večjimi obrtnimi delavnicami In lepim vrtom, v blžinl mestnega doma. IIISA, pritlična s 000 m' vrla. ob Celovški cesti, v bližini »Untona«, Zida se lahko trlnad-stropnlco. IIISA. nova, ftirlstano- vanjska v Šiški. VILA novejša na Prulah. ZAJEC ANDREJ, realltetna pisarna Tavčarjeva ulica št. 10. Objaue | Izjava. Podpisani Izjavljam, čin nisem plačnik za dolgove, ki bi jih kdor koli napravil na moje Ime. — Ivan Strah, Mesarska c. 1, Ljubljana. Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! No zadostuje barbarska surovost črnega pivaka Ilarlemada upogne mogočno in mimo hrabrost mladega italijanskega emigianta v Ame-liki. In ludi zahrblnosti nasilnost in koruptnost nam sovražnega sveta no morejo zlomili duha in telesno odpornost italijanskih emigrantov, ki so tega imena viedni. IIARLIiM OD 7. M Al A NAPREJ je film, ki gane naše srce, nas vzbu ja, nas navdušuje, nas navda s ponosom Je proizvod tvr lke ClNhS, v glavnih vlogah Elisa Cegani, Vivi Gioi, Massimo Girotii, Ama eo Naz-zari. Erininio Spalla, Enrico Viari-sio m dvai6et drugih vebkih filmskih igralcev. — Film razpečava E. N. I. C., predstave bodo V KINU MATICA Vte denarne In trgovske posle livrSim hitro in ločno. Obrnite se na RUDOLF ZORE Gledališka ul. 12. i ei. U8-10 Mrčes (uši, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite b »To-xin« praškom. Drogcrlja KANC, Židovska ulica 1. Slamo doblto pil Gospodarski zvezi, Bleiwcisova 20. Suho sadje prodaja Gospodarska zveza, Blclweisova 29. I Brezove metle in držaje] za lopate ter motike dobite pri Gospodarski zvezi, Blelvvclsova 29. 1 I Vloge in prošnje v Italijanščino sestavlja, prepisuje ln razmnožuje, I Izvršuje vse Informacije ter razne osebne usluge »SERVIS BIRO«, LJubljana, Selenburgova 4. Bramorje in voluharje uniči preizkušeno sredstvo BKA-MORIN. Z navodilom drogerljl Kane, Židovska ulica št. 1. žimo za modroce vseh kvalitet Kupite 2e od 83,— tir napre) pri »ZIMA« - Milan Jager mehanična predilnica žime Trgovina; Sv. Petra c. 17. predilnica: FUŽINE Singer šivalni stroj pogrezljlv, prodam. Pred Skotijo 19. Polzve se pri hišnici. 1 V neizmerni žalosti naznanjamo, da nas je zapustil v Radovljici na veliko sredo, v 82. letu, naš predobri in nadvse skrbni ata, stari ata, strig, gospod Oroslav Kolnian Tokopnn je bil na veliki petek na radovljiškem farnem pokopališču. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Sv. Petra v Ljubljani v petek, 14. t. m. ob 8 zjutraj. Radovljica, Ljubljana, Pctrovgrad, Chicago, dne 4. maja 1943. Žalujoče družine: Kolnian, 1'avšck, Zidar, Pucelj. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mamice, stare mame, tete, tašče in svakinje, gospe teme Meden roj. Preveč poscstnicc smo prejeli mnogo dokazov Iskrenega sočutja. — Iskreno zahvalo Izrekamo čč. duhovščini, posebno g. dr. Demšarju, gg. zdravnikom, dr. Boženl Merlakovi in dr. Fr . Mafl-niču, čč. sestram Leontšča za njihovo požrtvovalnost ln skrb v težkih urah njenega trpljenja. Zahvaljujemo se tudi darovalcem lepega cvetja ter vsfcm, ki so jo v tako lepem številu spremili na njeni poslednji poti, posehej pa Se pevcem za prelepo petje. Tudi čč. patrom ter Iratrom clstercljanskega samostana v Stični, posebej pa šo č. g. p. Štefanu, Izrekamo tem potom našo prisrčno zahvalo za tolažilno besede in naklonjenost, ki so jo izkazovali v naši boli. — Sv. maša zaduSnlca so bo darovala v ponedeljek, 10. maja ob 7 v župni cerkvi sv. Petra. Žalujoči Čfi5fl EBIPI13D5KEBR PODKRRtičIfl U. M i oni ■21' »Kaj poreče Apapi?« »Nič.« »Zutožili te bodo, ker zaničuješ češčenjc nesmrtnih, in zahtevali tvojo odstavitev.« Jožef skomigne z rameni. • Pripravljen sem se vrniti v ječo rajši kot žaliti Boga mojih očetov, kateremu dolgujem svoje povišanje,« izjavi odločno. »Nesrečnež! Ali nič ne misliš na ženo in sinove?« vzklikne svečenik z gnusom. Asenet misli kot jaz.« Asenet je delila prepričanje z možem, nekoliko iz. prepričanja, še bolj pa i/, ljubezni. Putifar se je često vračal nevoljen, ugovarjajoč hčeri in zetu in prisegal pri rogovih svetega bika Apisa, da nc bo nikoli več prestopil zetovega praga; toda drugi dan sc je vrnil v službo. Ni pa dosegel namena. Dvorana je bila dovršena, ne da bi jo kvarila ena sama poganska slika. V Egiptu je bilo življenje visoko versko; bogovi so vstopali v vsako življenjsko dejanje, ki ni ničesar drugega kakor priprava za ono- Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii stranstvo; nek Jožefov sovražnik jc ovadil zadevo Apapi ju II. »On prezira našo vero in sc no meni za bogove, ki kaznujejo zaradi tega Egipt. Kaznuj ga, Nilov sin!« prosijo bolj goreči. Drugi so hoteli udariti Jožefa, da^ so pripisovali njegovim delom političen značaj. »Sovraži te in zato noče dati izklesati nobene svete podobe. S tem hoče reči, da nisi sin Amon Ra niti Nilu in da te nesmrtni nc varujejo,« govore vladarju. Apapi II. ne poslušu ne teh nc onih. Nc dvomi o podkraljevi zvestobi. Nekega dne gu pa vpraša o tej zadevi. »Ti veš, gospod,« mu odgovori Jožef, »da častim enega samega Boga in ga zelo prosim zate. On je duh in nima telesa in zato ne smemo delati njegovih podob. Bal bi se ga žaliti, ker on zdaj rešuje Egipt, ko skrbi z.a kruli lačnim, ako bi častil inesto njega bogove te dežele-« »Ne veruješ v bogove?« vpraša Apapi. »Nc.« »Ali misliš, da jih ni?« »Ni jih!« odgovori Jožef odločno. »Toda sveti bik Apis?« vpraša Faraon, ki je prevzel versko prepričanje svojega ljudstva. »Menda si ne boš drznil reči, da ne bival Biva, živi, je, pije in da slišati svoj glas.« Spisal Karel Jaromir Erben KRALJ UKAZE STORITI IN JABLANA JE [CEZ NOC VZCVETELA, KAKOR BI JO PO-SUL Z ROŽAMI. »Pa tudi umrje, ga balzamirajo in pokopljejo,« nadaljuje Jožef z nasmehom. »Umrje, da sc nanovo rodi, ker kadar umrje sveti Apis, najdejo drugega-« »Kaj pa je Apis drugega kot močna žival "brez razuma, ki se da voditi svojim varuhom, rad uboga bič, je seno in prežvekuje?« pripomni Jožef s porogljivim nasmehom. Apapi nc nadaljuje niti ne dokazuje več. Oba moža nista nikoli več spravila na dan verskih zadev, niti razpravljala ali so mali ki vzvišenejši nad Bogom Abrama, Izaka in Jakobu; Jožef jo lahko obvaroval lastno hišo brez vsakršnega sledu poganstva. V dvorani so bile pogrnjene tri mize: ena v ozadju malo bolj vzvišena. Pod bronastimi nogami jc bila postavljena jaspisova plošča in za mizo velikanski sedež. V razliko od drugih vzhodnih narodov, pa tudi Grkov in Rimljanov, ki so ležali ob mizah na nizkih blazinah ali preprogah, razgrnjenih po tleh. so Egipčani sedeli- Druga miza jc bila pogrnjena za cnaj-stere goste in tretja za drugo povubljencc. Ko so bratje vstopili v dvorano, so bili tam že nekateri višji egipčanski uradniki, ki so sedeli zn svojo mizo ter čakali. Kratko so pozdravili tujce, ki jih Jožef gosti; odpeljali so jih k drugi mizi. Jožef jih je moral ločiti od Egipčanov, ker ti bi ne hoteli sedeti pri isti mizi s tujci zaradi KRALJ JE BIL TEGA ZELO VESEL. ZATO JE PODARIL PLAVAČKU DVANAJST VRANCEV IN NA NJIH TOLIKO BOGASTVA, KOLIKOR SO GA MOGLI NOSITI. odlike. Egipčan je bil toliko nadut in prepričan o svoji vzvišenosti nad vsemi drugimi narodi, kakor malo pozneje judje; in kakor bi se j ud dobro premišljal sedeti pri isti mizi s poganom iz strahu, da so ne bi omadeževal, tako tudi Egipčan ne bi vzel mesta pri isti mizi s tujcem, da ne bi postal nečist. V prvih letih vladanja tujca niso mnogi prenapeteži sprejeli niti povabila k Faraonovi mizi, prepričani, ker je bil on tujec, da jih bo en sam njegov dotik omadeževal, šele čez dolgo so se mnogi navadili skupnega življenja z lksos in tujci, ki so se stalno naselili v Egiptu ter priučili jezika in običajev. Ti so postali na nek način Egipčani. Toda ta skupnost se ni raztegnila nikoli nn tujce, ki so prišli samo na kratko bivanje v Egipt, navadno po trgovskih poslih; kajti malokdo je potoval za zabavo. Bratje so si hoteli izbrati mestn vsevprek pri mizi, toda veliki dvorjanik ni dovolil. »Zate prvo mesto,« reče Rubeuu. Tebi drugo.« Simeonu. »Levi je tretji, Juda četrti, Za-bulon peti. Izahnr šesti, Dan sedmi, Gad osmi, Ascr deveti, Ncftali deseti in Benjamin zadnji.« Bratje se čudijo. »Kako je to? Ta človek nas posoja po starosti,« so se spraševali navkriž. Ruben vpraša velikega dvorjanika. »Zakaj nas razmeščaš po tem redu?« lzdajatelj: Ini Jože Sotfla Urednik: Viktor Cenfcil