Poštnina plaćana v Leto LXIV., št. 160 Ljubljana, sobota 18. julija 19)1 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje to praznike, — Inserati do 80 petit k Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 8.—, večji inserati peUt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CPRAVNMTVO LJUBLJANA, Kuafljevm ulica tt» f Telefon it. 8122, 8128, 8124, 8125 to PODRĐ2N1CE] MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c~, tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. mm mm Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Na pragu nove ere Pricetek zgodovinskih pogajanj med Francijo in Nemčijo Danes popoldne ob 4. se sestanejo v Parizu francoski in nemški državniki — Na obeh straneh manifestiralo dobro voljo za sporazum Pariz, 18 julija. Danes popoldne se bodo pričela v ministrskem predsed-ništvu velevažna, zgodovinska pogajanja, ki lahko pomenijo pricetek nove dobe, dobe resnične obnove Evrope in konrnoveljavne likvidacije posledic svetovne vojne. Sestali se bodo za okroglo mizo zastopniki Francije, Nemčije, Anglije in Amerike, da sknšajo v direktnih razgovorih doseči sporazum v vprašanjih, od katerih je odvisna ne samo bodočnost neposredno prizadetih držav, marveč bodočnost vse Evrope in vseg-a svetovnega gospodarstva. Že sama vest, da so se nemški državniki napotili v Pariz, je vplivala v vseh krogih pomirjevalno ter je zelo ublažila prejšnjo napetost. Navzočnost ameriških in anerleških državnikov pri francosko-nemških pogajanjih daje temu sestanku značaj mednarodne konference v širšem okviru in se smatra obenem tndi kot garancija za to, da pogajanja ne bodo ostala sredi pota. Glavni predmet razprav bo vprašanje tehničnih predpostavk in pogojev za veliko posoiilo. določeno za ob- Briining in Curtius imata proste roke Berlin. 18. julija. Včeraj popoldne se je vršila dolgotrajna seja ministr? skega sveta, na kateri so razpravljali o pogajanjih v Parizu in sklepali o smernicah nemškega stališča. Po doU gotrajni razpravi je bilo sklenjeno, da se pusie dr. Curtiusu in dr. Bruningu popolnoma svobodne roke in da urav* nafa stališče Nemčije po razvoju paru Ških Dogajanj. Vest o tem, da dr. Briining in dr. Curtius nimata vezanih rok, je izzvala v zmernih krogih zadovoljstvo, ker vi* dijo tem že garancijo, da pariška pogajanja ne bodo ostala brezuspešna. V nacionalističnih krogih je izzval ta sklep vlade seveda veliko ogorčenje in Hugenbergovi listi zi nišejo o kapi* tulaciji pred Francijo. Za časa odsotnosti dr. Briininga ga bo zastopal podkancela- Dietrich. Nemška delegacija Berlin, 18. julija- g. Nemška dele* gacija je snoči ob 21. pod vodstvom državnega kancelarja dr. Briininga in zunanjega ministra dr. Curtiusa o d po* tovala v Pariz, kamor bo prispela da? nes popoldne ob 14. Poleg voditeljev delegacije so odpotovali v Pariz Še dr* žavni tajnik Biilow, državni tajnik Schafer in ministerijalni ravnatelj Crossig ter večje spremstvo zastopni* kov državne banke in tiskovnega od* delka državne vlade. Dr. Briining in dr. Curtius bosta stanovala na nem* škem poslaništvu, ostali člani pa po raznih hotelih. Briiningova izjava pred odhodom Berlin, 18- julija. Pred svojim odhodom v Pariz je zvezni kancelar dr. Briining sprejel novinarje ter jim podal naslednjo izjavo: Sedaj, ko je vlada izvedla vse potrebne ukrepe, da prepreči nevarnost, ki izvira iz težkih pretresljajev nemškega denarnega in kreditnega sistema, je dana možnost, da uresničim svojo že nedavno ob priliki govora v nemškem radiju izraženo željo ter stopim v osebne stike s francoskimi državniki. Odhajamo v Pariz z najboljšo voljo, da se iskreno in odkrito poraz-govorimo ter da otvorimo pot k zaupnemu sodelovanju med francoskim in nemškim narodom. Upam, da bodo osebni stiki pripomogli k razčiščenju položaja in dali dokaz mednarodne solidarnosti. Berlin, 18- julija Na francoski meji je pričakoval Briininga in Curtiusa nemški poslanik v Parizu v. Hoesch v spremstvu poslaniškega osobja. Spotoma je v. Hoesch pojasnil nemškima dr- novo Nemčije. Posojilo naj bi se po mnenju francoskih krogov razpisalo pod pokroviteljstvom finančnega odbora Društva narodov in banke za mednarodna plačila na vseh važnejših evropskih in ameriških tržiščih. Upniki bodo zahtevali od Nemčije zagotovitev konkretnih političnih garancij, pod gotovimi pogoji tudi zastavitev nemških carin. Z ureditvijo tee:a vprašanja bo najbrž poverjen posebni garancijski odbor, sestavljen iz zastopnikov držav-upnic. Po zatrdilu poučenih krogov pa bodo pri tej priliki angleški in ameriški državniki zastavili vse sile, da se poleg teh čisto finančnih vprašanj razčistijo tudi odnošaji med Francijo in Nemčijo, ki so postali zadnje mesece zelo napeti. To smatrajo za tem bolj potrebno, ker sodijo, da je to eden glavnih pogojev za nspeh svetovne raz-orožitvene konference in za ozdravitev svetovnega gospodarstva. V zvezi s tem označujejo pariško konferenco v diplomatskih krogih za najvažnejši dogodek v zgodovini povoine dobe. žavnikoma položaj v Parizu in podrobno poročal o svojih dosedanjih razgovorih. Francoski pozdrav Pariz, 18. julija. »Agence Havas« objavlja: Potovanje nemškega kance* larja dr. Briininga in zunanjega mini* stra dr. Curtiusa v Pariz je eden naj* važnejših dogodkov v zgodovini od* nošajev med Francijo in Nemčijo. V pristojnih krogih z zadovoljstvom tolmačijo ta dogodek kot pricetek nove eret ki vodi k zbližan ju med Francijo in Nemčijo. Bilo bi prema* njeno pričakovati od pariškega se* stanka odločilnih rezultatov. Toda že samo dejstvo, da bo ta sestanek do* prinesel k razčiščenju položaja in bo boljšega medsebojnega razumevanja, je razveseljivo in inicijativa ministr* skega predsednika Lavala ne bo za* man. Francoska vlada pristopa k po* gajaniem z dobro voljo in ni nobene* ga dvoma, da preveva nemške držav* nike enaka volja. Nobenega diktata Pariz, 18. julija. Z izjemo ekstremnih nacionalističnih listov pozdravlja ves francoski tisk o korektnem in celo prav prisrčnem tonu prihod nemških državnikov Oficiozna >Petit Parisien« piše med drugim: Nemški državniki so lahko prepričani, da bodo v Franciji deležni najlepšega sprejema in da jih Francija pozdravlja v duhu sprave. V Parizu se dobro zavedajo, da je glavni namen tega razgovora odstraniti za obe državi škodljivo napetost. Četudi se bo od Nemčije za podporo, ki jo je pripravljena dati Francija, zahtevale finančne in politične garancije, se to v nobenem pogledu ne bo zgodilo v grozilnem ali celo v poniževalnem tonu. Francoska vlada je povabila nemške državnike v Pariz ne za to, da tu podpišejo diktat, marveč da v odkritosrčnem razgovoru prouče položaj ter najdejo sredstva in pot za zbližanje in mirno sodelovanje. Francoski cilji Pariz, 18 julija. Kakor zatrjujejo v merodajnih političnih krogih, francoskim delegatom ne bo šlo za to, da bi stavili Nemčiji konkretne politične zahteve, temveč se bodo v glavnem prizadevali, da bi dosegli Čim bolj zaupno sodelovanje med vsemi državami in posoiilo za Nemčijo. Od Nemčije pričakujejo, da bo v vsakem oziru popustila. Prvi sestanek bo danes popoldne Pariz, 18. julija Prvi sestanek med nemškimi in francoskimi državniki je določen za danes popoldne ob 4. v prostorih ministrskega predsednistva. Nemške državnike bodo na kolodvoru sprejeli zastopniki zunanjega ministrstva, bržkone tudi osebno Briand. Uvedba cenzure v Nemčiji Berlin, 18. julija. Zaradi hujskanja komunističnega in nacionalističnega tiska, ki zavija pogodbe in širi paniko, je vlada odredila do preklica strogo cenzuro za tisk. Nekateri nacionalistični listi, ki so posebno hudo napadali vlado in ji očitali celo veleizdajo, so bili ustavljeni. Odgovorni urednik je dolžan brezplačno objaviti vsako objavo državnih, deželnih ali lokalnih oblasti na določenem mestu v listu ne-skrajšano in neizpremenieno. V isti Številki se taki razglasi ne smejo kritizirati, ne komentirati. Prestopki se bodo kaznovali s takojšnjo ustavitvijo lista. Levičarski tisk in tisk sredine je to odločbo vlade pozdravil, desničarski listi pa jo označujejo kot začetek konca tiskovne svobode v Nemčiji. Davek za prekoračenje meje Berlin, 18. julija. Državni minister Tre-wiranus je imel včeraj v nemškem radiju govor, v katerem je sporočil, da je vlada z novo zasilno uredbo uvedla tiskovno cenzuro, obenem pa tudi poseben davek za prekoračenje državne meje. S tem davkom hoče vlada preprečiti, da bi Nemci v dobi, ko vlada v državi veliko pomanjkanje finančnih sredstev, zapravljali dcar v inozemskih letoviščih in zabaviščih. Davka so oproščeni samo sezonski delavci in trgovci, če gredo na trgovsko potovanje, za kar pa morajo predložiti dokazila. Stanje nemške državne banke Berlin, 18. julija. A A. Izkaz nemške na rodne banke z dne 15. julija navaja, da je bil obtok novčanic krit dne 15. julija z zlatom in devizami z 35.8%. Kritje je nazadovalo napram prejšnjemu tednu za 7 in pol odstotka V zadnjem tednu je narodna banka izgubila 55 in pol milijonov zlata. 15. julija je imela v zalogi 1.4 milijarde zlata. Povišanje obrestne mere pri Narodni banki Beograd, 18. julija. M. Narodna banka je z veljavnostjo od 20. t. m. povišala obrestno mero za eskompt od 6Vi na 7V2, za lombard pa od 8 na 9 odstotkov. Pariški Izletniki se vračajo Paril, 18- julija. AA. Delegati jugoslovanskih gospodarskih ustanov so zapustili včeraj Pariz m odpotovali v Jugoslavijo. Mednarodna zveza profesorjev Živih jezikov Pariz, 18. julija. AA. Mednarodna zveza profesorjev za žive jezike, kateri pripadata jugo slovenski profesor Ibrovae in šef prosvetnega oddelka v Parizu Arnau-tović, je sprejela na konferenci statute, na podlagi katerih pripada mesto podpredsednika v odboru Jugoslovenom. Ogromen požar na Slovaškem 300 hiš, cerkev in šola pogorelo Praga, 18. julija. AA. ČTK poroča: V vasi Vazet, nedaleč Popra da v Slovaški je zgorelo včeraj 300 hiš, med njimi šola to cerkev. Močan veter Je povzročil to veliko katastrofo. K sreči ni bilo človeških žrtev. Odposlana je vojska, da pomaga prebivalstvo. Anton Habsburški — romunski polkovnik Rim, 18. julija, g. Kakor poroča >Tn-bunac bo nadvojvoda Anton Habsburški vstopil v rum unsko armado v činu polkovnika. Stebri miru v Srednji Evropi Angleška sodba o Jugoslaviji, Češkoslovaški in Poljski ter njihovi vlogi v Evropi London, 18. julija. AA. »Times« prinašajo pismo Ca!bwella, ki pravi med drugim: Ker sem prepotoval slovanske države, ki so nastale m se osvobodile po svatovni vojni, sem mišljernja, da nihče izmed nas ne ve, koliko niporov so viožile Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavija posebno na polju socialne in duhovne vzgoje, in kak napredek so te države dosegle, kako tukaj narodi ži- vijo v polni svobodi, ki se občuti povsod. Moram naglasiti, da bi bile te nove države v Centralni Evropi zelo pogođene ali celo zbrisane z zemlje, če bi se pristopilo k ukinitvi ali delni reviziji mirovnih pogodb, o čemur mnogi govorjo s tako lahkoto. Treba je vedeti, da te države niso sateliti Francije, temveč njeni zavezniki pri velikem delu za ohranitev miru. Prava pot tlo gospodarske osamosvojitve Povečanje in pospeševanje uporabe domačega blaga po državnih hi samoupravnih oblastvfh Beograd, 18. julija. AA. V industrijsko-obrtnem oddelku ministrstva za trgovino in industrijo se je vršila konferenca o vprašanju uporabe domače konoplje namesto jute in aličnega materijala, ki se uvaža iz inozemstva. Konferenci so prisostvovali predstavniki ministrstva za vojsko in mornarico, za kmetijstvo, predstavniki uprave državnih monopolov, ministrstva za trgovino in industrijo ter predstavniki centrale industrijskih korporacij in zbornic. Sprejeta je bila resolucija, ki pravi, da interesi nase državne obrambe zahtevajo, da se uporabijo izdelki iz domače konoplje in lanu mesto sličnega tekstilnega materijala, ki se uvaža iz inozemstva. Od ukrepov, ki bi mogli priti za dosego tega. cilja v poštev, so predvsem državne in samoupravne nabave. — Uvozna carinska zaščita za zdaj ne bi mogla prinesti zaželjenih rezultatov, ker smo srlede carinskih postavk vezani s trgovski- mi pogodbami. Zato bi btl glavni ukrep v tem, da državne in samoupravne ustanove nabavijo za svoje potrebe izdelke iz domače konoplje in lanu namestu s ličnega materijala, ki se uvaža. V to svrho so potrebni podatki o tem, kakšni tekstilni predmeti, ki se uvažajo, se morejo zamenjati z izdelki iz domače konoplje in lanu Dalje nagla&a resolucija, naj se izda naredba ministrskega 8 ve ta, da državne in avtonomne ustanove nabavljajo vreče, izdelane iz domače konoplje ali lanu, da se dvigne domača produkcija in organizira proizvodnja na način, da se bo moglo vsem potrebam na tem polju zadostiti v državi, predilnice lanu pa naj se ustanove, če treba, tudi s sodelovanjem drŽave, da se razširi pridelava lanu v državi. Pomaga naj se privatni inicijativi v tem pogledu in omogoči čim Širša uporaba imenovanih domačih surovin. Rimske bombe zopet razburjajo duhove V Vatikanu dolžijo fašiste, da so hoteli demonstrirati proti papežu, fašisti pa vidijo v tem delo katoliških krogov, da bi spravili v škripce fašiste Rim, 18. julija. V baziliki sv. Petra so našli papeški orožniki pri večernem pregledu cerkve, preden so jo zaprli, peklenski stroj. Odnesli so ga iz cerkve na samoten prostor izven vatikanskega obzidja, kjer je proti jutru eksplodiral z veliko detonacijo. Če bi bilo prišlo do eksplozije v cerkvi, bi gotovo nastala velika škoda. Dogodek je izzval tako v vatikanskih kakor v fašističnih krogih veliko razburjenje. V Vatikanu smatrajo ta poskušeni atentat za demonstracijo proti papeža in so zaradi tega podvzeli obsežne varnostne ukrepe. Vsi dohodi v Vatikan so zaprti in strogo zastraženi Italijanske oblasti so uvedle preiskavo, vendar pa o storilcih dosedaj ni še nobenega sledu. Rim, 18. julija AA. Atentat, nameravan v cerkvi sv. Petra z bombo, ki bi morala eksplodirati ob 1.45 ponoči, je povzročil v Rimu veliko razburjenje. Fašistični krosi trdijo, da je ta atentat naperjen proti fašistom. da otežkoči položaj vlade in poslabša situacijo med fašizmom in Vatikanom. Listi dodajajo, da je bomba podobna onim. ki so eksplodirale v raznih mestih Italije in na rimski postaji. S tem so hoteli atentatorji aludirati na besede Miissolinija. da je treba z vsemi sredstvi čuvati fašistično revolucijo. Iz policijske kronike Uubljana, 18. julija. Na policijo so danes ponoči in pa dopoldne pripeljali več deklet, med katerimi so bile nekatere z dežele in so šele v zadnjem času zabredle v slabo druščino. Dekleta so izsledili organi po raznih skednjih in jih aretirali. Kakor izpovedujejo nesrečnice, so postale žrtve brezposelnih, ki so jih zavedli v mesto in jih tu pozneje prepustih usodi. V novi koloniji na Cesti dveh cesarjev vlada pestro življenje. Ljudje, ki so si zgradili tamkaj lesene koče, so pridno na delu in z veseljem obdelujejo svoie vrtičke. Priselili pa so se tudi razni razgrajači in $0 bili prostori okrog barak tudi že pozorišča pretepov. Včeraj popoldne se je tamkaj razkoračil delavec France B., ki se fe nenadoma spomnil, da je neki drugi j delavec Alojzij F. Že pred časom razžalil 1 njegovo ženo. V pijanosti se je Francetu spomin osvežil in nenadoma ga je popadla huda jeza. Jeza ga je gnala naravnost v Lojzetovo barako, kjer je pograbil nasprotnika za obleko, ga iztiral na prosto in ga pričel obdela vati s pestmi. Seveda >e junaškemu boju prisostvovalo skoraj vse prebivalstvo kolonije. Boi je prenehal z občutnimi poškodbami na obeh straneh in ima sedaj stvar v rokah policija. Na Šmartinski cesti je bil predsnočnjim izvršen napad na lovskega čuvaja, o čemur smo kratko že poročali. Delavca, ki sta čuvaja napadla, sta ga tudi oropala in sicer sta mu vzela iz žepa listnico s 50 Din gotovine in več cigaret Čuvaj se je moral napadalca naposled ubraniti z nožem in je enega občutno ranil. Ta leži sedaj v bolnici m se bo moral, ko ozdravi, zagovarjati pred sodiščem V splošno bolnico so davi prepeljali krojaškega pomočnika Ivana Kunaverja z Jezice. Fant se je vozil po mestu s kolesom in je hotel prehiteti neko mlekarico, pa je ravozil v zid in se močno poškodoval na glavi. Mizarski pomočnik 20letni Emil Vodo pivec z Viča se je včeraj hudo vžagal v levo roko. Hujša nesreča se je pripetila delavcu Andreju Merkužiču, stanujočerrru na Poljanskem nasipu 22. Ko je hotel včeraj popoldne prekoračiti Celovško cesto, ga je podrl avtomobil in ga težko poškodoval po vsem telesu. V nedeljo 19* VII. ob 17*45 Igrišče SK Ilirije državno prvenstvo HAJDUK H: IDRIJA Ob vsakem vremenu 9304 a Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA danes ni poslovala. V prostem prometu 90 notirali: Devize: Amsterdam 2*75,55 do 2282.39, Bruselj 786.85 — 789.21, Curih 1096.65 — 1099.96, Dunaj 792.87 — 795.27, London 273.94—274.76, Newyork 5636.74 do 5663.74, Pariz 221.19—221.85, Praga 167.24—167.74, Trst 294.71—296.61. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.09, Pariz 20.2o, London 24.96, Newyork 514.50, Bruselj 71.73, Milan 26.90, Madrid 48.25, Amsterdam 207.36, Dunaj 72.35, Sofija 3.73, Praga 15.24, Varšava 57.60, Budimpešta 90.02 in poL Bukarešta 3.06 in poL »8C0TEH8KT *£**>&<, ft» » f«r!fr fPR ■■Mil f«) Seja ljubljanske občinske uprave Složno in uspešno delo občinske uprave za napredek in povzdigo Lfnbljj Lfubifana, 16. julija. Včeraj ee je sestal zopet ljubljanski občinski svet k svoji redni javni sejo, ker se je od zadnje seje nabralo precej vprašanj in problemov, ki so aahtevali nujne rešitve. Predsedstveno poročBo Kmahi po 5. uri je župan dr. Puc otvo-ril sejo in podaJ najprej kratko predsed-stveno poročilo. Omenjal je najprej, da je bila nedavno svečano otvorjena tramvajska proga na W. Ob tej prullri je župan poslal kralju, prometnem« rmn&rtru m m*-nlstru javnih del pozdravne brzojavke, na katere je od vseh prejel "rkr.no zahvalo Jadranska Plovitba je postavila na progi Kotor-Sušak v promet novi parnik, kateremu je dala ime »Ljubljana«. Da se oddolžimo tej lepi gesti, smo poslali po podžupanu prof. Jarcu ki obč. svet. Ivanu Tavčarju zastavo r ljubljanskim grbom, da bo vihrala na Jadranskem morju v čast ljubljanskega mesta. Jadranska Plovitba se je brzojavno zahvalila. Pred kratkim amo imeli dvakrat poset naših rojakov iz Amerike. Obrakrat se je mestna občina oficijemo udeležba sprejema. Župan je sprejel od prve skupine izsedjenikov, ki se je udeležila prvega kongresa kzseljenikov, brzojavno zahvalo za gostoljuben sprejem. Odposlanstvo Katoftške Enote izseljencem je pa prišlo osebno zahvalit se za prijazen sprejem druge skupine. Tetaiska srednja šola je obhajala »letnico svojega obstoja. Ob tej priliki je županstvo izreklo zahvalo vsem onim, ki so sodelovali pri razvoju te naše vzorne Sole Med temi smo izrek« zahvalo bivšem« ljubljanskemu županu g. Ivanu Hribarje ter se spomnili že umrhh tJospodov Murnika in Ivana Subica, kri sta si pridobila velike zasluge za to šolo. Zahvalili smo se tudi sedanjemu ravnatelju prof- Rekmea-ju žn celokupnemu profesorskemu zboru, ki je dvignilo šoio na tako višino m dela veliko čast našemu mestu. Ponovno se občinski svet zahvaljuje tudi danes vsem, ka imajo zaslugo za razvoj naše srednje tehniške šole, Obč. svet dr. Bohinjec je sporočil, da radi prevelike zaposlitve odlaga svoje mesto v odboru delavske mestne zavarovalnice. Ko je bil zapisnik zadnje seje odobren, je župan prešel na dnevno red t j. na poročila in predloge finančnega odseka, za katerega je poročal njegov načelnik obč. svet. g. Ivan Tavčar. Regulacija Gradišča in odkup Luckmaimove hfše Poročevalec je najprej orisa! položaj zaradi ožine v Gradišču, ki je postal posebno pereč sedaj, ko se je zgradila tramvajska proga v tej ulici. Zato so se vršila že delj časa pogajanja z lastnikom Luckmannove hiše v Gradišču v »vrbo, da bi se razširila cesta na tej točki bodisi, da se odstrani del Luckmannove hiše ali pa da se podere sedanja hiša in sezida nova v stavbni načrti. Na podlagi teh pogajanj je lastne k Luckmannove hiše, odvetnik dr. Lucknianm mestni občini izjavil, da je pripravljen dati potreben svet za razširjenje ulice mestni občini na razpolago ter v ta namen podreti sedanjo hišo in sezidati novo trinadstropno v novi stavbni črt L Zato zahteva 1. da mu mestna občina plača za odstop 220 kvadratnih metrov površene kot odškodnino znesek 1,050.000 Din; 2. da mu plača za izgubo najemnin za časa gradnje nove hiše m za odlaganje materijala ter druge odškodnine na daljnih 150.000 tako. da bi znašala celokupna odškodnina dr. Luckmannu 1,200.000 Din; 3. Ta odškodnina naj se izplača z eno polovico 1. oktobra t. 1. in z drugo polovico do L aprila 1932; 4. Mestna občina napravi na svoje stroške trotoar ob novi hiši. 5. Stroški lastninskega prepisa in vse druge pristojbine, združene s to transakcijo, nosi mestna občina ljubljanska Slednjič naj občina da na razpolago prostor ob dramskem gledališču za odlaganje starega materijala pri podiranju stare hiše. S to ponudibo se veže dr. Luckmann do 25. julija t. L Finančni odsek predlaga, naj se ponudba dr. Luckmanna sprejme. O tej ponudbi se je razvila kratka debata. Obč. svet. Kosem je sicer za regulacijo Ljubljane, v posebnem za regulacijo Gradišča, vendar se mu zde bremena, ki jih prevzame mestna občina v tem primeru, previsoka. Zato bo glasoval proti. Zupan dr. Puc je pojasnil, da so mestni cenilci vrednost hiše ceniU na 1,263.500 Din. dočim so Luckmannovi cenilci cenili vrednost te hiše na okroglo 1300.000 Din. Zato popravlja netočnost v govoru obč. svet. Kosma, ki je trdil, da je ta hiša cenjena na 800.000 Din. Ta znesek bi bil potrben, ako bi se bol po prvotnem načrtu odsekal kos sedanje hiše in napravila nova fronta, ki bi pa še vedno za kakih 70 cm štrlela iz stavbne linije. Podžupan prof. Jarc je podal tudi nekatera pojasnila glede pogajanj v istem smislu in je menil, da j« kazalo najbolje, da se mesto odloči za definritivno rešitev, namreč da se sedanja hiša podre in postavi nova hiša popolnoma v stavbni liniji. Obč. svet Rado Hribar je naglas al, da je rešitev tega vprašanja nujno potrebna in je priporočal predlog finančnega odeeka. Pri glasovanju je bH preddog finančnega odseka za sprejem dr. Luckmannove po-nudSe sprejet z vsemi proti enemu glasu obč. svet. Kosma. Občinski svet je odobril računski zaključek Mestne hranilnice ljubljanske in Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske za leto 1930. Novo zavetišče za Nato je aačekrik finančnega n — poročal o zgradbi novega zavetišča za onemogle. Občina je v tem oziru spcfcmla na Mestno hranilnico kot največji slovenski denarni zavod, da s svojimi sredstvi omogoči zgradbo prepotrebnega zavetišča za onemogle. Ta apel ni ostal brezuspešen. Na seji upravnega odbora Mestne hranilnice dne 22. maja 1931 je bik) sklenjeno, da in-ves tira Mestna hranilnica iz razpoložljivih hranim i čnih rezerv za zgradbo nove zavetišča za onemogle v Ljubljani znesek 5 milijonov Din s posvetilom, da se novo zavetišče za onemogle zgradi v proslavo 10-letnega jubileja Nj. VeL kralja AJeksan*' dr a. S ta vb išče za novo zavetišče bo dala mestna občina. V to s vrh o je določen stavbni blok za topničarsko vojašnico v izmeri 6.900 kvadratnih metrov. Poleg tega pa rezervira občina tudi sedanji stavbni blok v izmeri 6l20O kvadratnih metrov so socialne ustanove, ki bi se zgradile v bodočnosti. Tako je položen temelj za koncentrirane socialne zavode bodoče Ljub. Ijane. Stavbišče za novo zavetišče je zdravo in dovolj veliko, da se urede okrog zavetišča senčnata sprehajališča. Gradbeni program in vodstvo nove zgradbe izvede odbor petih zastopnikov Mestne hranilnice in dveh zastopnikov občinske uprave. Novo zavetišče bo upravljal kuratorij. ki se sestavi iz zastopnikov mestne občinske uprave in M-;***e hranilnice ljubljanske. Zavetišče za onemogle v Japljevi ulici naj naj bi še naprej obstojalo in naj bi se v njem uredil poseben hiralski oddelek. Gradbeno tehnično nadzorstvo nove zgradbe izvrši mestni gradbeni urad. Ta predlog finančnega odseka je bil soglasno sprejet. Kot zastopnika mestne občine ljubljanske v odboru za izdelavo gradbenega r> rog ram a in vodstva zgrai" e sta bila izvoljena občinska svetnika Tavčar in ini. Reve. Razširjenje plinskega in vodovodnega omrežja Občinski svet je dovolil najem posojila Din 2,000.000 za razširjenje plinskega omrežja in posojila Don 1,500.000 za raz* širjenje vodovodnega omrežja. Ta posojala se bodo amortizirala iz donosov, ki yih bodo daK koristnik/i novega plinskega in vodovodnega omrežja. Par pritožb proti predpisu pasje takse in proti predpisu prirastkarine je balo odklonjenih. Poročila in predlogi gradbenega odseka Za gradbeni odsek je poročal njegov načelnik podžupan prof. Jarc. Občinski svet je najprej rešil več pritožb raznih interesentov proti regulacijskemu načrtu in več prošenj za spremembo parcelacije rin za nove parcelacije. Na prošnjo stavbne zadruge »Mala dom« je obč. svet odstopil zadrugi potrebno parcelo v Šiški brezplačno. Nadalje je občinski svet rešil še nekaj ponudb za odkup mostnih zemljišč. Poročevalec prof. Jarc je podal kratko poročHo o ureditvi trotoar j ev v raznih delih mesta. Za letos je predvsem predvidena ureditev trotoarjev v Groharjevi ulici, Garupovi, na Prulah in v raznih drugih ulicah, istotako se bodo po gotovem sistemu napravili tudi robniki. Ta ureditev trotoarjev je bila že nujno potrebna, ker hišni posestniki na* so že dolgo zgradili nobenih trotoarjev ob svojih hišah tako, da bo sedaj občina čim bolj počeno uredila to vprašanje s prispevki dotičnih hišnih posestnikov. Točko dnevnega reda o regulaciji Dunajske ceste pri Figovcu je župan odstavil z dnevnega reda. ker so nastali gotovi pomisleki v tem pogledu. Zadeva Čevljarskega mostu Poročevalec se je najprej bavil z nekaterimi predlogi, Id so izšli šele v zadnjem času ^k! strani nekaterih interesentov šentjakobskega okraja in okoliša Starega trga, naj bi se namreč novi Čevljarski most postavil v smeri Turjaškega toga na Stari trg. Obširno je pojasnil, kako se je občinska uprava in razni njeni faktorji že šest let trudila pri merodajnih faktorjih, posebno pri vladi v Beogradu, da je do* segla pristanek vlade in drugih inteiesitm-nnh faktorjev, da so vo tir al i potrebne zneske za regulacijo Ljubljanice in za izvedbo raznih del ki so v zvezi s to regulacijo, tako ravno za zgraditev novega Čevljarskega mostu. Ako bi hotela sedaj upoštevati most na novo predlagani ttntyi, b» spravili v nevarnost sploh vso zgradbo. Sicer pa konstatira poročevalec, da do danes ni razen nekaj ustnih predlogov in tozadevnih predlogov v časopisju prejela občina od mkakega interesenta niti ene tozadevne službene prošnje. Zato predlaga v imenu gradbenega odseka, naj se postavi novi most na istem kraju, kjer je sedanji Etoželeznd most in naj se oddajo dela za ta most za znesek Dan 339.000 tvrdki mi. Dukića, ki je bfta najnižji ponudnik. Na* dalje je predlagal, naj se sedanji most pod Trančo, ki je v svoji zgradnji v trtem železu, edini v naši državi, prestavi nižje ob Ljubljanici pri bolnici, ki naj se oddajo dela za prestavitev mostu za znesek: 152.000 dinarjev isti stavbni tvrdki rrrž. Dukića, ki je bila tudi najnižji ponudnik. Vsega skupaj bo stala prestavitev tega mostu z dovoznimi cestami vred in z drugimi potrebnima deli 250.000 Din. Stroški za oba dela se bodo krili iz kred. za mostove in iz kreditov za regulacijo mesta. V zvezi s tem predlogom so občinski svetniki Rebek, Lskozar in Štefk priporočali razne želje Sentjakobčsnov. Župan dr. Puc je sposodit, da je vtesj sprejel deputacijo Sensjsfcsb* čanov, ki mu je rrnitis zeljo, naj se napravi most od Turjaškega trga na Stari trg. Tudi župan je podal razna poj sani In v zvezi s sem vprašanjem in menil, da bi se predložitev mostu v smeri Turjaškega trga ne iskazala srn koristno, ker bi vnrsis čisto mrtvo ulico, ki'frs od Turjaškega trga na Gregorčičevo ulico. Župan je tudi nastopil prati *^»«fornn. da so se zanemarjali interesi šentjakobskega okraja in je omenil, da je mestna občina v teku zadnjih let pnav ctobrohotno upoštevala te interese. Pri glasovanju je bil predlog grad* benega odseka soglasno sprejet. Otvoritev Aškerčeve ulice Izven dnevnega reda je občinski svet obravnaval še kot nujne nekatere gradbene zadeve. Poročevalec prof. Jarc je poročal, da so pogajanja z Josipom in Inno Tomšičem glede otvoritve Aškerčeve ulice, ki bi šla čez posestvo imenovanih, dovedla do sporazuma. Tomšič dobi za odstop zemljišča v korist ceste kot odškodnino 55.000 dinarjev. Poleg tega postavi občina na svo* je stroške lično ograjo ob tej cesti. Ta novo otvorjena Aškerčeva ulica bo vezala šentjakobski okraj s Tržaško cesto, kar bo zelo pospeševalo promet iz šentjakobskega okraja v zapadni del mesta ob Tržaški cesti. Obč. svet. Fettich priporoča ta predlog m zagovarja obenem, naj se prehod iz Aškerčeve ulice na Emonsko cesto vendar enkrat razširi. Poročevalec pojasnjuje, da se gradbeni odsek že bavi s tem vprašanjem, nakar je bil predlog odseka sprejet. Novi gradbeni zakon hi regulacijski načrt Nadalje je poročal načelnik gradbenega odseka prof. Jarc o novem gradbenem zakonu, ki smo ga že dolgo pričakovali in ki je po mnenju poročevalca zek> moderen. Zdasti važni so paragrafi, ki se tičejo regulacijskih načrtov mest. Izdelava teh regulacijskih načrtov bo zahtevala od mest, posebno od Ljubljane, mnogo truda, obširnega dela in velikih študij. Zato predlaga poročevalec, naj se ustanovi regulacijska komisija, ki bi se s tem delom bavila, in sicer naj se ustanovi širša komisija, v kateri bodo zastopani najrazličnejši faktorji, ki pridejo pri tem delu v poštev, nadalje pa naj se imenuje tudi ožji odsek, v katerem bo en arhitekt, en zastopnik odseka za ceste, en geometer in en občinski svet* nik. Ta odsek bo pripravljal dela za širšo komisijo. Obč. svet. Urbas zahteva, da bi morali biti v teh komisijah v večjem številu zastopani občinski svetniki. Zupan dr. Puc predlaga, naj se odpošlje v širšo komisijo ves gradbeni odsek mestne občine, v ožji odsek pa dva člana občinskega sveta. Ker se je poročevalec temu predlogu pridružil, je bil v tem smislu sprejet. Trnovski most Občinski svet je oddal delo za zgradbo novega betonskega trnovskega mostu pred Trnovsko cerkvijo najnižjemu ponudniku stavbniku Matku Curku, ki bo zgradil tudi brv pri Tenenteju. Ob tej priliki je ugotovil poročevalec, koliko je mestna občina že napravila za razne mostove v Ljubljani. Poleg del za mostove, ki so bila danes v seji določena, je občina tudi sklenila in že izgotavlja izgradnjo frančiškanskega tromo-stovja. Napram kritikam, ki so se oglasile v tem pogledu, ugotavlja, da bo to delo stalo vsega skupaj 900.000 Din, od katerih bo del prispevala tudi vlada in banovina, dočim bi stalo razširjenje frančiškanskega mostu, če bi se podrl stari most in sezidal širši novi most, 1,200.000 Din. Poleg tega bi stalo podiranje sedanjega frančiškanske* ga mostu 280.000 Din. provrzorični most za tramvaj 220.000 Din. tako da bi stal nov širši most še z drugimi potrebnimi deli 1,800.000 Dm. Nadalje je mestna občina zgradila most v Groharjevi ul. čez Gradaščico in izdel. se načrti za brv čez Gruberjev prekop. Občinska uprava ie torej števila glede mostov toliko, kakor že stoletja prej ne. Nadalje je predlagal porčevaleč otvori, tev glavne ulice k Sv. Križu, sedanje Linhartove ulice, ki bo 40 metrov široka avenija. Tramvaj k Sv. Križu pojde po novi cesti. V to s vrbo se morajo še nadaljevati pogajanja z lastniki parcel ob tej cesti, ob kateri leže tudi velika in obsežna mestna stavbišča. Predlog je bi! soglasno sprejet. Razstava mesta Ljubljane Za tajsko*prometni odsek je poročal tudi podžupan prof. Jarc. Ob priHki razstave slovenskih mest na jesenski razstavi r Ljubljani bo Ljubljana tudi priredila svojo razstavo, na kateri bo z modeli, a grafikoni, načrti, in drugače predočen razvoj Ljubljane in zgodovinske znamena tosti. Obenem bo ta razstava tudi poučna in propagandna. Med drugim bo razstavljen tudi model rimske Emone In model Ljubljane iz 1. 1660. Te razstave se bodo udeležili tudi vsi mestni zavodi s svojimi izdelki in načrti. Občanski svet je poročno vzel na znanje. Obč. svet. Rupnak pozdravlja na* črt za razstavo mest, zahteva pa za razstavo mestne plinarne večji prostor, kakor je dosedaj določen. V zvezi z razstavo Ljubljene je poročal prof. Jarc tudi, da bo 6. septembra odkrit v Ljubljani spomenik kralja Petra in da bo v tem času prirejen tudi v Ljubljani velik festival, pri katerem nastopi nad 1400 pevcev ter združeni ljubljanski moški zbori, nadalje bo na terasi Tivolija vpri zarje na opera »Gorenjski Stavček« in igra »Slehernik« na stopnišču pred nunsko cerkvijo. Ta festival bo velike propagandne važnosti za svet, dr. Bohinjec pogreza v stave mesta Ljubljene ie oddsiefc o industrije in gospodarstva jL^obtfaoo dobavi živil m žefc, na j se toj i u msh tepM tudi okoftoa, župan de Puc Je t9is\ da ee bodo v eirjoko-psonietnea tu spoštovale vse podude občsnsksn nssjjses Nato je poročal n*č* pravnega odseka dr. Bohinjec o prošnjah za zagotovilo sprejema v ljubljansko domovinsko zvezo in za prostovoljni sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo ter o določitvi in popustu obcmsksn taks pri sprejemih. Službena pragmatika mestnih trshržbencev Načelnik personalno - pravnega odseka dr. Bohinjec je v daljšem govoru razpravljal o službeni pragmatiki za mestne uslužbence ljubljanske in pojasnil načela, po katerih je sestavljena nova pragmatika. Pragmatika je v svojih bistvenih določbah dobra. O prikrajšanju pridobljenih pravic ni nikjer govora. Pragmatika ustvanja načelo enakovrednosti vseh mestnih uradnikov, ker se ne more delati razlike med posamez* nimi skupinami. Nova pragmatika podčrtava princip sistemizacije uradniških mest •in daje načelo kvalifikacje, uknja avtomatično napredovanje po skupinah, prizna pa le napredovanje po triletnicah. Plače se dele v temeljne plače in stanarino. Oboje tvori pokojninsko osnovo. Poleg tega ima jo uradniki še funkcijske m druge dokla-de, ki jih določa od prilike do prilike občinski svet. Nadalje naglasa nova pragma* tika načelo, da se ne upokoji noben uradnik, ki nima polnih službenćh let. H koncu svojih izvajanj je stavi g. referent naslednje predloge: 1. personaino-pravni odsek predlaga, da se službena pragmatika in pravilnik o doki adali za mestne uslužbence ljubljanske sprejme. 2. Sedanje stanje uslužbencev se smatra za začasno sistemizacijo do sprejetja stalne sistemizacije, ki se izvrši s proračunom za 1. 1932. 3. V roku šestih mesecev mora biti izdelan in sprejet nov službeni red za delavstvo, ki naj osvoji načela nove pragmatike in uredi službeno razmerje delavstva napram občini. 4. Pri oddaji razpisanih sistemiziranih mest je smatrati vse uslužbence kot celoto. Za sprejetje nove službene pragmatike so pledirali še obč. svetniki gg.: Orehek, dr. šubic, inž. Zupančič, inž. Pavlin, g. Kosem, dr. Ravnihar, g. Rupnik, izmed katerih so nekateri stavili razne dopolnilne predloge, ki so bili soglasno sprejeti, župan dr. Puc je odredil glasovanja za sprejetje službene pragmatike in je bila ta en bloc sprejeta. Sprejet je bil tudi predlog o pravilnikih o rodbinskih dokladah. Po glasovanju se je g. župan zoranemu občinskemu svetu prisrčno zahvalil, na-glašajoč, da je s tem končano delo, ki je trajalo skoro 10 let, preden je bilo sprejeto v tej obliki. S tem je vsekakor završena velika stvar in gre največja zahvala za to presonalno-pravnemu odseku, posebno pa referentu dr. Bohinjcu. Promet po Šelenburgovi uMci m Aleksandrovi cesti Sledilo je poročilo policijsko zdravstvenega odseka o predlogu za prepoved vozil z živinsko vprego po Šelenburgovi ulici. Sprejet je bil predlog odseka, da se prepove v šelenburgovi ulici promet za 'ežke vprežne tovorne vozove in za tovorne avtomobile s celimi gumami. Prepovedano bo v bodoče postajati v šelenburgovi ulici vsem vozilom razen za čas vstopa in izstopa. Sklenjeno je bilo nadalje, da se odpre Aleksandrova cesta za ves promet in se ukine prepoved, da se ne sme voziti po imenovani cesti ob gotovih urah. Vsi samostojni predlogi so bili odkaza-ni pristojnim odsekom, nakar je župan po 9. uri zvečer zaključil javno sejo in odredil tajno. Samostojni predlogi Občinski svetovalec dr. J. Bohinjec je stavil dva samostojna predloga. Prvi 6e ti* Če nadur v mestnih podjetjih in dvojnih za* služkov, drugi pa določitve novih smernic pri razpisu in oddaji javnih del. Ta dva predloga priobčimo v eni prihodnjih številk. Obč. svet. Ivan F r e 1 i h je stavil sledeče samostojne predloge: 1. Glede naprave ceste, oziroma dohoda k novim hišam na desnem bregu nove struge GradaSčice med Kolezijo in Vičem, dalje naprava tamkaj električne razsvetljave in vodovoda. 2. Glede naprave kanalizacije v Hra-deckega vasi v spodnjem delu ceste. 3. Predlog glede naprave, oziroma odstranitve nekaterih pokvarjenih uličnih napisov, kakor Trubarjev park itd. 4. Predlog glede ureditve vrta pri dramskem gledališču, ki se nahaja v skrajno zanemarjenem stanju in raste tam samo plevel. 5. Predlog zaradi premestitve barak iz mestne gramozne jame ob Vodovodni ce- popravila građe ob OrriberjBv«n kanalu, ki je »krajin obstoji že nevarnost za Tajna sefa ' **T ▼ tajni seji so se obravnavale prošnje Ivana Zamrjena, Jakoba in Marije Ber-gant, Matije Briškega in Vere Ježkove o pođeMtvi meščanske podpore. Dalje se je obravnavala prošnja bivšega fizika dr. O. Krajca za reaktivacijo, prošnja vdove po dohodarstvenem pregledniku Marije Gro-betaikove za določitev prejemkov in dodelitve posmrtne četrti ter prošnja prof. dr. Pretnarja za brezplačni dopust. isesseeset......seeei ZOBOZDRAVNIK dr* Rodoschegg NE ORDINIRA do konca avgusta Koledar. Dane*: Sobota, 18. julij, katoličani: Ka-mil, Miroslav, pravoslavni, 5. julij, /Man** sije- Jutri: Nederja, 19. julij, katol lčani: Vinko, pravoslavni 6. julij, Rarioš. Današnje prireditve. Kino Matica; Nesmrtni potepuh. Kino Ideal: Zaprto. Beneška no* v Tivolija. Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Nesmrtni potepuh. Kino Ideal: Zaprto. Beneška noč v Tivolija. Nogometna tekma Hajduk | Split) : Ilirija na igrišču Ilirije ob 17.45. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Bahovec, Kongresni tr^, U9tar, Sv. Petra cesta, Hočevar, Celovška cesta 34. Edinstven našega starega slikarstva )e razstavljen v Narodna gaieriji in bo jutri ob 11. koneervatoT dr. Fran Štele razdo/U obiskovalcem njega pomen. Sredi veMte dvorane Narodnega doma stoji namreč velik krilni oltar n župne cerkve v Ptuju, kq je edini popolnoma ohranjeni krilni oltar v Slovenigti sploh, ker so slavni krilni oltar vz župne cerlove v Kranju prodaii pred desetletji za 800 g&d. dvornemu muzeju na Dunaj. Poldrugi meter v»oki ohar stojn na 1.80 široki predeli ter ga od nje loči posrebreno in pozlačeno ter s cmobrum poslikane rez-ljane gotske arkade. Sam oltar je txode» len, ima pa štiri krila, da je bul uporaben tudi, 5e eta bili srednQQ toriii zaprti, če je krilni oltar zaprt, je na srednji plos^T na# slikam KistUB na križu z Marijo in sv. Ja* nezom, na levem krilu sv. Miklavž in na desnem kriihi sv. Frančišek vz AaJ6si. če oitaT odpremo, zagledamo bogato notranji dol s podobo Marijine smrti na srednjem dedu, na levem krilu je sv. Avguštin s cer* kvijo v roki in z levom ob strani, na des* nem krdlu pa evangelist av. Marka z levom. Vse tri podobe so siikane z oljnato barvo, ne pa s tempero, kakor druge stvari v tem času, na zlato, vse omamen t i ran o ozadje plošče pa krasi razen tega ozadja tudi še iz lesa rezljamo posrebreno gotsko krogtrvičje. Navzgor se oltar za/vrsuje s šiljastimi got* skimi loki, zlatimi rakovicanii in rožo na vrhu. Okvir je cinobrove barve, rezbarije so pa pozlačene. Tudi zadnji del oltarja je poslikan in sicer je na sredi Brezmadežno apočetje Marije, na stranskrih krilih sta pa sv. Marko in sv. Avguštin, ki jih je nek podeželski slikar posnel v poznejšem Ča6u po slikah na notranji strani. Notranji ded oltarja na zflati podlagi je slikal slavni poznogotski slikar Konrad Laib, ki je v drugi polovici 15. stoletja de* lal mnogo po alpskih deželah. Predela in stranske slike so bile narejene v njegovi delavnici, zadnji del je pa, kakor že rečeno, poznejše preprosto slikarsko dol o. Na pre« deli je na zvezdnatem nebu naslikan Vero-nikin prt, ki ga držita dva angela. Na prtu je letnica 1681, ki pomena, da je bil oltar tega leta le popravljen, saj je star vendar že čez 450 let. Ta znamenita umetnina je bila v smlavi to slabem stanju, ker je bilo ozadje vse pre« narejeno, ves oltar pa aploh zamazan in preslikan, da aploh ni bil več podoben pr> votni umetnini. V Gradcu so zahtevali za restajvriranje oltarja 10.000 šilingov, našemu mojstru Mateju Sternenu se je pa ::a nuio» go manjšo vsoto posrečilo rešiti dragoceni spomenik tako, da je danes braz najmanj* ših izpreniemb na rezbariiah ali slikarijah popolnoma v prvotnem stanju. Kdor oltar vidi, si niti predstavljati ne more. kakšen je bil pred resta vri rančem, nestrokovnjak pa sploh ne opazi, da je restavriTan. Pojasnilo Svojim cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da agent g. Frido Kvas iz Trbovelj ni več zaposlen pri moji tvrdki in vsled tega tudi nima več pravice sprejemati naročila za moje PFAFF šivalne stroje, ozir. denarnih zneskov. V slučaju, da je imenovani sedaj ponujal kateri stranki moje PFAFF šivalne stroje in mu je potem stranka dala tudi naročilo za PFAFF šivalni stroj, prejela pa je potem stroj druge znamke od g. Kvasa, se naproša, da mi to takoj javi. Ign. Vok, samoprodaja PFAFF šivalnih strojev, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7« SLOVENSKI NARODc, dne 18. jnllja &S1 Stran 3 Po otvoritvi kopališča v Kamniku so spoznali, da je mesto s kopališčem mnogo pridobilo Kamnik 17. julija, pričakovane, otvoritev kopališča je ss. nami. r^jnkcijoriarji. ki so imeli zadaje dni ogTomno posla — so lahko ponosni na uspeh. Z otvoritvijo kopališča smo poka-maii tujcem, rectmo ožjim tujcem, če smatramo tudi Ljubljančane za tujce, da je v Kamniku res lepo in gotovo je, da bo marsikateri »opet in zopet prav rad pohitel v naše mesto. Poročati smo že, da so se slavnosti pričele že v soboto, s športno akademijo v Kamniškem domu, kjer je vrli kamniški salonski orkester s svojimi tremi koncertnimi točkami napravil prav svečano razpoloženje. Gospodu dirigentu Cirilu VremSaku gre •vse priznanje -— orkester je na visini in dobro vigran. Sledil je športni nagovor predsednika kamniškega športnega kluba, g. dr. žvok-rja, ki je v prav izbranih besedah povedal, da so starejši meščani prav radi tekmovali še od nekdaj — seveda pri steklenicah in vinu — mladina pa hoče v prvi vrsti zraka, somca in vode. Vse to ji nudi v polni meri kopališče. Pred nabito dvorano najelitnejše publike so zatem člani obeh odrov (8 iz »Čitalnice^ 2 od -Kamniškega doma«) zaigrali samorsko kor i jo »Kukuli«. Priznan ljubljanski kritik g. Govekar je L 1928. ob premijeri v dramskem gledališka napisal, da je to komedija, ki se suče okrog' d... oziroma pokloočkov. Vsaj tako sem ga razumel. In glej — ta zadeva je bila nekoliko kočljiva za naš mirni Kamnik. Pa je vseeno šlo. saj poklončki so nekaj tako nedolžnega, nekaj, kar vsakdo rad gleda. In naša vrla »Kukuli« jih je znala res lepo servirati. MM aakuiism pogled pred igro ne bi bil napačen. >Tehnično« delo »štrihanja« Za-mork je opravil zelo spretno, morda že z doijroietno izkušnjo g. Sipa Kol man — vsa fsmt mu — črni sta bili obe ^ Zamor ki«, tako seto črni da je bilo res >fajn«, kot so pravili potem ljudje. Naučili so se celo zamorskega jezika in vsepovsod, kjer se vidi v teh vročih večerih kak parček, se sttši : paho, paho . . .« Ali veste, kaj je to >paho, paho«? To vam je komplicirana zadeva, ki se ob obojestranski uvidevnosti lažje reši. >Pabo paho« je torej tisto, kar bi se reklo »Ijubeaen špo-gatx. m v »em pogiedu nismo preveč ozko-scčni. re, inž, Bloudek, dr. Bradač, iz Maribora so prišli tudi srbski delegati profesorskega udruženja, ki so bili na kongresa m številni drugi. Po govorih, ki so mh* vsi lepi in stvarni, prežeti z navdušenjem in željami za dobrobit Kamnika, so člani >Dirije» izvedli običajen skupen skok v vodo, pokazali so pa tudi nekaj prav uspelih skokov iz 5 m stolpa. Po otvoritvi je bil v kopališču koncert Domžalske godbe, ob 1. uri pa m al banket za goste v Čitalnici. Popoldne je veselica s plavalnimi ln skakalnimi točkami nudila obilo zanimivosti in zabave vsej ogromni masi, ki je napolnila obširni veselični prostor. V mraku so zagoreli številni lamprjon-čki, is treh strani, raz stolpa, Starega gradu in iznad zgornjih kabin pa so zagorele bajne rakete in bengaličen ogenj. Kaj tako lepega še ni bilo videti v Kamniku. Diven pogled je nudil slikoviti Stari grad, ki ga je razsvetljeval raznobarvni umetni ogenj. In zvečer, ko je nastal kratek stik — samo za pol ure — takrat je šele vse oživelo. In zopet neizbežni >paho paho«.. Toda o tem nič več — sicer bo zamera. Zvečer je prihitel v naše mesto tudi znani športni delavec podpolkovnik Jaklič, iti je bil ves dan zaposlen pri izvedbi drž. prvenstvene kolesarske dirke na 160 km. Iz športnega vidika ni mogel prehvaliti kopališča — nu, zabave pa tudi ni manjkalo, saj je naš kolesarski ata Jakliče, (naj mi oprosti), znan kot izvrsten družabnik. Zabava se je zavlekla pozno čez polnoč in ni čuda., da so se kopali še ob 2. uri zjutraj in pravili so, da je Nevljica pravi topli vrelec. Prireditev, kakršnih zadnja leta še ni bilo v Kamniku, je torej za nami. Moralno je nadvse lepo uspela — tudi gmoten uspeh je bil zadovoljiv, ugotovili so pa, da se je vina iztočilo tako malo, da je bila to res prava športna zabava Plavalni sport se bo tedaj lahko lepo razvijal in je športni klub že pristopil k Plivačkemu savezu ter predlagal v verifikacijo že nekaj plavačev in plavalk. Ponovim še enkrat: hvala vsem, ki so pripomogli k lepi slavnosti, oni, ki se pa se sedaj ne morejo sprijazniti z moderno napravo, se bodo pa že s časom vživeli v to »nepotrebno kopališče«, saj je že mnoge nedeljski rekordni obisk precej pomiril. Hajko Kos. SfeBpaoa vseh igraleev KnkuLi- ao reBSA vsi lepo s*o£e vloge, da hi bik> odveč, če bi jih še posebej C—K Vsem na četa je bfla naša najboljša ^g*«*^ gpdč. Bosi čSžrnekova, ki je podala tako, da bi ji morala še ljobijan-»KnkuJhV izreči vse priznanje. Njen ljubezni« je prav dobro učinkoval »oris Tamoher Jo Je z občutkom sprem-l>*L In nteflRJa vam je — da kaj bi še go-saj ima plesno diplomo. Kozi Cižmek. ?ieiraterim se je zdela igra preveč pro-.. provoč tako in tako... saj me Skratka igralci so se oprijeli avojtti g- s pravo ljubeznijo — uspeh je bil že zasieruran — želeti bi bOo, da se pod firmo Športnega kluba še večkrat sestane jo is nam kaj zaigrayx Glavna slavnost se je pričela šele v nedeljo. Ves Kamnik je bfl v zastavah ter je dostojno sprejel številne posetrrike ovto-zttve. Osem tekačev amo ob 10. spustili na tek 5X1000, zmagalo je »Primorje« iz Ljubljane pred Kamnikom in Ilirijo. V kopališču so se zbrali najodličnejsi gostje: pod ban dr. Pirkmajer, vL svetnik dr. Mara za Zvezo za tujski promet, ravnatelj Ptabar, ravnatelj N. Vehkonja, pred- GRAMOFONSKE PLOŠČE po Din i.— izpoeojaje »ŠLAGER«, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov. LJUBLJANA, Vegova ulica štev. 2 Tudi žanjice tekmujejo tekem koscev in ianjic — V Hotiču pri Litiji ie »magala Marija Zupančič Litija, 17. jvfcja. Doaiej seno bih vajeni tekem kolesarjev, motociklistov. nogometašev m podobno, o tekmah žrajac ali koscev pa do zadV nji dni nismo mnogo čuh. — Zveza kmetskih fantov ki deklet v Ljubljani, ki združuje številna društva kmetskih fantov šn deklet s vse naše bMonoe, pa ai je nadeta hvsievredtoo oaiogo pri»j»tć tadi tekme koscev, banjic^ spioh tekmovanje v kmetskem dala. S tem hoče miadš™ vzbuditi ljubezen do kmetskoga dela. Mi vai godcem na čelu. Med njimi so bile tudi žanjice. Srpi so se lesketali v sokvcu. fantje so vriskati, vmes pa se je culo lahno petje deklet: »Na Gorenjskem je fletno, kjer ajda sori . . .« Tekmovalo je 9 dokkat. Odmerili s«k> še vsaki svoj kos (4kr»t 91 m). Nato so pričela dekleta tekmovati. Se zadnjič je vzvaiovilo zlato pšemtično morje v dihu lahnega poletnega ve trica, potem pa trudno nagnilo svoje klasje. — Deset minut je rabila prva, nato pa so ji po vrsti sledile Vrle žanjiee — udeleženke tekme vemo, kofitee važnosti >e ravno lometsko delo; a koiiko je upoštevano? Ravno s temi m podobnikni podreditvami pa mu hoče kmetska mladina priboriti ono čast in ono mesto, ki mu po njegovi važnosti rudi po vsej pravici pripada. EVjkazari hoče. da kmetsko defto m sramotno! Nedavno se je vršRa v Bericevem tekma koscev, kri jo je priredila Zveza kmetskih fantov in deklet. Naši fantje-kose i so na tej tok m i tekmovali za naslov prvaka dravske bancev-in-e. V nedeljo. 12. t. m. pa je v Hotiču priredilo društvo kmetskih fantov in deklet z Vač tekmo žanjic. Pri-j-azna vasica Hotič je oddaljena pol ure od postaje Kresnice; prepelješ se s čoknom čez Sarvo, potem pa kreneš po vijugasti lahno napeti cesti mimo redko posejanih hiš. Vsa vas se je v nedeljo zbrala, prišli pa so tudi *z bkaaijih vasi in celo rx Ljubljane in njene ofcodice jih je bilo prav lepo število. Komaj si dobro oglodamo njivo, kjer se ima vršiti tekma, že začu jemo za hrbtom glas harmonike. Z bližnjega griča se je pomaka ka povorka fantov in deklet z Izlet Avtokluba na Vršič ()© priliki praznovanja sv. Krištofa — zaščitnika vseh avtom obi listov, priredi Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, v nedeljo 26. t. m. letošnji prvi oficijelni celodnevni i«let na Vrsw. Izletnikom je prepuščeno, da si čas odhoda zberejo po svoji volji ter je predviden samo skupni sestanek med 10. ra tiaro pred Erjavčevo kočo na Vršiču. Glede na ozko cesto se priporoča voziti na Vršič do vrha naše tam naj se obrne ter vozi nazaj do Erjavčeve koče, kjer naj se parkira na desni strani ceste. Tu bo navzoč član športne komisije, na katerega «e bodo mogli posamezniki obrniti v svrne potrebnih informacij. Obenem se izlet nilr opozarjajo, da bo cesta na Vršiču za vožnjo navzdol, ta dan zaprta . Kiasnhkkacija je bila otežkocena v toliko, ker tu ne pride v poštev samo hitrost, aH daljava ali višina, kakor pri drugih tekmah. V poštev pride več naoroentov naenkrat. Treba je pogledati čas, kako je požeto, kako so zvezani snopa itd. Na podlagi vseh teh okolnosti je komisija prisodila prvo nagrado Mtaaaja Zupančič, druga je b-fta Pavla O s o 1 -n J k in tretja Roža Kline z Vač. Razlika v času je bila med prvo in zadnjo samo 4 minute, kar kaže, da je r>3a glede časa horda konkurenca. Po tekmi se je wšiia domača pru-edatev na vrtu gostilne »^av4ihao, da prijavi svojo udeležbo pismenim, ustmenim ali pa telefonskim potom tajništvu kluba (-Kongresni trg 1-1), najkasneje do petka Mr. t m. do 6. ure zvečer. Članom je dano na prosto, da povabijo na izlet razven svojcev, tudi svoje nije prijatelje m znance. Praznik poljanskega Sokola V nedeljo 26. t m. ob 10-letnici svojega obstoja razvije Sokol Gorenja vas-Po-ljane svoj društveni prapor, kateremu bo kumoval ban g. dr. Drago M a ruš te Za danes prkri>6ujemo samo spored te po-membne sokolske prireditve. Zjutraj po S. pdkionltev deputacije društva na grobu dr. Ivana Tavčarja na Visokem. Ob 9. skušnje za popoldanski nastop. Ob 11. sprejem koma gospoda bana. Nato razvitje prapora. Po razvitja povorka z novim praporom skozi vas. Ob 15. uri javni nastop. Po nastopu velika ljudska zabava. Pri prireditvi sodeluje godba Sokola i« Ljubljane. Razvitje kakor vsa prireditev se bo vršUa v Gorenji vasi, kjer stoji Sokolski dom. Prihodnjo nedeljo torej vsa sokolska društva kakor tudi Sokolstvu naklonjeno oočinetvo v Poljansko doSno, da se poklonimo tudi manom staroste dr. Ivana Tavčarja. Lep sokolski prapor je razstavljen v Stritarjevi urici v izložbi trgovine I. C. Maver. Na kvadra ti eni škrlatni podlagi plava s svilo slikan sokol z ročko v kremp-1 jih, pod njim se blesti v dveh vrstah napis: Sokolsko društvo Gorenja vas-Poi Jane, Borduro v zlato rumenem ozkem okvinfiku tvori vencek zelenih listov z ži-vomodrund cvetovi. Med borduro in Sokolom pa je rdeče polje v ogtrh izpolnjeno z ornasmentalno, v krogih razvrščenimi drobnimi pikami bele in rumene barve. Na drogu je srebra Sokol, prapor bo pa krasil tudi trak v državnih barvan z zlatim napisom: Ban dr. Marušič 26. VIT. 1931. Nenavadno okusni in učinkoviti prapor živahne barve je izdelal Državni osrednji zarod za ženski domači obrt v LJubljani po posrečenem načrtu prof. Saše šantla. Datum na traku nas opominja, da bo krepki poljanski Sakoi drugo nedeljo, to je na sv. Ane dan slovesno razvil prapor in da ni lepše prilike spoznati prekrasno Poljansko dolino m dr. Tavčarjevo Visoko kakor na ta dan. Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in posveži kri. »Franz Jo-sefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in apecerijslrih trgovinah. Zdravilo za umetniške pritožbe Dan na dan se naši umetniki pritožujejo, da jim gre slabo, ker ljudje ne kupujejo njih del. Na drugi strani pa pravi občinstvo, da bi rado kupovalo in tudi dr.i_r>> plačevalo slike z domačimi motivi. Maksim Gaspari proda naglo prav vse. kar naslik.i. m tudi Ferdo Vesel je prav dobro prodal vse svoje Slovenke in Kranjice ter tudi svojo veliko >OhceU. Vsa Ve>»'lova dela, kakor >Pred porokov, >Pravljice- in drmza z narodnimi motivi so v privatnih rokah. Tudi Jama je oddal svoj >Rleda Mar?;? je z Bleda prodal na turate podnbir. da si je lahko na Pelješcu v Dalmaciji kupil penzijon. Za Groharjeve stvari se ljudje lepo in plačujejo take cene, kakršnih dosf-daj še ni dosegel noben slovenski umetv Ivan Vavpotič in njegov sin Bruno ■sta spravila v denar vse svoje slike is LjuMp-ne, v Zbornici za TOI pa visi Ivana Vavjwv-tiČa Maribor m tam je tudi Kranj (Tormi-ra A. Kosa, sedaj se je pa Sternen odpeljal v Ptuj, da slikovito staro mesto naslika za to palačo. Umetniki se iagovarja-jo, da ao narodna noše že tako prežvečene, da jih ni nioc:^"^ več slikati originalno, in zato se tudi boje, da bi jih krttiki ne pričeli obkladati c kiparji. Pravi umetnik se nikdar ne bo izgovarjal s takimi pretvezami, ker ve, da motiv nikdar ne odloča o kvaliteti umetnine. A stvar je v resnici taka. da smo vedno ponavljajočih se kmečkih ssvsst m slovenskih mater .Mater božjih že siti. Tro-ba je le malo pomisliti tn vsak umetnik lahko ust reže želji kupca. Pred Veti Ve Fran Klemončič naslikal dva prav dobra tihožitja, sestavljena iz majoMk, a vb in drugih aomačšh starki, de danes jsh je faertrrfk vesel. Detajl >Tiho£ii4»<. J8e da ba poznala Ktemenčičeva dela, je pa naša najboljša slikarica ga. Anica 7*m-panec - Sodnikova te dni komponirala tihožitje z gorenjsko žensko nošo na prav pr**-prost, a učinkovito slikovit način. Na orahovi skrinji leži krilo iz zelenkasto se »-premipjaste modre svile z belim mod rikom, posejanim z rdečimi rožama. Na obleki je bel ošpeteri. za njim pa rdečka^a zidana ruta z olivnimi črtami. Čes obleko je položen zlat pas, na octu pa leži velika srce iz malega kruhka. k»kor bi bila dekl« v nedeljo prišla od iare. Kupila je tud-i rumenega lončenega konjička in jelenčka, ki prav dekorativno poživljata kompoti c» ki. Kakor krona ledti na aranžmanu bogata zlata avba z živordečimi trakovi, kompo/'-cajo pa zaokroža zelen domač vrč. O/^dje je medlo belo. kakor so pač sobe pri na* na kmetih. Tihožitje je med najboljšimi deti nase umetnice, ki se uspešno kosa t našimi najbolj znanimi slikarji. Tehnika je popolnoma moško predrzna in krepka ter S roka, harmonija barv pa pestra ter v svojem živem sijaju močno dekorativno učinkujoča Kakor čujemo, pripravlja ga, Anica Zn-panoc - Sodrukova k tej si-iici rutfi pandan* z moško narodno nošo. Naloga je sicer te£-ja, vendar smo preverjeni, da jo bo rešila sijajno, gotovo je pa tudi, da bo z njo lastnik prav tako zadovoljen kakor kritika. A. G. Elitni Kino Matica Danes ob 4i 8- in 9- ari jutri ob 3«, Si 7* in 9. Nepozabni zvočni v eteri trn; Godbena ljudska igra iz A^> •Vcsfttrtfff potepuh Po istoimenski opereti v glavni vlogi Liane Haid, Gustav Frohlich Izven tega: »Paramountov najnovejši zvočni žurnal«. Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Stran 4 >S L O V E N S K I NAROD«, dne IS julija 1931 Ste v 160 Dnevne vesti — Francoske štipendije našim študentom. Francoska vlada je podelila za področje dravske banovine 9 štipendij za leto 1931 — 1932. Štipendije so dobili gg.: Kocbek Edvard, Gspan Julij, Molinaro Ivan, Ocvirk Anton. Kos Jožef, Jankovič Nikola, Murko Vladimir, Rupel Karol in Pugelj Mirko., Nadalje je naklonila za 1931 trem profesorjem počitniške štinendiie. — Jubilej Vekoslara Spindlerja. Lani je obhajal 25 letnico, odkar je novinar, in tedaj smo se pa spominjal prav obširno ter vsestransko ocenili res veliko delo tepra po vsej Štajerski znanega javnega delavca. Te dni je pa Spindler obhajal 50 letnico Bvojepa rojstva, kar seveda še ni toliko, da bi ga morali uvrstiti med samo zaradi staro-Fti zaslužne jubilante. Naš dragi kolega namreč se prav nič ni podoben jubilantu po starosti, saj dela se vedno tako z veseljem in krepko kakor tedaj, ko je nastopil ble-stečo novinarsko karijero. Zdrav je, trden in dobre volje, drugega pa za obhaja nje 50 letnice ni treba. Redakrija mu vsako leto pokloni koledar. Doluo vrsto jih ima že na polici, pa naj se vrsta teh edinih novinarskih prihrankov še podvoji! Kolegijalna dolžnost je tudi. da nam pove. kdaj bomo slavili njegov drugi jubilej. Bodi pozdravljen, prijatelj in na svidenje čez 10 let! _ IfM> praznih mo*t za po«tnc* nradnike S» sluza-hnike. Tfrikor se cuje. pripravlja promelno ministrstvo sistemizacijo za v?e »>s^bie dravske počtnp direkcije. Na ta način bi pe odprlo približno 100 nie^t za poSt-t\o uslužbence. Ze nekaj Časa sem se čuti pomanjkanje osebja, kar je vsekakor v škodo poštni. brzojavni in telefonski službi. — Notarski izpit je napravil pri višjom deželnem sodišču v Ljubljani s prav dobrim uspehom notarski kandidat g- Milan Hafner iz Ljubljane, sin g. notarja Mate Hafnprja. Čestitamo! — Kongres Narodne strokovne zveze v Trbovljah. Narodno strokovna zv«*za bo 16. avgusta v Trbovljah. Ko;-grosni dnevi pričnejo že 14. avgusta s sejo upravnega odbora Federacije jugoslovenskih narodnih strokovnih organizacij, ki se bo vršila v Ljubljani. V soboto 15. avgusta se bo vršil delegatski zbor ob 4. uri popoldne v Trbovljah. V nedeljo 15. avgusta bo zjutraj slovesen sprejem kongresistov na postaji Trbovli«*. ob 10. uri se bo pa vršil kontrres na katerem bo imel podpredsednik NtSZ g dr. Joža Bohinjec rejerat »Gospodarski položaj in naša načela'. Popoldne se bo vršila nogometna tekma in ob 4. uri velika vrtna veselica. — Kongresa se udeležijo poleg članov NSZ iz vse Dravske banov i neradi zastopniki Jugoslovenskih nacionalnih radničkih sindikalov iz Beograda. Zagreba. Sarajeva. Splita in drugih krajev. Na kongres pridejo pa tudi zastopniki Češkoslo-venske obec delnicke iz Trage in delegati delavstva iz Vestfalske. Letošnji kongres bo vršil v znamenju manifestacije ra slovansko intornacionalo nacionalnoga delavstva- Bratska društva opozarjamo na to prireditev in prosimo. da to vpoštovaio. Vec o kongresu bomo Še pisali. — Preselitev odvetniške pisarne. Od* vernik v Mariboru dr. Alojzi i Klemenčie fte je preselil 1. julija s arojo pihamo v Sevnico ob Savi. — R<*z«d društva. Društvo s*>dnopwar«« niških uradui'kov in oficijantov za dravsko banovino v Lgubijam se je razšlo. — Iz »Službenega lista«, »službeni list k«\ banske uprave dra.v«ske banovine« št. 11. z dne 17. t. m. objavlja zakon o izvozu in ovozu pšenice, rži in pšenačne moke. zakon o pooblastitvi ministra za trgovino in indu* stnjo, da sme izdajati naknadne uredbe in predpise o izvrševanju zakona o izvozu m uvozu pšenice, rža in pšenične moke c dne 27. junija 1'A>1 kakor tudi o kontrolnih ■ukrepih za njegovo izvrševanje, zakon o prodaji kmetijskih proizvodov na zeleno, zakon o izpromembah in dopolnitvah v za« konu o pospeševanju kmetijstva z dne 6. 6eptcmbra 1929 zakon o i^premombah in dopolnitvah v zadružnih zakonih, zakon o geološkem institutu kraljevine Jugoslavije, uredbo o opravljanju pripravniške zdravniške >lužhe, uredbo o razporedu /rvanionriških in sfužHtcljsikih zvanj v resoru trgovinske* ga ministrstva, uredbo o področju m nazivu poedinih odsekov pcAjedclakega ministrstva, dopolnitev pravilnika o tov lici vanju zakona o vinu. razglas o II. izdaji »hotelskega vod« Bika«, objavo o prenosu sedeža katastrske* ga nadzornika za drarvffko banovino in vz> premembe v staležu državnih in banovin* skih usluM>eocev dravske banovine. — Ukinitev mostnine v Sevnici. Pobiranj« m"^tn;nc rta banov insketn mostu v Se*v* nJcri bo po odredbi ba.rw»ke uprave z 31. decembrom 1931 ukinjeno. V Sne 0. avgusta bo namreč v tem prf»kra-nfm kraju, ki leži čudovito slikovito ob železnici po hribu m«=»d vinogradi. domači Sokol obhajal 90 letnico. Iz Ljubljane bodo na slavnost vodili tndi avtobusi, sicer je pa tudi železarska 7VP7a prav pripravna. Ker malokdo pozna lepo in zanimivo Belo Krajino, bo »lavno?t dne P. avgusta gotovo izvrstno obiskana. — Sokol v Boh. Bistrici sporoča vsem. ki se bodo udeležili odkritja Malfjpvega spomenika, da se dobe okr«poHa v Sokol-■kem domti. — Konjska dirka na Krškem pnrjn ie radi neprevidnih ovir preložena na nedeljo, dne 2. avgusta, kar na i vzamejo udeleženci na maje. — Sokolsko društvo Radovljica javijs, da je tombola preložena na nedeljo. 4n* 0. avgusta t. 1. Ta dan se vršVi nepreklicne in ob vsakem vremenu. 3n0-n — Prostovoljno gasilno društvo na Vidma pri Krškem priredi v nedelfo dne 2. avgusta svojo letno v^H ico f tornbolo. K **r je čisti dobiftAk prireditve namenjen nabavi gaeirakib potrebščin orni roma motorne brizgalne, se naprošajo vsa sosedna društva, da omenjenega dne ne prirede svojih običajnih veselic, temveč da se udeleže v čim večjem številu te prireditve, — kjer bo za izborno kapljico in dobra jedila najbolie in po zmernih cenah preskrbljeno. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno lepo vreme. Včeraj je bilo še po*vseh krajih naše države oblačno in spremenljivo, v dravski in savski banovini deževno- Najvišja temperatura je znašala v Splitu 33.1. v Skolju 32.8, v Sarajevu 29.2. v Beogradu 29, v Zagrebu 27.1, v Mariboru 24.8. v Ljubljani 24.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7<>4.8, temperatura je znašala 13.2. — Dekle je varal. Zagrebški šofer Ivan Lipert se je seznanil z brhkim dekletom in domenila sta se, da se poročita. Dekle mu je dalo 3000 Din. ki jih je fant baje rabil, da bi nekam odpotoval in dobil službo. Lipert se pa ni "več vrnil. Odpotoval ie na Sušak, kjer je denar zapravil in prodal se uro, ki mu jo je dala naivna zaročenka. Ko je dekle spozanlo. da je nasedlo sleparju, se je zateklo k policiji. Liperta so kmalu piijeli in izročili sodišču. — Tragedija iiveno bolne žene Včeraj dopoldne si je hotela končati življenje kmetica Filipina Badeli iz Stenjema pri Zagrebu. Sirota je že dolgo živčno bolna m samomorilna misli ji neposredno roje po glavi. Pred dnevi je odšla z doma. dolgo so jo iskali, končno so jo pa našli na železniški progi, ie^ečo z glavo na tračnici. Potegnili so jo s tira in odvedli domov. Včeraj popoldne ie pa vzela kuhinjski nož in ?i prerezala na levi roki žile. Od bolečin je začela kričati, prihiteli so domači ir obvestili rezilno postajo, ki je odpeljala nesrečno ženo v bolnico. PONOVITEV BENEŠKE NOCI na splošno željo občinstva — Zaradi revmatizma v smrt. V vas, Jameni pri Sremski Mitrovici si je končal v četrtek življenje 61 letni nadgozdar Mirko Danilović. Mož jo bil zelo vpsten in pošten, v službi je dobil revmatizem, ki ga je vedno bolj mučil. Hude bolečine so g«i pognale v smrt. Ustrelil se je z lovsko puško. * Obleke in klobuke kemično čisti barva, nlisira in lika tovarna .los Reich. Iz Liubljane —I j Spomenik kralju Petru I. ▼ Ljubljani bo svečano odkrit v nedeljo dne 6. septembra. Priprave so že v teku. Vse organizacije se naprošajo, da uvažuiejo termin odkritja. Te dni je bil zgrajen temeli, pravkar sp pa montira podstavek, v katerega se bo vložila spominska !t?tina. V ta namen je sklicana IT. plenarna seia odbora za postavitev spomenika, ki se bo vršila v soboto, dne 25. t. m. ob 11. uri dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata« K seji so vabljeni vsi Slani častnega predsedstva, reprezentančnega in izvršil-ga odbora. Po poročilu izvršilnega odbora se bo vložila spominska listina v po?tav*»K s čonuir bo svečanost zakljufena. —Ij Odkritje spompnika br. Tonetu Ma U-.ju. Za udeležence žalne svečanosti bodo pri vlakih rezervirani zadnji vozovi. Za 5-ste. ki se bodo odpeljali z izletniškim vlakom, bo zbirališče pred zadnjimi vozovi vlaka. Tisti pa. ki bodo potovali skuprfo na pooblastilo z vlakom ob 7.30, so pa bodo zbirali ob 7. zunaj koldovora pred vhodom v restavracijo. —Ij Obelisk Robbinega vodnjaka so že popravili ter podrli ob njem oder. Kaninu je bil zelo preperel ter so morali vložiti v obelisk okrog 110 ikrp<, večjih in manjših komadov kamna, s katerimi so zakrpali poškodbe. Zdaj popravljajo korito, ki je tudi zelo poškodovano, zlasti spodaj na vogalih. Tudi tu morajo na večih krajih izsekati preperej kamen ter ga plombirali z zdravimi kosi kamna. Stopnice so še najbolj ohranjene razen spodnje, ki so jo zelo okrušili z vozovi. Tudi skulpture so Še pr«*-cej dobro ohranjene v primeri z ostalimi deli vodnjaka, popravila pa je tudi tu dovolj, zamazati bo treba več stikov in ra« pok, kipe pa bodo tudi obrusili, da booo zopet beli kot novi. —li Razširjenje plinskega omrežja. Uporaba plina v kuhinji se vedno bolj uveljavlja. Večina novih hiš in vil ima že v ta namen napravljena ognjišča Te dni kopljejo delavci na Prulah jarek, kamor polagajo železni cevi za plinsko porabo po ondotnih hišah, med katerimi ni niti enega starega poslopja. — li V poročita o občnem zboru gostilničarjev srno včeraj imenovali tudi gospoda Skeriepa kot tajnika hotela Uniona. V resnic* pa je g. Skerlep protokoliran kot direktor in prokurist družbe hotela Union, kar popravljamo zato, da ne bo neljubih zamenjav med direktorjem hotela g. Konradom Ristom in direktorjem ter prokur-5tom družbe hotela Union g. Skerlepom. —ij T. K. Skala vabi svoje članstvo, da se udeleži skupnega izleta v nedeljo dne 26. t. m. na Ojstrico. Izlet je združen * slavnostjo otvoritve pkalaške koče (1 h pod Korošicn). katero je postavila Savinjska podružnica T. K. Skale v Luča h. Ker je izlet obenem tudi namenjen v poglobitev prijateljskih odnosajev z Savinjsko podružnico, vabimo članstvo, da se izleta v čim večjem številu udeleži. Odhod popoldne ali zvečer z vlakom do Kamnika. Podrobneje infof-macije daje tov. tainik- Odbor. —I j Mnogokratnik davščine od prirastka na vr«dno*t nepremičnin. Komisija za določitev rrmogok ra/tnik rw davščine od pri; rastka na vrednosti nepremičnin v okolišu mestne oočirie za mesec maj m junij 1931 je določila mnogokratnik za maj na °13. za junij pa n* 9.12 Din za vrednoati ake, pzra&ene v dinaisiki veljavi. Oblečemo Vas elegantno od nog do glive za tnal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c 14 —Ij Seznam izgubljenih predmetov pri. javljenih upravi policije v Ljubljani v času od 1. do 15. t. m. SO Din. 200 Din, 300 LHn, Hstroica v njej 250 Din, 2 sliki, 1500 ruskih rubljev, slika in železniška legitimacija na ime Slebir Josip, lietnica v njoj 250 Din, važen vo.iašk1 spis in žel. legitimacija gla* seča se na ime Vidmar Hermina, pletena ročna torbica s 25 Din. listnica v njej 80 Din. d ON' oljen je za bivanje v kraljevini Jugoslaviji, legitimacija s sliko, glaseče se na ime Karer Ambrož, denarnica v njej 280 Din in Hetek trgovca Kosa iz Židovske ul., ročna torbica v r^jej denarnica 6 160 Din, ročna torbica v njeg" denarnica z okoli 65 Din, ročna torbica v njej 30 Din in malen = kosti, ročna torbica v njej oicoli 80 Din. listnica v njej 120 Din in članska izkaznica društva ž>iv»l. delavcev, glaseča se na ime Blatnik Alo)zii>j. denarnica v njej 51.50 Din m 2 ključa, denarnica v njej 190 Din. potrdilo za bivanje in razini računi, zlata za* pestnica v obHki kače, zlata damska ura. amerikanska 5 om široka zlata zapeotnica, zlata ovratna verižica z obeskom, zlata zapestnica, srebrna mrežasta denarnica, zlata ovratna verižri-ca s cekinom kot obeskom, na ookvinu je gravirano ime Vanda. ^at pratai; z modrim safirom, damska ura in Izkaz III. jjtmn. razreda, jjiaseč se na trne Fleri Janvid. srebrna ura. sreNraa ura na zadnjem pokrovu monogram J. K., 2 para danes in jutri v nedeljo moikih čevljev, zavitek v rvjom ženska srajj-ca m 2 nvoderca, otroška ob teka. zavoj, v njem 3 ovratniki, nekaj arvi4e m trakov, črn svilen plet, aiktavita, v njej gutaperoht ete« klenica. napolnjena e kisfaio za žigosanje stekla in raznimi drugimi predmeta, krfer« ska rzkararica na ime Petkovšek Vinko, Vz* dana po Lpravi policrijje v ZagTebu, delav; ska kn'jc'ga na ime Hbniajmajin AW»n. za* sta vi jalni listek št. 4553 od zastarvtjene srebrne enokrovne mo&e ure znamke Doxa, listnica z mon/^arnom J. K., v njej 530 Din. rezervno avto kok> Continental, denarnica, v njej 60 Dm in listek za vožnjo po že* leznici Skofialoka—Ljubdijana, zaviteik manufakturnoga blagu in denarnia z oVnrble dam#»ko veri-afeo in obeskom. Ij— Seznam najdenih predmetov, prijavljenih, upravi policije v Ljubljani v ea- su od 1 do 15. t. m.: listnica z 20O Din, 80 Din. denarnica z 73.25 Din, 200 Din, zavitek bla^ra za žensko obleko, moški klobuk, 3-delna zimnica, in srebrna dvo-krovna ura. — V želeaaiiškul vozovih to se našli tile predmeti: 3 dežniki, 2 palici, 2 klobuka, čepica, nahbrtnik atare obleke, solnčnik. v njem hlače, bluza in perilo, 2 damska plašna, f o to-aparat, moški slamnik, zavitek perila Šoferska očala, b revir, otroška košarica, košara, v njej več vina ca 18 1, kratek dežni plaSč, kolesna se-salka. otroški čevlji, par moških rokavic, par otroških sandalov 2 knjigi in žepni robec. 3 knjige Savremena ikola tn steklenica vina. —Ij LTmrli s« v Ljubljani 11. do 17. t. m.: Bajda Ivan, 70 le*, L aranžer mest. pogreb, zavoda. Prečna ul. 2, Jankovič M.a* tija, 77 let, delavec in posestnik. Ižanska 8. Cerčefc Famoiška, 86 let, vd. posestnika, Idrijska ul. 20, Gantar Ivan, 88 let, naduči-telj v p., Zvonaska ul. 1, Kovač Valentin, 48 lert, trgovec, Beethovnova ul. 15, Kalan Viktor, 8 let, sin gostil, in posest., Poljan^ ska c. 52, bvitil Milena, 44 let, hči viš. stav+>. svetn., Vido>vdanska c. 9, Gerlovič Jerica, roj. Kapus, 51 let, vdova polic, agens ta, Jegliceva ul. 10. Skopec Ivan, 24 let. elektroni on ter, Vič*Glince IX5^. Mezzel Ana. 80 let stara, onč. ubo^a. Vidov danska c. 9, Halter Marija. 70 let, vd. žel. podurad-nika. Vidovdan^ka c. 9. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli; Sofclič MHena. pol leta, hči defanftrenca prosvetnih delavcev iz sreza, na kateri se je ustanovil pododbor ZKD za srez. Dne 18- jiniia- a 931 se je vrši rct'č:;i tečaj n filmi :n predavanji v Selnici ob Dravi, Dne 25. jan. 1931 se je vršila prosvetna konferenca in seja pododbora ZKD za srez Dol. Lendava. Istega dne se je izvršila ustanovitev nove potovalne knjižnice ZKD v Zamostju pn Dol. Lendavi. Od 15. do 22. februarja 1931 se je vršila v Ptuju higijenska razstava, ki >o je priredil mariborski Zdravstveni dom na inicijativo tamošnjega pododbora ZKD, Dne 21. in 22. februarja t. 1. se je vršil v Mariboru prvi knjižničarski tečaj ZKD za vzgojo podeželskih knjižničarjev. Udeležilo se ga ie 19 tečajnikov, povečini kmetski fantje. Od dne 22. do 39. marca t. 1. se je vršil s sodelovanjem šolskih vodstev v ceh bivši mariborski oblasti »Teden narodnega zdravja«, ki ga je priredila ZKD deloma s pomočjo gg. zdravnikov v celem tem okolišu. Bilanco prireditve podajamo na dru- v hotelu TIVOLI Ples, čarobna razsvetljava, nebroj balončkov, rakete, Jazz-kapela Itd. Pridite gotovo val! Cene običajne! Odprto do 2. ari popoln oči. gem mestu- ZKD je ob tej priliki izdala poljudno - poučno knjižico »Vsakdo sam svojega zdravja kovač«, ki jo je spisal g. dr. Jos. Vrtovec, šef Zdravstvenega doma v Maribora, kateremu na tem mest« izrekamo iskreno zahvalo, v 60.000 fzvodih. Knjižica je je tekom tega tedna delila med narod Dne 11, in 12. aprila L I. so se vršile lepo aspele konferenc« v Gornjem gradu, Ljubnem in Rečici ob Savinji, ob kateri priliki se le nstanovil pododbor ZKD za *rez Gornji grad. Dne 10. maja t. 1. se je vršil velik zo->^odarski in prosvetno - poučni tečaj ZKD v Središču ob Dravi $ sodelovanjem tamošnjega Sokola ter Društva kmetskih fantov in deklet. Obenem se je vršila okrajna prosvetna konferenca. Dne ML maja t. 1. pa je bil v Beltincih velik gospodarski in prosvetno - poučni tečaj in obenem velika prosvetna konferenca za vse Prekmurie. Bilanca tedna narodnega zdravja Kakor že omenjeno, se je ta >Teden narodnega zdravja« vršil v obliki predavanj na šolah deloma za otroke iz višjih razredov, deloma za odraslo prebivalstvo. Predavali so gg. zdravniki, v kolikor so bili na razpolago, deloma pa gg. učitelji sami, ki 3e tud že odlično bavijo s problemi podeželske higijene, na podlagi gori navedene knjižice, ki jo je ZKD izdala. Ta knjižica se ie obenem razdeljevala med narod. Bilanca prireditve je sledeča: Srez Celje: 39 osnovnih šol, I meščanska (Vojnik). Na šoli v Mariji Rek; se ni moglo vršiti radi obolelobti vseh učiteljskih moči. Na osta-rij ob Sčavnici in Lukavcev. Na ostalih bilo zdravnikov. Poslušalo je 2402 Šolska otroka. 93<> odraslh oseh. razdelilo se je 51.36 knjižic- Sroz Dolnja Lendava: iS osnovnih. 1 meščanska šola. Poročil ni od s>>i v Centib1 in Mclincih. V Radmo-žaneh >e predavanje ni vršiio, ker prebivalstvo razume samo madžarski Na ostalih Šolah je bilo 32 predavanja. 7 od rk. zdravnikov. Poslušalo je 2481 otrok in 802 odrasli osebi. Razdeljenih 2237 kmi-ž.c. Srez (jotoji grad: 14 osnovnih šol, poročil ni od šol Gorica \n Ksavenj. Na ostalih je bilo 12 predavanj, 5 od gg. zdravnikov. Poslušalo 699 otrok in 281 odraslih. Razdeljenih 1046 knjižic. Srez Koniice: 19 osnovnih šol. Predavanja ni bilo v Vitanju. Na ostalih šolah je bilo IS predavanj. 6 od gg. zdravnikov. Poslušalo 1093 otrok in 437 odraslih. Razdeljenih 19o7 knjižic. Srez Ljutomer: 19 osn. šol. Poročil ni od šol v Sv. Jurij ob Ščavnici in Lokavec. Na ostalih bilo 17 predavanj. 13 od gg. zdravnikov. Posm-Šalo 1757 otrok in 1012 odraslih. Razdeiie-iiih ?52n knjižic. Srez Maribor desni breg: 36 osnovnih, ena meščanska šola. Poročil* ni od šole Podov*a. Na ^talih bilo 36 predavani. 12 od gg. zdravnikov. Predava- nja sta izven tega priredila Soko! \ Slivnici in Ljudska univerza v Studencih. — Predavanja je poslušalo 3911 otrok .n l'>4$ odraslih. Knjižic bilo razdeljenih 5805, Srez Maribor levi breg: Na šolah v Mariboru, kjer so večkrat zdravniška in druga zdravstvena radovanja, se v okviru te prireditve predavan.'* niso vršila. Izven Maribora je 26 osnovnh m ena meščanska šola (Sv. Lenart). Poročilo izostalo od šole Sv. Duh. na ostalih bilo 2S predavanj, 11 od gg. zdravnikov. Poslu o 2194 otrok in 1676 odraslih. Razdeljenih bilo 4195 knjižic. Srez Murska Sobota: 49 osnovnih šol. Poročila izostala od 4: Murska Sobota. Rrezovci, Moščanc. Dol. Slaveči. V Mačkovcih se radi selitve učte-Ija baš tisti Čas ni moglo vršiti. Na ostalih šolah b;Io 44 predovanj. 7 od sg. zdravnikov. Poslušalo 4042 otrok, 730 odra*1"* kazdeijenih 34f*0 knjižic. Srez Prevalje: 29 osnovnih, 1 meščanski šola. Predavanj 29. 10 od gg. zdravnikov. PoshiS*> 18S2 otrok, 486 odraseh. Razdeljenih ionr knjižic. Srez Ptuj: 37 osnovnih, 3 meščanske šole. Predavanja ni bilo na šoli. v Narapljah. ki ;e bila radi bolezni zaprta. Na mestnih o-c-novn h na okoliških osnovnih tn na meščanskih Šolah v Pmju so preda vani a o-J-padia. ker so otroci bili delefni predavam povodom ring. razstave v Prof o od 15. dn 22. febr. t. 1. Na osithn 33 šolah »o te predavanja vršila. 10 so j:h imeli gg. zdr^v-,-k: Posesalo 4664 ot-«k, 630 odra«nV razdeljenih je bilo 7i4T« knjižic Srez Stov. Gradec? 22 osn o vrnil, 2 meščanski Joti. *Vrfa v Razboru btfa takrat zaprta, ker te mani*3-i« učiteljska mrč. Na ostaMi šolah bilo 21 predavanj, 15 od zg. zdravnikov. Posesalo 1754 otrok. S26 odrarith, razdeljenih bilo 2600 knjižic. Srez Šmarje: 37 osnovnih šol. 3 šole niso poročale (Dobje, Stoprce, Sladka gora). Na ostarlh šolah bilo 34 predavani, 15 od gg. zdrav nikov. Poslušalo je 2466 otrok, odraslih, razdeljenih yc bilo 4146 kn*H*c Resorne: 3fi(2 osnovnfh šol, 10 meščanskrh. 15 šol ni poročalo. Na 6 Šolah se predavanja niso mogla vršiti. Predavanj ie odo 340, 119 od gg. zdravnikov. PosJušalo 31.165 otrok. 9750 odraslih. Razdeljenih je bilo 43-3* knjižic. Razen tega je 296 takrat v ZKD vda njenih društev v teh dneh razdelilo 5r00 knjižic Skupno je bilo torej razdeljen>ti med narod 46-440 knjižic. Nedvomno impozantna p r redite v, dasi se zavedamo marsj katere potna nikli ivo sti! 27 novih potovalnih knjižnic ZKD Tekom letošnjega leta .e mariborska ZKD odkupila od ljubljanske poae*rrimp knjižnico na Bresrn ter nanovo otvorila knjižnico v Dolnji Bistrici (srea Dotnia Lendava). Tekom zadniih dveh tednov pa ie ZKP v Mariboru brez vsega brupa v javnost dala med naš narod 25 novih svojih po tova In i i i knjižnic m sicer: v Bertioo. Pe t eš ovce in Turnišče pri Dol. Lendavi, ▼ Te^a-novce in Pusonee v srezti Murska S>»botau v Sv. Primož na Pohorju, v Kaplo, v Sw. Jernej nad Mtito. v Ojstrico nad Dravogradom, v Sv. Lovrenc na Fonorin. v S večino, v Skomarle pri Konjicah, v Skale, v Sv. Andraž v Slov. Gor., v letale, v Sv. Lenart pri Ve!. Nedelji, v Koprivnico prt Rajhenbnrgu, v Venčes! nad Slov. Ristrico, v Zibiko. v Sv. Miklavž na TV. polln, v Sv. Mart;n nr Vnrberku. v Polzelo, v Tinie nad Slov. Bistrico, v Sv. Anton na Pohorju ter je zamenjala knjižnico ▼ Ka-lobfu. Ako upoštevamo, da je izmed teh 2* knjižnic 12 izrazito obmejnih, borno nr7 u meli ogromni pomen dela ZKD. Število potovalnih knjižnic ZKO je s tem poskočilo na 78. To je tekom ne polnih 6 let d-e-!a vsekakor časten uspeh! Priprave za Jesen In zfmo V juliju in avguMu bo odbor ZKD pr pravil teren za večje prosvetne prireditve tekorn hodoče jesensko _ zimske doHe v Šmarju. Celin. Vranskem. Šoštanju. Rogatcu, Gornji Radgoni. Mariboru, Prevaliah. v. Lenartu. Kozjem, kjer se bodo obenem povsod izvršile ustanovitve okrajnih pod odborov ZKD v svrno po^obitve dete. Pripravlja se za zimo IT. knjižničarski tečaj! Pripravlja se velika prireditev »Teden naše knjige«! Pa o vsem tem podrobneje po izvršenih pripravah! Naše delo gre mirno m tiho, a stvarno in globoko zasnovano in razpredeno na-prej! Kdor je dobre volje, naj sodehije ali pa drugače podpre naše delo! Za odbor ZKD v Mariboru: Vekoslav Spindler, predsednik. V nedeljo 19. VII. ob 1%4S Igrišče SK Ilirije državno prvenstvo Ob vsakem vremen« 9004/a 11 irtev. I r-o >S L O V E N S K I NA R 0_D<, dne 18. julija 1931 Stra o V 34 urah okrog zemlje Letalo s hitrostjo 1500 km na uro bi obletelo zemljo v enem dnevu Roy Chapman Andrews pripoveduje o tekmi s splašeno gazelo v puščavi Gobi. Ko je kuzal kazalec hitrosti na njegovem avtomobilu 80 km, je bežala gazela tako hitro, da jo je komaj še videl na obzorju. Človek se nikoli ni mogel in ne more meriti s hitrostjo nekaterih živali. Nurmi je tekel leta 1925 na kratki progi s hitrostjo 23 km na uro. To je pa polževa hitrost, če 30 primerjamo s hitrostjo, doseženo zadnja leta z aeroplani in avtomobili. Major Segrave ie vozil na floridski obali s hitrostjo 870 km na uro, kapitan Or-lebar je pa dosegel na svojem letalu nad otokom Wight hitrost 570 km na uro. Znani angleški inženjer prof. A. N. Low napoveduje hitrost 800 km na uro kot nekaj samo ob sebi umevnega in vsakdanjega. Nekateri drugi učenjaki so celo prepričani, da bo dosegel človek z modernimi prometnimi sredstvi v doglednom času hitrost 1500 km na uro. Manjka samo Še motor, ki bi gnal letalo s tako veliko brzino naprej. Človek se mora v boju z daljavo še vedno boriti s tremi težko premagljivimi ovirami, z zračnim odporom, trenjem in sredobezno silo. Ko je drvel Segravov avtomobil p hitrostjo 370 km na uro, se je zasukalo vsako kolo 30-krat v sekundi, vsak obroč se je vrtel pod sredobezno silo, enako vlečni sili 4 ton. Vsak avtomobilist in motoeiklist ve. kaj ga stane trenje vozila, ki ga je treba ublažiti z mazanjem. Toda samo tehnik ve. kaj stane trenje glede na porabo sile. Major Segrave je imel motorje s 1000 HP in 10% te sile je odpadlo na premagovanje trenja. Z naraščajočo brzino se komplicira vprašanje mazanja motorjev, ker je nevarnost, da nastanejo kemične izpremembe mazil in zato se rabi sistem hladilnikov, kar pa zmanjšuje silo. Velik sovražnik hitrosti je zračni odpor. Majorju Segravu je ostalo po premaganju trenja 900 konjskih sil, kar bi bilo zelo mnogo, da ni šlo celih 500 konjskih sil za premaganje zračnega odpora Vidimo torej, da požre zračni odpor mnogo sile. Recimo, da žene motor z 10 HP vozilo s hitrostjo 45 km na uro in da hočemo to hitrost podvojiti. Ali zadostuje, da podvojimo število konjskih sil? Nikakor ne. Če hočemo podvojiti hitrost letala, moramo poosmeriti njegovo vlečno silo. Če doseže motor 10 HP 45 km na uro, je potreben motor z 80 HP, da dosežemo hitrost 90 km na uro. Da premagamo zračni odpor, iščemo poti, kako bi mogli preleteti kraje, kjer je gost zrak in torej tudi njegov odpor velik. 16 km nad zemljo je gostota zraka enaka samo desetini gostote zraka nad morsko gladino. Ista sila, ki žene aeroplan v navadnih višinah s hitrostjo 160 do 200 km na uro, bi gnala aeroplan v redkem zraku z mnogo večjo hitrostjo. Sedanja letala so pa odvisna od gostote zraka. Propeler potrebuje zrak, ker brez njega ne more gnati letala. Nosne ploskve potrebujejo zrak, ki jih nosi. Motor je odvisen od zraka, iz katerega črpa kisik. Če bi hoteli torej letati v višjih zračnih plasteh, bi morali imeti drugačno vlečno silo. Od zraka neodvisna vlečna sila je raketa. Ravnatelj fizikalnega laboratorija na clarkski univerzi dr. Robert Goddard je dokazal, da se moč rakete v redkem zraku poveča. S svojimi poskusi je dokazal, da ima izpuščanje plina, ki določa hitrost rakete, v brez-zracnem prostoru večji učinek na hitrost, kakor v zraku. Vprašati se je treba tudi, če človeško telo prenese veliko hitrost. To vprašanje je zelo staro in vrača se vedno pri novih poskusih s hitrostjo. Zelo dobro je odgovoril na to vpra-šanje dr. A. Eddingtons. Dejal je: Kretanje nikogar ne utruja. Na zemlji potujemo s približno hitrostjo 30 km v sekundi okrog solnca, zemlja nas vodi s hitrostjo 20 km v sekundi po mlečni poti itd. Če bi premikanje človeka utrujalo, bi morali biti ljudje že davno izmučeni in izčrpani. Človeško telo, zlasti kri, ne prenese mraza in redkega zraka v višjih zračnih plasteh, v tako zvani stratosferi. V višjih zračnih plasteh leteče letalo bi moralo imeti svoje potnike v hermetično zaprtih, umetno ogrevanih in z zrakom preskrbljenih kabinah. Letalo s hitrostjo 1500 km na uro bi obletelo zemljo v enem dnevu. J. B. S. Haldame prorokuje: Nobenega dvoma ni, da bo človek prej ali slej poskusil zapustiti zemljo. Prvi potniki v med-planetarni prostor bodo nedvomno obsojeni na smrt. Toda ljudje se tega ne bodo ustrašili, prvim pijonirjem bodo sledili novi in človeški genij nam jamči, da se bo ljudem posrečilo doseči vsaj nekatere planete našega solncne-ga sistema, pozneje pa morda tudi planete, ki se ne sučejo okrog solnca, temveč okrog zvezd, če so taki planeti v svetovju. In ljudje se naselijo na drugih nebesnih telesih, v kolikor človeku podobnih bitij tam še ni. Tudi ob vročih dneh--.j^^asaap negovani lasj cj^^j-^- - Za to je potreben Elida Sham* * poo. Čisti, da nobena reč ne tako . . . dela lase mehke kakor y svila in človeka čudovito osvežil Vsak teden po enkrat si umijte glavo! ELIDA SHAMPOO Jesenska prireditev našega velesejma Kaj vse bomo videli na letošnji razstavi „Ljubljana v jeseni44 Pogoji za dolgo življenje Anglež J. Woyer je sestavil odnosno določil pogoje za dolgo in zdravo življenje. Teh važnih pogojev je »-samo« 16 in po mnenju omenjenega Angleža je zasi gurano dolgo in zdravo živi j e/n je vsakemu človeku, ki jih izipohii. Ce hočeš torej dolgo živeti iu biti zdrav, moraš: 1. Gse/m ur na dan spati. 2. Ležati vedno na desni strani. 3. Posteljo odstaviti od zidu. 4. Kopati se v vodi, čije toplota odgovarja toploti tvojega telesa. 5. Pred jedjo telovaditi. 6. Jesti mak) mesa, če ga pa že ješ, naj bo dobro prekuhano ab prepečeno. 7. Jesta mnogo maščob, da imajo dovolj hrane tudi one celice, ki rade i>od-ležejo raznim boleznim. 8. Varovati se opojnih pijač, kajti alkohol uničuje celice. 9. Vsak dan gibati se na svežem zraku. 10. Varovati se nege živali v sobi. 11. Živeti po možnosti na kmetih. 12. Paziti, da bo voda, ki jo piješ, zdrava, da stanovanje, v katerem stanuješ, ne bo vlažno, zlasti da v njem ne bodo ležale smeti ali stale v posodah pomije. 13. Skrbeti za pestrost in izpremem-bo v delu. 14. Dobro izrabiti kratke, toda pogoste počitnice. 15. Omejevati svojo častihlepnost in 16. Krotiti svoje strasti in grde razvade. WL Junosza-Szaniavvski Nepokriti ček 2e tretji mesec je hodil gospod Florjan skoraj vsak dan v pisarno tvrdke Bialski in Grvpsik zahtevat, naj mu plačajo dobavljeno blago. Zaman. Oba šefa sta v en glas tarnala, da je zelo slaba konjunktura, ogorčeno sta preklinjala brezvestnost svojih dolžnikov, ki niso hoteli poravnati dolgov, in dajala sta gospodu Florjanu samo obljube, namesto da bi mu dala vsaj nekaj obrokov na račun že davno zapadlega dolga. Ko pa že dolgo ni bilo niti za lase privlečenih izgovorov, niti novih obljub, se je gospod Florjan razjezil in sklenil je poskusiti sam z novo taktiko: nekega lepega dne je prišel v pisarno tvrdke Bialski in Grvpsik ter izjavil, da se ne gane iz nje, dokler ne dobi svojega denarja. Ne da bi se zmenil za zaničljivo skomi-govanje z rameni, je sedel v naslanjač, pripravljen menda bolj za nestrpne upnike kot za odjemalce. In sedel je, sedel do poldne — pojedel je bil že vse sendviče, ki jih je bil previdno prinesel s seboj za južino — toda čakal je se vedno zaman. Nov pisalni stroj 1000 besed v minuti Vse pridobitve modeme tehnike so se zadnja leta izpopolnjevale, samo pisalni stroj je bil podvržen ostri kritiki, da je obtičal na mrtvi točki in da ne more nikamor naprej. Res se je pisalni stroj znatno zmanjšal, njegova mehanika je postala mnogo udobnejša kakor je bila prvotno, najvažnejše, kar zahteva moderni svet, namreč hitrost, pa je ostala ista. Vse je bilo odvisno od spretnosti človeških rok, da je bilo doseženo v najkrajšem času največje število besed. Zdaj pa je prišel na vrsto tudi pisalni stroj in moderna tehnika je dosegla prav velik uspeh. Skonstruiran je bil namreč pisalni stroj, na katerem tipke ne pomenijo samo poedinih črk, temveč kar cele besede. Izumiti tak pisalni stroj seveda ni bilo lahko. Izumitelj je več let proučeval glavne jezike in prišel je do zaključka, da je dobra polovica občevanja v trgovskem svetu zapopadena v 100 besedah. To so besede, ki jih na pisalnem stroju navadno krajšamo, ker se pogosto ponavljajo. In to je bila glavna misel novega pisalnega stroja. Namesto črk so vliti celi koreni oesed. na vrtečih se koleščkih pa so nanizane odgovarjajoče končnice. Ce je treba napisati besedo, pritisne strojepiska samo na dve tipki, prva je za koren, druga pa za končnico. Seveda je klaviatura novega pisalnega stroja velika, ima 1S4 tipk, ki so pa tako razporejene, da ni težko naučiti se ravnati z njimi. Za posebne besede in lastna imena ima novi pisalni stroj ;'j pa odklonili, češ, da je ponarejena. De-sprez je tožil prodajalca rn sodn: zvedene je ugotovil, da so safirji sicer umetni, da so pa vdelani v platino, ki stane 25.000 frankov. In prodajalec je bil oproščen. S tem pa zadeva še ni bila urejena. Desprez je podarfl zapestnico svoji ljubici, filmski igralki Henrietti Chauque-tovi, ki se je hotela prepričati o Despre-zovi ljubezni in pristnosti dragocenega darila. Zato je odnesla zapestnico v drugo pariško zastavjjahiiioo, kjer so ji posodili za njo 60.000 frankov. Zaljubljenca sta takoj izkoristila širokogrudnost zastavrjataice in prodala zastavni listek za 5.000 frankov. In listek je romal iz rok v rake, dokler ni bil končno izplačan in zadnji kupec je hotel prodati zapestnico zlatarju. Zlatar se je pa smejal umetnim draguljem tn posledica je bila, da je bila proti Desprezu in njegovi ljubici vložena tožba zaradi sleparije. Njun zagovornik pa trdi, da sta nedolžna, ker ne moreta odgovarjati za pomoto, ki so jo zakrivili v zastavljalnici. Žrtev ljubosumnosti V sodnem zaporu v italijanskem mestu Belluna se je odigrala te dni pretresljiva tragedija ljubosumnosti, ki je zahtevala življenje nezveste žene. Jet-niški paznik Amadeo Chiona >e v ječi ustrelil svojo nezvesto ženo Heleno. Umor je izvršil iz ljubosumnosti, ko mu žena ni hotela priznati, da ima ljubavno razmerje z drugim. Helena, stara šele 27 let, je bila takoj mrtva. Zakonca Chion sta živela v začetku srečno in že tri leta sta stanovala v sobici v sami kaznilnici, kjer je bila ona paznica ženskega oddelka tako, da sta bila gmotno dokaj dobro preskrbljena. Končno se je pa začela žena ozirati po drugih moških im posledica so bili vedno pogostejši domači prepiri. Nedavno je prišel v kaznilnico drugi paznik Vincenzo Viele, s katerim je Chio-nova po zatrjevanju jetniških uslužbencev takoj prve dni grešila. Usodnega dne se je zaklenil Ghiona zvečer z ženo v svojo sobo in ji ooital nezvestobo. Grozil ji je, da jo ubije, če svojega greha ne prizna, toda žena se tudi groženj ni ustrašila. Končno je potegnil razjarjeni mož revolver m ji pognal štiri krogle v glavo. Naval na mesto razporok Ameriško mesto Reno, o katerem smo že poročali, da je pravi raj zakoncev, ki se hočejo ločiti, ima zadnje čase vedno večji tujski promet. Toda mestu preti na drugi strani konec popularnosti in privlačTnosti. Vzrok ni morda v tem, da so bili postali mestni sodniki pri ločitvah naenkrat strožji. Ne, še vedno zadostuje, da se mudi človek 6 tednov v mestu, pa se lahko loči. Je pa zelo mnogo zakoncev, ki hočejo narazen, očividno jih je preveč, da bi mogli vsi najti zavetišče v tem razmeroma majhnem mestu. Zato so začeli zidati stanovanjske hiše, vile in hotele tudi na periferiji. Vsi boljši hoteli in penzijoni so pa že morali sestaviti posebne sezname zakoncev, ki čakajo na stanovanje in seveda tudi na ločitev. In tako zdaj v Renu ločitev zakona ni več tako lahka, kakor je bila poprej, kajti pomisliti je treba, da mora marsikateri mož, pa tudi žena celih šest tednov noč za nočjo spati na trdih tleh, če ni nobene prazne postelje, kar se kaj rado pripeti. Junak. Mihec: Papa, pri zobozdravniku nisem prav nič kričal, niti jokal. — Sapramiš, to si pa res junak, Mihec. Evo ti kovača za hrabrost. Ali te je hudo bolelo, ko ti je zdravnik izpulil zob? — Saj ga ni bilo doma. — Pa mi dajte vsaj teh 350 zlotov, — je dejal gospod Florjan ves potrt blagajniku. — To pa ne gre, gospod, — je odgovoril blagajnik. — Ček se glasi na 500! Gospod Florjan je nekaj časa napeto ra^rnišljal, potem je pa previdno vprašal : — Kaj pa če bi bilo na računu vseh petsto ? — Potem bi pa ček takoj izplačali. — Hm ... Tako torej ... izvolite sprejeti od mene 150 zlotov na račun tvrdke Bialski in Grvpsik, — je dejal gospod Florjan, globoko je vzdihnil, potegnil iz žepa denar in odštel 150 zlotov. — Prav rad, — je odgovoril blagajnik. — Takoj dobite potrdilo. Ko je bila ta formalnost opravljena, je gospod Florjan zopet privlekel iz žepa svoj ček. — Zdaj torej dobim svoj denar? — Seveda. Kar izvolite... In blagajnik mu je brž odštel 500 zlotov v novih bankovcih. Ura je bila pet, ko je spravljal gospod Florjan bankovce v žep in stopil zadovoljen k vratom, pri katerih je ie roži jal vratar s ključem v ključavnici. Ljubljana, IS. julija. Naša bela in lepa Ljubljana bo med 29. avgustom in 9. septembro zopet oživela. Gospodarsko in kulturno središče dravske banovine bodo posetili desettisoči gostov, da si ogledajo bogato založeno in pestro razstavo »Ljubljana v jeseni« in pohite za dan ali dva v divne letoviške kraje- Ljubljana v jeseni bo prirejena vestno, z ljubeznijo in požrtvovalnostjo ter bo podala nov dokaz marljivosti Slovencev. — Razstava »Ljubljana v jeseni« je plod tl-sočev pridnih rok kmeta, delavca, obrtnika, kulturnega delavca, gospodarja in znanstvenika! Oglejte si razstavo! Polovična vožnja in ceno bivanje v Ljubljani omogoča poset vsakomur. Sprejeli vas bomo najgostoljubneje. Razstavišče obsega 40.000 m*. Razstava bo nameščena v 10 velikih razstavnih zgradba*!, ki obsegajo nad 8.000 m' površine. Kaj bomo videli na letošnji jesenski prireditvi našega velesejma? Pojdimo kar po vrsti Tujsko - prometna razstava, ki se je porodila v misli, da je treba naše tujsko - prometne interesente opozoriti na način razstavljanja, s katerim vrši propagando inozemstvo, kakor tudi zbrati materijal v taki obliki, da bo zainteresiral Širše vrste obiskovalcev ter jim nudil čim več različne in pestre tvarine. Tri misli bodo v splošnem vodite tujsko-prometno razstavo v jesen': Propagandni del. kjer bodo razstavljene diorame in reliefi dravske banovine od velikega reliefa cele banovine do poedinih krajev. Zlasti opozarjamo na velike reliefe Rateče — Planica. Kranjska gora, Dovje, Mojstrana, severna Triglavska stena, Završnica, Pokljuka s projektirano vzpenjačo, Bled Vintgar, Bohinjsko jezero, Pohorje, Celjska okol., Cerknica. Županova jama. škofja Loka, Jezersko Dobrna, Rogaška Slatina, Gorenjka, Slatina Radenci, Dravograd itd. Umetniške slike, fotografije, razni modeli in tiskani propagandni materijal kbo izpopolnil to razstavo v celoto. Strokovno poučni del, predvsem gostil-ničarstvo in hotelirstvo, bo obsegal vzorno opremljeno gostilno in podeželski hote' s pivskimi sobami, točilnico, hallom, stranišči, kuhinjo, tujskimi sobami,, s kopalnicami itd., vse v naravni velikosti in popolnoma opremljeno. Razni načrti in slike bodo izpopolnjevale ta oddelek. Temu oddelkn so priključene še z*uiimi-ve in poučne razstave Zimskosportnega saveza. Slov. planinskega društva, turistov-skesra '*- cva!e. kopališča S. K. Ilirije, banovinske zaloge šolsV:h knjig, Filat^li-stično društvo, OUZD itd. Tehnični tujsko - prometni del uredijo ljubljanska direkcija poŠte in brzojava in direkcija železnic, Jadranska plovidba, Avtoklub. Aeroklub, Radio Ljubljana Itd. Posebni odc-ifk tvorita na svojevrsten zanimiv način Zvezi za tujski promet v Ljubljani in Mariboru. Razstava slovenskih mest ne bo obsegala samo gradivo za tujski promet, marveč tud« vso '.'no tvarino, ki omogoča jasen zgodovinski in gospodarski pregled naših mest. Mesta se kosajo med seboj, kateri oideek *o ieasi, \n naj ome nimo samo ogromni razstavi Lfub'jane :n Maribora, dalje Celja, Ptuja, Novega mesta, Kočevja, K••>nv?" :e, Višnje gere, Kamnika. Kranja, Tržiča, Slov. Gradca, Laškega itd. Zanimiva in bogata razstava slovenskih mest !>o .zzvala popo'.t.j priznanje. Kmetijska razstava bo obsegala: strokovno - poučni kmetijski oddelek, sirarsko in mlekarsko razstavo, na kateri sodelujejo skoraj vse mlekarske in sirarske zadruge, razstavo jajc, čebelarsko razstavo in sejem za med, zelenjadno razstavo in vinsko razstavo in sejem. Kmetijska razstava zavzema nad 1.000 m* razstavnega prostora. Tej razstavi je priključena še velika razstava poljedelskih strojev in orodja najznamenitejših domačih in tujih tovarn. Perutninarska razstava raznovrstne plemenske in klavne perutnine ter končno še razstava kuncev. Hrgrjensaa razstava, katero priredi s priznano spretnostjo Drž. higijenski zavod v Ljubljani, bo prikazala zlasti higijensko službo dravske banovine. Splošno žensko društvo priredi lepo in za vse gospodinje zanimivo razstavo, novodobno gospodinjstvo. Razstava bo podala razlago novodobnega racijonalnega gospodinjstva in bo nazorna učiteljica našim gospodinjam in gospodinjskim pomočnicam. Razstava bo obsegala: stanovanje po načelih smotrenega gospodinjstva zgrajene hiše; opravljanje hišnega dela, uporaba tvarine po narodno - gopodarskm načelih (pohištvo, premog, plin, elektrika, izrab- ljanje živil), nakupovanje, gosptvdinjsko knjigovodstvo, obleka gospodinje, štedenje z zdravjem, telesnimi in duševnimi močmi gospodinje, domača lekarna in svoji k svojim. Razstava bo prikazana v naravi, slikah, modelih in tabelah. Obrtna razstava. Priredi jo Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani. Razstava domače obrti. Razstava pohištva, stanovanjske, hotelske In gostilniške opreme. Industrijska m obrtna razstava s posebnim oddelkom za strojno in kovinsko industrijo. Posebne prireditve hi slavnosti za časa Jesenske razstave »LJubljana v jeseni«. Slavnosti: 6. septembra: Odkritje spomenika kralja Petra. 8. septembra: Otvoritev restavriranega rotovža. 30. avgusta: Tekmovanje slovenskih harmonikarjev na velesejmu. Kultura: 2. septembra: Monstre koncert na pihala Ljubljanske in Mariborske »Sloge«. 6. do 9. septembra: operne in dramske predstave na prostem: Forster: »Gorenjski slavček« (Hotel Tivofi). Hoffmanns-thal: »Slehernik« (Kongresni trg, pred nunsko cerkvijo). — 8. septembra: Nastop 2000 pevcev Pevske zveze na Kongresnem trgu. — Sport: 2., 6. in 8- septembra: Tenis-, plavalni, nogometni in lahkoatletski turnirji. 5. in 6. septembra: Velike kasaške galopne dirke na vojaškem vežbališču. Zabavišča. Vinski in jestvinski oddelek na velesejmu z avtodromi, toboganom, plesišči in drugimi atrakcijami. Izborna vina, pivo, iestvine specijalitete, velikome-sten dancing. Kavarne in restavracije z godbo, plesišči itd. v vseh delih mesta-Ugodnosti obiskovalcem — legitimacije. Posestniki permanentne legitimacije so upravičeni do poljubnega, večkratnega vstopa na razstavo In do 50odstotnega popusta na vozninl na vseh vlakih, razen S. O. E. Pri odhodu se kupi cel vozni listek in se pusti žigosati sejmska legitimacija pri postajni blagajni. Posetnik prejme na velesejmu v legitimaciji potrdilo, da je razstavo obiskal: pri odhodu na ljubljanski postaji se legitimacija ponovno žigosa, nakar postane železniški vozni listek veljaven za brezplačen povratek. Zato ne oddajte ob prihodu v Ljubljano voznega listka, ker velja za brezplačen povratek. Ugodnost velja: za dopotovanje od 25. avgusta do 9. septembra, za povratek pa od 29. avgusta do 13. septembra 1931. Permanentne legitimacije stanejo Din 30 m se dobe pri hranilnicah, bankah, tujsko - prometnih organizacijah, zadrugah, trgovskih in obrtnih organizacijah, pri blagajnah večjih železniških postaj dravske banovine in pa tudi na zahtevo po pršti od velesejmskegn urada. Permanentna legitimacija pa upravičuje tudi do znižane voznine na jugoslovenskih parobrodih, na železnicah v Avstriji, Bulga-riji, CSR, Grčiji, Italiji, Madžarski, Nemčiji, Poljski in Rumuniji. Lanskoletno jesensko razstavo je poset'lo nad 100.000 obiskovalcev. Naj vas ne manjka letos med njimi. Stanovanja so preskrbljena. Stanovanjski urad velesejma po. sluje permanentno na glavnem kolodvoru in dodeljuje stanovanja v hotelih in privatno. Nedelja, 19. julija. 9: Kmetsko predavanje: O kmetski izobrazbi (g. Jože Grošl); 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10.30: Versko predavanje: G. p. Angel i k Tominec: Rerum novarum; 11: Salonski kvintet; 12: Časovna napoved, dnevne vesti; 12.15: Plošče; 13: Vremenska napoved; 15.80: Kratz & Neal: Veleturist H. del (Ljudski oder); 16: Rezervirano za prenos nogometne tekme za drž. prvenstvo Ilirija, : Hajduk; 20: Citre solo, igra g. Emil Mezgolites; 20.45: Na hromatično harmoniko igra g. Albert Fonda; 21.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 20. julija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas. plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Dr. Reja: Klima in človek; 20: Val-čkova ura salonskega kvinteta; 21: Opera na ploščah; 22: Časovna napoved in dnevne vesti. Torek, 21. julija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Jote Premru: Gradovi na Slovenskem in Življenje v njih; 20: Prof. Niko Ku-ret, nova oderska pesnika; 20.30: Prenos iz Zagreba; 22: Časovna napoved in dnevne vesti, sport. 23: Napoved programa za na- Stran 6 >S LOVEN SE I N A R O D«, dne 18. julija 1931 Stev. ICO Eane Grey: 74 Skrivnostni jezdec Roman. • — Kaj prav rt 2! Bent \Vade je že zapet na svojem konjičku. Moral bi bil vedeti to, čim sem zagledal živino. — Ne, niti sanjalo se mi ni, da kani Bellounds naprtite te tatvine komu drugemu. — Pa je le storil tako. — Ah! In kdo je ta VVils Moore? — Cikoš, imeniten mlad dečko. Našega Jacka je že večkrat pošteno pre-mikastil in si priboril ljubezen dekleta, ki jo hoče imeti Jack. — Oho! Zelo romantično, kar je res, res... Čudne reči se slišijo o v~s, Jadk-Neotesanec. Bellounds je ležal naslonjen na steno, težko je dihaj in pot mu je lil s čela. Neprernjčno je gledal lovca in groza mn je zrla iz oči. — Cujte, kaj vam povem. In sedite mirno, ljudje božji, — je nadaljeval Wa-de hitro. — Jack je kradel živino svojemu očetu. On je rojen tat. Toda fanta vodi pri tem dvojni nagib. Zapustil je s3ed — čisto posebno sled. — Gromska strela, saj sem videl to sled! — je vzkliknil Folsom. — Ob izvirku in tak koče. Vedel sem, da je to Jackova sled, pa mi niti na misel ni prišlo, da tiči za njo kaj posebnega. Zakrivljena podkev in majhni krogi, kot da je hodil nekdo z bergljo. — Da, — je pritrdil VVade, — in Bellounds si je hotel pomagati s tem manevrom, da bi dosegel svoj cilj. Skratka: odšel je v Kremmling, prive-del s seboj sodnika Burleva ter mu na dolgo in široko pravil o tatvini očetove živine, ki da jo gonijo tatovi v Elgerio. Potem je pokazal sodniku svojo lastno sled in pri vedel ga je do te-le koče, samo da bi mogel obdolžiti Moora. Prihodnji teden bo v KrernrnHngu zaslišanje. — Vrag me vzemi! — je zaklical Folsom presenečeno. — Človek nd ni-koK prestar za učenje. Vedel sem, da krade ta cepec svojemu očetu živino, toda mislil sem, da je rojen, pošten tat, ki rad pije žganje in kvarta. — No vidite, kako je vas vodil za nos, Cap. In da vam nisem pravočasno odprl oči, bd bili vaši izgledi na vešala izborni. — Ah! Nedvomno bi bil dal prednost tem izgledom pred vašim prepri- jaznim vmešavanjem v svoje privatne zadeve, VVade. Vedno vmešavati se, to je vaša slabost!.,. Toda dajte md revolver! — Še na misel mi ne pride, Cap. — Dajte mi revolver! — je zaroh-nel bandit. Dovolite, da izstrelim temu lažnjdvemu cepcu oči! Wade, dajte mi revolver v roke — z dvema nabojema --ali pa samo z enim... DovoHte mi pokončati tega lopova. Kolikor jč mogel Bellounds presoditi položaj, ga je čakala neizogibna smrt. O starem Betloundsu ni bilo na njegovem obrazu nobenega sledu več, njegov obraz je bdi grozen. Bele pene so pokrile spodnjo ustnico. — Prav nič me ne mika zaupati vam revolver baš v tem trenutku, Cap, — je dejaJ Wade. Potem je pa zakričal Folsom na svoja pajdaša: — Ustrelita ga! Potegnita revolverje in ustrelita tega psa — naravnost v te solzave oči!... Pravim vama, saj se moramo tako aH tako boriti. Vsem nam so ure že štete. Toda ustrelite najprej tega lopova! Toda Folsomova pajdaša nista hotela ubogati svojega razjarjenega gospodarja, niti svoj krvoločni nagon. Go- spodar položaja je bil Wade, njega sta se bala tako, da se niti ganila nista. Sledila je napeta, mučna tišina, ki je šla banditom od trenutka do trenutka bolj na živce. Vse je kazalo, da se mora zdaj zdaj zgoditi nekaj strašnega. — Vse življenje sem kvartal in sicer zelo ostro, VVade, — je dejal bandit in njegov glas ni bil v skladu s šalji-vostjo njegovih besed. — In zdaj bi rad zadnjič stavil. — Kar izvolite, Cap. O kakšni stavi pa govorite? — je vprašal hladen glas, še vedno zelo nežen, vendar pa že nekoliko izpremenjen. — Pri moji veri! Vse tu ležeče zlato stavim, da bi Wade nikogar ne ustrelil v hrbet. — Stava je dobljena! Počasi in okorno je bandit vstal. Ko se je bil povsem vzravnal, je dvignil počasi nogo in sunil na vso moč Bel-iloundsa v obraz. — Evo! Rad bi obračunal z vami, Jack-Neotesanec, — je dejal. — Jaz tu ne delim kart. Toda notranji glas mi pravi ,da raje tičim v svoji koži, pa naj bo še tako hrapava, kot pa v vaši. Potem je globoko vrdihnil in se počasi obrni]. — Wade, ne vem, kaj nameravate, spominjam se pa, da ste bili pred mnogimi leti urnejši. — Oho, Cap, rad bi še malo po-kramljal, — je odgovoril VVade. — Vrag vas vzemi! Prepričan sem, da snujete nekaj posebnega. Kaj mi pa pomaga, če sem zvedel, da me je to ščene varalo? Saj mi ne dovolite ustreliti ga. — Hotel sem mu samo pokazati, kaj mislijo o njem pravi možje. — A! No in kaj bo zdaj, ko smo tega lopova razkrinkali? — Vsi pojdete z menoj v Kremmling, kjer vas izročim sodniku Burlevu. To je bila rokavica, ki jim jo je vrgel VVade. Prišla ni nepričakovano, nasprotno, zdelo s eje celo, da jim je prinesla olajšanje. Folsomu so se zaiskriis oči in na obrazu se mu je poznalo upanje, da še ni vse izgubljeno. Naj je bfl lopov z dušo in telesom, bil je pogumen in dokazal je, kako pametno je ravnal VVade. — Obilo sreče, tovariš! — je zaklical hripavo in planil k svojemu revolverju. Napet, prenapet trenutek, potem so pa začeli skakati vsi Štirje možje,-ikot da jih je spreleteJ galvanični tok. Pri odraslih in otrocih je FIGOL mnogo zahtevano zdravilo za čiščenje želodca in črev ter za zdravljenje bolezni ledic, jeter in hemeroidov. kadar so v zvezi s slabo prebavo. — FlGOL še dobiva v vsaki lekarni, razpošilja pa izde* lovalec — Apoteka Dr. Semelič, F>ubrovnik 2160. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din Najnovejši >Sachs« motorji, dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji, posamezni deli, pneu-matika. Ceniki franko. Najnižje cene. »TRIBUNA« F. B., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovska c. 4. Speci i e ln i entel oblek in volar francoslJ sistem pri Matek & Mikeš, LJubljana (poleg hotela Štrukelj) >BREDA« žepni robci ^m. Din 2.—. — Namodernejše Vezenje zaves, pregrinjal in perila. Poceni in vendar najboljša le SEVER JEVA OTOMANA K 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 550.— do 850.—, po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! Najboljši materijal! RUDOLF SEVER. LJUBLJANA. Marijin trg št. 2. Vsa pleskarska in soboslikarska deta te. vi 5 uje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBA družba z o. s. pleskarstvo in soboslikar«tvr Ljubljana. Sv. Petra e, SS. PREHLADU in ISHIJASU.^ mi II laboratorij d' RAHLCJCVA € BEOGRAD sarajevska 84 dobiva se v vseh lekarnah poceni din.7s Mlad, konkurence zmožen m podjeten mojster ALBERT CERNE V ZGORNJI SISKI je pri novi remizi odprl delavnico za mizarstvo vseh strok, opremljeno z najmodernejšimi stroji. Vsa naročila od najmanjših do največjih izvršuje v najkrajšem času po reklamnih cenah in dostavlja blago na dom, zlasti pa razume želje in zahteve nevest in ženinov. Amaterska dela izvršuje najceneje FOTO: ANTON SfANCINI, Rožna dolina pri Ljubljani. Podružnica: Jesenice. 2061 KAM PA, KAM? V nedeljo vsi k ^KONJIČKU« pod Golovec! Na ražmu pečen prašiček in izborni dolenjski cviček, — Se priporoča 2089 Marija Prepeluh. VAJENCA za vrtnarsko obrt sprejmem takoj. Hrana in stanovanje prosto. M. Keše, Linhartova 5, Ljubljana. 2098 Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400«— prve svetovne fabrikate: B5-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. Najcenejša poso Je valu i ca. STANOVANJA: Opozarjamo na oglas na strani šesti o oddaji stanovanj In pisarniških objektov. 2097 STROJEPISNI POUK med počitnicami se vrši vsak dan od 6.—9. ure zvečer. — Začetek 4. avgusta. — Vpisovanje 1. avgusta in dalje vsak dan od 6. do pol 8. ure zvečer. Tečaji za začetnike in izvežbance. — Učna ura Din 4.—. — Christo-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7/1. 2090 MREŽE ZA POSTELJE dobite najceneje in solidno izdelane samo pri tvrdki Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej), Ljubljana, — Sprejemam tudi v popravilo vloge v lesenih in železnih okvirjih ter železne zložljive postelje. Zahtevajte brezplačni cenik. 2001 URE POPRAVLJA renovira — večletno Jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska cesta št. 1. LADIJSKA TLA nudi najceneje — »Jugograd«, Streliška ulica 33. 2080 Komfortno 4-, oziroma 5 sobno stanovanje s kopalnico i- in 2 sobna samska stanovanja t' in 3 sobne pisarniške objekte — VSI PROSTORI OPREMLJENI Z MODERNO TOPLOVODNO CENTRALNO KURJAVO — oddamo na najugodnejši točki Ljubljane. V zgradbi moderno dvigalo- Naslov v upravi * Slovenskega Naroda«. BOMBE - BOMBE Iz Frigidaire — sladole da v vseh kalibrih dostavljamo tudi na dom. ELENflU RGOVA ULICA SAMI SI POSTREŽETE HITRO IN POCENI Z OKUSNO ZAKUSKO gendvičif pCošce, hors d'ocuvte ANANAS DOVLA čaša samo Din 5*— Svežilne pijače Sladka smetana Najboljše tamburice Farkaševega in sremskega sistema izdeluje in razpošilja z jamstvom stara tovarna tamburi c Stjepan M. Gilg, SISAK, 28, HRVATSKA. Cenik tamburic pošljem na zahtevo zastonj. Odlikovan s 3 zlatimi kolajnami. >-|r.«" ,!* *■»' M*'IWW U- M« H- B- BeiFTFTFnp Dvokolesa „Tribuna" s Sachs motorjem po znižani Ceniki franko. Cdll« Ceniki franko. „TRIBUNA" F. B. L. Din 4950.- LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 4. ZANATSKA BARKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE 0. d. podružnico Uklone Telefon štev. 30—«0. Centrala: BEOGRAD Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, in lombardira državne vrednostne papirje. Dunajska cesta štev. 31 (Hiša Zidarjevih dedičev) Glavna podružnica: ZAGREB Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garan-234 cijska pisma. Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Podružnica: Sarajevo Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle. (Prvovrstna prava Attt t* •bCafhctfia Gvaliteta 1 SSCimšte cene ! ieclesa dobite samo pri tvrdici 9OS. Peteline, £}ubl}ana, £«*- /« ona ««Jtff # izdelek sloveče tovarne avtomobilov in koles „ Adleriverke" iz Frankfurta in Prvovrstna ieciesa tonniic navedenih tovoren s SI GV<2ttif€> Delniška dražba pivovarne PIVOVARNA in SLADARNA. — Podružna PIVOVARNA v Mariboru, — Tovarna za ŠPIRIT in KVAS. — LJUBLJANA, poštni predal 45. — Priporoča svoje izborne izdelke, in sicer SVETLO in ČRNO PIVO v sodih in steklenicah. — Pekovski KVAS. — Cisti rafin. in denatur. ŠPIRIT Ljubljana Telefon: Brzojavi: LJUBLJANA 2310 in 2311 Pivovarna >UNION«, Ljubljana MARIBOR 2023 Pivovarna >UNION«. Maribor JJrejuje Josip Zupančič. « Za >Narodno tiskarno* Fran Jeaeraek. mm Za upravo in inseratni dal lista; Oton Christoi, mm Vsi y JjuhifanJ,