L jubljan ice« ocenil, da je v n jih vsaj 3 m ilijone m3 u je te vode ob najn iž jem vodnem stan ju . V zvezku sta še dva p rispevka, k i p o u d a rja ta za h rv a tsk i k ras pom en p rirodn ih vodnih rezervoarjev . O m en jena je možnost, da b i v k rasu u s tv a rja li podzem eljske akum ulac ije , s tem da bi zaprli jam e (M. L u k o - v i č). Več p rispevkov govori o v ru lja h in m ožnostih za n jihovo z a je tje za vodno oskrbo. Zapisano je , da smo m alo nared ili p ri isk a n ju novih tehničn ih m etod za n jihovo za je tje . To v e lja za ves čas od F eničanov d a lje ; le-ti so zatesnili n jihove odprtine s svinčenim i lijak i, ki so jih povezali z odvodnim i cevm i (S. A l f i l o v i c ) . N ekaj p rispevkov d a je p reg led čez vodne akum u­ lacije, zg ra jen e za h id roenerg ijo . Po zadn ji vo jn i zg ra jene ak um ulac ije na D inarskem k rasu za jem ajo že okoli š tiri m ilija rd e m 3 vode (M i k u 1 e c — T r u m i č). Kogar zanima kras, bo našel v šestem zvezku »Krš Jugoslavije« še obilico kvant i ta t ivn ih podatkov, n a p r im er za odtočne količnike in evapotranspira- cijo za nek a te ra področja po mesecih (S t e p i n a c), o kemizmu vode n a hrvat- skem krasu (P e t r i k), o občutljivosti le h n jak a na spremembo okolja ( P e t r i k ) , o ja m ah z vodnimi po jav i (M. M a l e z , S. B o ž i č e v i č), o stroških za prevoz pitne vode s kopnega na ja d ra n sk e otoke, ki gredo na leto v m ilijarde , o načrtih za podmorske vodovodne nape ljave itd. Ivan Gams G. A. Maksimovič, Osnovi karstovedenija. II. In stitu t k a rsto v ed en ija i speleologiji. P erm sk ij un iversite t. P erm 1969. 529 stran i, 112 risb. P rv i del tega doslej na jobsežnejšega učben ika za k rasoslov je na svetu je izšel le ta 1963. O n jem je poročal v naši rev iji (XXXVII, 1966) D. Novak. O bsega m orfologijo k rasa , speleologijo in h idrogeologijo . H idrogeološko pog lav je pa je av to r na osnovi p red av an j študentom perm ske un iverze n a ­ d a lje izpopolnjeval in širil, tako da ga je zdaj izdal v posebni kn jig i. V nj e j je m arsik a j ponovljenega iz p rv e kn jige , a tud i m arsik a j novega. V obeh delih skupaj zavzem a h id rogeo log ija k ra sa čez š tiri sto stran i, k a r je polo­ vica učbenika. V prvem poglavju drugega dela razlaga Maksimovič n ek a te ra v p raša n ja splošne c irku laci je vode v krasu . Med drugim so tu opisane vodne razmere, na kak ršn e so naleteli p r i g radn ji predorov. V drugem, prece j razsežnem poglavju je obravnavana regionalna h idrogeologija krasa , k j e r je v ospred ju k ra s v Sovjetski zvezi. Sledi n a jd a l jše poglavje, o rekah in jezerih krašk ih predelov, k je r je preg led razm er po svetu p ri vsaki tematiki posebej. Na koncu sta opisana še dva tipa krasa , k redn i k ra s in hidroterm okras, to je kras, ki nas ta ja z delovanjem toplic in m ineraln ih vod. M etoda, ki je u p o rab ljen a tudi v tem delu. je taka-le . O snova je n i­ zan je rezultatov, do k a te rih so p rišli k rašk i raziskovalci po svetu. Zelo iz­ črpno je p ri tem u p o rab ljen a sov je tska li te ra tu ra in p rav zato pom eni M aksi­ movičev učbenik pom ebno dopolnilo zn an ja o k rasu k doslej obstoječim učbenikom . O bilo je lite ra tu re iz ostalih evropsk ih socialističnih držav. Tudi jugoslovanska je dobro zastopana. U poštevana je večina k ra šk ih razp rav iz našega G eografskega ves tn ika in iz izdan j za peti m ednarodni speleološki kongres. Ne najdem o pa razp rav iz »Acta carsologica« in »G eografskega zbornika.« N ekoliko slabše je odrezala novejša nem ška in am eriška lite ra ­ tu ra . V celem p a najdem o v M aksim ovičevem učbeniku dosle j najbo ljši pregled svetovnih dosežkov k raso log ije , sa j je lite ra tu re navedene za 48 stran i. P rep ričan sem, da bo našel slovenski b ra lec m arsik a j novega še za Jugoslavijo , k je r so, kot drugod, im ena p isana p resenetljivo pravilno . P ri večini poglavij je M aksim ovič m erske zak lju čk e zbral v tabele in jih k lasific ira l. Iz teh tabel iz h a ja m arsik a j novega za teo re tsko kraso log ijo (na p rim er o shem i k ra šk ih rek glede n a lego m ed k rasom in nekrasom . o k ra šk ih h id ro fac ijah po fizičnogeografskih pasovih Zem lje, o ko rozijsk i in ­ tenzivnosti, o odvisnosti kapn išk ih oblik od vodnega p retoka , vodnih p retok ih iz tunelov, o jezerih , o p a ram etrih poreč ij itd.). K ritičnem u b ralcu se bo m orda tu in tam uprlo , rezu lta te b rez pom isleka p rim e rja ti, k e r ni zadostna ostala dokum entac ija (na p r im er koliko je pri rekah, za k a te re so navedeni odtočni količniki, specifični odtoki, m ineralizac ija voda, v poreč ju k rašk ih in nekrašk ih kamnin. Inženirski k rašk i hidrologi bodo našli v kn jig i morda p rem alo uporabnega, k e r je v kn jig i p rem alo formul. Sicer pa nudi kn jiga dober pregled izkoriščanja krašk ih voda za pitno vodo, e lektrično energijo in turizem. H valevredna j e av to rjeva težnja, zgraditi na osnovi zbranega grad iva novo shemo, ki jo ponavadi i lu s tr i ra jo risbe. Med k rašk im i učbeniki, k i so zadn ji čas že izšli ali so na poti, pomeni v tem oziru Maksimovičeva kn j ig a važno dopolnilo, ki jo bo s pridom vzel v roke vsak, ki na univerzah š tud ira krasologijo ali se z n jo u k v a r ja raziskovalno. Škoda, da nima na k ra ju pojm ovnega in k ra je v n eg a registra. Ivan Gams Novosti iz agrarne geografije in geografije podeželja L'habitat et les paysages ruraux d’Europe. Com ptes Rendus du Sym po­ sium tenu ä Liege du 29 ju in au 5 ju ille t 1969. Volume pub lic p a r les soins de F. DUSSART. Les Congres et C olloques de l’U niversite de Liege, vol. 58, L iege 1971. S tran i 472. V »Geografskem vestniku« XLI (1969) smo na s traneh 103—108 obširno poročali o m ednarodnem simpoziju o geografiji ag ra rn ih naselij in ag ra rne p o k ra j in e v Evropi, ki je bil že peti te vrste, te r smo ga v razliko z doseda­ njima štirimi označili kot »močan ko rak n ap re j h kompleksni in dinamični geografiji podeželske pokrajine,« sa j je poleg zgodovinsko-genetske strani močno postavil v ospred je tudi delež, ki ga imata v preoblikovan ju današn je podeželske pok ra j ine današn ji razvoj ag ra rn e s t ru k tu re te r u rban izac ija podeželja. Tudi tok ra t so organizatorji uspeli objaviti re fera te in d iskus ij­ ske p rispevke s simpozija v obsežni in lepo oprem ljen i publikaciji. K er smo o vsebini refera tov na k ra tk o poročali že v om enjenem poročilu o simpoziju samem, zadostuje zdaj, da le na k ra tk o zabeležimo vseb ino 'zborn ika . V n je m so o b ja v l j e n e tole r a z p r a v e : A lan R. II. B a k e r ( C a m b r id g e ) , Som e s h a p e a n d c o n t a c t e h a e te r i s t i e s of F r e n c h r u r a l co m m u n e s . — J. B i r k e n b a u e r ( K i r c h z a r tc n ) , E in ige s ta t i s t i s c h e M e th od e n u n d In d ic e s z u r E r f a s s u n g des L a n d - S t a d t - G e f ä l l e s a m Beispie l d e r Ei fel a l s e in e s r ü c k s t ä n d ig e s A g r a r g c b ie t e s d e r B u n d e s r e p u b l ik D e u t s c h l a n d . — P. B r n n e t - M. C. D i o n n e t (C e e a n ) , T o u r i s m e et v ie r u r a l e d a n s le n o r d d u P a v s d ’A u g e (N o r m a n d ie ) . — R. A. ß u t l i n (D u b l in ) , I r i s h A g r a r i a n h i s to r y : i n v e n to r y a n d p r o s p e c t . — X a v ie r d e P l a n ­ il o l (P a r iz ) , A u x o r ig in e s d e l ’h a b i t a t r u r a l l o r r a in . — H . D e s p l a n q u e s (Lil le ), L ’in f lu en ce u r b a i n e s u r les p a y s a g e s r u r a u x en I t a l i c c e n t r a l e ( O m b r ic ) . — F . D u s s a r t - C h r . F o u r e z (Liege) , Les res id en ces s c e o n d a i r e s en A r d e n n e . Les ca s d e la c o m m u n e d e L a G le izzc . — G e r d E n e q u i s t (U p p sa la ) , A r g ic u l tu r a l h o ld in g a n d p o p u la t i o n in th e r u r a l d i s t r i c t s o f S w e den 1950— 1960. — P ie r r e I ’ l a i r e s (Lil le), R e f l e c t io n s s u r la d e b o c a g i s a t i o n . — Bodo F r e u n d ( F r a n k f u r t ) , S ie d lu n g sg e n e t i sc h e U n t e r s u c h u n g e n in d e r T e r r a d e B a r ro so ( N o r d p o r tu g a lL — W e r n e r A. G a l l u s s e r (Basel), A u s w i r k u n g e n d e s A u to b a h n b a u e s a u f d ie A g r a r s t r u k t u r l ä n d ­ l i c h e r R ä u m e , d a r g e l e g t a m B eisp ie l e in e r L a n d g e m e i n d e d e r N o r d w e s t s c h w e iz . H e r m a n n G r e e s ( T ü b in g en ) , D a s K le i n b a u e r n tu m in O s t s c h w a b e n u n d se in E in f lu s s a u f d ie E n t w i c k lu n g v o n S ie d lu n g u n d W i r t s c h a f t . — V ig go H a n s e n ( C o p e n h a g e n ) , R u r a l s e t t lm e n t on D an is h g l a c ia l o u tw a s h p la in s . — S te f f a n 11 e 1 in f r i c d ( S to ck ho lm ) , S to c k h o lm e r K u l t u r l u n d s c h a f t s ­ f o r s c h u n g . E in e Ü b e r s i c h t l a u f e n d e r P r o j e k t e (1969). — S v e to z a r I I e š i č ( L j u b l j a n a ) , T r a n s ­ fo r m a t io n s r ece n te s d u p a y s a g e r u r a l t r a d i t i o n e l cn S lo ven ie . — H e lm u t J ä g e r ( W ü r z b u r g ) , T y p e n u r b a n n i s i e r t e r A g r a r g e m c in d e n g r o s s s t ä d t i s c h c r A g g lo m e r a t i o n e n . — G lan v i l l c R. J. J o n e s (Leeds) , T h e m u l t i p l e e s ta te as a m od e l f r a m e w o r k fo r t r a c in g e a r l y s tage s in t h e e v o lu t io n of r u r a l s e t t l e m e n t . — II . K e e r i s (G a n d ) , E v o lu t io n re c e n te d u p a y s a g e r u r a l d a n s la r eg io n f r o n t i e r e d e l a C a m p i n e b e lg o - n e e r la n d a is e . — M a r i a K i e l e z e w s k a - Z a l e s k a (V aršav a ) , Le r e i n e m b r e m e n t des c h a m p s en P o lo g n e a p r e s la s eco nd e g u e r r e . — R u d o l f K l ö p p e r (G ö t t i n g e n ) . T h e u r b a n i z a t i o n of r u r a l d i s t r i c t s in W e s te rn G e r m a n y , w i th spec ia l r e f e r e n t e to R h e i n l a n d - P f a l z . — C a y L i e n a u (Giessen) , E n t w u r f e in es te rm in o lo g is c h e n R a h m e n s f ü r d ie g e o g r a p h i s c h e E r f a s s u n g d e r l ä n d l i c h e n S i e d l u n g e n n a c h s o z i a l - ö k o n o m i s c h e r F u n k t i o n u n d S t r u k t u r . — R o g e r L i v c t (A ix -en P r o v e n c e ) , Q u e lq u e s e x e m p le s d ' u r b a n i s a t i o n des c a m p a g n e s d a n s le S u d - E s t f r a n c a i s . — W i lh e lm M a t z a t ( F r a n k f u r t ) - A l la n H a r r i s (H ul l ) , A n m e r k u n g e n zu »Solsk if te« u n d » Bydalec in F lu r e n des E a s t R id i n g ( J o r k s h i r e ) . — J. P e l t r e ( N a n c y ) , Les f a i t s d ' o r i e n t a t i o n d a n s la s t r u c t u r e a g r a i r c en L o r r a i n e . — A. P e r p i 1 1 o u (P a r iz ) , L ’e v o lu t ion d u p a y s a g e r u r a l d e l a N o r m a n d i e d e p u i s le d e b u t d u X l X c siec le . — F r e d S c h o l z (K a r l s r u h e ) , V e r ä n d e r u n g e n in d e r A g r a r s t r u k t u r des N o r d o s t s c h w a r z w a ld e s u n t e r d em E in f h i s s vo n I n d u s t r i e u n d F r e m d e n v e r k e h r . — G a b r i e l e S c h w a r z ( F r e ib u r g i. Br . ) , D ie s i e d l u n g s - u n d a g r a r g e o - graph ischc E n t w i c k l u n g von A u e u n d N ie d e r t e r r a s s e im B ere ich e d e r n ö r d l i c h e n »o be ren M a r k ­ g r a f s c h a f t « . — F . S n a c k e n (G a n d ) , Les c h a m p s b o m b e s d u P a y s d e W aes. — S ta n i s l a w a Z a j c h o w s k a ( P o zn an j ) , P ro ces s u s d ’u r b a n i s a t i o n d e la Cam pagne en P o s n a n ie . — R e i n h a r t