Št. 98. V Gorici, v soboto dne 27. avgusta 1910. Tečaj XL. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K ...... .-ftjp,.. -«,*.. *»\^i.,,..*;9A}»•;.-; ~ Posamične številke stanejo 10 vin., V Gorici se prodaja „Sočaa v vseh tobakarnah. „S0ČAu ima naslednje izredne-priloge: Ob novem letu „ Kažipot po Goriškem in UradišCanskem^ in dvakrat v letu „Vozni red že-lfiznic, parnikov in poštnih z?ejs\ Na naročila brez doposlane naročnine še ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič, "'"',,jJj Uredništvo t nahaja v Gosposki ulici št 7 Gorici v I. nadstr. na desuu. Upvavništvo se nahaja v Gosposki ulici št! 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 virt. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame hi spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talafon i«. 83. t,Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zai. Znamenja novodobne ..krščanske" ljubeM (Z d e ž e l e). II. Na Goriškem imamo d ve k le r i k al-n i strti j i, staro dr. Gregorčičevo, in pa novo, po Ur. Gregorčičevem glasilu imenovano novostrujarsko, ali stranko političnih otročajev, /. nadškofom dr. Sedejem na čelu. Ob zadnjih deželnozborskih volitvah je morala nova strtija popolnoma podleči stari struji: politični otročaji niso mogli priti na površje. I>a ste o b e strnji klerikalni, nam dokazujejo u a p a d i it a u č i t e I j s t v o v glasilih obeh stroj, če tudi se štulijo mnogi stebri s t a r e struje, da niso proti učiteljstvu, ampak da so celo prijatelji njegovi ter bi želeli, da bi se učiteljstvo tej struji celo približalo! Da dokažemo svojo trditev, da je tudi stara k I e r i k a I n a s t r u j a ravno t.iko nasprotna temu stanu, opozarjamo samo na dva članka in sicer na onega N a p o 1 n j e n a je m e r a« v št. 51. in Poglavje o učiteljstvu« v št. 59. »Gorice«, ki je glavno glasilo stare klerikalne struje. Oglejmo si najprej prvi članek. V njem č.tamo: (il a v n i ste b e r p r o p a d ajo-č c liberalne stranke t v o r i jo seveda učitelji. -- Ali je to res? Niti člaukar sam ne verjame svojim besedam, ampak je hote in vede govoril neresnic o, kajti že večkrat je učiteljstvo samo pokazalo, da je politično tako razcepljeno, da bolj biti ne more. Nahajajo se v vseh strujah in struji-v.ah, od napredne stranke do stare in no-\ostrujarsko klerikalne; največje je pa število političtjo brezstranksrskih učiteljev na Goriškem. Žal. da je tako, a resnično je tako in tie drugače. Cehovinova stoletnica. Včeraj 26. t. m. je poteklo 100 let, odkar se je rodil Andrej baron Čehovm, lavni junak. Rojen je bil v Branici od nepremož-starišev. Leta 1821. so ga potrdili v vojake in ga uvrstili med topničarje. Leta ^47. je postal »Oberieuenverker«. — O tej priliki je pristopil kot drugi poveljnik konjiške baterije št. 2 (nadporočn. Pauer) brigado kneza Miroslava Lichtensteina, , ko je pričela vojna 1848. leta v Italiji. j l>ne 29. maja je imel priliko odlikovati se | Pri Montanari. Čehovin spoznavši, da ne I more naprej prodirati vsled streljanja I toskatiskih baterij, je po lastni inicijativi 1'ačcl streljati z dvema topovoma na sovražnike. Granate in karteče so padale kot v sovražne čete, da so se morale l^iakniti, zapustivši na mestu tri poško-ff°vane tope. I Vsled tega hrabrega čina je dobil l^liovin veli k o src b r u o h r a b >• o-l'n o svetinj o. i Dva meseca kasneje, t. j. 25. julija. Ie je Ceiiovin zopet zgrabil z Lahi pri rniakampanji. Tukaj je dobil za doka-f"»o junaštvo veliko zlato hrabrostim ptmjo. Avstrijci so se mislili umakniti rfcveliki sili sovražnikovi, ali Čehovin riteče s tremi topovi na pomoč in začne Z ozirom na to se strinjamo s trditvijo, da človek se ne more dovolj načit-eliti, če pomisli, kako zaigra vajo ti ljudje svoj stanovski ugled z raznimi nepremišljenimi koraki. — Da, res, da zaigravajo svoj ugled oni učitelji, ki tlačanijo celo ;novostrujarjein in političnim otročajem,*) ki so njih programatični nasprotniki. Starostrujarji so se kazali ob zadnjih dezelnozborskih volitvah, da ne marajo, da bi tudi pri nas zavladale kranjske razmere s teh, da bi prišli na površje novo-strujarski politični otročaji. V članku pa želi in zahteva pisec, da bi tudi pri nas — vsaj glede učiteljstva — zavladale k r anj" ske razmere. Kje je logika? Neresnična je trditev, da v goriškem okr. šol. svetu gledajo na politično nazi-rauje in da se gode krivice »katoliškemu« učiteljstvu. Smešna pa je trditev, da bodo klerikalci znali odstraniti brez vsake milosti »krivice« tako gotovo, kakor je Bog v nebesih. — Mi jim kličemo v spomin zapoved božjo: Ne imenuj po nemarnem božjega imena! Zopet je resnična trditev, da je v nasprotnem taboru z nami enakomislecih učiteljev, namreč, pravimo mi, takih, ki »lepo verjamejo, da klerikalci niso n a-čelni nasprotniki naši vsaj v stari struji ne. Mnogo je učiteljev, ki so pristaši stare struje, ki so šli za njo v boj pri raznih volitvah. Ni pa resnična trditev, da nočejo kazati svojega prepričanja, ker se boie terorizma in zamere pri višjih. Sveč'nio trditev izrekamo: doba terorizma in bojazen pred zamero pri višjih je — hvala Bogu — že davno minula. Da bi se nikdar več ne povrnila! In ako bi se tudi vrnila, sprejmemo jo z odprtini vezirjem. Tudi ako pride doba takega terorizma in preganjanja, kakoršno je v polnem cvetju zdaj na Kranjskem od strani novo-strujarskih klerikalcev, nič ne de. Vedite pa, da kdor z mečem žuga, bode ž njim pokončan. Susteršiči in Lampeti ne bi •) Kdo j« neki bil raznašaloc novostnijar-skega „ Novega čisa"? obsipati sovražnika s kartečevci. Baterijski poveljnik nadporočnik Pauer pade o tej priliki in topničarjev se je lotila obup-nost, kajti mrtvi so ležaii po tleh njegovi topničarji in konji. Pa Čehovin se dvigne na Pauerjevega konja in navdušuje k vstrajnemu boju. Čehovin je bil povsod, sedaj tukaj, sedaj tam, kjer je bila. večja nevarnost. — Ker so skoraj vsi topničarji popadal^ mrtvi ali ranjeni na tla, je Čehovin sam streljal na sovražnike. Ta vstraj-nost je pomagala, in sovražnik se je moral umakniti na vsej črti, ker je potem došla pomoč. —- »Oberteuervverker« Čehovin je postal vsled smrti poveljnika Pauerja poveljnik baterije. V tem dostojanstvu se je udeležil bitke pri Volti. — Oeneralštabni stotnik John (pozneje feid-cajgmajster baron John), vrnivši se baš od nekega ogledovanja, javi, da prihajajo sovražniki v velikih četah. Takoj jim je poslal Čehovin dva topa naproti; s 4 topovi je pa čakal v ozadju. — Podpirali so ga lovci IX. lovskega bataljona. Odlikoval se je v tem več ur trajajočem boju proti 18 nasprotnim topovom. Proti noči so se umaknili avstrijski lovci in Še ob 9. uri zvečer se je pripravil sovražnik, da bi naše naskočil, a Čehovin jih je zavrnil. /.;og tejja hrabrega čina je bil Čehovin imenovan za poročnika. Potem je nastalo premirje, ki pa ni dolgo trajalo, kajti 1849. I. so napovedali Pijemontezi zopet vojno. imeli na Goriškem tako mirnih dni, kakor na Kranjskem. Pri nas bije v žilah južna, vroča kri in ž njo ni tako varno imeti opravila. Zob za zob! Vedite, da nam je naša koža ravno tako dragocena, kakor vam vaša. Strinjamo se z vami, da naša skrb bo, rešiti se modernega robstva,*) ki bi nam jemalo svobodo v političnem življenju. — Ko bode mera polna, zakličemo vam: dovolj, da ne pojde čez! Fozor na ljnasko štetje! Štelo se bo zopet po »o b č e v a I h cm jezik u«! V odredbi notranjega ministerstva z dne 20. avg. glede ljudskega štetja oltarno; "Kar se tiče jezikovnega momenta, se bode. vršilo tudi to ljudsko štetje v smislu izjave, katero je podala osrednja statistična komisija, pp občevalnem jeziku. — Vsled tega se bode trudilo ljudsko štetje po stari že utrjeni navadi tudi zanaprej dognati aktuelne podatke o sestavi prebivalstva in okolišu, v katerem je kak jezik merodajeii. Kakor znano, se je zahtevalo, naj bi se postavilo v vprašalne pole mesto občevalnega jezika narodnost; s tem pa bi zašlo popisovanje na neki moment, kateri se že po svoji naravi ne da kontrolirati in katerega dostikrat določa pokolenje, mešanje krvi in druge okolšči-jie, ki niti v znanosti niso natančno določene. Torej narodnost ni primeren temelj za statistično popisovanje in določanje konkretnih dejstev. Zahtevalo se je tudi ljudsko štetje na podlagi materinščine. — Ako smatramo za materinščino tisti jezik, v katerem je kedo navajen od mladih nog misliti in se iziažati, potem moramo pomisliti, da spodrine pogosto v drugačnih življeuskih razmerah materinščino kateri ) ako zavladajo kdaj tudi pri i.. . sedanje kranjske razmere, katere žele in zagovarjajo zdaj novo- in starostrujarji! V bitki pri Mortari dne 21. marca KS49. se je poročnik Čehovin zopet, odlikoval. —- Naši so uplenili Lahom pet topov, več voz za strelivo in zajeli 1600 v( jetnikov. Najbolj se je pa Čehovin odlikoval pri No vari — dne 23. marca 1849. Stal je iia cesti s tremi topovi komaj 800 korakov od sovražnika. Sovražnik je imel 16 topov in je strašno na naše streljal; Čehovin mu je odgovarjal s 3 kanoni zelo uspešno in su*er tako, da je sovražniku tri topove tako ..oškodoval, da niso mogli Več streljati. — Pa tudi Čehovinu je sovražnik povzročil mnogo škode. Granata mu Je namreč raznesla jederi top, ubila jednega moža in tri konje, sedem mož in pet konj pa ranila. V onem trenotku sta bila polk Franca Karola in IX. bataljon lovcev v veliki nevarnosti, da ju sovražnik pogazi. V tem osodepohicm trenutku začne Čehovin strastno streljati z ostalima topovoma na prodirajočega sovražnika. Vsled tega so se sovražniki kar razpršili, veliko jih je bilo ubitih In ranjenih. Naskok se je torej sovražniku ponesrečil ali izjalovil. — V tem pa so začeli Lahi hudo s topovi na naše streljati, Čehovinu so poškodovali jeden top in mu ubili zopet več konj in mož. Pa Čehovin se vendar ni umaknil. — Z jednhn samim topom se je boril proti 13 topovom toliko časa, da so prihiteli mu drugi naši na pomoč. Po tem je Čehovin naglo po- drugi jezik.(H) Izvirni izgubi svoj aktuel-ni interes. (!) Materinščino določajo pogosto tudi čisto slučajne (Ookolščine, in 'potem ji manjka pomen kriteriju o pripadanju h kaki narodnosti. Ljudsko štetje ;pa more računati samo z obstoječimi aktuelnimi razmerami in se morajo iste kolikor možno natančno določiti. S tem predmetom se je tudi že državni zbor temeljito ukvarjal. Dne 23. junija se je sklenila rezolucija, v kateri se poziva vlado, naj bi se določila v ljudskem štetju poleg materinščine tudi narodnost. O tej rezoluciji se je znova povprašalo za strokovno mnenje pri osrednji statistični komisiji in ta je po natančnem (?) premotri-vanju položaja stavila predlog, naj ostane pri dosedanjem štetju po občevalnem jeziku. Ne glede zgoraj izražanih pomislekov proti statističnemu popisovanju po narodnosti bi štetje po dveh jezikih obtoževalo tehnično obdelovanje inaterijala za ljudsko Štetje. Medtem ko odgovarja vprašanje po občevalnem jeziku v splošnem samo ob sebi jezikovnim potrebam posameznika, bi različno popisovanje pri eni in isti osebi kalilo pravo sodbo o dejanskih razmerah in bi ne doseglo pozitivnih, statistično uporabnih podatkov,« Torej zopet »občevalni jezik«. In pa kako utemeljevanje! »Občevalni jezik« preti zopet požreti na s t o t i s o č e Slovanov. Pridno se bodo ravnali po občevalnem jeziku Nemci, Lahi in pa bratje Poljaki! Vlada se ni ozirala na resolucijo v parlamentu gledč določbe jezika, ani-P"k skrila se je za osrednjo statistično komisijo ter določila »občevalni jezik«. Ta ukrep vkide je naperjen proti Slovanom, je sovražen čin vlade proti Slovanom; zopet hoče tajiti Slovane in slepiti svet; strašen strah ima vlada, da je toliko Slovanov v Avstriji. Preveč bi jih bilo, če bi se štelo pravično po materinskem jeziku, zato je segla vlada po »občevalnem«, kamor se da.zbasati na tisoče in tisoče Slovanov v glav.iem v prilog Nem- " cem in Lahom! pravil svoje topove in je zopet nastopit, proti umom s 4. — Priča temu junaštvu je bil korni poveljnik ieldcajgmajster d'Aspre in drugi, kateri je imenoval v svojem poročilu te čine: »bevvunde-r u lig s w u r d i g e, h er o i s c h e T a-ten der Ar t i 111 r i Za te junaške čine je Čehovin dobil najvišje vojaško priznanje — Marije Ter e/. i j e r e d. —. Potem je postal nadporočnik v drugem topničarskem polku in je bil imenovan baronom. — Možje torej prispel od priprostega kmetske-g a t a n t a d o b. a r o n a. " .. ,. Tjikaj bodi še .omenjeno, kar piže ij. Antoh D o11 e c z e:k v »VaterUmdisehes Ifhrehbuch«, da se takrat v mirnem času ni moglo tako naglo avancirati, Kakor dandanes, ošobito ne pri topničarstvu. .— Vsled milosti našega cesarja ,e prišel Čehovin 1. 1852. kot stotnik (ritmojster) k prvemu ulanskemu polku, a kasneje, ko so topničarstvo reorganizovali (1. 1854.), so ga premešali zopet kot stotnika 1. vrste k topničarstvu. Čehovin je začel kmalu potem bolehati. Zbog tega je odšel iz svojega garni-. zijskega. mesta Mantove v topiice v Ba-den- pri* Dir. Ju. — Pa naSei ni zdravja več. ampak umrl je 10. septembra 1855.1. komaj 45 let star. , Slava spominu slovenskega junaka! *^ fttrtSntf^fe,- da slovanski poslanci v parlamentu spregovorijo " resno besedo, kajti posledice štetja po »občevalnem jeziku«, so za nas usodepolne; čutili bi jih bridko.na svoji koži! J Pri nas na Goriškem treba takojšnjega obširnega dela, kajti Lahi. v Gorici hočejo sedaj, ppžreti še več Slovencev kot pred 10 leti. Pa tudi v Kr-minu, Gradišču, Tržiču, moramo dobiti pravo število Slovencev, Na delo!; i-.:._ Slovenci, kupujmo in naseljujmc se v obmejiiili krajin i Šinstva in druge z njim simpatizujoče inteligence v Kojskem ob 80 letni jubilejni slavnosti cesarjevi. Hvala! Podružnica družbe sv. C. ta M. v Št. Andrežu bo imela dne 18. septembra veselico i bogatim vsporedofn. Opozarja se na to druga društva, da vpoštevafo to naznanilo ter ne prirejajo na ta dan veselic. Domače vesti* Zopet, je več ugodnih prilik za nakup, in sicer: I. na Koroškem: 1.) dva Hotela, Prvi je v najlepši dolini slovenske Koroške, kamor zahaja na tisoče ietovi-čarjcv in turistov. Tik. žel. postaje, krasni prostori, moderno opremljeni. Cena z vsem' inventarjem 32.000 K. Drugi hotel je v najlepšem planinskem svetu, vse poletje prenapolnjen s tujci. 2.) Lepo vele-posestvo z gostilno itd. ob kolodvoru. Zraven spada tudi krasna vila blizu jezera. Rodoviten svet, lepi gozdj, ugodni plačilni pogoji. — 3.) Gostilna s trgovino tik sloveče romarske cerkve blizu Celovca, ob železnici. Pripravno tudi za vuisko trgovino ali za trgovino z lesom. — 4.) Gostilna s pekarijo v Kanalski dolini v izhodišču na Višarje. Plačati takoj le 2000 K. — 5.) Gostilna s trgovino in trafiko v lepem kraju ob državni cesti nad Brano. Rodovitnega sveta 35 oralov. Cena zelo zmerna. — 6.) Velika gostilna v trgu na Spod. Koroškem. Pripravno za lesno trgovino. Plačilni pogoji lahki. — 7.) Hiša v Celovcu, pripravna za vinsko trgovino. H. Na Štajerskem: l.) Tri lepe, obrestonosne vile na Slatini, — 2.) Vila tik Celja, posebno pripravna za penzioni-ste. —.3.) Dve hiši za trgovino v Gabrju pri Celju. — 4.) Veliko gostilniško podjetje pri Celju. — 5.) Dve veleposestvi s starimi gozdi in lepimi vinogradi pri Mariboru. — 6.) Gostilna blizu Pragerskega. III. Na K r a n j s k e m: Lepo gostilniško podjetje s kmetijo V ogroženem kraju na Gorenjskem. Plačati le polovico cene..— Natančnejša pojasnila daje Ante Beg, potov, učitelj v Ljubljani. Družba sv, Cirila in Metoda. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Dornbergu vabi na veselico, katero priredi s - sodelovanjem odseka prvaškega Sokola v Dornbergu v nedeljo, dne 28. t. m. ob 3'A uri pop. v dvorani g. Karola Kerševanija v Dornbergu. Vspored: 1. P. Hug. Sattner: »Na Planine«* poje mešan zbor iz Rihenberka. 2. V. Vodopi-vec: »Kovačev študent«, spevoigra v 3 dej. 3. P. Hug. Sattner: »Pogled v nedolžno oko«, četverospev. 4. »Napoleonov samovar«, šaljiva igra. 5. M. Zega: »Kaj ste nas culi«, poje mešan zboi dornberški z rihemberškim. 6. Ples. Vstopnina k veselici proti plačilu. — Vstopnina k plesu za vabljene goste: vsakih 5 kom. I K, za Sokole v kroju 10 kom. 1 K. — K obilni udeležbi vabita odbora. — Odhod vlaka iz Gorice oh 2.15. Odhod iz Dornberga ob 6.34 in ob 9.13 zveč. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. nadučitelj Vendramln iz Dutovelj 80 K, katere se je nabralo v veseli družbi čislanega^ naprednega in zavednega stare- Moll-ov Seidlitz-prašek je ca na Želodca trpeče neprekosluro sredstvo katero ima prednost pred rsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami In grenčlcami. Gena orig. škatlje K 2*-^ Ponarejale se sodnUsko taslednje. RoIIo-vb Frane, žganje in sol za ribanje iivota, — BoleCine olajlnjcle In ofrepCnjoee sta-rozDano sredstvo proa trganja in prehlajenja vsake nate. OrJgr. steklenica K 1*90 ftsi prodaj po Tseh lekarnah \ in mirodilnicah. Glavna lekarna a. MOU, c. It kr. feorat ialolitk, Donaj, Tachiauben 9. Zaloga v Gorici r lekarnah: G. CrUtofolettt A. GirpncUi. Darovi 4* »Dijaško kuhinjo«. — . »Fotograf« skupno z gospodom Francem Gorkičem, posest, na svatbi g. Ivana in Frančiške Sigrhund v Dol. Vrtojbi nabral , 10 K, g. J os. Koren, nadučit. voditelj v p. , v Gorici, l K in nabiralnik v hotelu pri »zlat. Jelenu« v Oorici 5 K. — Iskrena \ hvala! Pričetek šolskega leta trka na vrata, prispevkov pa le malo! Prijatelji mladine, spominjajte se tudi prepotrebne »Dijaške kuhinje« v Gorici! Ako ne bode prispev-, kov, bode se moral tudi sprejem na malo število dijakov omejiti. Dijaki se bodo sprejemali v Dijaško kuhinio dne 17., 1°. in 20. septembra od 10—12. ure predpoldnc v prostorih »Dir jaške kuhinje« v Gorici, ulica sv. Ivana št. 7.— Nadzorstvo. Poroči! se je v Podkloširu na.Koroškem g. prof. dr. K. O z v a 1 d z g.čno Ha-nico Č e 1 i š n i k. Shod narodno radikalnih abituriien-tov in ablturljentk včeraj v Trstu je .bil dobro obiskan. Zborovanje je otvoril tov. Lemež, Goričan je referiral o narodno« radikalni kot kulturni struji, Rusova je re-ferirala o slovenski ženi. Več prih. Akad. ler. društvo »Adrija« v Gorici bode imelo svoj redni občni zbor 12. sept. t. 1. ob 4. uri pop. pri »Jelenu«. »Corriere« zopet hujska in hoče demonstracij radi napovedane slov. športne prireditve v Velodromu. Mi nui svetujemo, naj lepo miruje. Mi ne motimo laških prireditev, zato Lahi ne smejo motiti naših! Zato priporočamo mir, popoln mir. Slovenci nimajo izzivalnih namenov ,pa tu, di izzivam' nočejo biti. - Upamo, da se jim ne da potuhe; vsako zabranjevanje bi huj_ skače le vspodbujalo k nemirom! Zato še enkrat nasvetujemo mir in pamet — če ne jih bodo bolele glave in žepi! . »Slovenec« in irfedenta. — Sedaj je nehal pisati »Slovenec« o irredenti, o srbski propagandi, o srbski ekspozituri, sedaj, ko Hribar ni potrjen. Patriotično srce »Slovenčevo« je mirno. Nekoliko nemira pa naj mu vzbudi spoznanje, da S. L. S. podpira i r r e d e n t i z em. — S. L. S. je na Goriškem trdno zvezana z laško liberalno, to je brez versko in i rV e-dentovsko stranko! .»Slovenec« je toliko čebrnjal in lagal o irredenti v Ljubljani, ni pa*)b jednem prav nič vpošteval, da S. L. S. na Goriškem pomaga irreden-tovcem, da prav ona drži po koncu laško liberalno stranko, dasi je bil čas in prilika v deželnem zboru, odvzeti jej vso moč. S. L. S. pa se je rajše zvezala s temi ljudmi kot da bi se vezala z laško katoliško stranko. Rajše z Bombigem kot s katoliškim proštom! — Kaj pravi »Slovenec« na to?! Ali' bo še iskal drugodi irredentb — — ko pa v taboru S. L. S. smrdi po irredentizmu?! Kdo je bolj kriv? — Iz Gorice smo prejeli pismo brez podpisa, ki hoče opra-: vičiti deželnosodnega svetnika dr. S,t e-p a n či č a, tudi če je res on spisal tisto famozno poročilo v »Prim. Listu? o znani kazenski obravnavi. Pisec trdi, da glavni in edini krivec je dr. Turna, ki je baje zares tudi kriv, da je sledila obsodba* češ: ako bi on kozlarij ne govoril,-bi' Stepančič ne mogel o njih pisati. — To je res! Ali po tej logiki krščanskega moža je glavni krivec Bog Oče, ki je ustvaril Adama; saj vendar mora verovati, da je tudi dr. Turna Adamovega rodu in ni potomec opice, v kar veruje dr. Turna. Osebne vesti. — Poštnemu nadoficijalu Rudolfu Stoku v Gorici se je pode.lilo mesto poštnega kontrolorja istotam. — Poštna oficijala Art. Ghez in Marij Fabro sta bila imenovana za poštna kontrolorja. Zakaj ne nastopi deželnosodni svetnik dr. Stepančič dopusta kjot odbornik? — Znano je, da je dobil deželnosodni svetnik dr. Stepančič dopust, ker Je deželni odbornik. Ali dopusta ni nastopil, marveč je še vedno v službi na sodniji. »Gorica« je takrat pisala, da ker je dobil do- • pust, se bo mogel popolnoma! posvetiti odborništvu, seveda v velik prid našega ljudstva. Že par mesecev je od tega, Takrat je »Gorica« nehote priznala, tla do takrat se Stepančič n i popolnoma posvečal odborništvu, da je torej vršil svoie odborniške posle polovičarsko (ali pa še manj!), dobro plačo je pavendarlevlekel! Pričakovali smo, da se po oni napovedi v »Gorici« Stepančič posveti ves odborništvu, seveda v velik prid našega ljudstva! Pričakovali smo pa še čakamo, kajti on je še vedno na sodniji in ker tam vrši svojo službo, se ne more popolnoma posvetiti deželnemu odborništvu, katerega mnenja je tudi »Gorica«. Denar pa vendar popolnoma vleče. Zakaj ni nastopil dopusta? Stepančič hoče služiti še ,par let potem pa iti v pokoj .......da otvori odvetniško pisarno. Tako se govori. V ta namen pa je potreba, da je nekaj let v senatu. Nekaj časa je že v senatu, nekaj časa Še bo — potem pa hoče biti: odvetnik, po s 1 a.n e c in o d b o r n i k. Zato noče na dopust, da bi se posvetil popolnoma odborništvu, za katero pa vseiedno vleče plačo! Berbuč že tako ne velja nič kot odbornik, Stepančič je drugi nič, zato pa nismo Slovenci nič zastopani v deželnem odboru. — Dalo bi se ob tej priliki napisati tudi lepo poglavje o . . . . žepu! Klerikalni obešenjaki so vsi iz sebe. Po »Srbu«, po »Prismojeneu« in po »Srednjeveškem času« se smešijo s svojo jezico. Strašno so hudi in visoko se hočejo pospeti ti nizki ljudje, da potem sodijo z gromom in strelo. Članek »Malo nas je a smo ljudi« od torka jih je razljutil pa zmerjajo z lurnpi. z izmečki Človeštva, da je bil člankar shranjen v Gradiški itd. — Kaj kričijo ljudje, ki imajo Boga in ljudi za norc*i, izprijenci, ki uganjajo politične barantije z Marijinim kultom, katerim je vera in cerkev le sredstvo, da ko-modno žive in si polnijo bisage; kaj se bodo zgražali sveti možički, ki zapeljujejo mladino ter so moralni krivci na raznih izrodkih med mladimi ljudmi; zaščitniki fridolinstva in oskrunjevanja naj držijo jezik za zobmi. Nevarni so oni, oni tičejo tje kamor pošiljajo druge. Rečem ti, da mi ne porečeš! V obraz povedana bridka resnica žge okoli srca; to so priznali s svojim lajanjem. Naj.jih le žge, to nas veseli. Morda se kaj poboljšajo, da ne bodo zbog dosedanjega zločinskega počenjanja mislili vedno le. da tičejo v Gradiško in Koper! Dr. Turna je strašno hud, ker nima več prilike, da bi molze! — Mizarsko zadrugo. On je bil ves čas njen pravdni zastopnik, on jediiii je vedel, kako je prav za prav s to zadrugo, ker je vodil pravde, o katerih je vedel naprej, da jih mora zgubiti. Ali nikogar ni poučil o resničnem položaju, pač pa se je pravda! in mazal ekspenzarje, Še po konkurzu je priglasil velik ostanek terjatve na ekspenzarju, ali sodnija mu je pripoznala komaj jedno tretjino. Odtod jeza! Da, tako dobre molzne kravice ne bo kmalu videl več! — Ni čuda, da je sodrug Turna danes bogat mož! Državno pravdništvo kliče nad »Sočo« »Srednjeveški čas«. Strašno je hud. ker je v uvodnem Članku v Četrtek omenjen tudi nadškof in knez. Zato pa poživlja slovesno drž. pravdništvo, da naj takoj nastopi proti »Soči« in sicer odločno in resno; med vrstami ukazuje za »Sočo« inkvizicijsko postopanje. »Srednjeveški čas« pač ne more kaj drugega zahtevati! Sedaj smo pa v strahu, kaj bo! škofa »napasti«, to je res vnebovpijoč greh! — Državni pravdnik bi moral kar uničiti tak list in uredništvo zapreti! To bi bilo pošteno! Škofa »napasti«. Škof sme biti načelnik stranke, ki je nevarna ljudstvu, katera se poslužuje nedovoljenih sredstev v dosego svojega namena, katera hoče ubiti na peklenski način en cel stan, vse to je prav in v redu — ali na to zapisati kako besedo na naslov škofa, joj, to je pa strašen greh! Škof ie sankrosanl ten. Zahvaliti se mu moramo, da goji novostrujar-stvo, da dopušča izvestnim ljudem, da delajo, kar hočejo, za vse politično delovanje iz nadškofije, katero je velika nesreča za naše ljudstvo — srčna hvala! — Smešni so pritlikavci, ko kličejo na po- moč drž. pravdništvo. Vsak pameten Človek se jim roga! No, mi nimamo nič proti temu, Če se hočejo tudi .Se nadalje tako i/postavljati v posmeh ljudstvu! Na Bledu je še vedno jako živahno. Letos je tam dobra sezona vkljub neugod" nemit vremenu. — V nedeljo je bila tam lepa sokolska veselica; došli so tudi Sokoli iz Radovljice in Javornika. Le žal, da je pričela prezgodaj popoidne, zato je došlo premalo občinstva na tako krasno prireditev! V Ukancah ob koncu Bohinjskega jezera je sezidal. gosp. Ljudevik Štricelj iz Ljubljane prav lično vilo, ki je krasno opremljena. Z« drugo leto se že zopet pripiuvlja, da sezida še jedno manjšo vilo. Ako bi bilo ie še par tako podjetnih mož, pa postanejo Ukance prav živahno letoviš če. — Gospod Š, goji tudi načrt, da bi vozil po jezeru z večjim motorjem od vsakega vlaka in nazaj k vlakom. —- Vsa čast taki podjetnosti! l Kako se vse maščuje. — Zopet se zaletava nekdo pod firmo »Rojak z Goriškega« v »Prismojeneu« v trgovino Gabr-ščekovo v Trg. D., v Sudbahn itd. — Koliko so se že zaletavali v Sudbahn, v Jelena, glede kakih lepakov, glede tujih oseb, glede reči, ki spadajo le v obrt itd. koliko gonje je bilo, kako so kazali, da mora biti tako in tako, le slovensko in drugače nič, govorili so o narodnih škandalih itd. Ali kaj se je zgodilo? Tudi klerikalci imajo svoj hote! pod katoliško streho Centralne posojilnice. In kdo je v njem? Nemški gostilničar pa S ii d m a r k in S c h u I v e r ei n imata tam svoj sedež, Vse se maščuje. Tu vidite napihnjene narodnjake v »Norici« in »Prismojeneu« v pravi luči. Kako sodi poslanec Nemec o nemških socialnih demokratih. — Češki socialno demokraški poslanec Nemec objavlja, kakor smo že poročali, članke, v katerih bere levite nemški socialni demokraciji. Nemec piše med drugim: »Nemški naši sodrugi dokazujejo vsak dan znova, da jim ničesar ne moremo več verovati. — Skupno smo se dogovorili o narodnem programu, ki temelji v narodni samoupravi. Ce se pa mi združujemo v smislu dogovora in urejamo zato naše organizacije, pa izjavljajo, da si narodne avtonomije niso tako mislili. Kadar gre n. pr. za jezikovno enakopravnost glede na železniške napise, izjavljajo naši nemški sodrugi. da so češki sodrugi šovinisti, ker glasujejo za enakopravnost, nemški sodrugi so pa mednarodni, ker glasujejo proti enakopravnosti. Ce mi Cehi glasujemo za kak upravičen naroden predlog kakega meščanskega poslanca, samo zato »meščanski prispevki«, če pa nemški sodrugi glasujejo za nemškonarodne zahteve, naj si bodo še tako neutemeljene, pa dokazujejo, da zastopajo smotreno razredno politiko. Ce dunajski češki sodrugi tožijo,-da se socialno demokraška nemška večina ne ozira na nje, izjavlja »Arbeiterzei-tungh, da je vodilno načelo pravica večine, če pa nočejo brnski češki sodrugi pustiti »Splošne delavske bolniške blagajne« še nadalje nemškim sodrugom, ki so v manjšini, se pa »Arbeiterzeitung« zavzema za pravico manjšine. — Izkratka: nemški sodrugi so se navadili, da smatrajo za pravično le, kar je njim všeč.« Naj čitajo to pazljivo slovenski socialni demokratje, ki so na eni strani privesek Nemcem, na drugi Lahom! Glavna komanda je nemška!! Kdor se čuti Slovenca, ne more biti v socialni demokraciji! Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. — Bližajo se slavnostni dnevi desetletnice bratskega »Spolka češkiii železniških uradnikov« in »Liginega zborovanja«. Tovariši, iskreno Vas vabimo, da prihitite v dnevih 10., 11. in 12. sept. v zlato Prago' Prosimo Vas vse, ki pohitite na te slavnostne dni, da nujno in zagotovo sporočite svojo udeležbo osrednjemu odboru (Trst, Aquedotto 22/111.) oziroma podružnicam, da moremo vse potrebno ukreniti tako glede posebnega voza kakor tudi bivanja v Pragi. — Odhod iz Trsta 9. sept. ob 8 uri 55 min. zvečer z brzovlakom š. 502 Črez Jesenice Celovec Selzthal Linz Budjevice; prihod v Prago 10. sept. ob 2 uri 35 min pop/--Osrednji odbor. Balončki v laških barvah. — V nedeljo so imeli V Ogleju laški liberalci slav- nost za »Lego«. Orožniški poročnik je na tej slavnosti zaplenil 17 'balončkov, ker so se svetili preveč v laških barvah! Razpis učiteljske službe. —- Hružbu sv. C. in M. za Istro razpisuje službo učitelja na jednorazredniei v Miljskih hribih. Prošnje na ravnateljstvo družbe v Opatiji do 1. sep.tembra t. 1. -^»DeJaVSIttf fcpdi&^i^ na obletnico blagoslovljenja* društvene zastave, koja se bode vršila v nedelja dne 28. avgusta 1910. — Ob 5. 'uri popoldne bode veselica v prostorih »Konsumnega društva« pri.'sv.i Jakobu. -^ ."• Drobiž! — Posebno ljubezen do goriškega mesta ima 70 letni Peter Bitežnik iz Bat. Revež je izgnan iz Gorice pa se vrača kljubu temu. kadar le more. Ni dolgo od tega, ko je bil kaznovan na 20 dni zapora, ali kmalu na to se je zopet vrnil. Sedaj je srečen, da je v Gorici; v zaporu bo sedel cel mesec. — Zaprli m nekega 18 letnega Karola Schaperja iz Hamburga. Fantič je bil natrkan ter je beračil po mestu. Ko sta ga prijela dva mestna policaja, se jima je zoperstavljal ter zabavljal je. Ali pomagalo mu ni to nič. ker so ga vsejedno spravili v luknjo. Čudno pa, da od vseh vetrov prihajajo v Gorico brezposelni ljudje. Kakor da bi tukaj kar čakal denar na nje! — Ce se pripelje živino na trg v Gorico, se mora imeti v to potrebno izkaznico. Kdor je nima, se ga naznani in zapade kazni. To bo čutil tudi 32 letni Prane Prinčič iz Vipolž, ki je pozahii na izkaznico, ko je pripeljal na živinski trg v Gorico prešiče. Pri zaprtih durih so sodili pri okrožni vodniji v Gorici 16 letnega Petra To-mazina iz Terca v Purlaniji, ker je speljal neko S letno deklico v senik ter jo hote! posiliti. Preprečili so to neki dečki, ki so slučajno bili tam okoli. Tomazini je kaznovan na 6 mesecev ječe, poostrene s posti in trdim ležiščem. — Po Gorici je hodil okoli neki 34 letni Pe Nobile Gio-vanni Batta, laški podanik iz videmske provincije. Lepo ime ali v žepu ni bilo bora. Ko je beračil, so ga prijeli redarji. in sedaj so ga poslali v kraj, kamor je pristojen. — V bočniku so prijeli nekega 17 letnega Alojzija Brešana, ko je hotel zlorabiti v nekem seniku neko 4 letno deklico. Pripeljali so ga v goriške zapore. Koliko izprijenosti je med mladino! — Tri dni zapora je dobila Antonija Wider-man, ker se je «sprehajala» ponoči po mestnem vrtu ob nenavadnih urah. — 46 letno Nežo Brernčevo iz Sv. Lucije so zasačili redarji ponoči v ulici Torrente. Bremčcva je izgnana iz Gorice. Oddali so jo v zapore. — Cigani se klatijo zopet po Gorici ter lazijo od hiše do hiše; radi puščajo za sabo sledove svoje umazane prisotnosti. Mestni magistrat bi moral kaj ukreniti, da bi imelo prebivalstvo mir pred to nadlogo. Andrej Bizjak iz Št. Petra je bil obtožen, da je prehitro tekel z vozom ter je zadel v drug voz, s katerega je padel Jos. Cotič. 15. je moral plačati 20 K globe. Vozite previdno! — V n.triei so radi nevarnosti kolere prepovedali prodajo buč. kakor smo že naznanili. Zaplenili so vseh skupaj 4607 buč pri 12 prodajalcih. • Odprti lekarni. — Jutri popoldne !)nsta odprt: v Gorici lekarni Cristofoletti-Kiirner. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 28. t. m. do 4. septembra t. 1. * i Telovadno društvo »Sokol« v Črni- cah priredi v nedeljo dne 4. septembra t-!. svojo letno veselico združeno z javno telovadbo in plesom. Slavna društva v okolici prosimo, naj ne prirejajo ta dan veselic. — »Na zdar»! — Odbor. V nedeljo poleti prvaški Sokol k sosedom v Dornberg k veselici podružnice družbe sv. C. in M., pogledal bode tudi kaj dobrega se vdobi in kako ceno v zato Napravljenem paviljonu in predrto odkoraka domov, zavrti se v čast Lovretu ToČebranu pri plesu, kojega bode imel tam.ošnji oddelek »Sokola«. — Na zdar! Telovadno društvo »Sokol« v Mirim Pri Gorici. — «Od našega društva se je udeležila Zvezinega sokolskega zleta v ^elje deputacija, obstoječa iz 6 telovadcev, med njimi načelnik in podnačelnikl % se je to moglo zgoditi, šteje si podpi- sani odbor v dolžnost javno zahvaliti se »vsem plemenitim darovalcem, ki so z darovi pripomogli, da se je naš mladi »Sokol« vdeležil velepometnbnega /-veznega zleta v Celje! Darovali so: Faganeli Pav. K 1, Komidar Ivan 1, Sandrin Pranjo 1, Faganeli Miha 1.60, Drag. Bratkovič 1, Uršič Ant. L.UFŠič Peter 2, Ferletič —.50, IvJEaganeli R&flano L40,, Xipuš Ferd. 2, 1 Čotar And. 1, Praprotnik Edi 1, Urbančič 2, Tomšič Ivan, pek 1, Batjel Fr. Gorica J, Marušič 1, Perlat 2, Pavletič Jos. 4, Jakil And. K^upa 10, Marmolja Jos. 2, Vuk Henrik i, Siriigoj Jer. 1> Vuk Leopold 2, Pavlin Ivan —.60, Kolesarsko društvo »Miren« je naklonilo znaten prispevek K 30.30 kot del inkasa na veselici, za kar jim gre še posebna zahvala! Na zdar! — Odbor telovad. društva »Sokol«, Miren. hm narodnih društev. Veselica kngetsko-ooekarskega društ. v Bukovici dne 21. avgusta je skončdla v Vsakem oziru prav dobro. Lepo vreme in krasen vspored sta privabila v našo vas toliko ljudstva, kakor še nikdar. — Zahvaliti se moramo g. naduč. R. Vižintinu za trud, katerega je ime! s poučevanjem naših pevcev. Njegova zasluga je tudi, da se je veselica vršila v tako lepem redu. Vrli tamburaši pod vodstvom gospoda Sobana in pevci pod vodstvom gospoda Siliča iz Bilj so nas presenetili z ubranim tamburanjem oz. petjem, in to tem bolj, ker nismo pričakovali tolike izvežbanosti od tako mladega tamb. pevskega zbora. Hvaležni smo jim, da so toliko pripomogli k vspeliu naše veselice in upamo, da se tudi prihodnjič prijazno odzovejo našemu vabilu. Društvo »Svoboda« iz Renč nam je zapelo krasno pesem »Vijolični vonj*, za kar je želo mnogo priznanja. Igra »Dobro došli! Kedaj pojdete domov?« je izzvala med občinstvom, mnogo smeha; za to so poskrbeli naši igralci gospiei Vižin-tin in Mikuluž ter gospoda Turel in Mi-kuluž. Pozabiti ne smemo tudi dražestne gospice Katice Turelovc, katera je priskrbela društvu gmotne podpore s prodajanjem razglednic, za kar ji bdi: izrečena javna zahvala. Zahvaliti se m.. :-mo tudi vsem, ki so nas ta dan obiskali ler s tem "pripomogli, da nam dan 21. avg. 1910. ostane v dolgem spominu. Obmejno ktnetsko - izobraževalno -bralno društvo »Nadlža« v Kredu priredi dne 28. avgusta 1.1, veselico z igro in plesom v prostorih g. Ivana Volariča v Robiču. Začetek ob 6. uri popoldne. V slučaju slabega vremena se preloži na prihodnjo nedeljo. K obilni vdeležbi vabi vljudno odbor. Mladenči narodno izobraževalnega društva »Bodočnost« v Vel. Zabijali priredijo javni ples v nedeljo dne 28. avg. t. I. Vabijo miadenče in dekleta iz vseh sosednih občin k tej plesni zabavi v Vel. Zabije, Ker nameravajo naši rudeči orl-čki« na isti se razpeljati in po drogu skakljati, hočejo naši pa plesati! Bralno društvo v Osekti si šteje v dolžnost, zahvaliti se povodom nedeljskega nastopa Sokolu iz Črnič in iz Sela. — Nastop Sokolov je vzbudil vseobčo pozornost rn priznanje, katero so želi, so si v resnici zaslužili. Nadalje se imamo zahvaliti mnogim požrtvovalnim somišljenikom iz Šempasa in drugod za. njihovo mnogobrojno vdeležbo in gmotno podporo. Še enkrat vsem srčna hvala. — Na zdar! Trgovsko-obrfne in gospodarske vesti. Na živinskem trgu v sredo v Gorici je bilo 1105 glav goveje živine, 435 prešiče v, 15 konj, 4 koze in 1 osel. * Kmečkih zadrug p o Reifeisnovem sistemu je na Hrvatskem okoli 220 z 36000 člani. Tečaj za knjigoveze v Gorici je bil otvorjen 22. t. m. Tečaj obiskuje 14 knji-govežkih pomočnikov. D; Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici priredi, kakor vže naznanjeno, v nedeljo due 11, septembra t. 1. v proslavo XV. letnice svojega obstanka cestno dirko Ljubljana-Gorica. — Odhod iz Ljubljane točno ob 6. uri zjutraj. — Cilj: Rudeča hiša tukaj. — Ob IV/., uri dopoldne se .vrši. kongres vseh jugoslovanskih kolesarskih društev v veliki dvorani hotela »Zlati jelen«. — Popoldne ob 3'/o uri začetek dirk na goriškem dirkališču »Ve-lodrornu po temle vsporedu: I. Dirka juniorov 3"krdge 1000 m, 3 nagrade. II. Društvena dirka »Gorica« 3 kroge 1000 m 3 nagrade. III. Društvena dirka »Vrtojba« 3 kroge 1000 m, 3 nagrade. Maksimalna vožnja 3 minute. IV. Dirka »Goriške kolesarske zveze« 6 krogov 2000 m. Maksimalen čas 7 minut, 3 nagrade. V. Dirka hitrosti 1 krog 333 m. Maksimalna vožnja 30 sekund 1 nagrada. VI. Dirka gostov 6 k. 2000 m otvorjena za vse člane jugoslov. kol. društev, izjemši Goriške-Gradrščanskih kol. društev. 3 nagrade. Maks. vož. 7 minut. Vloga k tem dirkam po 1 K. Vil. Borba za jugoslovansko prvenstvo na dirkališču za leto 1910. 10 krogov 3333 ni otvorjena za vse člane jiigošlov. koi. društev, 3 nagrade. Maks. Vožnja 10 minut. Vloga 2 kroni. -— Vsaki zmagovalec dobi še posebej umetniško diplomo. — 'Ob 6. uri zvečer razdelitev daril. Nato ljudska veselica z godbo, petjem itd. Vstopnina 50 vinarjev za osebo. — Natančen vspored se bode dobivalo na veseličnem prostoru. — Odbor. Kolesarsko društvo »Gorica« podari ob priliki proslave XV. jetinee svojega obstoja umetniško izdelano diplomo, onemu kolesarskemu društvu, katero se vdeleži popoldanske slavnosti v največjem številu v kolesarski opravi z društvenimi znaki. Nadalje onemu kolesarskemu društvu, katero se vdeleži slavlja iz naj-daljnega kraja bodisi korporativno ali po deputaciji najmanj 3 članov krasilo diplomo. — Toliko v blagohotno uvaževanje bratskim društvom. — Odbor. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi 4. septembra t. I. popoldne cestno dirko Miren—Gorica in sicer v treh oddelkih. I. oddelek društvena dirka junijor-jev, H. Oddelek društvena dirka in III. oddelek slovanska dirka, katere se lahko vsak Slovan udeleži. Razne vesti. Nemški cesar je govoril v Konigsbur-gu pri banketu. Kekel je na koncu, da je o d Boga i z v o 1 j e n ter hodi zato svoja pota ne glede, kaj pravi javnosti! Cahaiejas vstraja pri svoji dosedanji politiki. Ministcrskr svet španski se je posvetoval 24. t. m. o odgovoru na vatikansko noto. Poročajo, da je Canalejas trdo odločen vstrajati pri dosedanji svoji politiki. Gozdni požari v Severni Ameriki. — Kakor smo poročali, so nastali strašni gozdniP požari v Severni Ameriki. Uničenih je obilo mest in naselbin. Ljudi je prišlo ob življenje tudi obilo. Tako so dobili le na enem mestu pri Murravu 56 trupel. V gozdovih pri Severnem Idaho je delalo okoii 300 ljudi. Ti so najbrže vsi žrtev požarov. Petelin ubil otroka. — V Poljanah na Pohorju na Štajerskem so bili otroci vini-čarja Jurančiča sami doma, ker so delali stariši na polju. Poldrugoietni deček Konrad je ostal s kosom kruha sam na dvorišču pred hišo, med tem '1?6 je sestra šla na' vrt. Med tem časom je prišel na dvorišče poteiin soseda Beronika in je hotel vzeti otroku kruh. Ta mu ga ni dal, dvorišču petelin soseda Beronika in je fantku na hrbet in ga tako kljunil za levim očesom, da mu je poškodoval kost in je fant na to v mariborski bolnišnici umrl. Kolera. — V Apuliji se sicer še pojavljajo slučaji kolere, vendar se vidi, da pojenjuje. — Umrli sta na Dunaju dve ženski, Held, za kolero. Varnostne odredbe proti koleri so na vse strani velike. Turkinje morajo imeti, kakor znano, pokrit obraz, ko stopijo na ulico. V novejšem času pa se je pojavila emancipacija meKl njimi in nekatere so hodile na ulico brez koprene. Ali carigrajski Šeih-ul-islam je izdal poziv, da se vsaka Turjrinja* ki bi se pokazala brez koprene na ulici, najstrožje kaznuje po šerijatskem zakonu. Volilna prostost na Ogrskem. --Nadsodnik Betegh v Aranvostorda komi-tatu na Ogrskem je poročal zaupno mi-nisterskemu predsedniku, da je volil uči- teli - Koloman Simonfi vladi nasprotnega kandidata, za to naj se ga kazensko prestavi v kako slovaško vas!! vrelec. DletetICna namizna HRiiA z110bi,n» ogljikovo, , kislino. PospeSnje prebavo _______r in izmeno snovi. *""""" Zelo koncantriran medicina- .-Ion vrelac, priporočljiv in UlJIJa -™.niiSnik oteklinah, jetrni trd„i Z|allcJi snovolzmens-kib. boleznih, katarib. dihal- .__________nih organov.________ 5cii?iVlIBn J""«16" n«J»ecje vsebine svoja vrata, žlasil uporaben pri kronifinem tre- trganju, sladkovni bolezni. Tompell Donati Mali oglasi. HaJmanjSa pristojbina stane 60 "In. Ako Jo oglas obselnejii se računa za vsako besedo 3 vin. NaJpripravnejSe inseriraoje za trgovce in obrtnike. Koliko jo -iunjSih trgovcev in obrtnikov v Oorlol, katerih na dežoli (in celo v mestu) nihfie ne pozna, ker nikjer ne fnserlrtjo. Skoda ni majhna. V Rožni dolini pri Gorici fcKSS stropna hiša z vrtom in prostornim dvoriščem primerna •/.» trgovino ali pa goBtilno. HIBr j« Se davka prosta. Pojasnila daje lastnica Katarina Cej v Rožni dolini pri Gorici Št 0rez konkurence. Zanesljivega, pridnega m treznega zidarskega polirja, ki razume tudi nemSčlno se sprejme takoj. Naslov pove naše upravirištvo. Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C in. Iti.! franc Simčič, krojač Gorica, na Kornu št. 6 priporoča slavnemu občinstvu svojo krojaško delavnico. Cenjene dame! Ne obotavljate se več in prepričajte se s poskusom, da Pilmickovjdela in i nnni hrani krasno in aežao p«!J- lilllltflt Ako se umivamo z ..LANO-LOM", ni treba nikakih krem, ki so potrebne pri rabi raznih drugih mil, kajti po svoji ¦ lIMftl sestavini nadomešča popol-IamIHII* no kremo. En komad „LA-NOtA'' prodaja se za 70 vin. v lekarnah, mirodilnicah in tudi v drugih trgovinah. Tudi na deželi dobiva se kdor pa ga hoče | H Alfi ¦ neposredno naročiti, temu Lnllllilf se pošlje po sprejetju f naprej nakazanega zneska pol ducata za K 4 50 ali pa 1 ducat za K 8 franko. Izgotavlja edino = J. P1LNACEK = Hradec HrdlouG, na CeShem c. in kr. duorni zaiogaleij, stara češka tovorni toaletnega in pralnega mila, parfumou, cerkuenih, voščenih in poluuoščenih sueč, na-uadnih stearinouih parafinotfh sufčk i Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta št. 20. Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, flrnežet in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarja In pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & Jančar trgovina oljnatih btrv na drobno in debeo. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. oelika zaloga = Pri punci je nežni on brco dobil, tri dni se v postelji nato je potil, ie danes je njemu pa brci gorje, ker krepke nOHOu je nosilo dekle. OHO" j. Medved, Gorica Tekališče, Josipa Verdi št. 32. Sprejme se iDt*ligei)fi)o Sospodičoo za tpgo^ioo Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe na naše upravništvo. = oljkinega olja prve vrste »jiiljših Mk iz Istre, Dalmacije, Milfrite, Bari ii Rice . s prodajo na drobno iu debelo. j Prodaja na drobno: Kron —'96,104, M2, < 1*20. 1*23 136, 1*44, i'69. 1'80, 2'-, 240, za loči po 72 vin. | ------- Na debelo cene ugodne. -------I Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga , ------------------mila in sveč.------------------ | Cene zmerne. Odlikovana pekarija in sladfena Andrej Fajt Gorica Tekal išče Frana Josipa štev. 2 Podružnica v nI. Municipio št. 2. Sprejema naročila za vsakovrstno peevo najfinejše vrste, pecivo /a nove maše, godove, kolače za birmance, poroke itd. — Vsa naročila izvršuje točno in solidno po želji naročnikov. Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vin.i in likerje po zmernih cenah. Vse po zmernih cenah. RilTiSke toplice U IrŽiČU (Monfalvjono) Primorsko. Stalna temperatura JJS--40". Učinkuje proti revmatizimi, pioUnu, bolečinam v bedrih, živčnim boleznini itd. ----- Zdravljenje pod zdravniškim nadzorstvom. Avtoiuobiini omuihus. Cenike in pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo kneza Aleks. Thurn in Taxis-a v Devmu (Primorsko). I Maznanilo. Uljuduo naznanjam, da sem Lekarna Cristofoletii v Gorici. • ŽELODČNE KAPLJICE •T * z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljiva. ~ Te kapljice vredijo redno prenavljanje, že f-e jib dvakrat na dan po jedno žličko popije. Okrepe pokvarjeni že-- lodpc, store, da zgine f ¦ (Varstvena znamka). y kratkem ČaSU OlttO- 5 tica in žfrbtua ienost (mrtvost). Te ˇ kapljice tudi store, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. [lijBva pijača iz kine 5 & m 7Plp73 najbolj«* pripomoček pri J 111 L&1BLU» zdravljenju s trskinim oljem, v Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. $ flouodošli uzorci ?a nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v dstavnici in trgovini z gotovimi f biekami = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici Tržaška ulica št. 16 (v lastni hiši). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznorslniSi uzorceu blaga kakovosti iz avstrijskih in angležkih t o i) aren najrazličnejših za vsaki stan. prvo iu edino oblastveno dovoljeno pisarno za spisovanje izve- sodnih vlog in pisem ===:.¦= posebno v ======-===== \te«b davčnih it) pFisrojbinsl