Hitrejša
rast
osebnega
in
družbenega
standarda
OSEBNI dohodki delovnih ljudi v gospodarskih organi-zacijah, zavodih in upravi, naša osebna in družbena bla-ginja, naš hitrejši razcvet na vseh področjih, vse je odvis-no zlasti in predvsem od hitrejše poživitve in rasti gospodarskih organizacij. Prav zaradi tega moramo po-zorno spremljati gospodar-ska gibanja v naših delovnih kolektivih, zlasti pa nam mora biti jasno, čemu je na področju gospodarstva treba v prihodnje posvečati še prav posebno skrb in pozornost.
V skladu z občinskim pro-gramom gospodarskega raz-voja naše občine bo nedvom-no poglavitna naloga delov-nih kolektivov v gospodar-skih organizacijah, da hitreje usklajujejo svojo proizvod-njo z zahtevami trga in še bolj povečajo investicije v modernizacijo proizvodnih postopkov.
PROIZVAJAJMO ZA TRG, NE ZA SKLADIŠCA
čeprav nenehno poudarja-mo, da je šele prodaja pogoj za normalno proizvodnjo, ostajajo za mnoge v gospo-darstvu resnične potrebe trga še naprej uganka. Zato še vedno proizvajajo za skla-dišča.
Ker marsikje podcenjujejo skrbno preučevanje dejan-skih potreb porabnikov, ker marsikje ne vedo, kaj trg resnično potrebuje, tudi ni dovolj premišljenih in stabil-nih poslovnih odločitev. Prav temu pa je treba pripisati dejstvo, da se zaloge mate-riala, drobnega inventarja in dokončane proizvodnje v go-spodarstvu na območju naše občine prepočasi zmanjšuje-jo in da hkrati naraščajo za-loge končnih (nekurantnih) izdelkov. Vse to občutno za-vira intenzivno izkoriščanje vseh zmogljivosti v posamez-nih gospodarskih organizaci-jah,
ZBOLJŠUJMO KADROVSKO  SESTAVO
Posebno skrb moramo po-svečati tudi stalnemu stro-kovnemu   spopolnjevanju   in
izobraževanju na delovnih mestih v gospodarstvu. Sta-ra, že večkrat preizkušena resnica je in ta velja zlasti za kadre v sodobnem gospo-darstvu: Kdor se ne uči, za-ostaja. Kdor pa zaostaja, je tepen.
Nadaljnja gospodarska po-živitev na območju naše ob-čine bo možna le, če se bo-mo vsi nenehno učili in spo-polnjevali. Učimo se pred-vsem na lastnih napakah! Za-vestno jih odkrivajmo in od-pravljajmo! Uveljavljajmo boljše rešitve v svoji vsako-dnevni praksi ter nenehno vsi kontrolirajmo naša na-daljnja gospodarska gibanja! Le tako bomo lahko sprostili zamrznjena obratna sredstva ter povečali koeficient obra-čanja, saj to je edini pogoj za nadaljnjo realno rast osebnih dohodkov.
Da bi vse to dosegli, je ne-dvomno predvsem potrebna nenehna sistematična skrb za zboljševanje kadrovske sestave s sprejemanjem mla-dih strokovno visoko kvali-ficiranih kadrov na priprav-niška mesta. Povezujmo teo-retično znanje mladih Ijudi z dragocenimi praktičnimi izkušnjami starejših ter tako pospešujmo racionalnejšo or-ganizacijo proizvodnega pro-cesa in dinamično gospodar-sko rast svojega podjetja in družbe kot celote!
ZDRAVA RAST OSEBNIH DOHODKOV
Za iniciativno sodelovanje vseh pri reševanju skupnih problemov in nalog, za uspeš-nejše doseganje skupnih smotrov je nedvomno po-trebno dosledno stimulativ-no nagrajevanje vseh in vsa-kogar po njegovem delu. Za-radi tega moramo tudi temu problemu posvečati vso po-trebno pozornost. Razumlji-vo je, da osebni dohodki ne smejo in ne moreje naraščati hitreje kot produktivnost dela in tržna realizacija pro-izvodnje.
Tudi delitvi skupnega do-hodka vsake gospodarske or-ganizacije je treba posvetiti več pozornosti. Pri tem naj
bodo merilo potrebe dolgo-ročnega razvoja gospodarske organizacije. Zlasti je treba zagotoviti zadostna sredstva za razširjeno reprodukcijo in za obratna sredstva.
NADALJNJA MODERNIZA-CIJA PROIZVODNIH PROCESOV
Edino ob taki zdravi po-slovni politiki v vsakem de-lovnem kolektivu v gospo-darstvu se bo razvijal tudi pri vseh delovnih ljudeh smi-sel za poslovno in tehnično sodelovanje med raznimi go-spodarskimi organizacijami v smislu delitve proizvodnih programov ter združevanja investicijskih sredstev za na-daljnjo modernizacijo proiz-vodnih postopkov. To bo ugodno vplivalo na pocenitev in kvalitetno rast proizvod-nje ter na naše uspešnejše uveljavljanje na domačem in inozemskem tržišču.
Tudi poslovne banke naj sredstva, ki so jih vezale za pokrivanje prevelikih zalog v gospodarskih organizaci-jah, sprostijo in preusmerijo v kreditiranje modernizacije proizvodnih procesov ob sti-mulativnem sodelovanju za-interesiranih gospodarskih organizacij.
Delovne organizacije na področju storitvene obrti, komunalne dejavnosti in go-stinstva naj v soglasju z ob-činskim svetom za gospodar-stvo zaprosijo za kredite pri Kreditni banki in hranilnici v Ljubljani, da si bodo tako lahko izboljšale poslovanje in povečale rentabilnost.
RAZŠIRJANJE NA INOZEMSKA TRŽIŠCA
Vedno večja proizvodnja naših gospodarskih organiza-cij se mora usmerjati tudi na zunanja tržišča. Tu ob-stajajo še velike možnosti, zlasti v prodiranju na nova
tržišča ob temeljitem preuče-vanju njihovih potreb in povpraševanja.
Zgrešeno je, če se gospo-darske organizacije zado-voljujejo le z ozkim zuna-njim tržiščem. Kakršnakoli sprememba glede povpraše-vanja po našem blagu na ozkem zunanjem tržišču lahko namreč povzroči na-šim gospodarskim organiza-cijam velike težave.
Široko sodelovanje v med-narodni delitvi dela daje no-ve možnosti za nadaljnji uspešni razvoj naših gospo-darskih organizacij, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na hitrejšo rast osebnega in družbenega standarda na ob-močju naše občine.
SPREMLJAJMO GOSPODARSKA  GIBANJA
Našteli smo nekaj najpo-membnejših členov v verigi našega hitrejšega gospodar-skega in splošnega razvoja. Ce bomo vsi zagrabili, bomo potegnili za seboj vso verigo in obratno. Neuspešno izva-janje poglavitnih nalog v po-sameznih delovnih organiza-cijah bo nedvomno imelo ne-gativne posledice ne samo za posamezno gospodarsko or-ganizacijo in za njen delovni kolektiv, temveč posredno tudi za našo družbeno skup-nost, za naš družbeni stan-dard.
Naši osebni dohodki, naša osebna in družbena blaginja, hitrejši ali počasnejši razvoj teh področij, vse to je od-visno od uspešnega izpolnje-vanja navedenih nalog v de-lovnih kolektivih naših go-spodarskih organizacij. Prav zaradi tega bomo skrbneje spremljali njihove napore in se z njimi veselili vsakega uspeha, ki ga bodo dosegli v izpolnjevanju gospodarskih nalog.
Pavle ŠEGULA