TISKOVINA Občan Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 150 SIT Foto: Majda Kunčnik 17. FEBRUAR / SVEČAN 2006, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XI, ŠTEVILKA 2 (95) Občan - 17. februar 2006 Občan Jiršovci Športno društvo Destrnik – sekcija smučarji skakalci je v nedeljo, 15. januarja, organizirala 3. meddružinsko tekmo za pokal občine na 23-metrski skakalnici pri Brunčičevi domačiji v Jiršovcih. Tekmovanja se je udeležilo 39 skakalcev –12 domačinov in skakalci iz Velenja, Jablanc, Juršincev, Ceršaka, Makol in Sv. Ane. Tekmovali so v štirih kategorijah s skakalnimi in v dveh z alpskimi smučmi. Vzdušje ob skakalnici je bilo presenetljivo, saj si je prišlo skoke ogledat preko 300 gledalcev. V I. kategoriji – do 10 let si je s skakalnimi smučmi prvo mesto priskakal Matevž Samec iz Velenja, drugo mesto je pripadlo Alexu Frasu iz Jablanc in tretje Andreju Ketišu prav tako iz Jablanc. V II. kategoriji – od 10 do 18 let je pokal za prvo mesto prejel Benjamin Murko iz Jablanc, drugi je bil domačin Darko Domjan in tretji Janez Lackovič iz Jablanc. V III. kategoriji je prvo mesto pripadlo Borisu Keršiču iz Ceršaka, drugo Boštjanu Murku in tretje Dejanu Glavici, oba sta iz Jablanc. V IV. kategoriji so nastopili vete- Razvoj skakalnega športa rani (nad 33 let), ki so dosegli dobre rezultate. Pokal za prvo mesto je osvojil Milan Potočnik iz Jablanc, drugo mesto si je priskakal Stanislav Sel iz Ceršaka in tretje Marjan Škripec iz Jablanc. V I. kategoriji – do 28 let z alpskimi smučmi je dosegel prvo mesto Jure Horvat iz Juršincev, drugo in tretje mesto pa domačina Martin Domjan in Ervin Muršec. V II. kategoriji – nad 28 let je zmagal Bogo Gajser iz Makol, drugi je bil Toni Brumen iz Juršincev in tretji Roman Polanec, ki je že osvojil pokal na tej skakalnici. Gledalci so bili z uspehom domačinov zadovoljni, saj so se štirje od dvanajstih uvrstili na najvišja mesta, zadovoljni so lahko tudi v gostujočih ekipah, saj so si skoraj vse ekipe priskakale pokale, izkazali pa so se tudi posamezniki. Pokal so podelili tudi najmlajšemu skakalcu Timu Gajserju iz Velenja (letnik 1999), ki se na strminah počuti zelo domače. Pokale in priznanja sta podelila vodja sekcije smučarjev skakalcev Štefan Samec in župan Franc Pukšič. V smučarski sekciji upajo, Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Nataša Žižek, Milena Širec, Jasmina Bauman in Sabina Žampa. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Nataša Žižek Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 da bodo imeli v občini, društvih in občanih tako veliko podporo in vzpodbudo za delo še naprej. Želeli bi, da bi se v smučarsko sekcijo vključilo še več zainteresiranih in resnih članov. Organizatorjem prireditve so bili spet v veliko pomoč člani ŠD Jablance, ki imajo več izkušenj z organizacijo tekmovanj, saj se s tem športom ukvarjajo skoraj 10 let. Z njimi destrniški skakalci že kar nekaj časa tesno sodelujejo. Destrniški skakalci so se letos udeležili že več tekmovanj v Juršincih, Jablancah, Malečniku, Grlincih, Ceršaku in Juriju ob Pesnici, kjer so se izkazali in zasedli zavidljiva mesta. Tekst in foto: Nataša Žižek Gasilski posnetek s kurenti – spremljevalci snežnih tekmovanj Spoštovane občanke, spoštovani občani! V marcu, mesecu praznovanja pomladi in kar dveh praznikov, namenjenih ženam in mamam, vas prijazno vabimo na prireditev »Praznovanje pomladi«, ki vam jo poklanjamo učenke, učenci in delavci OŠ Destrnik-Trnovska vas. Vabljene vse mame, babice, tete, bivše sodelavke, vse žene in vsa dekleta in seveda tudi njihovi spremljevalci ter vsi, ki uživate v otroški ustvarjalnosti. Pridružite se nam ob prvih pomladnih sapah, ki naznanjajo prihajajočo moč sonca in ponovnega prebujenja. Praznovali bomo v torek, 14. marca, ob 16.00 v telovadnici OŠ Destrnik! Pomladno vabljeni! Občan - 17. februar 2006 Občan OZ Športnega društva Destrnik Obeta se leto velikih načrtov V petek, 27. januarja, so se člani Športnega društva Destrnik zbrali na občnem zboru. Zbora se je udeležila tudi podžupan Branko Zelenko in predstavnik ŠD Jablance Jože Murko. Ugotovili so, da je za njimi dobro leto, saj so izpolnili zadane naloge in cilje. Največja novost v letu 2005 je bila, da je upravljanje telovadnice prevzela občina, kar jih je na začetku malo skrbelo, a se je po razpisu zadeva uredila. Zraven plačila terminov predstavlja velik finančni strošek financiranje terminov in trenerja za osnovnošolske nogometaše. Lani so se lotili popravil na igrišču pod šolo, za kar jim je občinski svet dodelil dodatna sredstva iz proračuna. V društvu uspešno delujejo smučarska, košarkaška, nogometna, šahovska in odbojkarska sekcija. Odbojkarji planirajo treninge enkrat tedensko in se želijo udeležiti čim več turnirjev. Košarkarjem se v lanski sezoni ni uspelo vključiti v rekreacijsko košarkaško ligo (RKL) Parkl, zato upajo, da se bodo včlanili v sezoni 06/07. Ob praznovanju občinskega praznika so odigrali prijateljsko tekmo s ŠD Kenguru iz Trnovske vasi, kar bodo ponovili tudi letos. Želijo si organizirati turnir 4 ekip in prijateljske tekme pred in med ligo, da dobri uspehi ne bodo izostali, bo treba trenirati kar trikrat na teden. Nabavili bodo še dodatne žoge. V šahovski sekciji so se udeležili prijateljskih srečanj in turnirjev v Sladkem Vrhu, Malečniku, Bistrici pri Rušah in Spuhlji in tekmovali tudi v III. državni ligi – vzhod, kjer so se v močni državni konkurenci uvrstili na 21. mesto. Lani aprila so organizirali tekmovanje za občinskega prvaka –osvojil ga je Mitja Kramberger. Na enem od treningov jih je obiskal šahovski velemojster Georg Mohr, ki ga je mednje pripeljal dr. Milan Zver, ki zelo rad odigra kakšno dobro partijo šaha. Želijo si boljših pogojev in prostora za trening. V počastitev praznovanja občinskega praznika nameravajo organizirati kar dva turnirja: ekipno tekmovanje in tekmovanje posameznikov za občinskega prvaka. Ekipo malega nogometa, ki je bila ustanovljena marca 2005 sestavljajo mladi fantje iz okoliških krajev. Nogometaši so ob praznovanju občinskega praznika odigrali prijateljsko tekmo s ŠD Placar. Organizirali so turnir na igrišču na Destrniku, ki se ga je udeležilo 9 ekip iz več občin, na katerem so osvojili 2. mesto. V juliju in avgustu so igrali v »poletni Reški karneval ligi« v Voličini in osvojili 1. mesto brez izgubljene tekme. V začetku septembra so pričeli s tekmovanjem v medobčinski lenarški ligi. Po jesenskem delu tekmovanja so uvrščeni na 6. mesto. Tekmovali so na turnirjih v Podgorcih (3. mesto), Jablancah (2. mesto) in Ptujski Gori (2. mesto). V tem letu bodo nabavili nove drese in trenirke. V smučarski sekciji so zaradi vremena organizirali tekmo za pokal občine nekaj dni kasneje. V lanskem letu so gostovali na tekmah v Jablancah, Juriju ob Pesnici, Juršincih in na nočni tekmi v Grlincih. Izvedli so dve delovni akciji za vzdrževanje skakalnic in okolice ter pričeli s formalnimi postopki v zvezi z odkupom zemljišča. Ob privolitvi lastnika bi želeli izboljšati iztek. Uspešno so izvedli že tretjo meddruštveno tekmo za pokal občine, domači skakalci pa pridno nabirajo lovorike po drugih tekmah. Želijo si razširiti članstvo, nuditi pomoč sekcijam, nadaljevati s projektom na Drstelji, urediti igrišče pod šolo in odkupiti zemljišče, na katerem stojita skakalnici. Največja naloga je pridobiti sponzorje in donatorje. Tekst in foto: Nataša Žižek Zanimanje članov za rekreacijo je čedalje večje Destrniški kurenti V nedeljo, 22. januarja, je v Reki na Hrvaškem potekalo 10. jubilejno »Srečanje zvončarjev in zabavljačev« v organizaciji pustnega društva Krimejski feštari. Predstavilo se je 19 skupin, med njimi tudi kurenti iz Destrnika. Na Hrvaško je odpotovalo 30 kurentov, ki so odlično zastopali Slovenijo in Destrnik ter predstavili del naših pustnih običajev. Prireditev je ena izmed mnogih, ki jih v Reki prikažejo v okviru Reškega karnevala, katerega organizator sta mesto Reka in mestna turistična organizacija. Letos bo potekala že 23. pustna povorka, na kateri gostitelji pričakujejo 15.000 mask. Cilj prireditve je ohranjanje tradicije in spoznavanje vseh skupin, ki ohranjajo stare običaje. Običaji, ki v njihovem kraju izhajajo že iz 14. stoletja, so prvovrstne kulturne vrednote, ki se gledalcem predstavljajo v izvirni obliki, predstavljajo turistično atrakcijo in prav tako vreden etnološko-kulturni projekt. Utrinek s srečanja Občan - 17. februar 2006 Tekst: Nataša Žižek Foto: Sabina Zemljič 3 Občan OZ PGD Desenci Potreben nakup avtocisterne V soboto, 28. januarja, so se člani PGD Desenci zbrali na občnem zboru v gasilskem domu v Desencih. Občnega zbora so se udeležili župan in poslanec v DZ RS Franc Pukšič, podžupan Branko Zelenko, predsednik in poveljnik GZ Destrnik Janez in Marjan Irgl ter predstavniki drugih gasilskih društev in društev, ki delujejo v občini. Vsako leto se vabilu odzovejo tudi v pobratenem društvu DVD Petrijanec iz Hrvaške. Lani so v društvu organizirali seminar za krajane na temo Vse najboljše za vaše zdravje, postavili so presmec pri cerkvi sv. Urbana in majsko drevo, priredili so kolesarjenje in piknik, sodelovali ob praznovanju občinskega praznika, ki je potekalo pred gasilskim domom v Desencih, ter pomagali pri točenju županovega vina po žegnanjski maši. Organizirali so ekskurzijo na Koroško, članice so sodelovale na srečanju članic Podravske regije, udeležili so se srečanja društev Mladi gasilec v Škocjanu ter opravili preko 3.200 ur prostovoljnega dela, ki jih vrednotijo na 3,2 mio tolarjev. V lanskem letu so bile zaradi poplav v dveh dneh potrebne kar štiri intervencije, zato menijo, da bi bilo treba urediti nekatere potoke. Udeležili so se tekmovanja v Trnovski vasi, kjer so zasedli dve drugi mesti, in izvajali naloge društva in GZ v mesecu požarne varnosti. Upajo, da bodo s pomočjo občine in GZ v kratkem lahko zamenjali avtocisterno, ki je stara že 26 let, zato je njeno vzdrževanje zelo drago. Na ministrstvo za obrambo bo treba pravočasno oddati prijavo na razpis za sofinanciranje opreme. Druga pomembna naloga je vnašanje podatkov v »Vulkan«, osnovni podatki o članstvu so vneseni, treba bo vnesti še vsa osnovna sredstva, kar bo osnova za pridobitev razpisnih sredstev za nakup nove opreme. Novost v tem letu je elektronsko vodenje poročil o intervencijah. Letos bodo nadaljevali z nalogami, ki so stalnica v njihovem delovanju, veselijo se vsakega novega izobraževanja in usposabljanja, prioriteta pa je pridobitev sredstev za nakup avtocisterne. V predsedstvu GZ in lokalni skupnosti si bodo prizadevali za dobro opremljenost gasilcev, saj je želja vseh, da se gasilci, ki gredo v intervencijo, vrnejo živi in nepoškodovani, občanom pa želijo zagotoviti čim boljšo požarno varnost. Zavedajo se, da je sredstev premalo, po svojih najboljših močeh se bodo trudili nabaviti manjkajočo opremo Zasedanje odbora za infrastrukturo, plan in finance Predlagali dopolnitev odloka V sredo, 25. januarja, so se člani odbora za infrastrukturo, plan in finance sestali na 16. redni seji v prostorih režijskega obrata na Drstelji. Obravnavali so predlog Odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Destrnik. Člani odbora so odlok dopolnili in takšnega predložili v sprejem občinskemu svetu. Obravnavali so tudi aneks k osnovni pogodbi Cestnega podjetja Ptuj za redno vzdrževanje lokalnih cest v občini Destrnik za leto 2006. Člani odbora predlagajo podpis aneksa po vpisu potrebnih podatkov vanj in po dopolnitvi besedila programa del na LC v letu 2006 v občini Destrnik. Branko Horvat, poveljnik PGD Desenci, je povedal, da je vzdrževanje 26 let stare avtocisterne zelo drago. in primerno opremiti gasilce ter pridobiti sredstva za gasilsko avtocisterno. Podelili so 11 svečanih izjav novim članom, 4 priznanja GZ Destrnik III. stopnje ter 14 društvenih priznanj za 10, 20, 30, 40 in 60 let aktivnega dela v društvu. Po zaključku uradnega dela so nadaljevali z družabnim druženjem. Tekst in foto: Nataša Žižek Urnik bibliobusa Potujoča knjižnica, ki nam ponuja 17.000 enot raznovrstnega knjižnega gradiva in ima 50 postajališč – tri v naši občini, nas bo obiskala v: ČETRTEK, 23. februarja in 16. marca pri OŠ Destrnik: 12.30–13.30 pri gasilskem domu na Destrniku: 14.00–14.30 TOREK, 28. februarja in 21. marca v Zg. Velovleku – pri kapeli: 10.00–10.30 v Levanjcih – avtobusno postajališče: 10.40–11.10 v Janežovcih – pri Markežu: 11.30–12.00 Knjižničarja sta dosegljiva vsak delovnik tudi na telefonsko številko 051 310 594. Vabljeni! Nataša Žižek 4 Občan - 17. februar 2006 Občan Leto XI, številka 2 17. februar 2006 1. Razpis za zbiranje predlogov za priznanja Občine Destrnik 3. Sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d. o. o. 2. Letni program športa Občine Destrnik za leto 2006 1. Na podlagi 5. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št.1/99) in Odloka o priznanjih Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 4/99) Komisija za odlikovanja in priznanja Občine Destrnik objavlja Razpis za zbiranje predlogov za priznanja Občine Destrnik 1. Priznanja Občine Destrnik so: - naziv častni občan - plaketa Občine Destrnik - priznanje Občine Destrnik 2. Pogoji za dodelitev priznanja: Naziv častni občan se lahko podeljuje občanom in drugim državljanom Republike Slovenije in tudi državljanom drugih držav, ki imajo posebne zasluge za napredek znanosti, umetnosti in kulture, ter za druge izjemne dosežke. Plaketa Občine Destrnik je najvišje občinsko priznanje. Podeli se lahko posameznikom, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim za življenjsko delo oziroma za izjemne uspehe na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu občine Destrnik. Priznanje Občine Destrnik se lahko podeljuje posameznikom, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam za izjemne dosežke na posameznih področjih dela. 3. Postopek podeljevanja: Predloge lahko podajo posamezniki, podjetja, zavodi, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalnih skupnosti. Predlogi morajo biti pisno utemeljeni in obrazloženi. 4. Komisija za odlikovanja in priznanja bo predloge zbirala do ponedeljka, 20. 3. 2006. Predloge lahko oddate osebno ali pošljete po pošti na naslov: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Lahko jih pošljete tudi na elektronski naslov: obcina. destrnik@destrnik.si. 5. Komisija bo zbrane predloge preučila, Občinski svet Občine Destrnik pa bo sprejel sklep o podelitvi priznanj, ki bodo podeljena na občinskem prazniku 27. 5. 2006. Datum: 3. 2. 2006 Predsednik Komisije za odlikovanja in priznanja Občine Destrnik: Srečko Vrečar l.r. 2. Na osnovi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/04) in na osnovi Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2006, ki ga je Občinski svet Občine Destrnik sprejel na svoji 25. redni seji 8. 12. 2005 Občinski svet Občine Destrnik sprejme Občan - 17. februar 2006 Letni program športa Občine Destrnik za leto 2006 Občina Destrnik v proračunu za leto 2006 nameni za izvajanje letnega programa športa proračunska sredstva na proračunski postavki: • 08021: SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA OŠ - (Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati) 210.000,00 • 08001: FINANCIRANJE ŠPORTNEGA ZAVODA PTUJ - (po pogodbi, po računih, bilten) 364.000,00 • 08002: FINANCIRANJE ŠPORTA - (rekreacija, programi, delovanje društev, prireditve) 1,500.000,00 V letu 2006 se financirajo naslednje vsebine športnih programov: 1. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok (sofinanciranje letnega programa športa OŠ) v višini 210.000,00 Pri interesni športni vzgoji šoloobveznih otrok se bodo sofinancirali naslednji programi: • »Zlati sonček« v 1., 2. in 3. razredu 60.000,00 • »Krpan« v 4. razredu OŠ 60.000.00 • »Naučimo se plavati« (za otroke v 3. r. devetletke) 90.000,00 2. Financiranje šolskih športnih tekmovanj (Športnemu zavodu Ptuj) v višini 364.000,00 Občina Destrnik podpiše s Športnim zavodom Ptuj (kot izvajalcem) pogodbo o financiranju, organiziranju in izpeljavi šolskih športnih tekmovanj v šolskem letu 2005/2006. Predmet te pogodbe je organizacija in izvedba šolskih športnih tekmovanj od medobčinskega do državnega nivoja za Osnovno šolo Destrnik za šolsko leto 2005/2006. Materialne stroške ekip in posameznikov (objekt, sodniki, zapisnikar, časomerilec, napovedovalec, ozvočenje, praktične nagrade, pokali, priznanja, medalje, zdravniška služba, prevozni stroški, prehrana, kotizacija, posredovanje objav in analiza rezultatov, izdaja biltena …) bo Občina Destrnik v skladu z zgoraj navedeno pogodbo plačevala na osnovi izstavljenih računov po dejanskih stroških storitve oz. tekmovanja, katerega se bo šola udeležila. 3. Financiranje športa (rekreacija, programi, delovanje društev, prireditve) v višini 1.500.000.00 – zajema naslednje dejavnosti: • Interesna športna vzgoja mladine (do 20 let starosti) 400.000,00 Športna vzgoja mladine, ki se prostovoljno ukvarja s športom zunaj obveznega vzgojno-izobraževalnega programa, ne glede na njegovo pojavno obliko. • Športna rekreacija odraslih 600.000,00 Sofinancira se športna rekreacija odraslih vseh starosti, ki jo izvajajo športna društva ali drugi izvajalci. • Športne prireditve 300.000,00 5 Občan Prireditve, prijavljene na razpis, komisija oceni po dodatnih merilih, ki so priloga pravilnika. Pri ocenjevanju se upošteva enakomerna zastopanost športnih panog. • Delovanje društev 200.000,00 Obseg sredstev, namenjenih za delovanje društev, se določi vsako leto posebej v občinskem proračunu. VELJAVNOST IN UPORABA Letni program športa Občine Destrnik za leto 2006 začne veljati 1. 1. 2006. Štev.: 032-01-9/2005-25R-6/6 Datum: 8. 12. 2005 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, l. r. 3. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji št. 528/99 z dne 1. 10. 1999 za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu s 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d. o. o., in sicer v naslednji višini: Obvestilo Komisija za priznanja poziva vse občane, da do ponedeljka, 20. marca 2006, oddajo predloge za priznanja Občine Destrnik. Razpis za zbiranje predlogov je objavljen v Uradnem vestniku Občine Destrnik v tej številki Občana. Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: - nabavna cena plina fco Destrnik 135,67 SIT/kg - kalo 5 % 6,78 SIT/kg - marža 27,76 SIT/kg 19,42 SIT/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2005 ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 170,21 SIT/kg ali Skupaj – plinasta faza 418,73 SIT/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 418,73 SIT/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 21,24 SIT/m3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 250,00 SIT/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 250,00 SIT/mes.. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 2. 2006. Štev.: 354-1/2006-3 Datum: 10. 2. 2006 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, l. r. Obvestilo Obveščamo vas, da so na spletni strani KGZS – Zavod Ptuj: www.kgz-ptuj.si in na spletni strani KGZS: www.kgzs.si objavljeni razpis in vsi pravilniki o ocenjevanju izdelkov na 17. razstavi in ocenjevanju »Dobrote slovenskih kmetij« Ptuj 2006. Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Komisija za priznanja Društvo upokojencev Sv. Urban – Destrnik Obvestilo Obveščamo vse člane, da bodo predstavniki vasi, člani upravnega odbora, prišli pobirat članarino s 1. marcem. Zelo bomo veseli, če boste prišli poravnat članarino v pisarno društva, ob ponedeljkih od 9. do 11. ure. Članarina za leto 2006 znaša 1.500 sit, za vzajemno samopomoč ali posmrtnino plačate še 1.000 sit, torej znese to skupaj 2.500 sit. Imejte pripravljene članske izkaznice, če pa boste prišli plačat članarino v pisarno, izkaznico prinesite s seboj, da se vpiše plačilo članarine in vzajemne samopomoči. S potrjeno izkaznico o plačani članarini lahko ob različnih nakupih, pri plačilu vstopnic v kopališča, ob nakupu železniških vozovnic ali različnih ogledih upokojenci, še posebej skupine, koristimo dodatne popuste. Lep pozdrav in veliko zdravja! Upravni odbor 6 Občan - 17. februar 2006 Občan Ustvarjalna stran Oh, kako je danes pusto vreme! Puste so tudi hiše in ceste in sivo-bela pokrajina in pusta je megla … Saj res! PUST! Zdaj si lahko privoščimo in puste dni spremenimo v pustne. Saj vemo, kako to gre: maske, kostumi, norčavo obnašanje, predvsem pa veselje. Toda čisto točno še ne vemo kako … Le kako naj se letos našemim za pusta? Naj si kot klovn oči namažem, nos in usta? Naj se oblečem kot ptičje strašilo? Naj si kremplje nataknem na roke, da bi kot Marsovec strašil otroke? Pretaknil sem že vse predale, omare in cunje sem stare privlekel na plan – zaman! Le kaj bi, kaj bi nase dal, da bi nihče me ne spoznal?! »Veš kaj, Jure, napravi!« mu sestrica Tina pravi: »Pošteno umij se od nog do glave, pa te še jaz ne bom več spoznala!« To je dejala in – urno zbežala … …Juretova sestrica, v pesmici JURETOVA MASKA, ki jo je napisala Nada Kranjc. In ker ne verjamem, da bo za uspešno maskiranje dovolj le Tinina ideja, ki svetuje pošteno umivanje, vam dajem nekaj zamisli, kako izdelati enostavne maske. Uporabne so tudi kot del kostuma za dramatizacijo predstav, kot rekvizit za vsakdanjo igro ali kot okras v sobi. Potrebujemo: trši papir (npr. šeleshamer), tanjši papir, škarje, lepilo, spenjač, lepilni trak. Iz kartona najprej izrežite osnovo za masko, ki je lahko različnih oblik (ski- Pusto brez pusta ca1), in dva traka, ki bosta držala ma- te nos ali kljun, rilec, ušesa, lase, grivo, perje, obrvi … Maski lahko dodatke tudi narišete s flomastri ali tempera barvami. Če se ti zdi, da potrebuješ tudi oblačilo, si ga izdelaj iz vreče za smeti (kupimo jih lahko v različnih barvah) ali pa nekaj vrečk zlepiš skupaj, da frfotajo okrog tebe, robove narežeš na trakove, polepiš z nalepkami ali samolepilno folijo in papirjem (skica 3). Ne samo za pusta, tudi kadar boš kdaj med letom »puste« volje, si (v hiši!) obleci kostum in se spremeni za kako urico v pustnega junaka ali bedaka. Šemljenje ali celo izdelava mask pa je lahko tudi odlična ideja za kako rojstnodnevno zabavo. Pripravila: Majda Kunčnik sko na glavi. Traka prilepite na masko (skica 2). Na osnovo za masko prilepi- Iz poslančeve zapisnice Zavedam se, da se mnoge mlade družine srečujejo s stanovanjskimi problemi, in predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, ki smo ga obravnavali, je po mnenju SDS bistveno bliže tistemu, kar si ljudje dejansko želimo. Nacionalna stanovanjska varčevalna shema spodbuja dolgoročno varčevanje. Varčevalcem v tej shemi pa zagotavlja ugodno, dolgoročno stanovanjsko posojilo, saj zavezuje banke na najmanj dvakratno večji obseg danih posojil varčevalcem v primerjavi s privarčevanimi sredstvi, seveda po vna- Občan - 17. februar 2006 prej znani posojilni obrestni meri. Predlog zakona popolnoma na novo uvaja subvencioniranje mladih družin, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, kar pomeni, da država vsem, ki izpolnjujejo v zakonu določene kriterije, omogoča pridobitev subvencijskih sredstev. Za prva štiri leta je predvidenih 160 evrov, za nadaljnja štiri pa 100 evrov letno na družinskega člana. Po našem mnenju je to pomembna sprememba, ki gre v pravo smer, se pa zavedamo, da je to šele prvi resnejši korak k dejanskemu reševanju stanovanjske problematike v Sloveniji. Spreminjajo se obrestne mere na obeh straneh – na varčevalni in na posojilni, tako da bodo po našem mnenju banke in varčevalci našli svoj interes za sodelovanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Zakon bo torej omogočil izvajanje nacionalne stanovanjske varčevalne sheme pod primerljivimi pogoji in na finančnem trgu ter bo omogočil njihovo prilagajanje morebitnim spremembam na finančnem trgu. Spremembe zakona, predvsem v delu, ki se nanaša na subvencioniranje mladih družin, bodo po našem mnenju ugodno vplivale na odločanje mladih za reševanje stanovanjskega vprašanja, s tem pa tudi na dolgoročni pozitivni demografski trend. Predlog je bil potrjen na 13. redni seji Državnega zbora RS. Franc Pukšič 7 Občan Režijski obrat Občinski svet Občine Destrnik je novembra 2001 z Odlokom o režijskem obratu v Občini Destrnik sprejel temelj organizacijske enote in opredelil njegovo dejavnost. Zdi se mi prav, da pregled opravljenega dela predstavim v besedi in sliki. Skrbimo za tekoče obratovanje športne dvorane v popoldanskem času, ko se izvaja rekreacijski program. Opravljali smo tekoča vzdrževalna dela: čiščenje, menjava svetil, tekoča popravila ter temeljito čiščenje parketa in prahu pod stropom. Čistili in vzdrževali smo objekt občinske stavbe: čiščenje notranjih prostorov, pleskanje zunanjih lesenih delov ostrešja in vrat, izdelava polic za čistila pod stopnicami, čiščenje in košnja zelenic, urejanje cvetličnih korit, vzdrževanje drogov za zastave. Na pokopališču smo dokončali zemeljska dela ob novozgrajenem opornem zidu nad Ozvatičem. Kosili smo travo na zelenicah, odvažali in sortirali smeti. V jesenskem času smo zmleli ostanke sveč. Čistili smo poti na pokopališču in plato ob mrliški veži. Občasno smo opravili generalno čiščenje mrliške veže. Na skladišče pod mrliško vežo smo naredili in vgradili nova vrata. Aktivnosti v letu 2005 tožbo in več telefonskih klicev. Pogodbeni izvajalec zimske službe Martin Petrič V letošnjem letu smo položili ob cestah nekaj sto metrov kanalet za odvod meteornih voda. Pričeli smo s polaganjem v Vintarovcih, v zaselkih Podperšak in Vintarovski Vrh, kjer smo dokončali lani pričeto delo. Položene so bile tudi kanalete v spodnjih Vintarovcih ter v naseljih Destrnik in Gomilci. Zaradi slabih vremenskih razmer in drugih obveznosti nismo uspeli položiti kanalet v naselju Placar. Polaganje kanalet v Gomilcih Drobljenje sveč, potem ko jih sortirajo od ostalih smeti Na območju občine ni bilo urejenih plakatnih mest, zato smo izdelali panoje za plakatiranje in jih v jesenskem času postavili preko 40 na območju celotne občine. V skladišču sta še dva panoja ki bosta stala ob regionalni cesti v Placarju in Janežovskem Vrhu, ko bomo pridobili potrebno dovoljenje. Skupaj s pogodbenimi izvajalci smo izvajali zimsko službo v sezoni 2004/05 in pričeli z izvajanjem v sezoni 2005/ 06. Ob analizi izvedene zimske službe za 2004/05 smo ugotovili, da je bila izvedena dobro. Posebnih kritik v času sezone ni bilo. Za tako izvedeno delo smo porabili dobrih 10 milijonov tolarjev, kar je veliko. V tej sezoni imamo več težav z enim od pogodbenih izvajalcev, saj smo prejeli prvo pisno pri- 8 Redno smo kosili zelenice pri gasilskem domu Destrnik, gasilskem domu Desenci, zelenico pri prečrpališču Svetinci, pri mlekarni v Doliču, na Gomilškovem v Janežovskem Vrhu, na Drstelji – Bezjakovo in režijskem obratu. Opravili smo dve košnji bankin, jarkov in brežin ob kategoriziranih lokalnih in javnih cestah. Letošnje leto je bilo več močnih nalivov, po katerih je bilo nujno odstraniti nanose blata in kamenja s cestišč, muld, jaškov in propustov. fazi je plato za pesek zimskega posipa. Preselili smo garaži za potrebe skladiščnih prostorov. Del sredstev in dela je bilo vloženih v poslovni prostor: za zamenjavo oken, obnovo fasade, pleskanje, ureditev sanitarij, sobe in vetrolova. Skladiščni prostori so dobili dodatne police za shrambo orodja. Nabavili smo nahrbtno koso in nekaj drobnega orodja. Namestitev drsnih vrat pred režijskim obratom Sodelovali smo pri rekonstrukciji javne razsvetljave (JR) v Janežovcih in Levanjcih. V Gomili smo skopali jame za kandelabre. V Zasadih smo skopali jarek za zamenjavo poškodovanega kabla. V Drstelji smo skopali del jarka za položitev električnih kablov, saj ga ni bilo mogoče skopati strojno. Na zalogo je bilo podrtih in pripeljanih nekaj drogov za javno razsvetljavo. Ob rekonstrukciji ceste proti Destrniku smo odstranili del javne razsvetljave v naselju Janežovski Vrh. Začeli smo s poskusnim betoniranjem podstavkov za kandelabre javne razsvetljave (22 kosov). V pripravi pa jih je še enkrat toliko. Izkop in zasip jarka – obnova kabla na JR Zasadi Javna pot v Zg. Velovleku Glede na lego in stanje objektov režijskega obrata smo izdelali drsna vrata na vhodu do objektov režijskega obrata. Na gospodarskem objektu smo naredili in vgradili troje vrat. V zaključni V spomladanskem času je potekala akcija odvoza starih avtomobilov, v njej smo sodelovali s traktorjem in z delovno silo. Na zbirna mesta smo iz gozdov privlekli več avtomobilov. Pomoč smo nudili tudi na dvoriščih posameznikov. Ves čas smo sodelovali z vodenjem odvoza teh vozil, odpeljanih je bilo preko 60 avtomobilov. V spomladanskem in jesenskem času smo s hladno asfaltno maso krpali udarne jame na asfaltnih cestiščih in Občan - 17. februar 2006 Občan pri tem porabili preko 4000 kg mase. V jeseni smo imeli težavo z dobavo mase, zato je del te naloge ostal nerealiziran. Pripravili smo sanacijo večje poškodbe cestišča v Janežovskem Vrhu in dveh manjših v Jiršovcih. Na Gomili smo razširili in pripravili križišče za avtobusno obračališče. Pol- postavili novo montažno ograjo, izkopali in zakopali jarek z jaškom za vodovodni priključek. Na prostoru ob gasilskem domu Destrnik smo vgradili temelj z napravo za pritrjevanje majskega drevesa. V občini imamo več aktivnih plazov in zdrsov brežin. V slikah je prikazan le delček. Plazove režijski obrat redno spremlja. Opravljenega je bilo še veliko več drobnega dela od prikazanega. Delo so opravljali delavci režijskega obrata Občine Destrnik – preko javnih del je delalo mesečno povprečno petnajst delavk in delavcev ter redno zaposleni strojnik. Vsem iskrena hvala za opravljeno delo. Plaz je pretrgal promet na javni poti na Destrniku Gasilski posnetek ob zaključku leta v režijskem obratu Pripravil: Anton Kovačec Foto: Anton Kovačec Sanacija javne poti v Janežovskem Vrhu ožili smo tudi cestne robnike. Vzrok za večje sanacije je bila slabo pripravljena podlaga (skoraj brez gramoza). V naselju Janežovski Vrh smo poskusno utrdili bankino z betonskimi lamelami in kamni ter jo zalili s hladnim asfaltom. Nabavljena je bila prometna signalizacija za varno delo pri vzdrževanju cest. V lastni režiji smo izdelali podstavke za prometne znake, poskusno pa smo pričeli z betoniranjem podstavkov stebrov za prometne znake. Pričeli smo postavljati smerne količke ob mostovih in večjih propustih na lokalnih in tudi javnih poteh. V pripravi imamo nameščanje potrebne vertikalne prometne signalizacije po programu vaških odborov. Žal nam nepridipravi uničujejo prometne znake, ki jih je nato treba zamenjati. Vaški odbori so letno prejemali sredstva za nabavo novoletnih okraskov, ki Poškodovan prometni znak ob lokalni cesti so ponekod v slabem stanju. Nekateri vaški odbori so z lastno iniciativo, z lastnim delom in sredstvi okraske dopolnili. Zadnji dve leti smo prevzeli izobešanje okraskov in pospravljanje od šole do pokopališča in na prošnjo vaškega odbora. V letošnji jeseni smo prevzeli obnovo dotrajanih okraskov in oblaganje novih. Ob gasilskem domu v Desencih smo Občan - 17. februar 2006 Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Rez vinske trte V soboto, 4. februarja, so se člani društva zbrali pri Francu Lacku na Drstelji, kjer so opravili teoretični in praktični del izobraževanja, kakršnega ga izvedejo vsako leto in kateremu dajejo v društvu velik poudarek, kot je povedal predsednik društva Andrej Rebernišek. Glede na vremenske razmere je težko izbrati najprimernejši čas rezi, po tradiciji nekako po Vincencovem (12. januar). Z rezjo bi bilo dobro počakati do srede februarja, da se dnevne temperature malo normalizirajo, kajti če temperature padejo pod -15 0C, je možnost prve pozebe, še posebej v nižjih legah in na sortah, ki so bolj občutljive – kot je rumeni muškat. V lanskem letu je bilo kar nekaj neurij s točo, ki so posamezne vinograde močno prizadela. Toča ne naredi škode samo v tistem letu, ampak je škoda v naslednjem letu še večja, saj je močno prizadet rodni les. Lani je bila toča v zgodnji fazi, ko so bile mladice velike med 30 in 40 centimetri, zato je rodni les toliko močneje poškodovan. Vinogradnik je močno prizadet z vidika bistveno manjšega pridelka, mora pa biti še posebno pazljiv, da ohrani vzgojno obliko. V tem primeru puščamo enega do dva reznika več, najprej pa si moramo ogledati, kje je sploh možno pustiti rodni les, saj je osnova vsakega vinogradnika, da trs rodi. V teh situacijah je rez zahtevnejša, zato pustimo tudi kakšen šparon več – za primer, če se nam kateri pri vezanju zlomi. Tistega, ki smo ga pustili za rezervo, odstranimo šele, ko smo uspešno zvezali šparone. Velike rane, ki nastanejo pri rezi na trsu, je priporočljivo zamazati s cepilno smolo. Opaziti je, da se je v zadnjih letih močno razvila eska – glivična bolezen ali kap vinske trte in ravno te velike rane so glavno mesto vdora glivic. Zaradi preventive je dobro, da trse premažemo in preprečimo okužbo z esko. Klasičnega zimskega škropljenja vinogradniki ne prakticirajo več, priporočajo ga, če je potrebno, v fazi rasti, ko so poganjki dolgi 3–4 cm, če je problem pršic ali če imate problem s črno pegavostjo ali z listnim ožigom, drugače pa v fazi, ko so poganjki dolgi 30–40 cm, ko se prične s škropljenjem proti peronospori. Tekst in foto: Nataša Žižek 9 Občan Smučanje na Starem Vrhu pri Škofji Loki Zaradi dobre uvrstitve na medobčinskem tekmovanju v smučanju, sem se lahko udeležila državnega prvenstva, ki je bilo dne 7. 2. 2006. Ob 4.50 smo se odpravili proti našemu cilju. Iz naše šole nas je bilo sedem smučarjev, učitelj in ravnatelj. Na avtobus smo prišli prvi, kar je pomenilo, da lahko izbiramo najboljše sedeže. Fino, zelo fino, kajti imaš pregled nad celotnim avtobusom, lahko pogledaš po fantih … Po treh urah vožnje – prvi šok. Kakšen hrib. Saj tukaj bi človek še peš težko prišel v dolino. No ja, pa bo že šlo. Če bodo vsi, bom pa še jaz. Prekrasno vreme, s soncem obsijani vršaci, tekmovalcev pa kot mravelj. No, pa gremo na ogled proge. Kršen duš in sveta pomagalka skupaj, tu dol ne grem, pa če me ravnatelj prijavi samemu ministru g. Zveru. Ampak ker se zarečenega kruha največ poje, se po zvočniku že zasliši: naslednja tekmovalka je s številko 46 Alenka Murko, ki prihaja iz Destrnika. Želimo ji srečno vožnjo in dober rezultat. Kaj dober rezultat, tukaj gre za moje življenje. Kolena se tresejo tako, da se slišijo zaponke na smučarskih čevljih, ustnice so modre, pa ne od mraza. Pa je šlo vseeno odlično, vendar samo do desetih vratc. Bum, bum. Spomnim se samo megle okrog sebe in starejšega gospoda, ki je spraševal: »Ali diha?« Bela kot sneženi mož se rešena vseh tegob spustim proti cilju. Učitelj se je smejal in me pohvalil za pogum in dobro vožnjo, no saj veste, do desetih vratc. Smuči postavim v kot, grem na hamburger in čaj, ter si mislim: nič se mi ni zgodilo, tudi drugi padajo, je že tako na tekmovanjih. Pa ne na navadnem, na državnem. Ostali sošolci so z rahlo ročno zavoro srečno prišli v cilj, nekateri so bili prav uspešni, saj smo na koncu osvojili odlično ekipno deveta mesto. Izlet je bil lep, tekmovanje uspešno, narava prečudovita. Tako smo se polni lepih vtisov in smešnih dogodkov odpravili proti domu, v naš »ravni« Destrnik. Aja, pa še na pico smo šli. Alenka Murko, 8. a Bela kepa Snežna bela kepa padla je z neba. To bela je snežinka, bela bo naša vas. Bela zima je prišla, snega nam natrosila, snežna odeja, zima, mraz prekrila je našo vas. Biserka Mlakar, 7. a Zima Zima zdaj prihaja, mesec jesenski že odhaja. Snežinke bele padajo, na nebu svoj ples plešejo. Leto je naokrog in zopet vas lahko seznanimo s športnimi dogodki in z dobrimi rezultati naših učencev v januarju 2006. Starejše deklice so ubranile laskavi naslov področnih prvakinj iz leta 2005 in se zopet uvrstile med 16 najboljših ekip v Sloveniji. Marca bomo organizirali tekmovanje 4 najboljših ekip iz severovzhodne Slovenije in se tako na domačih tleh poskusili uvrstiti na veliko finale, kjer se štiri najboljše ekipe borijo za naslov državnih prvakinj v malem nogometu za starejše učenke – letnik 1991 in mlajše. Starejši dečki so nas tudi prijetno presenetili in se kot drugouvrščeni na medobčinskem tekmovanju v malem nogometu uvrstili na področno tekmovanje. 17. januarja so v Oplotnici tekmovali v konkurenci 6 ekip iz Slovenske Bistrice, Ormoža, Oplotnice, Kidričevega, Majšperka in Destrnika-Trnovske vasi. Osvojili so odlično 3. mesto, izgubili so samo s področnimi prvaki – ekipo iz Slovenske Bistrice. Naj še dodamo, da je bila naša ekipa najmlajša, tako da so odprte možnosti za skupno zmago še v naslednjem letu. Čestitamo nogometašem za srčno borbo in za dve odlični uvrstitvi, ki dokazujeta, da smo v nogometu v samem vrhu v bližnji in daljni okolici. Sodelovali smo tudi na področnem tekmovanju v košarki za deklice, v badmintonu ... Športni pozdrav! Športni pedagogi OŠ Destrnik-Trnovska vas Drsanje V petek 27. januarja, smo se dobili v učilnici. Po nas je prišla učiteljica Nives. Šli smo se oblačit in počakati smo morali v avli. Nato smo šli na avtobus. Peljali smo se v Trnovsko vas, kjer smo dobili malico. Ko smo se pripeljali pred dvorano v Mariboru, smo izstopili in še malo čakali, da so drugi odšli iz dvorane. Potem smo dobili drsalke in odšli na drsališče. Ko smo se obuli, smo dali gospodu torbe in čevlje, on pa nam je dal številke. Šli smo se drsat. Jaz sem 20-krat padla, zato me je že vse bolelo. Po končanem drsanju smo šli domov. Na avtobusu smo se živahno pogovarjali o svojih izkušnjah. Mirjana Koser, 3. a Moja kmetija Na naši kmetiji imamo šest krav in dva telička. Ko bosta dovolj velika, ju bomo prodali. Krave so rjavo bele barve. Zvečer in zjutraj jih spustimo na pašo. Vsak dan jih mama pomolze. Mleko odpelje na mlekarno. Imamo tudi rdeči traktor. V svinjaku imamo nekaj svinj. Zaprte so z železno ograjo. Vsak dan jim damo hrano. Zelo rade jedo solato in travo. Na njivi posejemo koruzo in pšenico. Vsa dela na njivi delamo strojno. Mene delo na kmetiji ne veseli preveč. Včasih tudi kaj pomagam. Sebastjan Emeršič, 3. a Otroci se snega veselijo, brž snežaka naredijo. S sanmi in smučmi na hrib gredo, v dolino se veselo spuščajo. Kmalu spet pomlad prihiti in snežak se raztali. 10 Športne novice – Smo v samem vrhu Sandra Hameršak, 7. a Prijatelja Muc Piki je najraje spal pred vrati. Nekega dne ga je obiskal muc Tiger. V bližini je zagledal dve skodelici mleka. Zaželel si je skodelico mleka in se je počasi pomikal proti njej. Pikiju to ni bilo prav nič všeč, zato je stekel za Tigrom in ga napadel. Zunaj sta na drevesu sedeli ptički in opazovali pretep. Začeli sta glasno prepevati in opozarjati, da se muce med sabo ne smejo pretepati. Mucka sta bila presenečena, a sta ubogala. Ptičkom sta obljubila, da bosta dobra prijatelja. Naslednji dan sta šla skupaj z gospodinjo na sprehod. Danijel Zorčič Občan - 17. februar 2006 Občan Zimski športni dan Uspeh v veleslalomu ci neizmerno uživali v športnih vsebinah, ki so jim bile na voljo in so jih lahko izbrali po lastnih željah. Dan je bil lep, ne preveč mrzel, rdečih ličk veliko, poškodb pa nobenih. Obenem pa smo izkoristili priložnost za sodelovanje na medobčinskem tekmovanju v veleslalomu na Treh kraljih in se kot najštevilčnejša ekipa tudi odlično uvrstili. Prvo mesto med mlajšimi dekleti je osvojila Barbara Murko iz Trnovske vasi, tretje pa Mateja Kovačič iz Destrnika. Veliko pa šteje seveda ekipna zmaga pri starejših učenkah in učencih. Utrujeni, vendar veseli, smo se na koncu strinjali z ugotovitvijo, da bi lahko bilo takšnih dni še več. Tekst in foto: Učenci in športni pedagogi OŠ Destrnik 27. januarja smo imeli zimski športni dan. Učenci so se lahko prijavili k različnim dejavnostim: smučanju na Treh kraljih, drsanju na drsališču Tabor v Mariboru, sankanju pri OŠ Destrnik ali pa so se udeležili pohoda po bližnji okolici šole. Izjema so bili učenci 5. razredov, ki so opravili testiranje znanja plavanja v Termah Ptuj. Čeprav je bilo treba v organizacijo športnega dne vložiti ogromno dela in truda, smo bili zelo zadovoljni, saj so učen- Naravoslovni dan Zdrava prehrana V torek, 24. januarja, smo imeli četrtošolci naravoslovni dan na temo Zdrava prehrana. Cilj je bil vzpodbujati učence, da jedo raznoliko hrano, s katero dobi telo vse potrebne hranljive snovi. Učenci so sami pripravili obrok – mini pico in sadni napitek. Upoštevali smo bonton pri jedi, ki ga je na zanimiv način predstavila skupina učencev. Za prijetno vzdušje smo poskrbeli s pogrinjkom in z dekoracijo. Po dobri malici smo znanje o zdravi hrani preverili in poglobili še s kvizom. Zadovoljni in prijetno utrujeni smo se na koncu osvežili še s koščki manj znanega sadja. Zimski športni dan Po belih strminah Zima nas je letos bogato obdarila s snegom in pobelila griče ob naši šoli. Vsi smo bili veseli, da bomo lahko izvedli zimski športni dan kar v bližnji okolici šole. V sredo, 11. januarja, smo prvošolci in drugošolci prišli v šolo primerno zimsko opremljeni in z lopatkami za sneg, nekaj pa so smo jih dobili tudi v šoli. Kuharica je pripravila topel čaj, da smo se pred sankanjem malo pogreli, nato pa smo se pogumno zapodili na vzpetino pod otroškim igriščem. Začelo se je pravo zimsko veselje. Vožnja po hribu navzdol, pa hitro nazaj navzgor – to je šlo sicer malo počasneje, a kdo bi se oziral na to. Včasih se je lopatka obrnila ali pa je bila prehitra. Nič hudega. Nežen trk in sneg na obrazu – to je prikradlo na otroška lica še večje veselje in smeh. Da je bil dan še lepši, je poskrbelo sonce, saj nas je ves čas prijetno grelo. Utrujeni in lačni smo slekli mokra oblačila in odšli na zasluženo malico. Kako malo je treba, da dan izpolni veliko otroške radosti. Tekst in foto: Učenci 1. in 2. razreda, zanje učiteljica Alenka Ferk Tekst in foto: Četrtošolci in učiteljici Občan - 17. februar 2006 Pogumno po belih strminah 11 Občan Kolegij županov Večja avtonomija občin V petek, 3. februarja, so se župani spodnjega Podravja zbrali na Destrniku na kolegiju županov, na katerem je tekla beseda o oblikovanju razvojne regije Spodnje Podravje in o problematiki financiranja regionalnih razvojnih programov iz naslova NRS (neposrednih regionalnih spodbud). Kolegija so se udeležili tudi minister brez resorja, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar, sodelavka Tanja Hrastnik in poslanec DZ RS Branko Marinič. Zbrane je na Destrniku pozdravil gostitelj župan Franc Pukšič, ki upa, da bo oblikovanje razvojnih regij prineslo več sredstev na manj razvita območja in skladen regionalni razvoj Slovenije. Besedo je predal predsedujočemu kolegija županov dr. Štefanu Čelanu, ki je predstavil zgodovino zavzemanja za regijo Spodnje Podravje od leta 1999, ko je bil med občinami sklenjen dogovor o ustanovitvi regijskega razvojnega partnerstva. V Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko menijo, da ne bodo uspeli izpeljati decentralizacije države in s tem vzpodbuditi skladnega regionalnega razvoja, če ne bo pokrajin. Pokrajine v pravem smislu besede pomenijo selitev pristojnosti navzdol – skupaj s finančnimi viri in s strukturami. Njihov namen ni, da bi zaradi ustanavljanja pokrajin povečali državno administracijo, ampak bi jo celo zmanjšali, kar je mogoče izpeljati, če je projekt prav zastavljen in ima smisel. Postopek je odvisen od tega, ali bodo uspeli izpeljati projekte spremembe ustave v točkah, o katerih že poteka razprava v DZ v ustavni komisiji; del, ki je vezan na prenos pristojnosti navzdol, je že v veliki meri usklajen. Za spremembo ustave je potrebna dvotretjinska večina in to je projekt Slovenije, ki ji lahko ob vseh drugih reformah, o katerih ravno sedaj potekajo razprave, prinese velik razvojni premik naprej. Kar zadeva Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je v pripravi celoten paket zakonodaje s tega področja – nekatere zakone so v delovni verziji že pripravili, najtrši oreh bo zakonodaja s področja financiranja. Ob tem pa minister opozarja na pomemben dejavnik, ki je povezan z avtonomijo občin. V pripravi je sprememba Zakona o financiranju občin, s katero bi bistveno več občin postalo neodvisnih, tako da bodo lahko po ustanovitvi pokrajin postale enakovreden partner, ker obstaja bojazen pokrajinskega centralizma. Tudi pri financiranju občin so naredili pomik naprej, s čimer so povečali moč občin, po drugi strani pa so postale še bolj odvisne od države. Zahteve županov po ustanovitvi razvojne regije Spodnje Podravje minister razume, kot prizadevanje za razvoj. Glede razvojnih pokrajin, ki so statistične regije – v veljavi je še vedno uredba, sprejeta v prejšnji vladi, in je v vladi ne nameravajo spreminjati, še posebej ker poteka razprava o ustanovitvi pokrajin, ponujene rešitve pa bodo podlaga za spremembo uredbe – to je potrebno (za potrebe delitve Slovenije na nivoju NUTS 3) uskladiti z evropsko komisijo. Z ustanovitvijo pokrajin bi tako bistveno izboljšali pogajalsko izhodišče glede delitve na tem nivoju, saj s 14 pokrajinami Slovenija preseže limit, ki ga dopušča evropska revolativa. Na vprašanje, kako komentira bojazni županov, da projekti ne bodo financirani, kot bi morali biti, je odgovoril, da ta strah izhaja še iz prejšnje vlade. V preteklem obdobju so občine najprej dobile številne naloge brez ustreznih finančnih virov, zato so ostale brez sredstev za razvoj. Regionalne spodbude so bile deljene na neposredne in posredne. Za neposredne so bili za celo Slovenijo namreč namenjena simbolična sredstva in po razdelitvi sredstev za posamez- 12 na območja to ni pomenilo ničesar. Posredne spodbude so se delile skozi sistem delitve države. Izboljšali so že stanje pri financiranju občin, povečali obseg neposrednih spodbud in pripravljajo pravilnik, ki bo po oceni Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pravičneje razdeljeval sredstva, dobila jih bodo področja, ki jih najbolj potrebujejo. Minister upa, da bo v prihodnje na manj razvita področja mogoče nameniti več evropskih sredstev. Vzpostaviti je treba zaupanje. Če bodo stvari tekle v načrtovani smeri, meni, da se bo zaupanje ponovno vzpostavilo, zavedati pa se moramo, da bo želja in potreb vedno več, kot bo na razpolago sredstev. Gre za to, da se sredstva, ki so na razpolago, v okviru možnosti usmerijo v tista okolja, ki jih najbolj potrebujejo, za kar si bo prizadeval minister s svojo ekipo. Udeležencem kolegija je župan Franc Pukšič na koncu predstavil študijo Term Janežovci, enega pomembnih projektov v Slovenskih goricah. Tekst in foto: Nataša Žižek Ob mednarodnem dnevu žena 8. marcu želimo vsem, da živite in doživite srečo, ki vam je podarjena. Razširite vaše poslanstvo tudi na ljudi, ki srečo najbolj potrebujejo. Župan Franc Pukšič, občinski svet, občinska uprava in uredništvo Občana Občan - 17. februar 2006