87. številka. Ljubljana, vtorek 16. aprila. XI. U*lo, 1878. LOVENSKI NAROD. n|n viiu dan, isvzeniđi ponedeljke kt dneve po pk-asnicdi. ter vetju po polti prejeman za a v «tr o o ge rs k o dožele za ctdo loto 1K gld., jih pol lota s t Id., fjk čotrt leta 4 «1(1. — Za Ljnbijauo !/rea pošiljanju <.:« dom za ceio leto 18 tfiu-, ta četrt lota 3 *fl'.l. SO kr., za ou uiosec 1 gld. IO kr. Za pošiljanju na 4om so računa 10 kr. ca mesec, BO !u. t*, 6uirt lota. — Z a tuje dežele tenko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gonporiu učitelje na ljudskih iojah in /a «Slj ak e velja iniftana eeua in sicer: Ljubljano xa četrt lo>:a 2 jrld. 50 kr., po posti projonian za četrt leta .'i gld. — Za ozimni lu so plačuje od četiristopne potU-vnstt) B kr.. če m. oznanilo enkrat tiska, b kr., 6o se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tisku. Dopisi naj M voi« n-*nkJradL — U>kopwi se ut vračajo. — Drednifttvo ju v Ljabljani v Franc Kolmanovoj hifii |*, 3 „gliulalička Btolba". Opravnfitvo, na katero a: H ■ <.Hk oosSiisti na c^ni io i-tkiamaeija, onnanihv, t. J. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovoj hiši. Ukaz, Jtateregaje minister za nk iti boijahtatje 5. aprila 1878. št. 5iil0 poslu! rsvm deželnim šolskim svetom o pospeševanji j e z ic u v ij a p o d u k a v Ijmhkiti in mtžčintskih šolah. Iz (iradca 18. aprila [Izv. dop. *| Gospod urednik! Potrebno se mi zdi opozoriti vas na zgoraj navedeni najnovejši ukaz ministra Stremujei ju, ker so po mojih skromnih mislili tiče silno imenitno šolske zadeve ; ker Je bil uže okrajni čas, da se z odločilnega mesta, od ministra samega, prepove liumbug, katerega so nekateri ljudski učitelji počenjali tako zvauimi realij umi na »kodo jezičnoga puduka in pa ker ta ukaz ustanavlja tako pametna vodila, da mora ministru Stremajerju zanj hvaležen biti vsak, komur je pravi na predek in razvoj našega ljudskega šolstva sveta stvur. Nove šolske postave bo v naših ljudskih šol višje razrede uvedle reulije, t. j.poduče-vanja v z e m 1 j e p i s j i, v zgodovine, v p r i-rodopisji in p r i r od o s 1 u v j i, iu sicer bi se moral ta poduk še le v 3. razredu pričenjati ter v tem razredu sumo po 2 uri, v 4. razredu samo po 3 uro na teden vršiti in na csemruzredmh soluh stoprav od G. razreda dalje bolj poudarjati. A ta učni načrt je ostal, kakor toliko diudh lepili mu rtov, večjidel na papirju, v resnici so učitelji — ne vsi, ali mnogi! — dragi čas tratili s tem, da so otro kam v glavo vbijali zemljepisno, zgodovinsko, pnrodosluvsko in prirodopisno učivo, katerega največkrat še sami nijso do dobrega umeli, (ker ise ga vsaj starejši izmej njih nikoli učili nijso) *) Ta dopis nam prihaja od livodnegaijltiikii tor govori o jako važnoj »tvari, katero tudi vsem načini učiteljem priporučama v rosno premišljevanje. M——--mSm---------- ■ - '-"m 1 ■ Listek* Pisma iz Dalmacije. m. V Zadru dne 31. muren. Na jugovzhodu Radenskega mesta razprostira se na sicer malem pa lepem prostoru Se sedaj obstoječih gradeb, javni vrt, za čegur vzdrževanje mestni /bor precejšnje letne pod pore dovoljuje. V tem vrtu rastu tuliko lepih in znamenitih jutrovih rastlin, kakor v nobenem drugem v nušej državi, niti Miramarakega ne izvzemal, Omenjam Batno velikanskih aloej, katere imajo po 70 centimetrov dolgu in po (i centimetrov debela peresa. Na najvišjem kraji tega vrta, ki je ob enem najvišji v celej inestnej okoliei, sezidan je majhen paviljon v kitajskem slogu, ki cel vrt nekako smeši; ne toliko zuradi svojega sloga, — ki se, mimogrede rečeno, tudi ne n zanemarjali so pri tem podučevanji po »najnovejših ptdagogičnih" pravilih toliko potrebno pisanje, čitanje in rajtanje! Zastonj so bile všo tožbe izobraženih mož, da so zdaj otroci v ljudskih šolah niti dobro brati iu pisati no nauče. Odgovarjali so jim ljudski učitelji: „kaj pa še! Nauče se še veliko več nego to; saj znajo tudi zgodovino, zemljepisje i. t. d. A če je kdo iz radovednosti pretaka-val, koliko vedo otroci realij, moral se je prepričati, da se jim o njih niti se sanja ne, ali pa da so jim popolnoma napačni pojmi v glavo vtepeni. Zastonj so tužili srednjih šol profesorji, da otioei prihajajo po pol nem ne godni in nevedni v srednje šolo, niti osnovnih stvariji slovniških ne znajo, da grdo pišejo in slabo račuuijo. Ljudsku šola je tom pedantom iz „sturega vekaM odgovarjala: „Die Volksschuie ist sich solbst Zvvoek !u S to neumno frazo, ki nema ne nog, ne glave, so se pobijale vse opravičene tožbo naših gimuuzijulnili in realnih profesorjev. NaBledek tega čudnega podučevanja v ljudsiu šolah je bil, da jo vsako leto po prvih razredih srednjih šol propalo ogromno število učencev, ker nijso dovolj pripravljeni prihajali iz ljudske šole. Juz mjsem, in noben pameten človek ne more biti uusprotuik poduku v realijah. Ali, gospoda moja, poduk v realijah se mora po pravem, pametnem principu vršiti, tako namreč, da ljudaka šola pri tem svojega pravega smotra ne zgreša iz očij. In kaj je smoter, pravi smoter ljudsko šole? Gospoda ljudski učitelji, roko na srce položito, vse prazne fraze na stran donite, Čist razum in zdravu pamet iz vaših ust govori! Rekli boste gotovo potem: „Ljudska šola na kmetih priprostoga kmetskoga otroka n a li č. i dobro Čitati, pisati in ručuuati! podaja sredi enacega jutrovega raju, — ampak bolje zaradi tega, ker je premajhen, krevljusto postavljen iu od vseh stranij kar so da uma/.an. Travi škandal v tem vrtu so tudi nekateri kipi iz stare ^rške mitologije, ki so Blabšo narejeni kot marsikateri od neizurjenost rezbarja iztesaai svetnik v kučem Vaškem znamenji na S ovenskom. Sicer so mora prizna vali, da mestni zu-btop dovoljno skrbi za ohranjenje in dopolnjevanje vrtnih nasad, želeti bi le bilo, da bi se bol;e gledalo na okus in simetrijo. Takoj pod javnim vrtom stoji pet vodnjakov enake velikosti (i eimpie pozzi iine-novam), 1 i so vedno polni dobre žive vodj, proti seVi.ro vzhodu m zapadu pa pelje dalje tudi po do-Bedaj še nezrušenih gradbah lepa centa ob obeh straneh z drevesi obsnjenu — zaderski glacis. Socijalno življenje je v Zadru jako mrtvo. Društev je sicer več, toda VBa, razen Blav- V e č razredna šola po naših mestih in trgih otroka dobro za srednjo šolo pripravi!" To je bila od nekdaj, to bodi v prihodnje iu to bi imela tudi sedaj sveta naloga ljudske šole biti! Stoprav če vam kaj časa ostaje, učite otroke tudi realij, a ne po 10 ur na teden! 2 uri, 3 ure, kakor mini-sterstvo hoče, jo črez glavo dovolj! Našega kmeta dobro čitati in brati naučite, realij se bode potem sum naučil ! Dečka, ki hoče dalje študirati, v jeziku izurite, v realijah ga bode gimnazija in realka poduče* vala ter ga v kratkem času bolj temeljito podučila, nego je vam sploh kedaj mogoče! Kajti tista fraza: „die Volksschuie ist sich selbst Zvveck!" bo meni tuko neumna zdi, kakor Če bi kdo trdil, da je njiva zato na svetu, du se kmet na njej oral i uči. Kaj bi rekel kmet, ko bi mu kdo prišel s takimi besedami, in vendar so ljudski učitelji nekako tako našim srednjih šol profesorjem odgovarjali. Nihče me napačno ne umejl Jaz no mislim tukaj samo naše ulove tiske ljudske Šole, nego avstrijsko ljudsko šolo sploh. Kajti pretirani napredek, s katerim so hoteli našo ljudsko šolo osrečiti, 86 je povsod kaznoval ter povsod slab Bad rodil. Dunajsko društvo „Mittelschulo", v katerem jo zbrana elita avstrijskih realnih in gimnazijskih profesorjov, jo minulo leto v več zborih zaporedoma preiskovalo uzroko, zakaj v malih razredih sre 1-njin šol učenci tako slabo napredujejo, in glavni uzrok to neveselo prikazni jo našlo v tem, da prihajajo otroci popolnem negodni iz ljudske šolo v gimnazije in realko. Profesorji so tožili, da otroci, ki so dobro zvršili 5 razredov ljudske šole, niti prostorazMrjeuega stavka ue vedo razdeliti v njega posamezne jnnskc Čitalnice in vojaškega kazina, le tako po milosti svojih neobilnih članov životarijo, nikari da bi kedaj osnovalo katero društvo kakovo veselico. — V tem prednjači vsem Blavjanska Čitalnica, katera vsako zimo prire-juje nekoliko veselic. Ona je — kakor mi je pravil prijatelj, v Zadru garnizoiiirani častnik, edina, ki sem in tja naroči vojaško godbo. GoBtilnic je v Zadru veliko, toda razen k:.rili petih :>ij nobena dosti vredna; Bicerjih pa ljudje tudi malo obiskujejo, in hi menda brez gostov estajale, ako bi slučajno Zader i no imel precej velike garnizone, iu kot glavno mesto Dalmacije, precejšnje število uradnikov. Kuvaren ima mesto malo, mislim, da vsega vkup pet; mej njimi pa je samo ena, v katero se more zahajati, da se najde boljša ■ družba. Kadar so popisuje kakovo tuje mesto, vpraša in odgovarja se dandenes najprej, ku-Jkova ima sprehajališča. Tudi jaz no smem dele, in da v daljših stavkih niti subjekta ne znajo najti! In potem naj se latinščine in francoščine na podlagi nemškega jezika oče! O minulih počitnicah sem govoril tudi bč slovenskimi profesorji in tudi ti so mi tožili da otroci po dovršenih štirih razredih ljudsko Solo ne znajo niti osnovnih pravil iz nemške in slovensko slovnice, a, kar se realij tiče, ex omnibus aliquid, ex toto nihil! Ne sinemo se čuditi, če se zategadelj od dnu do dne množi število mož, ki nasprotujo temu, da bi se otroci v ljudskih šolah z real-jami pitali, namesto, da bi se čitati, pisati in račuuiti učili. Dunajski mestni zbor je gotovo, kar se ljudskega šolstva tiče, naj liberalnejša korpo racija v Avstriji, katera je v našej državi za šole največ žrtvovala ter celo znani „pedagogij" z velikimi stroški ustanovila. In glejte, močna stranka v tem zboru, tako znana „bilrger-partei," je v najnovejšem času ostro so začela ustavljati sedanjemu učnemu načrtu ljudskih gol, baš za to, ker se zdaj otroci po teh šolah vseh mogočih in nemogočih predmetov uče, samo najpotrebnejših ne! Gotovo se tudi še vsak spominja, kako ostro sta v zadnjej bitžetnej debati poslanca Pflligl in Greu-ter mini s te rs t vo zaradi teh neprilik po naših šolah prijemala, in celo odličen poslanec ultra-liberalue stranke jima je moral priznavati, da je sedanja ljudska šola — preučena, a premalo praktična! Ministerstvo vseh teh opravičenih tožb nij moglo dalje prezirati in zato je 5. aprila objavilo ukaz, katerega se mora vsak šolnik veseliti*) Ta ukaz se v kratkem posnetku tako glasi: 1. Tiste ure, ki bo po učnem načrtu od-kazane učnemujeziku, se morajo i z k 1 j u č-Ijivoza ta predmet porabiti in vsa postranska razlaganja opuščati. 2, Ako se sestavki o realijah čitajo v urah, ki so jezičnemu poduku odmen-jene, morajo se izbirati taki sestavki, katere *) Motita »o, gospod dopisnik! Nafi včliki „paj-dagog" S i m a si jo v zadnjem listu svojo „Nchulzci-timge" Opasal ivoj „reipehtariki" boben ter v bombastičnem članku „Vor dio Front!" vse učitelje strasno nk upa i bobna, da bi krvavo vojno pričeli zoper vso, ki no mislijo tako, kakor on. Kaj nc, to ju pogum! Ko ve, možu, ki neće biti uči to I j, ampak lamo „respehtar- in „pajdagog", jo najprijetneje roalijo učiti, t. j. čas tratiti. Uredn. tega pozabiti, toda veliko mi ne bode povedati o njih. Kazen uže omenjenega javnega vrta in glasija, ostaje samo še glavna cesta, ki veže Zader z njegovim predmestjem Arbanasi, po katerej se pa navadno zaradi prevelicega prahu in vednega vozarenja no sprehaja mnogo ljudi j. Zuto pa se vsak večer okolo šeste ure oživi široka ulica; po katerej vse mrgoli sprehajalcev gori in doli. To so imenuje Corso in traja vselej po kakove tri uro. Dasi je vedno izogibanje neprijetno, ker po ulici pet osob ne more vštric hoditi, vendar je takovo Sprehajanje jako zanimivo, posebno za onega, ki rad opazuje krasni spol in vse izumljenosti njegov, du bi se bolj interesnntnega in do padljivega storil. Tu se koketira s častniki in lepo naliknnimi komiji, — ki v tem oziru kakor povsod tudi v Zadru — kakor bi dejal — »zvonec nosijo", — tu se sporazumlja skrita ljubezen, o katerej dosedaj še nihče vedeti ne sme, na različne načine; tu se stiskajo ljubavna pisma iz rok v roke:, s kratka je učitelj uže razložil v urah, realijam odmen- jenih. 3. V 3. 4. in 5. razredu ljudske šole je posebno gledati na to, da se otroci nauče o b-I i k in da razumejo in poznajo posamezne dele in sestavo prostega stavka učnega jezika, ker se mora tudi v ljudskoj šoli, slovnica primerno učiti in ker se mora od vsakega, ki hoče vspešno obiskavati srednje šole, brezpogojno zahtevati, da pozna in loči oblike in prvine prostega stavka in ker je osnovni pogoj zdravemu lolsketnu organizmu, da se šole različnih vrst vzajemno pomagajo („ein gegenseitiges In ein ander greifen der Unterrichtsanstalten versehiedener Kategorien aber die Grundbedingung eines ge-sunden Schulorganismus ist.") 4. Da bode pa jezični poduk v ljudskih šolah svoj namen dosegal, treba, da se ta poduk tudi po moških in ženskih učiteljiščih kar najskrbneje goji. Deželni šolski sveti naj v sporazumljenji z učiteljskimi zbori na učiteljiščih posebno na to gledajo, da Be bodo učiteljski potomci v učnem jeziku teoretično in praktično dobro vadili in da bode število praktičnih vaj o jezičnem podučevanji število praktičnih vaj v podučevanji o realijah daleč presegalo. Naposled krepko priporoča ministarstvo vsem šolskim uradom, da naj ta ukaz kar naj vestne je izvršujejo („sorgfaltigste DurchfUh-rung") ter v svojih letnih poročilih o ljudskih šolah vselej posebno to poudarjajo, kako in s kakšnim vspehom se je učil jezik v šoli. Dobro 1 —in—. O položenji. Niti denes se še ničesa ne more reči o velikem vprašanji: vojska ali mir! Nedeljski listi so polni ružnih poročil, ki pa vprašanja ne odločujejo. Rimski „Corriere Ituliu" poroča, da je Bismark prevzel posredovanje mej Rusijo z Anglijo in Avstrijo s tem pogojem, ako se sledeče podlogo sprejmć: odstop Besarabije Rusiji z odškodovanjem v Dobruči, rusko razširjenje mej v Aziji do Erzeruma in s tem vred, daljo, da se ne govori na kongresu o denur-nej vojnej odškodnini (temuč da se to Rusiji prepusti); nasproti temu pa so mora evropsko pornzumljenje dosezati o izpromembah v evropskoj Turčiji, katero mir san-štefanski določuje. Ker so pa baš te „izpremembe v evrop- tu je pravo torišče za mladi svet, ki hoče do pasti ali se pa izuriti v tem, kako je v gotovih slučajih nujložje izkušenojše starejše osobe prevariti. — Isto tako se vsako nedeljo od pol one do druge ure popoludne snide ves krasni spol zaderskega mesta na gluvnem trgu, kjer igra vojaška godba in tu ima človek nuj boljšo priložnost opazovati in premišljevati, koliko hiš bi se moglo obarvati z barvo, ki jo nosijo zadarske gospe in gospodičine na licih. Kakor sem uže v svojem drugem pismu povedul, nema Zader nikakošne posebne — zamorske trgovine; največ so trguje v domačih pridelkih po suhem in po obrežnih dalmatinskih ladijuh na trg pripeljanih. Sicer je marsikak Zadranin obogatel s pokupovanjem in zopetnim prodajanjem dalmatinskih pridelkov v Trst in druga mesta; v obče pa to ne velja, ker kedor količkaj, more pošlje ali pelje svoje blago sam v Trst kjer ga veliko boljo speča, kakor v Zadru, tedaj iz tretje roke. Trgovinsko oživ skej Turčiji", to ja vzlasti ustanovljenje boT-garske države iu pomnoženie Srbije in Črn* gore, za prihodnji razvoj Slovanstva najbolj imenitne, nij verjetno, skoro bi rekli: n i J mogoče, da bi Rudja pormstila tudi na kongresu od teh svojih opravičenih terjav. Francoski „Tempa? se torej vojske boji in kliče: Čemu je diplomacija, ako ne zna nomočkov najti, da bi sporazumljenje naredila. Čemu ie moč in iznajdljivost Nemčije, ako n* more boia rnbrnnit.i ali utolažiti, ki bi bil tnko velika nesreča za ves sve t. —-Tempa" misli, da jo Rusija pripravljena koncesije delati, ako se diplomacija postavi na stališče dovršenih dejanj: pustiti, da je, kar je. „Tempa" kliče Angliji, naj opusti misel O celokupnoati Turčije in naj ne podpira diplo-matičnih fikcii in domišljij nasproti moči dejanskih dogodkov in nasproti naturi s t vari j. Ruska „Asence" poroča, da se dogovori o sporazumljenji iz Berlina nadaljujejo in se njih tek ugodno tolmači. — „Journal de Pe-terbourc" pa ob jednem pripoveduje, da s* sporazumljenje Rusije z Avstrijo navadnim potem nadaljuje in zdaj na mir kaže. Peterburgskemu „Ileroldu" se piše i? Dunaja, da Avstrija pač želi nekih izpremembi dogovorov san-štefanskih, ali ne v zvezi ? Anglijo proti Rusiji, temuč prijateljsko z Rusijo. Narobe, da avstrijski državniki obžalujejo vojno ropotanje iu pripravljanje Au-gličanov. Do sem so torej denašnja poročila nekako mir obetajoča. Ali na Angleškem in ▼ Rusiji se tako energično le za vojsko pripravljajo, ruski in vladni angleški listi le o vojski, kot gotovosti pišejo in navdušujejo, -rrr da ne ve nihče, pri čem je svet. Politični razgled. Motrunje «lt?£ele. V Ljubljani 15. aprila. Ker parlamenti mirujejo, delajo ogrska in avstrijska regnikolarna deputacija vkolo t$ki romanopisec in žurnali 8t ĐohUBlaV II t\lasu. Pokojnik jo bil prostovoljec v Hercegovini, potem prostovljec v ruskej vojski in je umrl v ruskej bolnici v Aleksandropolii na tifusu. Mej rusko vojsko je z bojišča dopisoval če-Skhn liBtom. * (Pesniku Puškinu) Btavijo Itusi v Moskvi spomenik, ki ga izdeljuje kipar Ope-kušin in bo veljal 85.000 rabljev. * (Iz Peterburga) se poroča, da so porotniki nekrivo izpoznali ono Vero Zasulič, ki je od bližine strelila na policijskega di rektorja generala Trepova. Nihilistični študentje 80 jo vsled tega pozdravljali in ko jih je policija hotela razgnati, prišlo je do to-peza. v katerem je bil ubit en študent in ena Ženska. * (T begi i sodnik.) V (Jriinhergu na nemškem Pruskem je vzel nek sodnik za ti i dni odpusta. Ki se po treh dneh nij vrnil in Že dalje ne, začeli so preiskavati in našli, da je sodnik vzel vse deponirane denarje sobuj in v širni svet pobrisal jo. I ■ > iio porodilo firme J o s. I' i p a n & C o in p. v Trstu dne 10. aprila. (Via Torrento it. 18.) Od novega leta sem bdo jo v Trstu tako malo posla, da se nam n;j zdelo skoro potrebno poročati o našem trgu. Negotovost na političnem obnebji še zini rom strašno teži našo trgovino, nij nobene volje za špekulacije; zraven tega pa je nastalo tudi tako nezaupanje, da mnogo njih raj še ne dela, nego da bi upali, in prav imajo, če bo pomisli, da se je tudi pri nas začela Siriti prava amerikanska korupcija, da pravo poštenje v kupčiji vedno redkejše postaja in da se vedno sliši o tako čudnih fuliinentih celo ua deželi, kjer so bili pred nekaterimi leti bele vrane. Pa kaj še lulimeuti, ko bi bili naravni; a navadno se zgodi, da po ialiiucutu mož še bolje živi, nego poprej in da Bfl kmalu prikaže na dan z lepšo štacuuo, nego jo jo imel pred falimentom. Ta korupcija, slabe letine, vojska, vse te nesreče ovirujo pravo kupčijo in pri vsem tem pa nam hočejo še povišati colniuo pri takih pridelkih, ki nijso več luksus, ampak vsakdanji živež za vsucega kmeta. Iz vsega tega so vidi, da kriza še nij dosegla svojega vrhunca, ampak da bo čistilni in zdravilni proces trajal še mnogo časa. — Valute hO v začetku tega meseca močno porasle in plačevali so se uže Napoleoni po gld. 0.85 in više; zdaj je zopet tišina, pa kaka mala vest iz Londona ali Petro grada zna zopet vplivati na rasteuje vilut iu padanje papirjev. 8 kratka, negotovost je ve lika, vso se boji špekulacijo iu torej je trgovina omejena le na najpotrebnejše. Kava. Kino sorto bo vzdržujejo trdno, nižje pa so zadnji čas v ceni močno padle, ker iz juga ne dohaja prav nič nuročeb iu zarad velike revščino po deželi, kder si kmet in rokodelec s cikorijo pomagata. H i ž brez spremembe užu kucega pol letu. Italijanski velja od gld. 10—24.00, angleški pa od gld. 17 — 18.50. Mast in špeh je blago, ki letos vedno ceneje postaja, vendar pa utegnejo zdaj cene biti zadosti nizko in morejo poprej porasti, nego pa še pasti. Kedor bi se zdaj v tein blagu previdul, bi jo morda uganil. Must amo rikauska velja od gld. 54—58, špeh v zabojih prav lop po gld. 40—50. Petrolej, ki be je pred 14. dnevi ku poval po gld. 13.50, je te dni hitro porustel in velja denes od gld. 15.50—10. Cene so zopet začele skakati v enem dnevi po 2 uli 3 °/0. V tem blagu je vsaka kalkulacija nemogoča, a najbrže ne pridemo več na tuko nizke cene, kakor smo jih imeli prot. mesec, ker blaga nij več dosti na trgu in tudi pri čakuju se ga ne. Narodni pridelki, Fežol gre hitro izpod rok, ker tega blaga primanjkuje: imvu den mileč plačuje so do gld. 14.50 kvintal, cukrenec celo do gl. 17 in kanarček tudi od gld. 10- 17. To so puč močno cene, kakor jih ne vidimo vsako leto. Maslo domače pa je čisto zanemarjeno, ker nam dela Rusiju močno konkurencijo; nnjboh>e domačo maslo ne gre niti po gld. 85 kvintal. Tukuj rajši ru.sko plačujejo draže, ker se da bolj rabiti za lah n k o. #ito. Pšenica je vedno draga, po gld. 18.50—14 kvintal. Koruze manjku popolnem na nušoui trgu, tako, da nam zdaj ISisek konkurira, ker nij bilo do zduj mogoče dobiti iz Ornega morja prav nič blaga; pa po naznanilih ruske in romunske vlade je Dunav zopet odprt in tudi Črno morje in zdaj je uže polno parni kov in ladij naloženih z žitom v (jularu, IbraiU in d.ugod, ki so vsi namenjeni v Trst, tako da utegnemo proti koncu tega meseca dobiti pulim blaga, kar bo vplivalo na /datno ponižanje on. Koruza velja denes tukaj gld. 9.BO—0.70 kvintal, a če jo hoče kdo kupiti z.a mesec maj, dom jo gld. 1.50 do gld. 2 ceneje, kar ]e gotovo znamenje, da so bodo cene pomaknile nazaj. IMaJct« M. aprila. Kvruptai Voajer i/. lnabruka. iti m«.mi i Krighcr r/. Postojno. — Friopes iz Dunaja. — Bosonhorg Ia Uiadca. — Uralka iz Ha do v lj ico. in Mtaliftl i Volk i/. Dunaja. — llolliuan iz Trsta. — Povla u Uorico. — l.chui iz Dunaja. Stabler iz ltatcč. — I olik iz (iradc.i. — Moixner iz Dunaja. — Prodnik iz Itatcc. ■ iOtorljn«> »rečlic. NaDunaji 13. aprila: 19. 71. 33. 86. 3. V G rad c i 13. aprila: 05. 40. 80. 5. 77. Dunajska borza 15 aprila. (Izvirni* tologratićno poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . Bi gld. f>0 kr. Rnotni drž. dolg v arobru . . Bh „ 40 „ /dara ruma........ 73 B 20 a 1860 dr/., posojilo..... 111 „ — a \kcijo narodnu baoke .... 7!H» „ — m Kreditno akcije...... BI i) „ M) „ London ......... 121 „ 7!» „ MasoL ......... y B 74 „ J. kr. ookini....... 6 „ 73 „ Srebro ......... 106 „ 30 m Državno unrkn...... bil '.10 JLsce se 150 gld. na piiNodbo za majhen čas pod dobr.mi obruHtiud in zagotovili, da bodeni mogel dražbo 1. maja vstaviti, ko ino jo g. .lano/. Kupiu, župnik tukaj, na kant pri-Kiial; iiiiain Hicr dvu bito iu drugo poueatvo no zadolženo; na prigovor moj ju moja nosim 100 ^M. v oporoki za t'itruo oerkeV izročila, to jiu zdaj, v takem »labi'iu času plačali nu moreni, vendar ho pa na prvij stopnji »ugotovljeni. Zatorej prosim usmiljenja (pri nađem župniku $n ulj) da mu kdo to prodajo rosi, za kar um bodom ziuvou dobr.li obrostij vodno hvul-j vedel. Ponudbo prosim na inojo adreso. Jurij Jerala, (182—1) v K. ropi. Oglas. Dana 1. svibnja o. g. držat će se u mjestu V i vodi na nu med j i hrvatsko-kranjskoj godišnji niurviiiski sajam, na koga se raznovrstna roba i blago uz prepisane marvinske putnice dopremiti može. Poglavarstvo občine \ i vodi na. dne 12. travnja 1878. Slavoljub pl. Kaskar, (121 —1) naeo.nik. Rudolf Kirbisch sladničar, (U7—9) v li J u 1» i j a 11 i • li o ii greinl t rg, priporoča za veliko »»e pir bo iz Bladkora, traganta, iz Žide in slame spleteno (ob jeduein skatljico za CUkrČke). Totem vsak dan frisno plnoe, Pan di milano, Titule in duige pekurije m torto, potem Buro linsko bahune (prav novo). Jf~~ Pri lepem vrunenu ledenina. \ nanje naročbe so točno izvršujejo. Adolf Eberl, zaloga oljnatih barv, lakov in firnežev, (80_18) na Marijinim trgu, poleg frančiškanskega mosta. I naouno, niuoo.ino v loavican, jotlKo, R bavljenje, »aprtjo, proklajonjo, nospunjo, ■ trlo, vodenico, mrzlico, vrtoglav j o, silonjo flnnienje v tiiomU, slabosti in blovanjo Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" ro dob<5, in morejo tudi po postnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. ,,l>oh'tor Zoberft, originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 00 kr. 2. ,,Kal*J'ornsl;e jtore.sti" od P.ret llarte-a. Cena 50 kr. 3. ,,Tugnmer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena CO kr. 4. ,,iVV« kerinjah*', izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena GO kr. 5. „Žtepnik lVakejlelilnhl". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld. G. ,,Mej dvema stoloma", izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr. 7. ppČvet in Sad'*, izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena HO kr. ■em bolni* noč in zdravje brest laku in brei stroškov po izvrstni Revalesciere di Banj 30 let ase J« sij boleral, ki bi Jo u bila osdra-rila ta prijotna zdravilna hrana, pri odrasčonih t olrooih bre> medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na iivcib, dnij« pruno, i na jotrah; tlot-I nadnho, bolečino v ledvicah, jotiko, kaiolj, nopre- ■laboati, alato krvi v Klavo, pn nosečih, toinoet, diabet, trganje, ■hujianjo, bledičico in prok nlajenje; posebno se priporoča za dojonoo iu jo bolje, n )go dojničino mleko. — Izkaz is moj 80.000 spričo-.d tdravilnih, brez vsako medicine, moj njimi ■pričevala protoHorja Dr. vVurzerja, g. F. V.Beuoka, pra-v k* profesorja medicino na VMončilifiči v Mariboru, •dravilnega svetnika Dr. Aiifrolatetna, Dr. Sborolanda, Mr. Caiupbella, prof. Dr. Dčdo. Dr. Ure, prodni > CiiHtlo-■tuart, Markize do Brohan a mnogo druzih imonitnib o«ob, m razpošiljava na poaobno sabtevaujo zastonj. Kratki lakai is 841.000 iprićevalov. Spričevalo it. 70.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wu r z o r j a, Bonn, 10. Jul. 1852. Bovalesciore Dn !*arry v mnogih BliičaHli na-ftradi vsa zdravila. Posebno koristna jo pri dristi ia griži, daljo pri aosalnih iu obodnih boleznih a t. d. pri kanjiiju, pri priRadljivem a bolehnein draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodonji v obistih ia mehurji, trganje ▼ mehurji i. t, d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in pre-.iib boleznih, ampak tudi pri pljučnici in suaenji v grhft (L. 8.) Kud. Wr ur ter, zdravilni svetovalec in člen aiuogo učenih družtev. W i neb oster, Anglofiko, 8. deeemhra 1842. Vafia izvrstna liovaltiscičro jo ozdravila večletne 1 nevarnostne prikazni, trebuftnlh bolezni, zaprtja, bobue čutnieo in vodenico. Prepričal som se sam glodd .&6cKa zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam« James S horo lan d, ranooolnik, 9G. polka, lzkuinja tajnega sanitetnega svetovale« gosp. Dr. An gel h te i u a. Beroliu, 6. maja iar>0. Ponavljajo izrekam gledč Buvaleaoičre du Barry vsjDt:aunko, najbolje spričevalo. Dr. Angel stoin, tajni ganit, ■vetovaloc. Spričevalo fit. 7G.i)21. Uborgimpern, (liadoiiBko), 22. aprilu 1872. Moj palic n t, ki jo Uže l iole hal 8 tednov za u t raznio ii bolečinami v notic jeter, ter ničesar použiti ud m.i^el, ju vsled rul/o Vaae Uevalouciore du liarry po-pouiama zdrav. Viljem Burkart, ranoooluilc Spričevalo št. 72.618. L a Ji o c. bo s ur Voh, 'M, julija 1868. \ i.lievahucitre ozdravila me jo popolnem sLrafinih želodčnih in ćutuionih boloznij, kaloro se t« i- dcHt't let uničile. (Gospa) Armunda I'rovout, po«(stuica, Bovaloacičro je 4 krat točuojša, nogo moro, tor »o pri odraiičeuih in otrocih priliraui bOarKt vou na. ceni, ko pri zdravilih. V pleharfib puiio Ji po pol ftinta 1 gold. b'} fer., 1 LlUit '«» Koid. i>0 krn 2 '.uma 4 gold. 50 bu*«* i» iun« lov 10 H'old., IS funtov "0 gold., 24 RUtov 80 goltL ovaloMiero-BUrsa^teo v jvuoioah in Revalesolere* Chooelatčo v prahu 12 Ul i M r.r., 84 HM ^ gl. jO kr., 48 Uis 4 gl. uOkr., v prahu u 180 tel lo .;!. .r'rodiyo: Du >Jarry £» «J jcup. nsi iVctth^sMki^ št. ii, kakor v vneli -.testih pri dobrib' ivtarjih m s^caei'ijokih trgOVOlhl culi razposUj* da-iiaJsJu hita na vsaj trnje po t-r.-..i ; . i..vdi uu (ujib. V i..>jjuRiilJwui Saihr. J. Svob oda, oknr pri rtlatem orlu", v Kekl pri lekarju J.Pru damu, v Celovca pri lekarju Bi r n o ao h orj u, v Njtljvlu pn lokarju Aljiuoviću, v Tralu pri lekurju Jakobu :\ .ravnilo, pri dregeriatu 1*. liuoo •> h J. UirBi.hu, v /.i.dru pri Audroviču. (181) I'idarvij m ureomk Jouip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodno tiskarne*.