lA sledi ■■ nam na ^^^tuuitfeerju @primorskiD Predstavili aplikacijo za kavo InnCentro Predstavili »goriške« postavke Božičnice številnih športnih društev Primorski dnevnik št. 298 (21.231) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 21. DECEMBRA 2014 1,20 € 771124 666007 4 12 21 Ovira je padla, alibijev ni več Dušan Udovič Ni pretirano reči, da je prenos starega pristanišča iz državne pod okrilje tržaške občinske uprave prelomni dogodek. Tega se zlahka zave vsakdo, ki je skozi vsaj tri desetletja spremljal neskončne jalove razprave o tem, kaj narediti s to ogromno dediščino drugih časov, medtem pa je ta vse bolj nezadržno propadala. Pa ne zaradi »zoba časa«, kot temu pravimo, temveč zaradi odkritih in zakulisnih ovir tržaških političnih in rentniških lobijev, ki so sistematično onemogočali, da bi se v starem pristanišču uresničil vsakršen razvojni načrt. Občinska uprava je s pristojnostmi za pristanišče dobila veliko priložnost, da se dosedanje mrtvilo premakne. Ne bo lahko, kajti ovire bodo še, pa tudi čas ni idealen za velike projekte, ki še v normalnih pogojih, kaj šele v krizi, terjajo velike investicije. Toda glavna ovira je padla, z njo pa tudi alibijev ne bo več. Odločilen impulz za zagon razvojne politike za staro pristanišče bi moralo predstavljati dejstvo, da med občino, deželno upravo in državnim vrhom vlada enaka vizija in sinhrona politika, vsaj za zdaj. To okoliščino je vsekakor nujno izkoristiti, preden zapiha morebiten drugačen veter. Razne franže pripadnikov tako imenovanega gibanja za STO, ki so včeraj kontestirale to izbiro, pa je tokrat še težje razumeti kot sicer. Saj je vendar občina prevzela pristojnost od države, ki ji tako visceralno nasprotujejo. Namesto rogoviljenja bi morali nazdraviti. Zakon o stabilnosti prodrl ob prvem jutranjem svitu Po prizadevanju poslanke Blažinove sredstva za manjšino na Deželo vileš - Tiare Protest pred nakupovalnim središčem VILEŠ - Pred in v nakupovalnem središču so se včeraj spet zbrali na protestnem shodu delavci in lastniki podjetij, ki so sodelovala pri gradnji trgovskega objekta. Nakupovalno središče so odprli pred enim letom, vendar del podizvajalcev še vedno čaka na plačilo za dela, ki so jih opravili leta 2013. Naročniki naj bi jim dolgovali med 20 in 30 milijonov evrov. Protestnega shoda se je udeležilo več županov iz goriške in drugih pokrajin. Na 17. strani trst - Župan Roberto Cosolini Staro pristanišče končno del mesta RIM - Italijanski senat je potreboval kar 22 ur, preden je včeraj malo po 5. uri zjutraj odobril zakon o stabilnosti. Seja, ki je bila po oceni nekaterih političnih komentatorjev, maratonska, se je zapletla potem, ko je vlada napovedala maksi-popravek, a ga več ur ni predstavila, ker je moralo državno računovodstvo izdati o njem svoje mnenje. Sejo so bili zato večkrat prisiljeni preložiti na poznejši čas, dokler ni v jutranjih urah dokument vendar priromal v senatno skupščino. Vlada je zanj zahtevala zaupnico in jo zlahka tudi prejela. Zakon bo moral sedaj spret romati v poslansko zbornico za dokončno odobritev, kar naj bi se zgodilo še v torek. Po prizadevanju poslanke Tamare Blažina je bil v odobreni maksi amandma vključen tudi prenos sredstev za-manjšino z ministrstva za finance na deželno upravo FJK. Na 2. in 3. strani Trst: zgodba o stari platani v Bošketu Na 5. strani V Gorici ropar s plastično pištolo Na 17. strani Na božičnem sejmu tudi več Slovencev Na 6. strani V Portorožu odprli slaščičarno Opera Na 3. strani Evergreen > TUTTO Prodaja Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih peletov Ul. Dragotin Kette, 13 A Bazovica (Trst) tel. +39 040 226894 mob. +39 393 7741336 2 Nedelja, 21. decembra 2014 ITALIJA, SVET / italija - Včeraj zarana po maratonsko dolgi obravnavi v senatni skupščini Izglasovan zakon o stabilnosti, sedaj na vrsti nov volilni zakon RIM - Italijanski senat je potreboval kar 22 ur, preden je včeraj malo po 5. uri zjutraj odobril zakon o stabilnosti. Seja, ki je bila po oceni nekaterih političnih komentatorjev, maratonska, se je zapletla potem, ko je vlada napovedala maksi-popravek, a ga več ur ni predstavila, ker je moralo državno računovodstvo izdati o njem svoje mnenje. Sejo so bili zato večkrat prisiljeni preložiti na poznejši čas, dokler ni v jutranjih urah dokument vendar priromal v senatno skupščino. Vlada je zanj zahtevala zaupnico in jo zlahka tudi prejela. Zakon bo moral sedaj spret romati v poslansko zbornico za dokončno odobritev, kar naj bi se zgodilo še v torek. S tem pa še ni bilo konca del v senatu. Po glasovanju so se sestali vodje senatnih skupin, da bi se dogovorili o nadaljnjem delovanju. Morali so določiti, kdaj se bo začel senat ukvarjati z novim volilnim zakonom, tisti, ki naj bi zamenjal sedanji volilni zakon, imenovan Porcellum, za katerega je ustavno sodišče razsodilo, da je protiustaven. O novem volilnem zakonu, poimenovanem Italicum, bi morala najprej razpravljati senatna komisija za ustavna vprašanja. Ker pa je Severna liga predložila kar 17 tisoč (!) popravkov k besedilu, ki ga je Italijanski senat je včeraj zarana izglasoval zakon o stabilnosti ansa izdelala Renzijeva vlada, bi se razprava močno zavlekla, kar pa naj bi ne bilo po godu predsedniku vlade. Slednji namreč hoče čim prej izglasovati nov volilni zakon, da bi se - po njegovem sprejetju - osredotočil k izvolitvi novega predsednika države, saj naj bi Giorgio Napolitano, po njegovih napovedih, kmalu (to je po 13. januarju, ko se bo prenehalo italijansko predsedstvo Evropske unije) zapustil Kvirinal. Vodje senatnih skupin so se odločili, da bodo razpravo o novem volilnem zakonu začeli 7. januarja prihodnjega leta. In to neposredno v senatu, brez pred- hodne razprave in glasovanja v senatni ustavni komisiji. Na ta način naj bi »obšli« popravke Severne lige. Severna liga je ostro kritizirala dogajanje v senatu, in obtožila vlado, da je ravnala amatersko. Še hujše se je izrazil vodja Gibanja petih zvezd Beppe Grillo. Zanj naj bi v Italiji vladala »diktatura z vazelinom«. Ob zakonu o stabilnosti in novem volilnem zakonu buri italijanske politične duhove izvolitev novega predsednika države. V igro se je včeraj podal tudi vodja Sel Nichi Vendola. Demokratski stranki je za novega italijanskega predsednika predlagal Romana Prodija. Če se Demokratska stranka odloči zanj, ga bo Sel na četrtem glasovanju podprla in omogočila njegovo izvolitev, je napovedal Vendola, ki mu ni prav nič pogodu »koketiranje« med Demokratsko stranko in Forza Italia za določitev kandidata za novega predsednika države, ki bi bil po godu Silviu Berlusconiju. Medtem so na bojni nogi tudi v Al-fanovi Novi desni sredini. Senatorji so se sestali včeraj ob 5.30 zjutraj, po izglasovanju zakona o stabilnosti, da bi se dogovorili, kaj storiti. Na dan pa so prišla številna nesoglasja in nekateri senatorji so že napovedali, da bodo zapustili stranko. združene države - Napovedal jih je predsednik Obama Sankcije ZDA proti Krimu Prepoved naložb in trgovine s Krimom in zamrznitev premoženja vsem, ki pomagajo oblastem na Krimu WASHINGTON - Predsednik ZDA Barack Obama je v petek podpisal izvršni ukaz, s katerim je prepovedal naložbe in trgovino s Krimom ter zamrznil premoženje vsem, ki pomagajo oblastem na Krimu. Uvedel je tudi sankcije proti 24 osebam, ki sodelujejo v uporu na vzhodu Ukrajine. Rusija je včeraj sporočila, da sankcije ovirajo prizadevanja za rešitev ukrajinske krize.Obama je sporočil, da je želel z izvršnim ukazom ameriškim in drugim podjetjem, ki poslujejo v regiji, pojasniti, kaj se sme in kaj ne. Obenem je tudi ponovno potrdil, da ZDA nikoli ne bodo priznale ruske priključitve polotoka Krim. Rusijo je pozval, naj preneha z okupacijo Krima in podporo separatistom na vzhodu Ukrajine ter izpolni svoje obveznosti iz dogovora v Minsku, ki poziva k premirju in iskanju politične rešitve za ukrajinsko krizo. Nove sankcije proti Rusiji je v petek j Barack Obama ansa sprejela tudi Kanada, uperjene pa so predvsem proti naftnemu in plinskemu sektorju ter 20 ruskim politikom in vodjem separatistov. Rusko zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da najnovejši sveženj ameriških in kanadskih sankcij ovira prizadevanja za rešitev krize v Ukrajini. »Namen sankcij je ovirati politični proces,« je v odzivu na sankcije zapisalo ministrstvo. »Washing-tonu in Ottawi priporočamo, naj razmislita o posledicah tovrstnih dejanj,« so poudarili in zagrozili s povračilnimi ukrepi. V Moskvi so še izpostavili, da je Krim nedeljiv del Rusije in da se ruski narod ni in se nikoli ne bo uklonil zunanjemu pritisku. Ameriške in kanadske sankcije sledijo podobnim, ki jih je v četrtek uvedla EU in so začele veljati včeraj. Prepovedana so vsa evropska vlaganja na Krimu ali v Sevasto-polu, evropska podjetja in podjetja s sedežem v EU pa ne smejo več kupovati nepremičnin na Krimu, financirati tamkajšnjih podjetij ali zagotavljati storitev zanje. Skupno je Bruselj zamrznil premoženje 28 podjetij in organizacij, 132 posameznikom pa je EU zamrznila bančne račune. (STA) italija - Tretji dan potresnega delovanja v Toskani V Chiantiju se še trese Več kot 200 ljudi je preživelo zadnjo noč na prostem - Doslej le manjša gmotna škoda FIRENCE - Na območju Chiantija v Toskani je včeraj kakih 200 ljudi preživelo noč na prostem: v avtomobilih, šotorih ali strukturah, ki jih je namestila krajevna civilna zaščita, potem ko so se začela tla med Firencami in Sieno tresti. Tresenje je tako rekoč stalno. Le v noči na soboto so se tla za nekaj ur umirila, zarana pa je začelo spet tresti. Najbolj močan sunek je dosegel jakost 3,5 po Richterjevi lestvici. V dveh dneh tresenja ni bil nihče ranjen. Tudi gmotna škoda no velika. Le z nekaterih poslopij se le oluščil omet. Prebivalstvo je vsekakor zaskrbljeno zaradi stalnega tresenja. vatikan - Imenoval ga je papež Frančišek Jean-Louis Tauran novi kamerlengo VATIKAN - Papež Frančišek je za novega kamerlenga imenoval francoskega kardinala Jean-Louisa Taura-na. 71-letni Tauran je od leta 2007 vodil papeški svet za medverski dialog, na položaju pa bo nasledil kardinala Tar-cisia Bertoneja, ki je ta mesec dopolnil 80 let in ne more več sodelovati v konklavu oz. volitvah novega papeža. Tauran je 13. marca 2013 z balkona na Trgu sv. Petra sporočil izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia za novega papeža, ki si je izbral ime Frančišek. Francoski kardinal, ki boleha za Parkinsonovo boleznijo, je zelo ugleden vatikanski diplomat, poliglot in oboževalec Bachove glasbe. Leta 1990, ko je bil star 47 let, je postal najmlajši duhovnik na čelu vatikanske diplomacije v novejši zgodovini Cerkve. Kamerlengo je v Vatikanu upravnik mestnih dohodkov, zakladnik, običajno najstarejši kardinal, ki po smrti ali odstopu papeža opravlja tekoče posle apostolskega sedeža do izvolitve novega poglavarja Katoliške cerkve. V tem času sicer ne sme sprejemati pomembnih odločitev ali spreminjati stališč Cerkve. Spravili na svet dojenčka možgansko mrtve matere MILAN -Zdravniki so včeraj spravili na svet dojenčka možgansko mrtve matere. Zahteven poseg s carskim rezom je potekal v bolnišnici San Raffaele, kamor je 36- letna ženska prispela zaradi nenadne možganske krvavitve 21. oktobra, in sicer v 23. tednu nosečnosti. Zdravniki so jo pri življenju umetno ohranjali, dokler niso presodili, da ima zarodek zadostne možnosti za preživetje. Novorojenček, ki je tehtal 1,8 kilograma, je po navedbah zdravnikov v dobrem stanju. Po rojstvu so organe njegove matere namenili za transplantacijo. »Celotna bolnišnica je ob uspešnem porodu zadovoljna, a žalosti družine ne gre pozabiti,» so v izjavi dejali v bolnišnici. Rešili 194 sirskih migrantov RIM- Italijanska obalna straža je rešila 194 sirskih migrantov, katerih čoln je na poti iz Turčije v Italijo naletel na težave. Po navedbah italijanske obalne straže so za posredovanje prosile grške oblasti. Migrante so približno 240 kilometrov od italijanske obale rešili v petek. 30 metrov dolga trgovska ladja se je namreč potapljala. V operaciji je sodelovala tudi ladja iz operacije Triton, ki jo je agencija EU za varovanje mej Frontex 1. novembra začela v Sredozemskem morju. Med migranti je bilo 23 žensk, pri čemer sta bili dve noseči, ter 38 otrok. Jean-Louis Tauran / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 21. decembra 2014 3 rim - Po uspešnem prizadevanju poslanke Tamare Blažina Z zakonom o stabilnosti prenos sredstev za manjšino na upravo FJK Finančna postavka za zakon 38 sredi splošnega klestenja ostala neokrnjena Po zelo dolgem in mučnem postopku, je včeraj pozno ponoči senat končno izglasoval zakon o stabilnosti in to z zaupnico na maksi amandma, ki ga je včeraj pozno popoldan predstavila vlada. (O tem sicer v današnjem dnevniku pišemo na drugi strani). Zaradi preštevilnih vsakovrstnih popravkov je zadeva romala iz pristojne proračunske komisije neposredno v avlo in tam si je vlada prevzela odgovornost črtanja marsikaterega amandmaja, saj je v to posegel sam Renzi. Sedaj je na vrsti še poslanska zbornica, ki bo v naslednjih dneh sprejete ukrepe potrdila. Zaradi vsega tega nadvse kompleksnega postopka je toliko bolj razveseljivo dejstvo, da je končno prodrl, za slovensko manjšino zelo pomemben popravek, ki ga je pripravila poslanka Tamara Blažina in ga je vlada vključila v svoj maksi amandma, s katerim bo odločitev razporeditve finančnih sredstev zakona 38/2001 prenešena iz finančnega ministrstva na deželo FJK. Na tak način bo deželna vlada s postojna V postojnski jami letos presežena kvota 600 tisoč POSTOJNA - Postojnska jama je ta teden sprejela že 600.000-ega obiskovalca v letošnjem letu. Do konca leta naj bi to svetovno čudo obiskalo predvidoma 620.000 obiskovalcev, je na novinarski konferenci razkril predsednik uprave družbe Postojnska jama Marjan Batagelj.Magično mejo je s svojim obiskom prebila Lana Lonich iz Los Angelesa, ki so jo v Postojnski jami ob tem tudi nagradili. V enem od največjih slovenskih turističnih biserov bodo leto z več kot 600.000 obiskovalci zaključili prvič po letu 1990. V Postojnski jami letošnje leto ocenjujejo kot izjemno uspešno. »Število obiskovalcev bo v letošnjem letu prvič po letu 1990 večje od 600.000, skupaj z ostalimi znamenitostmi pa bo doseglo skoraj število 900.000,« so iz podjetja sporočili ta teden. Veliko obiskovalcev pričakujejo tudi v prihodnjih dneh, ko bo jama že petindvajsetič gostila žive jaslice. Postojnsko jamo še vedno obišče največ Italijanov, sledijo jim obiskovalci iz Južne Koreje, Nemčije, domači slovenski gostje, Japonske, Poljske, Izraela, Avstrije, Velike Britanije, ZDA, Madžarske, Nizozemske, Francije, Španije, Rusije, Hrvaške, Tajvana in Kitajske. Po Batageljevih besedah je v letošnjem letu močno poraslo število obiskovalcev iz oddaljenih dežel Daljnega Vzhoda, Južna Koreja je po številu obiskovalcev celo na drugem mestu. Zavedajo se, da bo potrebno več narediti predvsem za to, da bi privabili več gostov iz sosednjih držav, ki do Postojne nimajo prav daleč. »Velik problem Slovenije je tranzitni turizem. Obiskovalci iz oddaljenih dežel prihajajo na obisk Postojnske jame iz drugih držav, zato pri nas ne ustvarjajo prenočitev. Prav to je tisto, kar bi v prihodnje radi popravili,« je še dejal Batagelj. Sicer pa je ta teden 600.000 obiskovalka postala Lana Lonich, ki prihaja iz Los Angelesa in je Postojnsko jamo obiskala z možem Yogijem in hčerko Aniko. Po ogledu jame jih je na izhodu pričakal predsednik upravnega odbora Marjan Batagelj, ki je gostjo presenetil z nagradami. Lonichova je sicer rojena v Zagrebu, po očetu pa je slovenskega rodu. Kot je povedala, je Postojnsko jamo obiskala že kot otrok, obisk pa se ji je tako vtisnil spomin, da se je odločila pripeljati tudi družino. pomočjo posvetovalne komisije lahko porazdelila, ob upoštevanju raznih prioritet in glede na dejanske potrebe, finančno dotacijo, ki za leto 2015 predvideva okrog 9,3 mln. evrov v korist členov 8,16 in 21. To je velika pridobitev, ki bo omogočala bolj fleksibilno uporabo sredstev in možnost kljubovanja hujšim krizam, kot jo nedvomno že dalj časa doživlja Primorski dnevnik. Istočasno predstavlja velik uspeh tudi dejstvo, da bodo v času zelo hude finančno gospodarske krize manjšinska sredstva ostala neokrnjena, kar je v postavkah zakona o stabilnosti 2015 prava redkost. V tem smislu želi poslanka Blaži-na izraziti zahvalo vsem sogovornikom, ki so prepričano podprli njen amandma in sicer poslancem in senatorjem Demokratske stranke, predvsem kolegom Ettoreju Rosatu in Francescu Russu, odločilni opori državnega podtajnika na ministrstvu za finance posl. Barretti in seveda vsem tistim visokim predstavnikom Slovenije, ki so zelo pozorno in aktivno sledili celotnemu postopku. Poslanka Tamara Blažina je ob odobritvi pomembnega amandmaja izrazila zadovoljstvo kroma trst - Letni obračun deželnega zakonodajnega organa Predsednik Iacop zadovoljen z delom Deželnega sveta TRST - Predsednik Franco Ia-cop je včeraj s podpredsednikoma Igorjem Gabrovcem in Paridejem Car-gneluttijem na predprazničnem srečanju z novinarji podal enoletni obračun deželnega sveta. V letu, ki se izteka, je skupščina odobrila 28 zakonov, odnosi med večino in opozicijo so bili vseskozi tvorni in korektni, je ocenil Iacop, ki je skupaj s kolegi v letu 2014 veliko truda vložil v zaščito avtonomije in posebnosti Furlanije-Julijske krajine. Boleča točka je bil škandal o neupravičenih stroških svetniških skupin, v katerega so vpletena nekdanji in tudi sedanji deželni svetniki. Jacop je glede tega vprašanja obljubil še strožji nadzor, potem ko je sicer deželni parlament dejansko že izničil te stroške. slovenija Agencija S & P izboljšala oceno LJUBLJANA - Bonitetna agencija Standard & Poor's je izboljšala izglede za Slovenijo z negativnih v stabilne in potrdila dolgoročno in kratkoročno kreditno oceno države pri A-/A-2. Izboljšala je tudi napoved gospodarske rasti. V eni od treh vodilnih bonitetnih agencij na svetu so obete za Slovenijo poslabšali iz stabilnih v negativne konec letošnjega junija. Kot glavni razlog za to so takrat navedli politična tveganja v luči prihajajočih predčasnih volitev. Zdaj bonitetna agencija ocenjuje, da izvolitev nove koalicijske vlade pomeni zmanjšanje političnega tveganja in s tem boljše pogoje za gospodarsko rast, so najnovejšo, v petek objavljeno oceno, povzeli na finančnem ministrstvu. Pri Standard & Poor's so hkrati oceno gospodarske rasti Slovenije za obdobje 2014 do 2016 izboljšali z 0,9 odstotka na 1,5 odstotka. Stabilna ocena odraža pričakovanja bonitetne agencije, da bo vlada Mira Cerarja nadaljevala s fiskalno konsolidacijo, sanacijo in prestrukturiranjem bančnega sektorja ter implementacijo strukturnih reform in privatizacijo podjetij v državni lasti, pravijo na ministrstvu. Pri agenciji so tudi zapisali, da bi v primeru poslabšanja obetov za gospodarsko rast, odmika od fiskalne konsolidacije ter zmanjšanja trdnosti vladne koalicije, ki bi pomenila manj predvidljive ekonomske politike in odmik od lastnega programa vlade, verjetno lahko prišlo do spremembe kreditne ocene Slovenije. Vlada je nadaljevanje fiskalne konsolidacije, ki jo izvaja skozi sprejeti rebalans proračuna za leto 2014, sprejetje izhodišč in pripravo proračuna za leto 2015, zastavila skladno s sprejetimi zavezami do EU in napori za dosego srednjeročne izravnanosti proračuna. To pomeni, da bo Slovenija v letu 2015 skozi dialog s socialnimi partnerji zmanjšala primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda. Vlada prav tako nadaljuje z ukrepi za krepitev bančnega sistema in s privatizacijo podjetij v državni lasti, še ugotavlja bonitetna agencija. portorož - Nova pobuda tržaške Slovenke Slaščičarna Opera na glavni promenadi podjetniški podvig Stefanije Marsič od Domja PORTOROŽ - Na glavni promenadi v turističnem Portorožu je v prejšnjih dneh odprla svoja vrata slaščičarna Opera. Gre za gospodarski podvig tržaške Slovenke Stefanije Marsič od Domja, ki je skupaj z mojstrom Fabiom Savarinom uresničila svoje podjetniške sanje. Po večletnem nabiranju izkušenj v priznanih slaščičarnah in pekarnah v Trstu sta se namreč odločila za ustanovitev lastnega podjetja, kar predstavlja v času gospodarske krize še dodaten izziv. Novopečena podjetnika zato ciljata predvsem na visoko kakovost italijanske slaščičarske tradicije in na prijaznost osebja. Pri upravljanju slaščičarne jima bodo pomagali družinski člani. Svojim gostom in obiskovalcem bosta postregla s številnimi sladkimi dobrotami ter klasičnimi in modernimi tortami. Specialiteta hiše bo drobno pecivo (mignon) in monoporcijske tortice. V jutranjih urah bodo ob kavi Qubik postregli sveže pečene rogljičke in krofe, enkrat tedensko pa bo happy hour s koktajli in slanim pecivom. Gostom bodo na voljo dnevni časopisi, med katerimi ne bo izostal Primorski dnevnik, ter brezžična medmrežna povezava wi-fi. Pri ustanavljanju podjetja in reševanju birokratskih zapletov sta se podjetnika naslonila na Obrtno podjetniški Servis Koper, podružnico Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Slaščičarna Opera v Portorožu (Obala 63) bo odprta vsak dan od 9. do 20. ure, ob sobotah pa do 22. ure. Naročila sprejemajo na telefonski številki 003868-2058095. Na fotografiji: Stefania Marsič in Fabio Savarin s sodelavci. / ŠPORT Nedelja, 21. decembra 2014 4 Primorski Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občina trst - Po sprejetju popravka k stabilizacijskemu zakonu senatorja Francesca Russa Cosolini: Staro pristanišče bo končno sestavni del mesta Staro pristanišče bo lahko končno postalo sestavni del mesta. Konec je dolgoletne politike imobilizma, ki je vselej zatrla vsako razvojno zamisel glede stare luke in tudi mesta nasploh. Preselitev 60 hektarjev iz državne domene pod okrilje tržaške občinske uprave predstavlja skratka zgodovinski trenutek, ki odpira morda še neslu-tene možnosti za Trst in sploh širše zaledje. Tržaški župan Roberto Cosolini, ki je 29. septembra leta 2012 priredil pohod za razvoj starega pristanišča od Velikega trga do 4. pomola, je bil včeraj zelo zadovoljen. Na tiskovni konferenci na županstvu, ki sta se je udeležila tudi tržaška občinska odbornika za javna dela Andrea Dapretto in za urbanistično načrtovanje Elena Marc-higiani, je poudaril, da se je s sprejetjem popravka senatorja Francesca Russa k stabilizacijskemu zakonu v senatu končno razvozlal vozel, ki je 30 let preprečeval vsako pobudo v starem pristanišču. Kljub odporu nekaterih konservativnih krogov, ki bodo skušali nedvomno še postavljati polena pod noge, je zdaj vsaj jasno, da bo to del mesta. To območje ne bo torej več v pristaniške namene, ampak bodo lahko na njem nastale stanovanjske, produktivne, trgovinske ali druge dejavnosti. Razvilo se bo skratka tako, kot se razvijajo vsa mesta, je dejal Cosolini. Potrebno bo vsekakor tesno sodelovanje javnih uprav oziroma institucij, še posebej bodo potrebni priznani strokovnjaki, ki bodo lahko prispevali zamisli in načrte glede morebitne namembnosti raznih območij starega pristanišča, kot je na to opozorila tudi odbornica Marchi-gianijeva. Dejstvo, da bo moralo staro pristanišče postati eno z mestom, pa bo pravi izziv za načrtovalce. Načrtovanje »novega« starega pristanišča in v bistvu tudi novega Trsta bo zahtevalo čas in trud, je še povedal župan, ki se je zahvalil senatorju Russu, deželni predsednici Debori Serracchiani, poslancu Ettoreju Rosatu in ministrskemu predsedniku Matteu Renziju. Russu sta se zahvalila tudi deželna tajnica Demokratske stranke Antonella Grim in tržaški tajnik DS Štefan Čok, ki sta poudarila, da je to zgodovinski preobrat za Trst. Zdaj bo vsekakor nujno novo urbanistično načrtovanje oz. usklajevanje vsebin novega prostorskega na- črta, potrebno bo povezovati storitve in tudi privabiti tuje vlagatelje. V ta namen bodo ustanovili tehnično omizje z vsemi udeleženimi dejavniki, začenši z novim predsednikom tržaške Pristaniške oblasti, ki naj bi bil znan v kratkem, je napovedal Coso-lini. Pot je seveda še dolga, a začeti je treba takoj, je dodal in zavrnil govorice, češ da so na obzorju gradbene špekulacije. Staro pristanišče se bo razvijalo kot mesta, kjer so trgovine, uradi, stanovanja, hoteli in tako naprej, je razložil. Prehod starega pristanišča pod občinsko last ni namreč privatizacija, ampak prehod z enega na drug javni interes. Poleg premestitve prostocarinske cone iz starega pristanišča na drugo lokacijo, ki jo bo lahko odredil vladni komisar, pa je Co-solini tudi spomnil, da bo morala tržaška občinska uprava izkupiček prodanih nepremičnin posredovati Pristaniški oblasti ali vlagati v pristanišče oz. v novo prostoca-rinsko območje. Aljoša Gašperlin Tiskovna konferenca tržaškega župana Roberta Cosolinija. Ob njem občinska odbornika Andrea Dapretto in Elena Marchigiani fotodamj@n staro pristanišče - Javno srečanje senatorja DS v kavarni San Marco Russo: Zgodovinski dogodek za Trst Kričanje in žvižganje zagovornikov STO Senator Francesco Russo na tiskovni konferenci fernetiči - Včeraj zjutraj nova prometna nesreča Trčila v karabinjerski avto Šlo je za italijansko in romunsko vozilo - Brez poškodovanih - Na tržaških cestah več manjših nesreč Ozko grlo na nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih je spet terjalo prometno nesrečo. V karabinjerski patruljni avtomobili, ki je izvajal rutinsko kontrolo na italijanski strani, sta namreč včeraj zjutraj okoli 9. ure trčila kar dva avtomobila, eden z italijansko, drugi pa z romunsko registrsko tablico, vozila pa sta po avtocesti proti Sloveniji. Eno od dveh vozil se je »sprehodilo« po motornem pokrovu karabinjerskega vozila (na sliki FOTO DAMJ@N). Nihče se, k sreči, ni poškodoval. Drugače se je včeraj na tržaških cestah pripetilo več manjših nesreč, ki na srečo niso terjale žrtev ali huje poškodovanih. Tako je na Drevoredu Ippodromo okoli 10.30 avtomobil trčil v moped, malo po 11. uri pa sta avtomobila trčila na pokrajinski cesti pri Gabrovcu malo po ožini v smeri proti Saležu. »Ubijalci«, »prodani«, »požrešneži«, »mafijci«, »okupatorji«, »sramota«: take in podobne žaljivke ter vzklike Svobodnemu tržaškemu ozemlju in proti Italiji so morali včeraj dopoldne v kavarni San Marco poslušati senator Demokratske stranke Francesco Russo in drugi vidni predstavniki tržaške leve sredine na čelu z županom Robertom Cosolinijem, številnimi občinskimi odborniki in svetniki ter drugimi. Kavarno, kjer je Russo orisal svoj včeraj sprejeti popravek o možnosti selitve prostocarinskega območja iz starega pristanišča in predaje večjega dela le-tega Občini Trst, je namreč poleg Rus-sovih podpornikov napolnila tudi množica vse prej kot tihih zagovornikov Svobodnega tržaškega ozemlja, ki so senatorja DS večkrat prekinili s kričanjem in žvižgi. Za Russa je deblokada starega pristanišča, ki jo prinaša njegov popravek k stabilizacijskemu zakonu, zgodovinski dogodek za Trst. Popravek predvideva možnost, da prefekt lahko po potrebi odredi selitev prostocarinskega območja iz starega pristanišča na drugo lokacijo, ter predajo glavnine območja starega pristanišča (v državni lasti bodo ostali pomoli, Adriaterminal in obalni pas pristanišča) Občini Trst. Tako bo po Rus-sovih besedah v starem pristanišču mogoče načrtovati najrazličnejše dejavnosti, vključno s pristaniškimi. Gre za bel list, ki ga lahko skupaj porišemo, medtem ko je treba izraz »no se pol« zbrisati iz slovarja, je dejal senator, ki pa očitno ni prepričal zagovornikov STO, med katerimi so bili predsednika oz. predstavniki gibanj, ki se sklicujejo na svobodni Trst, Roberto Giurastante, Vito Potenza, Paolo Deganutti, publicist Paolo G. Pa-rovel, zgodovinski indipendentist Giorgio Marchesich in drugi, ki so bili seveda povsem drugačnega mnenja kot Russo. Tako je De-ganutti med drugim izrazil bojazen, da bo prišlo do privatizacije skupne lastnine ter se zavzel za izvajanje mirovne pogodbe iz leta 1947 (s posebnim ozirom na osmo prilogo, ki ureja vprašanje pristanišča), ki ustanavlja STO ter za oblikovanje prostocarin-skega območja, ki bo ustvarilo delo. Paro-vel je na senatorja naslovil vrsto vprašanj, v katerih je problematiziral predvsem pri- stojnosti italijanske vlade, ki naj bi bila le fi-duciarna upraviteljica tržaškega ozemlja brez zakonodajnih pristojnosti, pa tudi namignil, da bi celotna operacija lahko služila drugim, manj plemenitim interesom, med katerimi je omenil tudi pranje denarja. Giu-rastante je Russovo potezo označil za »mednarodni zločin« in dodal, da senator krši tudi italijansko zakonodajo, katere del je mirovna pogodba. V odgovor je Russo dejal, da dokler se kaka višja instanca ne izreče drugače, veljajo italijanski zakoni in če njegov popravek ni v skladu z zakonodajo, bo nekdo to tudi dokazal. S sprejetim popravkom je želel v parlamentu nekaj narediti za svoje mesto, ne izogiba pa se izmenjavi mnenj, zato je tudi sprejel vabilo Vita Potenze k udeležbi na televizijskem soočenju z zagovorniki STO. Senator DS pri tem ni imel lahkega dela, saj ga je del prisotnih stalno prekinjal z vzkliki in žvižgi, ki si jih je prislužil tudi bivši evropski poslanec Giorgio Rossetti, ki je Russa podprl in dejal, da bi morali biti zagovorniki STO zaradi sprejetja popravka zadovoljni, saj je bil lastnik starega pristanišča do včeraj italijanska država, zdaj pa bo suverenost prešla na Občino Trst. O Russovem popravku pa se včeraj ni govorilo samo v kavarni San Marco. Tako je senator skupine za avtonomije Lorenzo Bat-tista izrazil upanje, da bo to priložnost za organsko soočenje o vprašanju pristanišča in poziva krajevno politiko k največji strogosti in preglednosti pri nadaljnjih korakih, saj to zahtevajo bližnja preteklost tega območja, ščepec tržaške miselnosti, da se ne sme nič narediti, in vsedržavni politični scenarij, ki ga načenjajo mračne povezave med upravitelji in poslovneži. Deželni predsednik okoljevarstvene organizacije FareAm-biente Giorgio Cecco pa je izrazil zaskrbljenost glede bodoče namembnosti območja starega pristanišča, pri čemer svari pred možnostjo gradnje novih stanovanjskih zgradb ali trgovskih središč in se zavzema za to, da bi v starem pristanišču našle mesto razširjena pristaniška dejavnost, visoka tehnologija, zelena ekonomija, usposabljanje za plovbo, zaščita morskega habitata in tematska razstava. (iž) / ŠPORT Nedelja, 21. decembra 2014 5 nove zamisli - Razvil jo je Alex Skerlavaj za bar InnCentro Aplikacija za skodelico kave V baru InnCentro v Ul. Ponc-hielli je mogoče odslej plačati skodelico kave Qubik s pametnim telefonom. Za to je dovolj sneti aplikacijo InnCentro s spletnih trgovin iStore oziroma PlayStore in bomo lahko v omenjenem baru kupili virtualno kartico za deset kav, enajsto pa bomo prejeli zastonj. V prihodnosti bo dovolj posredovati pri blagajni pametni telefon ali tablični računalnik. Novo aplikacijo so uradno predstavili včeraj dopoldne v baru Inn-Centro, že po nekaj urah pa je žela velik uspeh, saj so zabeležili več kot sto uporabnikov. Aplikacija je ne nazadnje zelo preprosta (za uporabo, v resnici se zanjo skriva zahtevno delo): sprva je potrebna registracija, nato je treba plačati vnaprej kave. To lahko storimo neposredno prek znane aplikacije PayPal ali pri blagajni bara. Postopek je isti, ki ga uporabljamo za telefonske kartice. Ko bomo nato uporabljali aplikacijo, bomo lahko plačali eno ali več kav, lahko bomo tudi po- Z leve Massimiliano Lazzari, Diego Vidiz in Alex Skerlavaj fotodamj@n nudili kavo prijateljem. Zamisel za aplikacijo je nastala spomladi pred odprtjem novega bara InnCentro. Nanjo je prvi pomislil njegov lastnik Massimiliano Lazzari, zamisel pa se je nato razvila skupaj s predstavnikom podjetja Qubik Die-gom Vidizem in lastnikom spletne agencije Delex Alexom Skerlavajem. Qubik je inovativna znamka kave: aplikacija in kava Qubik sta zato odlična kombinacija, je ocenil Skerlavaj. Po več srečanjih so se tako odločili razviti aplikacijo in jo poskusno uporabljati v Trstu. Aplikacijo je razvilo Skerlavajevo podjetje Delex, ki se sicer ukvarja z izdelavo spletnih strani in mobilnih aplikacij ter ponudbo storitev v oblaku. Našim strankam skušamo vselej nuditi kaj novega, je še povedal Laz-zari. Aplikacija, ki je prva te vrste v Italiji, bo po njegovem mnenju uspešna, ker uporablja pametne telefone in tablične računalnike vedno več ljudi. Sicer se ne bodo pobudniki omejili na Trst, saj so zanimanje že pokazali lastniki nekaterih drugih lokalov. Poleg tega bi lahko aplikacijo, ki je zdaj namenjena za kavo, v prihodnosti še razvili in uporabljali tudi za druge proizvode, od piva do vina ali sladoleda. Po poskusni fazi bo kmalu mogoče uporabljati aplikacijo tudi v nekem baru v Gorici, še prej pa naj bi jo začeli uporabljati v Ljubljani. A.G. Iskanje osebe Včeraj je v Trstu steklo iskanje osebe, pri čemer so si informacije, do katerih smo se sinoči dokopali, precej nasprotujoče. Po nekaterih vesteh naj bi šlo za deklico, ki se je bila malo pred 13. uro izgubila blizu Melare, po drugih vesteh pa naj bi iskali starejšo osebo, ki se je oddaljila od doma blizu Ka-tinare. Sinoči se je iskanje razširilo na mestno središče. Kradel je parfume Policisti tržaške kvesture so v petek popoldne zaradi kraje ovadili 39-let-nega slovenskega državljana G.T., ki so ga zalotili pri kraji parfumov v trgovini Coin na Korzu Italia. Moški je v torbo z dvojnim dnom spravil deset steklenic parfuma, katerih skupna vrednost znaša 670 evrov. Početje so opazili varnostniki, ki so moškega ustavili po blagajni, naposled so prišli tudi pripadniki letečega oddelka kvesture, ki so tatu ovadili, torbo pa zasegli. Vrnili so ji moped Policisti so v petek zvečer lastnici vrnili moped znamke malaguti, ki so ga ji bili neznanci ukradli v četrtek. Ukradeni moped je bil parkiran v Ul. Campanelle, opazila pa ga je prav lastnica, ki je poklicala policijo. Le-ta je ugotovila, da je vozilo nepoškodovano in da deluje ter ga naposled vrnila lastnici. Šempolaj: le še danes božična razstava in sejem SKD Vigred vabi še danes v Štalco v Šempolaju na božično razstavo slik Katerine Kalc, Štefana Turka, Vesne Benede-tič, Rožice Nadlišek in Tadeja Sedmaka ter ročnih del, ki jih je izdelalo sedemnajst članic Kruta. Poleg tega je tudi božični sejem knjig in ročnih del z urnikom: od 9.30 do 11. ure in od 15.30 do 18. ure. V torek, 23. decembra, pa bo ob 20.30 še zaključna pobuda Veselega decembra 2014 v Šempolaju, večer »Srečno«, na katerem bodo nastopili mladinska glasbena skupina Vigred »Kraški fenomeni«, duo Lu-pinc&Lupinc, skupine To smo mi, Rock na b'ndimi, Kraški muzikanti, Blue Kras, pevka Laura Budal in harmonikar Erik Purič. Večer bo tudi priložnost, da si bomo izmenjali voščila in nazdravili prihajajočemu letu 2015. Fotografija in vino Kulinarika in kultura sta na Krasu vse bolj tesno povezani. V soboto, 27. decembra, bodo v osmici pri Šemcu v Prečniku (hišna številka 3/b) odprli fotografsko razstavo Nataše Peric. Ljubiteljsko fotografinjo iz Šem-polaja bo predstavila Elena Le-giša, predsednica kulturnega društva Vigred. Začetek kulturnega večera pri Šemčevih, pri katerih odpirajo osmico od leta 1991, bo ob 18.30. Uradi kvesture 27. decembra Policija obvešča, da bodo v soboto, 27. decembra, uradi za potne liste, orožje in dovoljenja izjemoma delovali od 9. do 13. ure, urad za vložitev obrazcev za predajo zgradb pa med 8.30 in 10.30. sv. ivan - Veliko stoletno drevo v Bošketu ima dneve štete Platana čaka na ... novo življenje Resolucija rajonskega svetnika Edvarda Krapeža: iz debla »drevesa mušljev« naj bi nastal kip - Resolucija soglasno odobrena Kaj vsega je videla velika platana v Bošketu v sto in več letih svojega življenja! Ko je bila še čisto mlada, na začetku dvajsetega stoletja, so mimo nje speljali tračnice prvega tržaškega tramvaja, tistega, ki je povezoval Bošket z Barko-vljami. Tam je bila takrat tramvajeva končna postaja; šele leta pozneje so progo podaljšali vse do svetoivanske cerkve. Sredi dvajsetega stoletja je ob pla-tani vonjalo po mušljih, ki so jih v kioskih, pokritih s ceradami, pekli na štedilnikih in v mrzlih zimskih mesecih ponujali mimoidočim, da so si z njimi ogreli želodec in, še prej ... roke. Tako se je platane kmalu oprijel vzdevek »drevo mušljev«, ki ga je platana obdržala tudi potem, ko je poulična ponudba toplih mušljev odmrla in jo je zamenjal pečen kostanj. V času, ko je tam uspevala pivovarna, so okrog platane zavijali tovornjaki, polni sodčkov piva, namenjenega Levo velika platana v Bošketu; zgoraj Edvard Krapež; desno prodajalka in uživalci mušljev na znani fotografiji Maria Magajne na vsedržavni trg. Potem ko je pivo usahnilo, so mimo mogočnega drevesa nekaj let krožili kamioni z materialom za gradnjo prvega trgovskega centra v mestu na takrat največjem gradbišču v vsej severovzhodni Italiji. Vse to in še marsikaj drugega je videla platana v svojem stoletju. Na primer cele generacije slovenskih dijakov, ki jih je pot preko Bošketa vsako jutro vodila navzgor, ene po Vrdelski cesti, druge po drevoredu, do šolskih poslopij. Pa tudi domala vse, kar je slovensko športnega utripalo, je hitelo ob pla-tani do Stadiona. Ko so na Bošketu uredili križišče z uvedbo krožišča, je dobila platana svoj piedestal. Okrog debla so sezidali zidek, da se je drevo s tem podstavkom zazdelo mimoidočim še bolj mogočno. Njena deset in več metrov visoka košata krošnja je dolgo kraljevala v Bo-šketu. Vse do nekaj let tega, ko so me- stni strokovnjaki za drevesa ugotovili, da je začel zob časa neusmiljeno gristi platano. Njihova diagnoza je bila zelo jasna: drevo umira, zdravila ni. Izdali so edini možni recept: zaradi varnosti bo treba platano posekati. Velika platana še vedno kraljuje v Bošketu s svojimi golimi dolgimi vejami, lesenimi lovkami razpredenimi proti nebu. Koliko časa bo še vztrajala, ni znano. Njena usoda pa ni naletela na brezbrižnost ljudi, ki tam blizu prebivajo. Če bo treba platano podreti, naj na podstavku sredi krožišča vsaj nekaj ostane, da bo spominjalo na čas, ko je opazovala potek življenja skozi zadnje svetoivansko stoletje, si je rekel Edvard Krapež, rajonski svetnik Slovenske skupnosti v rajonskem svetu za Sv. Ivan, Kja-din in Rocol, in v sosvetu vložil resolucijo o »drevesu mušljev«. V njem je spomnil, da predstavlja platana nekakšnega drevesnega »stražarja« ob vhodu v svetoivanski rajon. Opozoril je, da so izvedenci občinskih tehničnih uradov obvestili rajonski svet o »stanju« drevesa, in napovedali, da ga bo treba podreti. Ob tem je izpostavil »zgodovinski in kulturni pomen drevesa, v senci katerega so se zbirali in dru- žili stari prebivalci od Sv. Ivana, si tam privoščili mušlje ali pa počakali na prihod ali odhod takratnega tramvaja št. 2.« Krapež je v resoluciji iznesel predlog: zakaj ne bi iz velike debla izdelali lesen kip, da bi tako platana na novo, umetniško zaživela? V tej luči dokument poziva tržaško občinsko upravo, naj preveri možnost za izdajo razpisa, namenjenega šolam in univerzi, za izdelavo lesenega kipa iz debla svetoivanskega »drevesa mušljev.« V resoluciji je še zapisano, da je treba ob tem upoštevati »gospodarske zmogljivosti tržaške občine,« obenem pa je iznesena tudi zahteva o posaditvi novega drevesa, ko bo stoletna platana posekana. Rajonski svet je predlog odobril soglasno že pred nekaj časa. Svetnik Kra-pež je ob tem izrazil zadovoljstvo v prepričanju, da bo občinska prisluhnila zahtevi rajonskega sveta. V ta namen je - ob posredovanju tržaškega občinskega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Švaba -že posegel pri občinskem odborniku za javna dela Andrei Daprettu in čaka na skorajšnje srečanje z odbornikom za kulturo Paolom Tassinarijem, da bi tudi njemu nakazal, kako bi lahko stoletni pla-tani z umetniško roko vdahnili novo življenje. M.K. 6 Nedelja, 21. decembra 2014 TRST / trg sv. antona - Včeraj mrgolelo ljudi Na božičnem sejmu tudi mnogi Slovenci Na Trgu sv. Antona in bližnjih ulicah bodo še do božiča kraljevale stojnice, ki jih je v teh dneh obiskalo že mnogo ljudi. Včeraj dopoldne je kar mrgolelo ljudi, popoldansko sonce pa je še spodbudilo njihov priliv. Na božičnem sejmu so s svojimi stojnicami tudi letos mnogi Slovenci. V Ul. Caterina lahko kupimo copate, ki jih prodaja župan v beneški občini Sovodnja Germano Cendou s svojo družino (prva slika zgoraj), Martina Malalan z Opčin (kmetija Puress Oil) ponuja kraške zdravilne in aroma-tične rasdine, mila, želišča idr. (slika v sredi), medtem ko pri obrtni stojnici Igla (desno) prodajajo oblačila iz bombaža, ki jih proizvajajo v Sloveniji. Spomniti velja tudi na stojnico slovenske knjigarne in na tri stojnice iz Ribnice. DANES ZJUTRAJ ODPRTA SLASCICARNA www.paolobukavec.it f Včeraj danes Danes, NEDELJA, 21. decembra 2014 TOMAŽ, ZAČETEK ZIME Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 6.37 in zatone ob 16.18. Jutri, PONEDELJEK, 22. decembra 2014 MATIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1022,6 mb ustaljen, vlaga 76-odstotna, veter severovzhodnik 4 km na uro, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 15 stopinj C. OKLICI: Mattia Riffaldi in Eva Greco, Turan Dervis Gedikli in Emanuela Gulli, Bruno Romic in Germana Melon, Andrea Sorrentino in Alessandra Bel-leli, Ugo Pisani in Cristina Fatovich, Adriano Giubilei in Silvia Lodigiani, Stefano Sassi in Luisa Vidulich, She-pejtim Krasniqi in Luisa Rupolo, Hysni Krasniqi in Anna Kuliskova, Paolo Gellini in Alida Furlan, Ernesto Ma-succi in Gudrun Elfriede Martini, Marco Bandel in Elisa Tunini. [12 Lekarne Nedelja, 21. decembra 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928. Od ponedeljka, 22., do srede, 24., in v soboto, 27. decembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 - 040 764441, Barkovlje -Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 - 040 300940. Četrtek, 25., in petek, 26. decembra 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 - 040 764441, Barkovlje -Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 - 040 300940. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. fëed&wtaccfa 'Ptc&Ufa *DciiHO< T^niftiuj 7t Četo $ nami Sftneje*M4UH& tef&uMcCfe Stlve&Cwéo' vee&vj* 17. * f OHAWK&totK ■ ■ . * fe' ■ Sottv&tOi H . ■tk^ TÄilf ■'j'*'' 1®-- = v, • • tet 04020X362 Meet fvuz>}*d6i odfvito eta,K tu Kino AMBASCIATORI - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Il ragazzo invisibile«. ARISTON - 10.30 »Frozen - Il regno di ghiaccio«; 16.30, 18.45, 21.00 »Pride«. CINEMA DEI FABBRI - 15.30, 17.00 »La storia di Cino«; 18.30, 21.45 »Master of the Universe«; 20.00 »L'immagine mancante«. FELLINI - 11.00, 15.00, 16.45 »I pin-guini di Madagascar«; 18.30, 20.30, 22.20 »St. Vincent«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Magic in the Moon-light«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Jimmy's hall«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.10 »Storie pazzesche«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.40, 18.45 »Butec in butec da«; 18.30, 20.00, 21.00 »Eksodus: Bogovi in kralji«; 17.50 »Francozinje«; 17.40 »Hobit: bitka petih vojska«; 16.20, 19.10, 20.30 »Hobit: bitka petih vojska 3D«; 16.00 »Hrestač«; 15.20 »Igre lakote: Upor - 1. del«; 14.40 »Ježek in vran pričarata Božič«; 14.00, 16.00, 18.00, 20.10 »Paddington«; 14.45, 16.40 »Pingvini z Madagaskarja«; 13.45, 15.40 »Pingvini z Madagaskarja 3D«; 21.20 »Preden zaspim«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 16.00 »Čebelica Maja 3D«; 18.00 »Noč kratkih filmov - za otroke«; 20.00 »Noč kratkih filmov - za odrasle«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 15.00, 17.30, 20.00, 21.30 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; Dvorana 2: 11.00, 15.00, 16.00, 17.45, 19.40 »Big Hero 6«; 15.00, 22.15 »Ma tu di che segno sei?«; Dvorana 3: 11.00 »I pinguini di Madagascar«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.20 »Il ricco, il pove-ro e il maggiordomo«; 16.15, 18.45, 21.30 »L'amore bugiardo«; Dvorana 4: 11.00 »Il mio amico Nanuk«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Un natale stupe-facente«; 11.00, 15.00 »Un gatto a Pa-rigi«. SUPER - 17.10, 21.15 »Interstellar«; 16.00, 20.00 »Un gatto a Parigi«. THE SPACE CINEMA - 11.10, 13.20, 15.35, 17.50, 20.05, 22.15 »Il ragazzo invisibile«; 11.05, 15.30, 18.25, 21.20 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 22.05 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate 3D«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.35, 19.50 »Big Hero 6«; 11.10, 15.40, 18.40, 21.40 »L'amore bugiardo«; 11.00, 13.20, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Un natale stupefacente«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Il povero, il ric-co e il maggiordomo«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.40 »I pinguini di Madagas-car«; 19.45, 21.50 »Ma tu di che segno sei?«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00 »Big Hero 6«; 17.00, 19.40 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque arma-te«; 22.20 »Un natale stupefacente«; Dvorana 2: 15.00 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 17.40, 20.30 »L'amore bugiardo«; Dvorana 3: 16.15 »Big Hero 6«; 14.30, 18.15, 20.00 »Un natale stupefacente«; 21.50 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate 3D«; Dvorana 4: 14.45 »Il ra-gazzo invisibile«; 16.30, 20.20, 22.20 »Il ricco, il povero e il maggiordomo«; 18.20 »Big Hero 6«; Dvorana 5: 14.50 »L'amore bugiardo«; 17.45, 20.15, 22.10 »Il ragazzo invisibile«. termocismru Geom. GIANCARLO FORAUS ireipia&ita Številka — £800 913 4M Svojim strankam se zahvaljujemo za zaupanje! Voščimo vam lepe praznike in srečno novo leto 2015! KAjHI BH Obrtna cona Dolina 547/1 (TS) J ■ i k ■ info@termoideale.it Vse za ogrevanje, vodovodne napeljave, sončne in alternativne sisteme www termoideale it / ŠPORT Nedelja, 21. decembra 2014 7 S Mali oglasi GOSPA išče delo kot hišna pomočnica v dopoldanskih urah ali pri negi starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 3296055490 ali 00386-40637800. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohi-štvo,lesena polkna, okna in vrata; tel. 340-2719034. MLAD PAR išče opremljeno ali delno opremljeno dvoposteljno sobo ali malo stanovanje na Proseku/Konto-velu (tudi v okolici) za daljše obdobje. Tel. št. 340-1566130. MLADA DRUŽINA išče hišo s terenom (po možnosti tudi kmetijska zemljišča), ali zazidljivo parcelo na Krasu. Tel. št. 349-1037122. PRODAM domače klobase. Tel.: 3395472406. PRODAM dve sliki Stanota Žerjala (po ugodni ceni). Tel. št. 331-7114399. PRODAM stanovanje, 60 kv.m., Ul. Boccaccio, zraven železniške postaje, 5. nadstropje, cena po dogovoru. Tel.: 340-5566347. PRODAMO HIŠO z vrtom v Štanjelu, na slovenskem Krasu, cena po dogovoru. Tel.: 00386-41314995. ZLAT PRSTAN smo našli pred telovadnico v Repnu. Kdor ga pogreša, naj pokliče št. 348-5165977. S Poslovni oglasi ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel.00386-41455157 SREČNO IN ZDRAVO 2015! 9 Šolske vesti DIZ J. ŠTEFANA sporoča, da bo šola zaprta v sredo, 24., 27. in 31. decembra, ter 5. januarja 2015. 0 Prireditve AŠD CHEERDANCE MILLENIUM, v sodelovanju z ZSŠDI, prireja tradicionalni Novoletni plesni festival, ki bo danes, 21. decembra, ob 17. uri v občinski telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni! DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: danes, 21. decembra, ob 18.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah, koncert »V pričakovanju Božiča«, v organizaciji Zbora Jacobus Gallus. Nastopa DePZ Radost iz Godoviča iz Slovenije. KD SLOVAN s Padrič organizira danes, 21. decembra, božičnico in pred-praznično zdravico pod borom na trgu »na v'se« pri vodnjaku. Ob 10.00 bo božična ekodelavnica v prostorih Gozdne zadruge. Ob 17.30 prižig luči na boru, nastop MePZ Slovan Skala, vaških otrok in predstavitev vaškega koledarja 2015. MEPZ JACOBUS GALLUS vabi na tradicionalni Božični koncert danes, 21. decembra, ob 18.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Nastopata MePZ Jacobus Gallus (vodi Marko Sancin) in DePZ Radost s solisti (vodi Damjana Voncina). OBČINA DOLINA, v sodelovanju z društvi iz občine, prireja danes, 21. decembra, ob 17. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu »Božič v Bregu«. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaj na Božični sejem knjig in ročnih del ter razstavo »Ljubiteljska ustvarjalnost članic Kruta« ter slik Katerine Kalc, Štefana Turka, Vesne Benedetič, Rožice Nadlišek in Taddea Sedmaka. Urnik: do danes, 21. decembra, od 9.30 do 11.00 in od 15.30 do 18.00. Odprto tudi ob raznih kulturnih pobudah v decembru. SKLAD MITJA ČUK vabi na razstavo »Kraška simfonija op. 2«. Sodelujejo: Žarko Bukavec, Aleksander Podobnik, Beti Starc, Jernej Bortolato, Marko Lupinc, Robi Goruppi, Saško Fer-luga. Urnik razstave: 10.00-12.00 in 17.00-19.00 do danes, 21. decembra. GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« prireja koncert »Božično pričakovanje« v ponedeljek, 22. decembra, ob 19.00 v cerkvi sv. Jerneja v Barko-vljah. Nastopajo solisti, komorne skupine in zbor. Vabljeni! UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. GRADNIKA na Colu vabijo na šolsko boži-čnico, ki bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 18.30 v Kulturnem domu na Colu. UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALBERTA SIRKA vabijo na božičnico, ki bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu. UČENCI OŠ KAJUH-TRUBAR vabijo na božičnico »Miha pričakuje Jezuš-čka«, ki bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 16. uri v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA, KUD 15. februar Komen, SKD Igo Gruden iz Nabrežine in SKD France Prešeren iz Boljunca prirejajo božično baletno POGREBNO PODÍJJETJÉ trenutku žalosti... vljudnost ...in tradicija OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! predstavo »Vila Zaspanka«, ki bo v torek, 23. decembra, ob 17. uri v Kosovelovem domu v Sežani. Ob koncu predstave bo Božiček obdaril vse prisotne otroke. KD ANAKROUSIS vabi v torek, 23. decembra, ob 20.30 v prostore GZ Skala (Gropada 82) na božično-novoletni koncert »Združeni v melodiji«. Nastopajo MePZ Hrast - Doberdob (dirigent Hilarij Lavrenčič) in MlVS Anakrousis (dirigent Jari Jarc). MLADINSKI KROŽEK DOLINA in Mali kitaristi iz Brega prirejata božični koncert, ki bo v torek, 23. decembra, ob 18.30 v prostorih SKD Fran Ven-turini pri Domju. Toplo vabljeni. SKD VIGRED - VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: v torek, 23. decembra, ob 20.30 v Štalci, koncert »Srečno«, sodelujejo razne glasbene skupine, muzikanti in pevci. FOTORAZSTAVA NATAŠE PERIC »Poezija kontrastov«, v organizaciji SKD I. Gruden in FotovideoTs 80, je na ogled v kavarni Gruden v Nabrežini. Na ogled bo do Božiča. Urnik: 8.0013.30 in 16.00-24.00 (zaprto ob sredah). Vljudno vabljeni! GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na božični koncert, ki bo v petek, 26. decembra, ob 17.00 v športnem centru Ervatti pri Briščikih. SPD MAČKOLJE IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabita na koncert božičnih pesmi v petek, 26. decembra, po sveti maši ob 9.30, v župnijski cerkvi v Mačkoljah. Nastopata MePZ Mač-kolje, pod vodstvom Mateja Lazarja in otroška pevska skupina »z Ul'ce«. ŠTEFANOVANJE - SKD F. Prešeren vabi v petek, 26. decembra, ob 18. uri v občinsko gledališče v Boljunec na ogled predstave »Maskiran kriminal« Lovra Finžgarja in Nika Škrleta ter glasbenega uvoda MoPZ Valentin Vodnik. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA - TREBČE prireja v soboto, 27. decembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah »Božično novoletni koncert«, na katerem bo predstavitev novega društvenega prapora. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: v nedeljo, 28. decembra, ob 18.00 v cerkvi sv. Jurija v Piranu, koncert »Be-nedictus qui venit«. Nastopata MePZ Lipa in MePZ Divača. V nedeljo, 4. januarja, ob 16.00 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu, koncert »Nativi-tas v Bregu«, v organizaciji MePZ F. Venturini. Nastopa pevska skupina »Sot el agnul« iz Galleriana di Lestiz-za (Videm), ZePS Stu ledi iz Trsta in MePZ F. Venturini. V sredo, 7. januarja, ob 20.00 v cerkvi sv. Trojice na Kati-nari, koncert »Božični čas«, v organizaciji zbora Tončka Čok. Sodeluje Nomos Ensembles Wind Quartet. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na božični koncert v nedeljo, 28. decembra, ob 17.00 v župnijski cerkvi na Pesku, ki ga bo oblikoval pevski zbor Lirične akademije Sv. Križ. Prireditev spada v okvir pobude »Božič v Bregu« v sodelovanju z Občino Dolina. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi na božični koncert ansambla Gi-rotondo dArpe (kvartet keltskih harf in violine), ki bo v torek, 30. decembra, ob 20. uri v cerkvi v Križu. Vstop prost. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NATI-VITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in DSMO Kiljan Ferluga: koncert »S pesmijo vam želimo... « v nedeljo, 11. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah. Sodeluje Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. Ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah, koncert, v organizaciji SKRD Jadro »Božič vseokrog«, nastopajo MoVS Lipa iz Bazovice. Ob 18.00 v cerkvi sv. Jakoba v Trstu, koncert MePZ Lipa iz Bazovice in MePZ Divača »Benedictus qui venit«. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in ZePZ Jezero iz Doberdoba: koncert »Božič v raznih pokrajinah« v soboto, 17. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neokortex iz Sovodenj, MoPZ sv. Jernej iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra. V nedeljo, 18. januarja, ob 18.00 v cerkvi sv. Jožefa v Mačkoljah, v organizaciji No-neta Primorsko, koncert »Božično skupaj«. Nastopajo OPZ Fran Ventu-rini z Domja, DeVS Primorsko iz Mačkovelj, MePZ Mačkolje in zbor »Tita Copetti« iz Tolmezza. + Po dolgi bolezni je mirno zaspal naš dragi Romano Bachi Žalostno vest sporočajo brat Mario z družino ter ostalo sorodstvo Pokojnik bo ležal v cerkvi na Pesku v torek, 23. decembra, od 12.30 do 13.45. Sledila bosta sveta maša in pokop na domačem pokopališču. Jezero, 21. decembra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Giuseppe Carli (Pepi) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Družina Gabrovec, 21. decembra 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina ZAHVALA Ivo Gruden (Martinčev) Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Nedda Sossi por. Pettirosso Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Posebno se zahvaljujemo župniku Škerlju in cerkvenim pevcem. Svojci Bazovica, 21. decembra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Severino Sedmak Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja se zahvaljujemo vsem, ki ste na katerikoli način počastili našega dragega. Posebna zahvala naj gre moškemu zboru Vesna za poslovilno pesem. Družina Pogrebno podjetje Alabarda t Zapustila nas je naša draga Gabriella Cuk Žalostno vest sporoča Zdenka z družino Pogreb bo v torek, 30. decembra. Po-kojnica bo ležala v trebenski cerkvi od 13.30 do 14. ure. Sledili bosta sveta maša in pokop na domačem pokopališču. Trebče, 21. decembra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav sestrični Gabrijeli Giuliana Piscanc z Morano ^ Zapustil nas je Marjan Pertot Žalostno vest sporoča sin Aleksej z Manuelo in Angie Pogreb z žaro bo 31. decembra v kon-tovelski cerkvi. Pokojnik bo ležal od 14. do 15. ure. Sledila bosta sveta maša in pokop. Pogrebno podjetje Alabarda V trajnem spominu bomo ohranili ustanovitelja, dolgoletnega predsednika in vsestranskega kulturnega delavca Marjana Pertota ter izrekamo občuteno sožalje sinu Alekseju in družini bivši člani A.O. Jaka Štoka S hvaležnostjo v srcu se klanjamo spominu predanega buditelja dramskega in prosvetnega delovanja na Kontovelu in Proseku ter izrekamo iskreno sožalje sinu Alekseju in družini Slovensko dramsko društvo Jaka Štoka Zadnji pozdrav in zahvala našemu bivšemu predsedniku Marjanu Pertotu ter iskreno sožalje sinu Alekseju Š.D. Kontovel Zapustil nas je neutrudni knjižničar in plodni kulturni delavec, utemeljitelj in duša Knjižnice Dušana Černeta Marjan Pertot. Sinu Alekseju in svojcem izražata globoko sožalje Knjižnica Dušana Černeta Slovenska prosveta Zadnji pozdrav prijateljici Cvetki Ada, Enzo z družinama 8 SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) Nedelja, 8. decembra 2014 TRST 1 1 NflTlVlTJI§ božična potu v I jidiktifl Lirixilu V skupnuGli AlpeJjdran 2014 as&w? Zveza slovenskih kulturnih društev in Deželno združenje pevskih zborov USCI FJK vabita na koncert v sklopu deželne revije Nativitas Danes, 21. 12. 2014, ob 18.30 Opcine, Cerkev sv. Jerneja V PRIČAKOVANJU BOŽIČA Zbor Jacobus Gallus, dir. Marko Sancin DePZ Radost - Godovic (SLO), dir. Damjana Voncina KOiT v sodelovanju z DRUŠTVOM SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU PODPORNIM DRUŠTVOM V ROJANU prireja tradicionalno SREČANJE OB KONCU LETA v ponedeljek, 29. decembra 2014, ob 18.00 v gostilni " Pri Pošti " v Bazovici, ul. Gruden 56 kulturni program z glasbo Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu društev! Naša predsednica in članica Darja Kodrič je uspešno diplomirala na medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ob tem pomembnem življenjskem dosežku ji iskreno čestitajo SKD Lonjer-Katinara in MePZ Tončka Čok, KK Adria in Zadruga Lonjer-Katinara □ Obvestila BOŽIČ Z NAMI 2014: Danes, 21. decembra, od 15.30 do 17.30 mimohod Božička s kočijo. Od 15. do 18. mimohod godbe na pihala »Viktor Parma« - Trebče. Od 17. ure dalje nastop društva Societa Polisportiva Opicina (Alpinska ul., 128/1) na temo: štiri letni časi. Program so omogočili člani konzorcija Centro in via, Insieme a Opicina - Skupaj na Opčinah ter različna openska združenja. JUS NABREŽINA vabi člane, vaščane in prijatelje na predstavitev koledarja za leto 2015 »Skrita Nabrežina«, ki bo danes, 21. decembra, ob 10.30 v baru na nabrežinskem trgu (Nabrežina 103). SKD LIPA iz Bazovice vabi na božično razstavo in sejem ročnih del in obrtniških izdelkov, ki bo v Bazovskem domu danes, 21. decembra, od 10. do 20. ure. Primorski r dnevnik imedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bo v sredo, 24. decembra in sredo, 31. decembra ZAPRTA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek »Kras - GOAT« vabi danes, 21. decembra, ob 14. uri na tradicionalno tovariško srečanje ob zaključku leta, ki bo v dvorani bivšega Ljudskega doma v Križu. BOG VAS ŽIVI TREBENCI! Veseli ko-ledniki COŠ P. Tomažiča vas bodo obiskali v ponedeljek, 22. decembra, v popoldanskih urah in v torek, 23. decembra, v jutranjih urah. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 22. decembra, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na božični večer. O pomenu tega lepega krščanskega praznika bo govoril škofov vikar za slovenske vernike na Tržaškem Tone Be-denčič. Začetek ob 20.30. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI pri SKD Tabor obvešča, da bo zaprta od 22. decembra do 6. januarja. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. GRADNIKA bomo koledovali v torek, 23. decembra, od 10.30 do 12.00 na Colu in Poklonu. OBČINA ZGONIK obvešča, da bodo uradi in občinska knjižnica zaprti v sredo, 24. in 31. decembra, v popoldanskih urah ter v petek, 2. januarja. Službe bodo po zakonu zagotovljene. SDGZ IN SERVIS sporočata, da bodo uradi na sedežu in podružnicah 24. in 31. decembra popoldne zaprti. ZSKD obvešča, da bosta zaradi praznikov urada v Trstu in Gorici zaprta od vključno srede, 24. decembra, do petka, 9. januarja. V Reziji bo urad zaprt že od ponedeljka, 22. decembra. ŽEGNANJE KONJ, ki ga prireja konjeniško društvo Skuadra Uoo, bo v Šti-vanu pri cerkvi sv. Janeza Krstnika (nova štivanska cerkev) v petek, 26. decembra, ob 12.00. Vabljeni vsi, posebno ljubitelji konj in starih običajev. JUS NABREŽINA IN GODBENO DRUŠTVO »NABREŽINA« vabita člane, vaščane in prijatelje na praznično srečanje, ki bo v soboto, 27. decembra, od 17.30 dalje na nabrežinskem trgu. Za veselo in praznično vzdušje bo poskrbela domača godba. V prijateljskem okolju se bomo poslovili od starega leta in si bomo izmenjali iskrena voščila za novo leto 2015. KROŽEK KRU.T vabi na tradicionalno srečanje ob koncu leta, ki bo v ponedeljek, 29. decembra, v gostilni v Bazovici, Ul. Gruden 56. Prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca sporoča, da sta v društvenem baru n' G'rici na ogled razstava umetniških del slikarja Stana Žerjala. Na razpolago je tudi društveni koledar z reprodukcijami njegovih slik. Godbeno društvo Prosek vabi na BOŽIČNI KONCERT v petek, 26.12.2014, ob 17. uri v Športnem centru Ervatti pri Briščikih GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na BOŽIČNI KONCERT DANES, 21. decembra, ob 17.00 v občinski telovadnici Na koncertu sodelujejo gojenci godbe in ansambel Ano ur'co al'pej dvej AŠD BREG sporoča, da je na razpolago še nekaj mest za Silvestrovanje na Dolgi Kroni. Info na tel. 338-2888339 (Walter). SLORI obvešča, da bo zaprt zaradi dopusta od 29. decembra do 2. januarja. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na snegu, ki vsebuje 5 celodnevnih lekcij, s pričetkom v soboto, 10. januarja. Nadaljuje se 17., 24., 31. januarja in 7. februarja! Potekal bo na smučiščih FVJ. Vpis in informacije na tel. 347-0473606. OBČINA DOLINA IN KULTURNA DRUŠTVA vabijo občane starejše od 65 let na družabnost, ki bo v soboto, 10. januarja, ob 18.00 v prostorih večnamenskega središča na Dolgi kroni v Dolini. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika. Namenjene so slovenskim univerzitetnim študentom in študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v š. l. 2014/15 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3 (Trst) do 15. januarja. Razpis je objavljen tudi na www.slovenskaprosveta.org. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad, Ul. Cicerone 8, zaprt do 15. januarja. Info na info@melanie-klein.org. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta literarni natečaj za mlade od 14 do 25 let do 8. februarja. Kot neobvezno vodilo ali navdih so bili izbrani verzi nedavno preminulega priljubljenega pesnika in pisatelja Kajetana Ko-viča. Tema in oblika prispevkov sta prosti. Avtorji naj svoje prispevke pošljejo na SKK - MOSP, Ul. Donizetti 3, s pripisom »Za literarni natečaj«. Podpisani morajo biti le s šifro ali psevdonimom; v ločeno zaprto ovojnico z isto šifro pa naj avtor napiše svoje ime, priimek, naslov, elektronski naslov, letnik rojstva in tel. številko. A.I.D.A. razpisuje literarni natečaj »Proza in poezija«, namenjen ženskam s stalnim bivališčem v FJK, Venetu in slovenski ali hrvaški Istri. Rok zapade 14. marca. Predvideni sta dve skupini (avtorice do in od 18 let) ter dve sekciji (proza in poezija). Prispevke lahko oddate (z italijanskim prevodom) ročno na sedežu društva AIDA, Trg Foschiatti - Milje, ob sredah (10.00-11.00) in četrtkih (15.0017.00); po pošti s pripisom: Ass. AIDA - Centro Culturale G. Millo, P.zza/Trg Repubblica 4. Info in pogoji na aida_muggia@hotmail.it, tel. 040-9278281. UH Osmice IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040-291498. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU št. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. M Izleti DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS prireja »Nočni pohod na Nanos«. Zbrali se bomo na Razdrtem v sredo, 24. decembra, ob 19.00 kjer bo izpred gostilne start pohoda, mimo Vojkove koče na Nanosu, do cerkve sv. Hieroni-ma. Ob 22.00 bo polnočnica, namenjena pohodnikom na Nanos in tistim, ki se bodo do cerkve pripeljali. Šli bomo ob vsakem vremenu, zato se primerno oblecite in opremite. POHOD BREZ MEJA, TE SKUPNE STEZICE... se bo odvijal v nedeljo, 28. decembra. Zbirališče ob 9.30 v pre-beneškem parku, začetek pohoda ob 10. uri. Po pohodu skupno srečanje v parku v Prebenegu. Glasba v živo in nastop domače aerobične skupine »Befane brez meja«. Pohod prirejajo vasi Dolina, Mačkolje, Prebeneg, So-cerb, Osp in Kastelec. OGLED JASLIC V LJUBLJANI v torek, 30. decembra: Mladinski dom Bolju-nec in Slomškov dom Bazovica vabita na izlet. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca, pri gledališču, ob 14.00 ter iz Bazovice ob 14.15. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza, sledi večerja. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert). glasbi MTI matir; >ena ]I71 matica prireja BOŽIČNO PRIČAKOVANJE nastopajo učenci Glasbene matice in Otroški pevski zbor Krasje ponedeljek, 22. decembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Jerneja v Barkovljah Vljudno vabljeni! Dj-i/JJYjt ¿hiri /ifkiir ¡Lobrtižencrv vabi jutri v Pelerlinovo dvorano Dania-H^jeva 3 um BOŽIČNI VECEE Govorit bo ikofowikaf ja slovenske vernike naTriaikem Tone ESedenčič Začetek ob 20. Ju El Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 23.12.2014. Tel. 040-391790 -zaprto ob sredah KMEČKI TURIZEM RADETIČ SIDONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tel. 040-208987 MARISA IN IGOR STA ODPRLA OSMICO v Ricmanjih. 040-2470119, 366-5304154 Loterija 20. decembra 2014 Bari 55 79 51 12 86 Cagliari 21 73 5 90 57 Firence 59 15 84 51 46 Genova 51 85 50 9 45 Milan 25 15 54 39 33 Neapelj 10 74 6 77 09 Palermo 39 11 59 47 68 Rim 58 8 84 5 78 Turin 58 4 1 20 32 Benetke 66 49 53 87 58 Nazionale 4 21 51 75 61 St. 152 1 13 24 26 29 77 jolly 60 Nagradni sklad 17.721.162,25 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 11 dobitnikov s 5 točkami 24.138,78 € 1.174 dobitnikov s 4 točkami 227,50 € 40.061 dobitnikov s 3 točkami 13,29 € »uperstar 6 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 9 dobitnikov s 4 točkami 22.750,00 € 179 dobitnikov s 3 točkami 1.329,00 € 2.315 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.792 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 29.768 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it / ŠPORT Nedelja, 21. decembra 2014 9 danes - Ob 17. uri Koncert »Glasba in otroštvo« namenjen vsem generacijam Pravljične note bodo danes (nedelja, 21. decembra) ob 17. uri zaznamovale glasbeni popoldan v dvorani Teatro Piccola Fenice v ulici San Francesco, 5. Dolgoletni niz koncertov zvezde repatice društva Nova Academia predstavlja namreč glasbeno in literarno popotovanje za otroke in odrasle z naslovom »Glasba in otroštvo«. Pripovedi Lehmanna, Dostojevskega, De Brunhoffa in ruske pravljice se bodo povezale z glasbo Prokofjeva, Coree, Poulenca. Protagonista bosta recitatorka Alda Sosič in pianist Luca Ferrini, ki nam je razložil, da ima projekt za seboj že večletno zgodbo: »Zamisel je nastala v sezoni 2000/2001 Glasbene Mladine Slovenije za cikel, ki je namenjen otrokom od 3. do 12. leta. S predstavo sva gostovala po šolah in najine glasbene pravljice so bile kar osem let prisotne v teh programih. Takrat so bili protagonisti Bikec Ferdinand, Medvedek Peron in slonček Babar. Italijanska različiča izvedbe, ki jo bova predstavila v tem okviru, je nastala leta 2002. Letos je glasbena pravljica vezna tema Koncertov zvezde repatice, zato se je ta projekt ujemal naravnost idealno. V tej predstavi povezujeva pravljice in pripovedi s primernim glasbenim komentarjem.« Koncert je namenjen vsem, ne samo otrokom. (ROP) V torek božični koncert v Gropadi Predbožično vzdušje se učinkovito prenaša tudi skozi pesem. Praznično vzdušje, veselo razpoloženje, prijetno druženje. Vsi ti elementi lahko pričarajo zelo zanimive večere. Eden od takih bo nedvmno v Gropadi v torek, 23. decembra, na predvečer božične vigilije. Božično vdzušje bosta v prostorih GZ Skala skupaj obudila domači Mlvs Anakrousis iz Gropade pod vodstvom Jarija Jarca in doberdobski gosti, MePZ Hrast pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. Božično-novoletni koncert v organizaciji gropajske mladinske vokalne skupine nosi ime Združeni v melodiji, na sporedu bo v torek, 23. decembra, ob 20.30. Celoten večer bo seveda prepreden s predbožičnim duhom in bo zato tudi enkratna priložnost za izmenjavo voščil in lepih želja ob začetku tako pričakovanega prazničnega obdobja.(ač) občina trst - Srečanje s krajani ob sodelovanju Kmečke zveze Pri Sv. Jakobu so nazdravili s fancli z dušo in prosekarjem Na Svetjakobskem trgu so sinoči tržaška občina, Kmečka zveza in številni krajani nazdravili božičnim in novoletnim praznikom. Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec je uvodoma nakazal slast-nost gastronomsko-enološke naveze s tržaško občinsko upravo v obliki Boletovega prosekarja in fanclov z dušo ter slaščicami pro-seške pekarne Bukavec. Domače proizvode so številni prisotni la- skavo ocenili, o čemer so - po pozdravu tržaškega župana Roberta Cosolinija - zgovorno pričali prazni pladnji in kozarci. Cosolini je - ob prisotnosti domala vseh odbornikov njegove uprave - poudaril, da predstavljajo tovrstna srečanja priložnost za družabno srečanje krajanov, zato jih je občina priredila v posameznih rajonih. nabrežina - Podelili štipendije iz sklada Dorčeta Sardoča Štipendije v spodudo in pomoč mladim učencem in študentom V rojstni hiši Iga Grudna so v petek podelili letošnje štipendije sklada Dorčeta Sardoča. Za šolsko leto 2014 - 2015 je sklad dodelil 11 štipendij. Prvih pet so prejeli učenci Dvojezične šole v Špetru Sara Finetti, Kristina Filipov, Andrea Garbaz, Greta Mal-lardo in Carlotta Qualizza. Nadalje so pet štipendij prejeli univeritetni študentje Greta Modula, Elisa Peric, Katerina Pertot, Elena Rita Pesaro in Ester Gaggi Slokar. Štipendijo za podiplomsko izobraževanje je nadalje prejela Isabel Pasculin. Štipendije sta podelila predsednik sklada Boris Peric in član upravnega odbora Edvin Forčič, podelitve pa sta se med drugimi udeležila tudi župana občin Nabrežina in Doberdob Vladimir Kukanja in Fabio Vizintin. Peric se je v nagovoru spomnil na lik Dorčeta Sardoča, pogumnega borca za narodne pravice, ki je bil kot pripadnik tigrovskega ftjfljffi slovensko stalno gledališče W s*»« 2014 - a015 MOD Rl PROČ RAM Imago Sloveniae KONCERT OB 100-LETNlCl ZAČETKA PRVE SVETOVNE VOJNE Kurt Weill/ Ambrož Čopi/ Bohuslav Martinu Uokalna Akacfemija Ljubljana. Guru Filarmonico Trenti no člani ork^sird Slovan sk-t* Filharmonije Solisli: Martina Burger, Martin Sušnih. Darko Vidic dirigent: Stojan Kgret v sodelovanju z Glasbeno matico Dorče Sardoč protifašističnega gibanja na drugem tržaškem procesu obsojen na smrt in nato pomiloščen na dosmrtno ječo. Po njegovi zaslugi je nastal sklad, ki je mladim študentom v spodbudo in pomoč pri študiju. Peric pa povedal, da je sklad Dor-četa Sardoča v dvajsetih letih obstoja razdelil za skoraj 300 tisoč evrov šti- Boris Peric pendij, v skladu pa je še vedno okrog 200 tisoč evrov. Peric je pri tem podčrtal pomen dejstva, da je sklad pridobil kakih 12 tisoč evrov sredstev iz kakih 500 obrazcev 5x1000, ki jih je mogoče odtegniti od davčnih prijav. Veliko ljudi je torej na ta način izkazalo pozornost skladu in poudarilo pomen njegovega obstoja. torek, 23. decembra, ob 20,30 velika dvorana 5SG www.teBter5sg.coiW SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) Nedelja, 10. decembra 2014 KULTURA 1 1 recenzija - Znanstvena monografija Marija Kacin: Žiga Zois in italijansko gledališče Znanstvena monografija prof. Marije Kacin Žiga Zois in italijansko gledališče (Trst, 2013) v marsičem na novo osvetljuje Žigo Zoisa, s katerim se začenja prvo in odločilno poglavje slovenske posvetne književnosti v drugi polovici 18. stoletja. Mnoge že ustaljene teze iz slovenske literarne zgodovine je avtorica dopolnila ali ovrgla in jih nadomestila z novimi, pri čemer se je naslonila predvsem na italijansko bibliografsko in arhivsko gradivo. Raziskovala je v mnogih italijanskih knjižnicah in arhivih, tako na primer v Benetkah, Reggio Emilii, Bergamu, Berbennu in še kje. Njene ugotovitve bo odslej morala naša literarna znanost upoštevati, saj odpirajo vrsto novih spoznanj o tem izjemnem razsvetljenskem klasicistu. V prvem delu svoje raziskave se je avtorica osredotočila na zanimanje Žige Zoisa za italijansko sodobno gledališko dogajanje, kar se je pokazalo že zgodaj, kmalu potem, ko ga je oče po prvem nepredvidenem zapletu poslal leta 1761 skupaj s tremi brati študirat v novoustanovljeni Collegio v Reggio Emilii. Michelangelo Zois, Žigov oče, ki se je ponašal z dednim baronskim naslovom, pridobljenim komaj leto dni pred tem, si je sprva prizadeval zagotoviti svojim sinovom primerno izobrazbo v prestižnem plemiškem zavodu San Carlo v Mo-deni, ki je vzgajal predstavnike bodočega vodilnega razreda. Njegovi načrti pa so se izjalovili, ker se je predstojnik modenskega zavoda zbal, da ga bodo čistokrvni beneški plemiči zaradi mladih prišlekov, ki so sodili med novo plemstvo, bojkotirali. Michelangelo se je s svojo pragmatično pametjo takoj odločil za drugo možnost, ki se mu je tedaj ponudila. Njegovi sinovi so se kmalu zatem znašli v manj elitnem, a vsekakor uglednem reggianskem Collegiu, ki ni bil plemiški pa tudi ne semeniški zavod, temveč je bil ustanovljen za laične gojence, se pravi sinove neplemiških, a uglednih meščanskih družin. V tedanji Italiji je bil reggianski Collegio vsekakor nekaj izjemnega. Pomembno je, da je nastal v okolju, ki je bilo odprto novodobnim miselnim in kulturnim tokovom. Tako je skladno z novimi razsvetljenskimi idejami odklanjal privilegij plemiškega rojstva, poudarjal enakopravnost med gojenci, predvsem pa njihovo intelektualno sposobnost in odprtost. O vsem tem je slovenska literarna zgodovina doslej vedela bolj malo. Avtorica je namreč prva opozorila na dragocena, še neodkrita pisma reg-gianskega škofa G. M. Castelvetrija - Levo baron Žiga Zois, desno prof. Marija Kacin ob predstavitvi njene znanstvene monografije v tržaškem Narodnem domu fotodamu@n Collegio v Reggio Emilii je bil pod njegovim pokroviteljstvom - in voj-vodskega ministra D. M. Giacobaz-zija. Na podlagi omenjenih arhivskih virov je zavrnila tudi napačno tezo, ki se je v naši literarni zgodovini ohranila od Kopitarja dalje, češ da je bil Žiga Zois učenec modenske viteške akademije. Dejstvo, da je študiral prav v reggianskem Collegiu pa je vse prej kot obrobnega pomena, saj je imelo daljnosežne posledice za njegov Weltanschauung, za njegov novodobni literarni okus in še prav posebej za nov odnos do gledališke umetnosti. Mestece Reggio Emilia je, kot beremo v monografiji, prav tedaj postalo eno najživahnejših italijanskih središč. Reggianska kulturna srenja se je namreč odlikovala po izjemni intelektualni širini, odprtosti do novodobnih, razsvetljenskih tokov in znanstvenih dosežkov, po zavzetosti za družbene reforme ipd. Svoj doprinos kulturni renesansi mesta je dajala tudi gledališka dejavnost Collegia. Ta izjemni prenovitveni val nikakor ni mogel mimo mladega Zoisa, ki je prav tu spoznal, da je mogoče postaviti na oder drugačno stvarnost od tiste, ki je do takrat prevladovala. Pri tem velja omeniti predvsem sodobnega komediografa Carla Goldonija, pisca melodram Apostola Zena in Pietra Metastasija, ki so ga imeli za najslavnejšega libretista tiste dobe. Seveda moramo kot avtorja klasicističnih tragedij omeniti tudi Voltairja, ki je v svoja gledališka dela vnašal razsvetljenske ideje. Na podlagi rokopisne knjige Memorie storiche del Seminario-Collegio di Reggio Emilia je Kacinova lahko ugotovila, katera dela so zavodski gojenci odigrali na odru v času Zoisovega šolanja. Leta 1765 so na primer na-študirali dve Goldonijevi komediji, Il Raggiratore in Il vecchio bizzarro ter Metastasijevo melodramo La cle-menza di Tito. Tako je mladi Žiga lahko neposredno spoznal, da je v delih beneškega avtorja postavljen v ospredje do tedaj zapostavljeni meščanski sloj, ki ga opazuje v njegovem vsakdanjem življenju z vsemi vrlinami in hibami vred. Prav iz ohranjenih gledaliških listov izhajata tudi edina gotova podatka o njegovih reggian-skih uspehih. Pridobil si je namreč naziv Principe d'Armi in Accademi-co di Lettere. To kaže, da je izstopal tudi kot pisec sonetov in madrigalov, kar ni brez pomena za kasnejše pre-rodno gibanje na Slovenskem. Žal pa o njegovih stihih v zavodskem arhivu ni sledu. Prikaz Zoisovega šolanja v reg-gianskem zavodu nam tako odpira pogled v doslej manj znano obdobje njegovega življenja, ki pa je bilo odločujoče zanj kot tudi za uveljavitev novih kulturnih tokov na Slovenskem. Lahko rečemo, da je prav s pomočjo avtorjev, kakršen je bil npr. Carlo Goldoni, spoznal, da je treba občinstvu pokazati sodobno družbo, ljudi pa takšne, kakršni so v resnici, v njihovem pravem okolju, seveda tudi zato, da bi jih spremenili in poboljšali. To so bile ideje, ki so se Zoisu vtisnile močno v zavest. Ko se je leta 1769 vrnil na Kranjsko, je bil ves prepojen z novimi razsvetljenskimi pogledi na umetnost, ki jih je vsrkal vase v Italiji. Ker ga je teater pod vplivom reggianskih izkušenj močno privlačeval, se je tudi v domačem okolju intenzivno vključil v gledališki svet. Za ljubljansko obdobje, ki sega do l. 1797, pa je imela Kacinova na razpolago mnogo manj gradiva, ki bi pričalo o gostovanjih italijanskih ansamblov, kot za prejšnje. Zato se je morala nasloniti na temljno delo Stanka Škerlja Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih (1973). Po Škerljevem mnenju ni mogoče govoriti o neposrednem vplivu italijanskega gledališča na slovensko, iskati ga je treba na drugih področjih, predvsem v razgibanem kulturnem ozračju, ki je prav tedaj zajelo kranjsko prestolnico. Iz skromne ohranjene dokumentacije pa je mogoče ugotoviti, da je Zois aktivno spremljal italijansko gledališko dogajanje v Ljubljani in imel pri tem tudi pomembno vlogo. Gojil je osebne stike z italijanskimi gledališčniki, predvsem z beneškimi, italijanskim gostujočim gledališkim ansamblom pa je bil med drugim tudi velikodušen mecen. Odkritje slovenskega sveta je Zoisa po prihodu v Ljubljano postopoma pritegnilo do tolikšne mere, da je kmalu postal glavni pobudnik novega kulturnega gibanja na Kranj- skem. Okoli sebe je začel zbirati najbolj perspektivne mlade intelektualce tistega časa od Kumerdeja in Japlja do Linharta, Vodnika in Kopitarja. Po njegovih napotkih je na primer Linhart v svojih veseloigrah upošteval potrebe ljudstva, ljudsko miselnost in okus, se pravi resnično vsakdanje življenje sodobnega časa. Ob vsem tem pa se je slovenski razsvetljenec spričo izobrazbe, ki si jo je pridobil v Italiji, zavedal, da literatura vodni-kovskega tipa ne more zadostiti potrebam tedaj redkih intelektualcev. Zato je skušal dokazati, da tudi slovenski jezik lahko tekmuje z italijanskim v blagoglasnosti in gradnji zahtevnejših verznih oblik. Tu je iskati razlog, da se je lotil prevajanja italijanskih opernih arij v slovenščino. Italijanski pevci so jih vpletali v svoja izvajanja in, kot poroča Kopitar v pismu Dobrovskemu, menili, da je slovenski jezik blagozvočen in peven. Žal pa se je ohranil en sam Zoisov prevod italijanske arije. V drugem delu monografije Dopolnila k genealogiji Žige Zoisa se je Kacinova v celoti posvetila izvoru njegovega rodu. Ovrgla je hipoteze o holandskem, španskem, grško-kret-skem pa tudi o retoromanskem izvoru Zoisov. Arhivska dokumentacija po njenem potrjuje, da je treba raziskave usmeriti na dolino Goglio, v narečju imenovano Val Goi. Gre za odročno dolinico na Bergamaškem, ki je pripadala italijanskemu, ne pa la-dinskemu jezikovnemu območju. Rod, iz katerega je izhajal Žiga Zois, nikakor ni sodil med plemstvo, saj si je njegov oče, kot beremo v monografiji, priboril plemiški naslov tako, da je državni blagajni poklonil visoko vsoto denarja. Za sklep lahko rečemo, da smo iz avtoričinih skrbno dokumentiranih znanstvenih dognanj mogli spoznati, kako pomembna so bila za Žigo Zoisa in posredno za celotno slovensko prerodno gibanje njegova študijska leta v Reggio Emilii. Prav v tem italijanskem mestecu se je nav-zel novodobnih razsvetljenskih idej o gledališču in literarni kulturi nasploh ter jih skušal v krogu vidnih slovenskih intelektualcev uresničiti. V marsičem mu je to tudi uspelo. Marija Pirjevec klasični balet Giselle še vedno osvaja občinstvo Prava ljubezen je lahko samo nesrečna. Tako zagotavljajo mojstrska dela na raznih ustvarjalnih področij, zapisanih zahodni civilizaciji. Prepričljiv glasnik takšnega gledanja je tudi romantični balet. In ker naj bi bil, v skladu s tovrstnimi pogledi, tudi praznični december zapisan izkazovanju dobrote in romantiki, so v tem prazničnem obdobju baletne predstave na sporedu v skorajda vseh gledališčih. Med najbolj priljubljene klasike romantičnega baleta sodi tudi Giselle, pretresljiva zgodba mladega dekleta, ki se nesrečno zaljubi v zapeljivega plemiča. V letošnji decembrski program je klasičen balet v tradicionalni postavitvi uvrstilo tržaško gledališče Contrada, ki je v dvorano Bobbio v goste povabilo Baškirski baletni ansambel iz Ufe. Kot mamljivo vabo je v promociji naglasilo, da gre za operno-baletno hišo, v kateri je svoje prve mojstrske korake odplesal veliki Rudolf Nurejev. Če morda slavni baletnik ni zapustil zaznavnejših sledi, pa je svoje hvalevredno delo opravila ruska plesna šola. Tudi ansambel iz Ufe namreč priča, da je ruska plesna tradicija še vedno živa in vzgaja odlične klasične plesalce. Žal pa se preredko zna odlepiti od tradicionalnih postavitev. Tudi baškirska baletna skupina je namreč izvajala koreografijo Mariusa Petipaja, ki je leta 1887 osupnila tedanjo baletno sceno. Balet Giselle na glasbo Adolpha Adama in na libreto Jules-Henryja de Saint-Georgesa in Theophila Gautiera, povzetega po delu Heinicha Heinea, je namreč v koreografiji J. Corallija in J. Perrota doživel krstno izvedbo leta 1841 v Parizu. Po začetnem uspehu mu je pravi polet dal prav Petipa. In po njem se zgledujejo še današnje koreografije. Kot rečeno, so dobri in prikupni plesalci iz Ufe v Trstu predstavili tradicionalno Petipajevo koreografijo na posneto glasbo. Tržaški oder je bil skoraj premajhen za normalen ansambel klasičnega baleta, ki je zelo korektno odplesal žalostno zgodbo kmečkega dekleta, ki ne prenese ljubezenskega razočaranja. Poseben čar baletu daje drugo dejanje, posvečeno plesu vilinskih bitij, deklet z neizpetim ljubezenskim hrepenenjem. Pod zaščito skrivnostne noči se dekleta maščujejo in moški, ki so zapeljali nedolžna dekleta, podležejo čarobni moči vil. Samo iskrena ljubezen lahko reši moškega pred smrtjo ... Žrtvovati vse v imenu čiste ljubezni: očitno to še vedno gane gledalce. Pa čeprav samo v gledališču. (bip) SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) Nedelja, 21. decembra 2014 1 1 PREDEN LISTJE ODPADE BOMO DOMA Miro Simčič se nadaljuje Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba tkxiV Publishing Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si Zadnji spopadi na reki Piavi Težave s preskrbo na začetku leta 1918 pa poveljstev dvojne monarhije na reki Piavi niso ovirale, da se ne bi optimistično pripravljala na zadnji obračun z italijansko vojsko. Število strojnic v enotah se je naglo povečalo, ognjena moč čet se je občutno zvišala in v strojnične oddelke so nameščali najboljše ljudi. Pehoto so reorganizirali, tako da je imel v zadnjem letu vojne vsak polk telefonski vod, tehnično enoto, vod s pehotnimi topovi ter posebne strojnične enote oziroma bataljone. Proti italijanskemu letalstvu so bili precej nemočni, saj jim je primanjkovalo posebnih merilnih vizirjev za protiletalsko orožje. Zanimiv je referat generalštabnega stotnika Feliksa Tomašovica, ki je visokim častnikom na tečaju predaval o obveščevalni službi pri armadnih poveljstvih. Obe Borojevicevi armadi sta informacije črpali iz balonskih opazovalnic, letalskih fotografij, prisluškovanj telefonskim pogovorom, iz pričevanj ujetnikov in zajetih spisov. Razvpiti vohuni so k delu obveščevalne službe prispevali le malo. Tomašovic je tečajnike obvestil tudi o tem, da avstro-ogrska stran prestreže vsako radijsko sporočilo italijanskega vrhovnega poveljstva hkrati s italijanskim poveljstvom, ki mu je depeša namenjena. Dragocen vir informacij so bile tudi nedolžne poštne razglednice in pisma, ki so jih italijanski vojaki radi pošiljali in prejemali od prijateljev in sorodnikov. Tako so v času spopadov na Krasu v eni noči predelali, analizirali in klasificirali do dva tisoč razglednic in pisem. Ker je imela skrbno evidenco o italijanskih vojaških formacijah, avstro-ogrski obveščevalni službi ni bilo težko ugotoviti, kakšna je nova organizacija italijanskih enot na fronti, obveščena je bila o njihovih premestitvah ter ustroju. Borojeviceva obveščevalna služba je imela do končnega razkroja vojske dokaj jasno podobo o sovražnikovih enotah in položajih, o tem, iz katerih krajev prihajajo, kakšna je njihova bojna morala in podobno. Nasprotniku so prisluškovali celo v strelskih jarkih, tako da so se kratko malo pripeli na njegovo telefonsko linijo. Pozorno so spremljali propagandno dejavnost italijanske strani, ki je bila izjemno dejavna in je zlasti »igrala« na nacionalna čustva pripadnikov ne-nemških in nemadžarskih narodov v avstro-ogrski vojski in spodbujala njihov odpor proti Avstro-Ogrski. Na posebni karti v Borojevicevem poveljstvu je bila prikazana organizacija in razmejitev delovanja lastne propagandne službe. Italijanska letala so množično trosila letake ter širila defetizem in odpor proti vojni ali pa so oblasti s propagandnim gradivom vojake odkrito pozivale k organiziranemu odporu. Tako so pri češkem častniku Liški našli letak v češčini, ki je dajal navodila, kako ravnati v primeru »dneva zmede«, to je italijanskega splošnega napada. Vojaki naj bi z orožjem zasedli poveljstva, razorožili častnike in jih, če bi se upirali, pobili ter se odpravili domov. Od vseh strani, vpletenih v prvo svetovno voj- no, so imeli najbolj izpiljen propagandni aparat Angleži; pomagali so pri organizaciji italijanske propagandne službe, ki je bila zelo učinkovita in je znala pri sestradanih in izčrpanih vojakih, naveličanih vojne, brenkati na pravo struno. Rezervni oficirji nenemške narodnosti, v glavnem izobraženci, so znotraj avstro-ogrske vojske postajali glavni dejavnik nezadovoljstva in uporništva. Častniki so vojake vse manj lahko prepričevali, naj bodo lojalni cesarju in domovini. Odrešitev so namreč vedno bolj videli v propadu dvojne monarhije in v nastanku nacionalnih držav. Mednacionalno nezaupanje je naraščalo in se iz dneva v dan stopnjevalo. O tem, kako so se vedli zajeti avstro-ogrski častniki, nimamo podatkov, toda po vsej verjetnosti so bili veliko bolj kooperativni kot italijanski, ko je šlo za sodelovanje z nasprotnikovo obveščevalno službo. Italijani so od prebežnikov dobili obilo podatkov ne le o organizaciji postojank, preskrbljenosti, logistiki in drugih povsem vojaških zadevah, temveč tudi o razpoloženju in bojni morali nasprotnikovega tabora, da so v lastnih propagandnih prijemih lahko uporabili uspešne metode za demoralizacijo nasprotnika. Prebeglih Čehov je bilo toliko, da so v zadnjem letu vojne sestavili posebno češko divizijo, ki je odigrala pomembno vlogo pri zadnjem italijanskem preboju pri Vittoriu Venetu. Italijani so se na Piavi lotili propagandne kampanje, kakršne svet dotlej še ni videl. Samo v zadnjih nekaj mesecih pred koncem vojne so na položaje Borojevicevih vojakov iz letal zmetali petdeset milijonov letakov in dvajset milijonov časopisov s propagandno vsebino. Borojevic je bil, kot je rad poudarjal v svojih pismih in spominih, predvsem vojak in samo vojak. Propaganda je bila zanj nizkotno sredstvo, toda italijanska, ki je za inštruktorje pridobila najboljše mojstre na svetu, Angleže, je na Piavi »padala« na plodna tla. Uspešen preboj pri Kobaridu je dvignil samozavest avstrijske politične elite. Antanta na začetku ni imela namena razbiti dvojne monarhije. Ko pa je začelo njej prihajati do gospodarskega par-tikularizma, ko so posamezne administrativne enote oziroma dežele v državi začele zadrževati lastne zaloge in preprečevati, da bi jih odvažali v druge dežele, se je gospodarskemu partikularizmu pridružil še politični. Antanta se je odločila, da bo podprla separatistične težnje posameznih narodov v dvojni monarhiji. To je dodatno pospešilo procese njenega razpadanja. Pri tem je bila pomembna osnovna ideja francoskega premiera Georgesa Cle-menceauja, da bo Francija dolgoročno varna le, če bo Nemčija slabotna in osamljena. Čehi so 14. julija ustanovili Narodni svet, kar je bil uvod v nastanek lastne države; v Ljubljani so ga za območje slovenskih dežel in Istre ustanovili dober mesec dni pozneje. Ob še delujoči avstro-ogrski administraciji je takoj pričel prevzemati posamezne upravne naloge. V Zagrebu pa so Narodni svet oblikovali šele 5. oktobra, v zadnjih dneh vojne. Narodni svet SHS v Zagrebu je postal osrednje politično telo, ki je zastopalo interese Slovencev, Hrvatov in Srbov v dvojni monarhiji, v Ljubljani pa je 31. oktobra potrdil Narodno vlado SHS v Ljubljani. Predsednik Narodnega sveta v Ljubljani in v Zagrebu je postal dr. Anton Korošec. Cesar je v Badnu 12. oktobra sklical dvaintrideset zastopnikov različnih parla- Zgoraj: begunci iz Graciške ob Soči se vračajo v rojstni kraj po zlomu italijanske vojske pri Kobaridu; desno: italijanski alpin z mulo mentarnih strank, toda peturni pogovor ni obrodil sadov. Češki in jugoslovanski zastopniki so zavračali vsako rešitev, ki jim ni zagotavljala samostojnosti. Dr. Anton Korošec, vodja Jugoslovanskega kluba, je cesarja Karla I. zavrnil z besedami »prepozno in premalo, Vaše veličanstvo«. Madžari so poskušali južne Slovane v svojem delu cesarstva prepričati, naj sprejmejo novega bana in tako tudi v prihodnje priznavajo madžarsko nadoblast, kar pa je vladajoča hrva-ško-srbska koalicija odločno zavrnila. Cesar je bil pripravljen dati posameznim narodom avtonomijo, toda v Avstriji ni bilo človeka, ki bi takšno reformo lahko izpeljal. Madžari na svojem ozemlju niso bili pripravljeni na popuščanje manjšinam in so nameravali tudi z orožjem zatre-ti takšna prizadevanja. Tako so v Medžimurju tik pred koncem vojne pobili sto petdeset kmetov, ki so se odločili za Jugoslavijo. Cesar je 18. oktobra izdal manifest, ki je razglašal, naj bi Avstrija postala zvezna država, v kateri bi vsaka etnična skupina na svojem območju oblikovala lastno politično skupnost. Spoštoval pa je politične želje Madžarov, ki takšne reforme na svojem območju niso želele. Madžari so 24. oktobra razglasili svoj Narodni svet, novi premier, grof Karolyi, pa je Madžarsko razglasil za prijateljico Francije. Poslednja avstro-ogrska ofenziva Donavska monarhija se je junija leta 1918 pod trdim pritiskom Nemčije odločila za še eno vojaško akcijo proti Italijanom na reki Piavi, ki naj bi dosegla podoben uspeh kot tista pri Kobaridu jeseni leta 1917. To je bila največja ofenziva, ki jo je avstro-ogrska vojska pripravila kdajkoli v svoji zgodovini. Vsaj na papirju je imela kar 55 divizij. Zmaga, podobna tisti pri Kobaridu, bi močno odmevala v javnosti, morala avstro-ogrske vojske bi se pomembno okrepila, pridobili bi nov, bogat plen, pa tudi Italija bi se verjetno umaknila iz vojne. Vojaški uspeh bi zanesljivo vsaj za nekaj časa ustavil proces propadanja monarhije. Za to akcijo se je izjemno ogreval Conrad von Hotzendorf, ki je takrat poveljeval armadni skupini, ki sta jo sestavljali 10. in 11. armada na desnem krilu bojišča na Piavi, Borojevic pa ji je na začetku nasprotoval, pozneje pa je hotel omejiti njen obseg. Predlagal je, da bi zgoščeno napadli le iz smeri beneške ravnice in opustili večji napad iz smeri Asiaga. Conrad von Hotzendorf, nekdanji načelnik generalštaba, je bil za razliko od Borojevica tudi politično vpliven mož, zato mu je cesarja Karla I. uspelo prepričati o nujnosti ofenzive. Ne kaže zanemariti dejstva, da je tudi nemški zaveznik nenehno pritiskal na Avstro-Ogrsko, naj gre v ofenzivo na Piavi in naj nase veže pomembnejše nasprotnikove sile v severni Italiji. Francozi so dali v javnost informacijo, da jim je avstrijski cesar skrivoma ponujal mir in da je bil pripravljen Franciji priznati pravico do Lotaringije in Lorene. Nemški cesar je Karla I. povabil na zagovor v Spau, Karel I. pa je zanikal, da bi Francozom ponujal separatni mir. Nemški cesar je od avstrijskega zahteval dokaz, da je dvojna monarhija še vedno zvesta nemška zaveznica. To bi najlažje dokazali z ofenzivo proti Italiji. Karel I. je pristal na to izsiljevanje in padla je odločitev o veliki ofenzivi na Piavi. Leta 1918 so Nemci pripravljali veliko ofenzivo na francoskem bojišču in še vedno so verjeli v končno zmago. V junijski ofenzivi bi morala avstro-ogrska vojska z vsemi silami udariti proti reki Adiži in zlomiti italijansko vojsko. Napad bi potekal v dveh smereh. Borojeviceva skupina bi prečkala Piavo in preko Tržiča (Trevisa) prodirala v notranjost Italije, Hotzendorfova skupina na severu fronte pa bi prodirala preko Monte Grappa med rekama Brento in Piava. Glavni udar bi izvedla Hotzen-dorfova skupina. Razmerje sil je bilo v škodo napadalca. Italijani so imeli na Piavi 56 divizij, med njimi šest elitnih zavezniških — britanskih, francoskih in čeških. Imeli so prek 7500 topov, štiri konjeniške divizije in prek 500 letal. Po teoriji bi moral imeti napadalec za uspešen prodor vsaj dvakratno ali trikratno premoč, avstro-ogrske sile pa niso imele nikjer niti minimalne premoči. Na fronti so zbrale 47 pehotnih in sedem konjeniških divizij, dvakrat manj letal in tisoč topov manj od nasprotnika. SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) Nedelja, 12. decembra 2014_1 1 GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA - KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Dvorana Generali Danes, 21. decembra, ob 16.00 / Lui-gi Pirandello: »Enrico IV« / Režija: Franco Branciaroli. Dvorana Bartoli Danes, 21. decembra, ob 17.00 / Marko Sosič in Carlo Tolazzi »Trieste una citta in guerra« / Režija: Igor Pizon / Ponovitev: v ponedeljek, ob 21.30. V torek, 30. decembra, ob 17.00 / Fabrizio Blini: »Flebowsky - Storie di ordinaria corsia« / Režija: Gigi Piola. Danes, 21. ob 17.00 / Marko Sosič, Carlo Solazzi / Igor Pison: »1914-1918. Trst, mesto v vojni«. / Ponovitev: v ponedeljek, 22. decembra, ob 21.30. Gledališče Miela V soboto, 27. decembra, ob 21.00 / kabareti / Stefano Dongetti: »"Il titolo ce l'ha mio cugino" Una introduzione al pensiero anomalo con vividi esempi«. / Ponovitev: v nedeljo, 28. nedelja ob 18.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 13. januarja, ob 20.45 / komedija / Paolo Rossi: »Arlecchino«. / Ponovitev: v sredo, 14. januarja, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Veliki oder Jutri, 22. decembra, ob 20.00 / Eric Chappell: »Kraja«. V soboto, 27. decembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. V torek, 30. decembra, ob 20.00 / Eduardo De Filippo: »Filumena Mar-turano«. V sredo, 31. decembra, ob 21.30 / Lo- pe de Vega: »Norci iz Valencije«. Mali oder V torek, 23. decembra, ob 16.30 / Simona Hamer, Ajda Valcl: »Zajtrk«. PORTOROŽ Avditorij V petek, 19. decembra, ob 19.30 / komedija / »Mame« / Pod režijsko taktirko Tijane Zinajic (ki tudi igra v predstavi) odkrito spregovorijo še Vesna Pernarčič, Barbara Medvešček, Vesna Slapar, Ana Urbanc, v alternacijah Nina Valič in Saša Mihelčič. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 31. decembra, ob 19.00 / Vladimir Vladimirovič Majakovski: »Misterij buffo«. Mala drama V sredo, 31.decembra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali Jutri, 22. decembra, ob 21.00 / koncert / Francesco Renga v Tempo Reale Tour V soboto, 3. januarja, ob 20.30 / mu- zikal / »La famiglia Addams«. / Tekst: Marshall Brickman in Rick Elice, prevzeto od Charlesa Addamsa. / Režija: Giorgio Gallione / Nastopata Elio in geppi Cucciari / Ponovitve: v nedeljo, 4. januarja, ob 16.00, v ponedeljek, 5. ob 20.30. v torek, 6. ob 16.00, od četrtka, 8. do sobote, 10. ob 20.30 ter v nedeljo, 11. januarja, ob 16.00. Gledališče Miela V sredo, 17. decembra, ob 21.00 / Mie-lanext / Nastopata Samaris in Kristal & Jonny Boy. GORICA Kulturni dom V sredo, 1. januarja 2015 ob 20.30 / Pravljica s petjem in glasbo / M° Alessan-dro Svab, umetniški vodja Mednarodne Akademije Križ pri Trstu in dirigentka Opz Fran Venturini iz Domija, Susanna Zeriali: »Božična pravljica po svetu...«. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 16. januarja, ob 20.45 / »Orkester di Padove in Benečije« / Dirigent - Alexandre Bloch; Steven Isserlis - violončelo. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V torek, 23. decembra, ob 17.30 / božični koncert / Nastopajo: Fvg Mitteleuropa Orchestra; Vram Tchiftchian dirigent; Zbor Furlanije-Julijske krajine; Nicola Pascoli diirigent zbora. / Program: »Beethoven: Coriolano, Ou-verture« in »Puccini - Messa di Gloria«. V sredo, 31. decembra, ob 18.00 / koncert / »Strauss Festival Orchester Wien« / Peter Guth - dirigent / Elisabeth Jahrmann - sopran. Jutri, 22. decembra, ob 21.00 / gospel koncert / Harlem Gospel Choir »Con-cert for life«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Opera in Balet Jutri, 22. decembra, ob 18.00 / balet / Peter Iljič Čajkovski: »Hrestač - Božična zgodba« / Ponovitve: v torek, 23. ob 18.00,v sredo, 24. ob 15.00 in v soboto, 27. decembra,ob 18.00 ter v nedeljo, 28. decembra, ob 16.00. V ponedeljek, 29. decembra, ob 19.00 / opereta / Johann Strauss ml.: »Netopir (Die Fledermaus)« / Ponovitev: v sredo, 31. decembra, ob 19.00. V torek, 30. decembra, ob 19.00 / komična opera / Gioacchino Rossini. »Se-viljski Brivec (Il barbiere di siviglia)«. Metelkova Gala Hala V soboto, 27. decembra, ob 22.00 / zadnji koncert leta / Nastopajo: ZAA (Srb), Leni Kravac (Si) in Bayo & Balkanska Sisa. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Skladišče idej: na ogled je razstava »L'Europa in guerra. Tracce del secolo breve« likovna dela na temo prve svetovne vojne; odprta bo do 28. februarja ob ponedeljkih, torkih in sredah med 9.30 in 13.30, ob četrtkih med 9.30 in 17. uro, ob petkih med 15.30 in 19.30 ob vikendih pa med 10. in 13. uro in med 15.30 in 19.30. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. _SLOVENIJA_ LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako ne- -/ deljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV ORODJE IZ NAJSTAREJŠE KAMENE DOBE GLINŠČICA po ITALIJANSKO AMERIŠKI ... STRIC VELIKO FINSKO JEZERO ROBERT REDFORD MAJHEN OSNUTEK RISBA, VZOREC / FR. PISATELJ PODROÍJE VLADANJA ARAB.KNEZA USPEŠNA POPEVKA BENEŠKI PESNIK (IVAN) NAŠ KOŠARKARSKI TRENER OBERDAN NEKDANJI RUSKI POLITIK GORBAČOV ČETRTI RIMSKI KRALJ NAROČI SE NA PRIMORSKI DNEVNIK ITALIJANSKI SPOLNIK STALNI TROPSKI VETER EUGENE IONESCO NEKDANJA NEMŠKA PLAVALKA GEWENIGER SLOVENSKI PISATELJ (FRAN) KEM. ZNAK ZA ERBIJ IVAN PETERLIN OSEBNI ZAIMEK, JAZ, ON GLAVNO MESTO AVSTRIJE (ITAL.) UMETNIK DEJAVNOST VERNIKA, KI NI DUHOVNIK SLOVENSKI ALPINIST (FRANC) JUVENTUSOV NOGOMETAŠ HROŠČ RILČKAR TOMAŽ SIMČIČ NEKDANJI ITALIJANSKI ATLET (ANTONIO) EGIPČANSKI BOG SONCA FR. PLEMIŠKA STOPNJA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK GORA NAD KOBARIDOM ENAKOST V PRAVICAH VOZNIK LADJE, LADIJSKI ČASTNIK VRHUNSKI ŠPORTNIK ... PETRUŠKA PANIZON URAVNOTEŽENJE PRORAČUNA ZNAMKA NEMŠKIH MOTOCIKLOV BODEČ PLEVEL REKA V FRANCIJI VELIKA POSODA ZA VINO ADO KLODIČ VRELEC V ROGAŠKI SLATINI KOLOS, VELIKAN SVETILO IZ VOSKA DIVJA MAČKA IGLIČAST GRM Z DROBNIMI JAGODAMI POGAN, VELIKAN SVOD NAD NAMI SEVERNI JELEN ITAL. PEVEC PAOLI RAMON NOVARRO NA VRHU GRADA KRAJ PRI KOPRU ITALO SVEVO JULIUS ERVING TAZIO NUVOLARI PREKUPČEVALEC ZAČETEK OTVORITVE JUŽNOAMERIŠKO DREVO S PLODOVI KOT SLIVE SLOVARČEK - AMBU = italijanski atlet, dolgoprogaš • ARGONI = visoka planota v severovzhodni Franciji • ILL = reka v Franciji, pritok Rena • SKARNOS = slovenski rezbar in kipar • TONKA = južnoameriško drevo VINO IN KULINARIKA VINO, VSELEJ PRIMERNO DARILO (3) Oranžna ali jantama? Vsekakor macerirana! Toni Gomišček (slike Toni Gomišček in Aleš Srnovršnik) repričan sem, da skoraj vsak pozna osnovne izraze pri pridelavi vina, vendar je vseeno dobro, če pred daljšim pisanjem o oranžnih ali jantarnih vinih obnovimo nekatere, ki so ključni za razumevanje zapisa. Običajen postopek pri pridelavi belih vin je, da grozdju z razpec-ljevalnikom odstranimo peclje, pri čemer istočasno zmečkamo jagode, in tako dobimo drozgo, ki jo damo v stiskalnico. Dobljen grozdni sok takoj pretočimo v sode, kjer začno kvasovke spreminjati sladkor v alkohol, pri čemer se sproščata toplota in ogljikov dioksid. Temu pravimo fermentacija. Če pa drozge ne stisnemo takoj, če torej pustimo soku, da je v stiku s kožico, peškami in (v določeni meri) tudi s peclji, sprožimo maceracijo. Le-ta je poljubno dolga in lahko poteka v nadzorovanem okolju, ko torej vinar s pomočjo hladilnega sistema zadržuje temperaturo vrenja, ali pa vse prepusti naravi in dopusti višje vrelne temperature. S tem seveda tvega, da izgubi dobršen del sad-no-cvetnih arom. Procese, ki potekajo med maceracijo, bi na kratko opisali kot luženje snovi, ki so v trdih delih drozge (barvila, tanini, minerali...) s pomočjo alkohola, ki ga je z vsakim dnem fer-mentacije več. Ta postopek je nujen za pridelavo rdečih vin, pri krajših mace-racijah rdečih sort grozdja pa dobimo rožnata vina, rozeje. Zadnje čase se vse več govori o vinih četrte barve, ki jih mnogi opisujejo tudi kot vina četrte dimenzije. To so vina iz belega grozdja, pripravljena s postopki za rdeče grozdje. Novost? Niti ne! Delali so jih že predniki Pred davnimi leti, ko so cesarsko kraljeve kmetijske družbe bdele nad količino in kakovostjo pridelka grozdja in vina, so se v Gorici zbrali vinski poznavalci in ugotovili, da nimajo prav posebnih razlogov za zadovoljstvo z belimi vini krajevne pridelave. Za briška so zapisali, da so kratkega daha, za vipavska pa, da nikoli ne postanejo pitna. Vzrok so videli v nikakršni maceraciji v Brdih oziroma v predolgem kuhanju mošta na tropinah v Vipavski dolini. Posledica so bila vina z nekje preveč in drugje premalo tanina, zato so prijavili in nato tudi izpeljali projektno nalogo, s katero so ugotavljali najprimernejšo dolžino maceracije. Zaradi oidija in peronospore, ki sta takrat že začela napadati naše vinograde, so imeli kar nekaj težav pri zbiranju zdravega zrelega grozdja, vendar so ga vseeno nabrali dovolj, da so opravili raziskavo in obelodanili zaključek, da je najprimernejša tridnevna maceracija belih vin. Prisotnost taninov naj bi še ne postala moteča, istočasno pa jih je dovolj, da kot naravni konzervans omogočijo vinu dolgoživost. Vino po meri enologov Marsikaj se je od takrat spremenilo. Podatka o tem, če so vinarji upoštevali nasvet, žal nisem uspel dobiti. Pa saj ga jim tudi ni bilo potrebno upoštevati! Medtem se je namreč že pojavila trsna uš in v nekaj letih uničila panogo, ki je bila eden od stebrov kmetijstva v pokneženi grofiji Gorica-Gra-diška. Z obnovo vinogradov na osnovi trsnih cepljenk se je začela razvijati tu- di nova panoga, enologija, ki je postavila nove parametre kvalitete, in ki je vinarjem začela ponujati rešitve iz kemijskih laboratorijev, da bi te standarde dosegli. Vino je moralo biti kristalno čisto, brez usedlin, brez nezaželenih znakov bolezni grozdja, mošta ali vina, prijetno na vonj in okus. Kvaliteta vina ni bila več odvisna toliko od samega grozdja kot od kletarjenja, kjer so vešči vinski tehniki »popravljali« vino-gradnikove napake. Po prepričanju mnogih je vino s tem izgubilo čar nepredvidljivega otroka narave in postalo vse bolj predvidljiv proizvod. Pa ne samo to. Tehnološko popolna vina so bila dejansko mrtva. Mumificirana. Medtem ko bi se živa vina v steklenici še naprej razvijala, dobivala vse bolj zamolkle barvne odtenke in t.i. terciarne arome, ki celo po več desetletjih razveselijo srečnega lastnika, ta vina niso uspela nadomestiti hitro izgubljenega žara mladosti s čarom zrelosti. Ko s prijatelji ob posebnih priložnostih odpremo kako izmed steklenic iz mojega osebnega vinskega arhiva, se mi zdi, da se igramo rusko ruleto. Igla udari večkrat v prazno, toda včasih zadene v polno. Takrat običajno pokličem vinarja in mu povem, kako zadovoljstvo smo imeli ob njegovi rebuli, vitovski ali malvaziji, stari kakih dvajset, trideset ali tudi več let. V skoraj vseh teh primerih gre za vina naključja, ki jih vinar ni nameraval starati, zato jih je stekleničil brez navodil enologov o stabilizaciji vina. Pa saj niso (bili) enologi nič krivi: tak je pač bil duh časa vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja. In niti najmanj ni rečeno, da je to obdobje vinarstvu zgolj škodilo. Predvsem se je spremenil odnos do »domačega« vina, ki je bilo pogosto polno napak, pogojenih s slabo vzdrževanimi sodi in plesnivimi kletmi, nepravilno fermentacijo, točenjem na špino in podobnim. Vrnitev v preteklost V zadnjih dekadah prejšnjega stoletja, ko se je v vseh kmetijskih panogah začelo iskati postopke, ki naj bi bili so-naravni in trajnostni, ko je vse več pridelovalcev ponovno začelo upoštevati lunin koledar in ko je biološko in bio-dinamično postalo nov imperativ zdravja, se je tudi marsikateri vinar odločil za kletarjenje brez kemikalij. Potrebno se je bilo torej vrniti nazaj, v čas pred rešitvami iz vrečk. Nekateri so šli iskati navdih v Gruzijo in našli rešitev za nove dileme v starih kverih (velikih amfo-rah oziroma sodih iz žgane gline), drugi so obudili domače postopke kuhanja grozdja na tropinah v lesenih plavnje-kih, tretji so iskali in še iščejo lastne rešitve. In rojena so bila tako samosvoja vina, da so potrebovala novo oznako. Nekdo jih je vzneseno označil za organska, drugi za umetniška. Večina, pa čeprav s cmokom v grlu, je sprejela ameriško oznako orange wine, oranžna vina. Gruzijci sami se bolj zavzemajo za izraz amber wine, torej jantarna, saj gre barvna lestvica maceriranih belih vin od barve starega zlata do listja v jeseni. Toda drugačna barva je še najmanj, kar pri teh vinih zaznamo. Drugačna so namreč vina sama. Gostilničarji, ki v kuhinji radi izpostavljajo pristnost uporabljenih surovin in končnih okusov, so hitro začeli kazati zanimanje za ta vina. Ugajal jim je tudi lik nekoliko samosvojega vinarja, ki kljubuje utečenim praksam in ki si sam gradi pot, po kateri hodi. Joško Sirk rad pripomni, da gre za vina doživetja. Fenomen rebule z Oslavja Slovenci smo se pri sprejemanju novosti, ki črpa iz preteklosti, izkazali. In to na obeh straneh točilnega pulta, kot pridelovalci in kot potrošniki. Za kraj njihovega ponovnega rojstva velja vas Oslavje, kjer naj bi karizmatični Jo-ško Gravner vrgel kepo, ki je sprožila snežni plaz. Tako je vsaj prepričan Gi-gi Brozzoni, urednik odmevnega italijanskega vinskega vodiča Veronelli, ki briški rebuli priznava primat med vsemi maceriranimi belimi vini. Poleg Gravnerja so slavo macerirane rebule med prvimi ponesli v svet še Stanko Radikon ter brata Jordi in Niko Bensa (La Castellada), kmalu so jim sledili še drugi, in to ne samo v Brdih. Pridelovalci sosednjih in bolj oddaljenih vinorodnih okolišev so začeli izpostavljati druge krajevne avtohtone sorte: na Krasu predvsem vitovsko, v Slovenski Istri malvazijo, v Vipavski dolini klarnico in rebulo, v Beli krajini kraljevino, Štajerci delajo poskuse s šipo-nom in ranino, presenečajo pa s tra-mincem in renskim rizlingom. S tem, da so za nekatere oranžna vina dopolnilo ponudbe, za druge pa so postala zapoved. Stanko Radikon je prepričan, da bo čez dve desetletji velika večina belih vin Nedelja, 21. decembra 2014 narejena na oranžno. Mogoče, toda z vso težo pomisleka, da dolga maceraci-ja ni nobeno zagotovilo, da bo vino dobro. Vsaj zaenkrat so najboljša maceri-rana vina ponudili zgolj vinarji, ki so že prej bili v ospredju, če ne celo v samem vrhu vrhunskih pridelovalcev tako svežih kot v različnih lesenih sodih negovanih zrelih belih vin. Festivalska srečanja Oranžna vina smo najprej srečevali na običajnih vinskih sejmih, potem so dobila tudi lastne sejme ali, bolje, festivale. Eden izmed takih je v Izoli, in ker tam vsakdo pozna vse, hitro ugotoviš, da kdor je bil dober v izvajanju klasike, temu leži tudi izlet po poti daljših ma-ceracij. Pa naj gre za Slovenca, Hrvata, Čeha, Slovaka, Italijana ali Nemca. O Gruzijcih, ki jih lahko srečamo na Vi-nitaly, kjer oranžarjem namenjajo ločen paviljon, tega podatka nimamo, zato je primerjava težja. Tam srečujemo tudi Špance, Francoze, Američane. Izziv je velik in vse po malem mika, da se poskusijo z maceracijo. Pri čemer velja seveda osnovna zapoved, da je le povsem zdravo grozdje primerno za v sod. Z gnilobo se ne pride daleč... Na sejmih se je zanimivo zaplesti v razgovor z vinarji in obenem s podatki o sorti, ki jo uporablja za pridelavo oranžnih vin, poskusiti zvedeti kaj več o tem, na kakšni osnovi določa trajanje maceracije. In ali da v sod vse tropine ali samo določen odstotek. Pred leti se mi je zdelo, da se gredo vinarji nekakšen kdo si upa več. Če je prvi sosed maceriral en teden, bom jaz dva. Že naslednje leto tretji sosed preseneti z vinom, ki ga je pustil na tropinah en mesec. In potem se ta čas samo daljša. Zdaj niso prav nič več neobičajna vina, macerirana več kot eno leto, čemur sledi še določena doba zorenja v sodu brez tropin, vendar še vedno na finih drožeh (odmrlih kvasov-kah). Izjavam v stilu, da sedem let zorenja sovpada s sedmimi leti, ki jih potrebuje telo za menjavo vseh celic, pa nasedejo le lahkoverneži. Nekatere celice se namreč sploh nikoli ne menjajo, druge pa skoraj dnevno. Se pa take zgodbe lepo slišijo... Kdor zna, ta zna Govoriti na slepo o prednosti ma-ceriranih vin je dvorezen meč. Prvič, ker kvaliteta ni v samem postopku, ampak v njegovem obvladanju. Manj vešči so pripravljeni ponuditi vina, ki so polna prikritih ali celo zelo jasno opaznih napak. Enologi, ki iz veselja ali po službeni dolžnosti spremljajo nastajanje oranžnih vin, se zavedajo številnih pasti, ki jih lahko imajo otroci spontanega spočetja, pardon, vrenja. Pretvorba sladkorja v alkohol je namreč zgolj eden od pojavov, ki poteka med vrenjem. Uporaba selekcioniranih kvasovk je kot vožnja po avtocesti, spontano vrenje je podobno vožnji po brezpotjih. Slednje je zanimivejše, toda polno pasti. V moštu je stotine snovi, ki jih nekatere bakterije spremenijo v prav smrdljive spojine, in potem zaznamo v vinu miševi-no, hlevske vonjave, aceton... Opozarjajo tudi na višjo vsebnost histamina, ki nastaja pri dolgih maceracijah, in ki ga nekateri ne prenašajo najbolje. Zorenje vina na finih drožeh je preizkušeni postopek, toda kaj nam da večletno razkrajanje tropin in grobih droži v vinu? Je res vse samo dobro? Stroka nam jasnega odgovora ni dala, dejstvo pa je, da nam tisti, ki postopek obvladajo, ponujajo kompleksna vina bogatih ekstrak-tov, ob katerih se lahko ure in ure pogovarjaš o cvetici, okusu in pookusu. No, bela vina z dolgo maceracijo so zagotovo zelo osebna vina, narejena brez slehernega kopita. Pripovedujejo dolge zgodbe, ki si niti dve nista enaki. Še podobni ne. Tudi za to so takšna vina primerno darilo, ki pa naj bo namenjeno predvsem tistim, ki se ne branijo novih spoznanj. Obisk pridelovalče-ve spletne strani postane nujen, če se hočemo obenem z darilom postaviti tudi s poznavanjem vina, kar je v takih primerih več kot dobrodošlo. ^imsi^-t Wï ! 0 b". iJQAJ !■■.-■> ,1, (.rf-TLj «- '-.jj.,»!.. I li Ji ■kVrtj^j Ü «i km, Jc^V: kwúi J0j .'î-î. :-E:-■■:■ I ■ M L V. Jíki'Cv. t rrTrj,--- al * mi Ji' -k tirant * ,i, friHua m v A™** tí-hgniM ■> m IKL iíí/lÍ M.írji Au aw 'rufskJ '-T pijA i ij i to Gonu, 11 u mi "u |KI DaEda Fvisiifi julida t-a,™ r akwu [■■□L¿.w Jflj/W « JÇ/lûl i« richcJ^gn rrnkw ífl/íí CRONACHE CRONICHIS LISUNTINIS ISONTINE POSOSKA KRONIKA jLtoridiq.no oif'iVie deSfa Prpvinoa dr Gorizta i! cuctidian in hn/c de Prcvmcic di Ounze Spfeí/tr c/fpvnft fblHnfrw CAR! 2Q14* www. cron acheison fin e, eu Questa edizione di Cronache Isontine è la trasposizione in cartaceo di www. cronacheisontine.eu, un quotidiano di informazione on-line della Provincia di Gorizia completamente in tre lingue: italiano, sloveno e friulano. Su www.cronacheisontine.eu potrete trovare ogni giorno notizie di cronaca, eventi, approfondimenti, video e foto riguardanti il nostro territorio transfrontaliero. Ma anche uno spazio a disposizione di tutti coloro che volessero pubblicare un proprio racconto breve o una loro poesía. Tanta informazione libera che la Provincia di Gorizia mette a disposizione dei cittadini, attraverso il lavoro dei suoi Ufficio stampa e comunicazione e Ufficio identità linguistiche. Un modo per vivere e descrivere il nostro territorio isontino, per valorizzarlo ulteriormente, per renderlo unico. É Cheste edizion di Cronichis Lisuntinis e je la tra-sposizion su cjarte di www.cronacheisontine. eu, un cuotidian di informazion in linie de Pro-vincie di Gurize fûr par fûr in trê lenghis: talian, furlan e sloven. Su www.cronacheisontine.eu o podês cjatâ ogni di notiziis di croniche, events, aprofon-diments, videos e fotos che a integnin il nestri teritori transfrontalîr. Al è ancje un spazi a di-sposizion par ducj chei che a volessin publicâ une lôr conte curte o une lôrpoesie. __Tante informazion libare che la Provincie di Gurize e met a disposizion dai citadins traviers il lavôr dai siei Ufici Stampe e comunicazion e Ufici Identitâts linguistichis, di un grup di zovins tirocinants, des associazions slovenis SKGZ e SSO e de Societât Filologjiche Furlane. Un mût par vivi e contâ il nestri teritori e par valorizâlu di plui, cun chê di rindilu unic. Ta izdaja Posoške kronike je tiskana oblika spletne strani www. cronacheinsontine.eu, spletnega dnevnika Pokrajine Gorica v italijanskem, slovenskem in furlanskem jeziku. Na spletni strani www.cronacheisontine.eu lahko vsak dan najdete kroniko, dogajanja, poglobitve, posnetke in slike našega čezmejnega prostora. Na strani lahko tudi objavite kratke pripovedi in poezije. Veliko je prostih informacij, ki jih Pokrajina daje na razpolago vsem prebivalcem po zaslugi Tiskovnega urada in Urada za jezikovne identitete. Namen spletne strani je vrednotenje posebnosti in edinstvenosti našega teritorija. I presidente della Provincia di Gorizia II president de Provincie di Gurize Predsednik Pokrajine Gorica Enrico Gherghetta Tiskovni urad Pokrajine Gorica - Korzo Italija 55 - 34170 Gorica - tel. 0481.385278 - gsm 349.8048237 - faks 0481.536354 - www.provincia.gorizia.it - ufficiostampa@provincia.gorizia.it Riaperte le cannoniere del San Michele Costati 400mila euro, i lavori della Provincia di Gorizia hanno messo in sicurezza le gallerie costruite dai soldati italiani tra il 1916 e il 1917 Dopo più di dieci anni di chiusura, dallo scorso 28 novembre sono tornate a essere visitabili le cannoniere del Monte San Michele del Carso. Proprio nella stagione più suggestiva dell'anno, l'autunno, quando il Carso si tinge dei suoi colori più caratteristici. Un intervento di recupero e di messa in sicurezza costato 400mila euro e voluto dalla Provincia di Gorizia come ulteriore tassello del più ampio progetto Carso 2014+, studiato per celebrare il centenario dello scoppio della Grande Guerra e recuperare, su un piano storico e turistico, il territorio protagonista di quel tragico conflitto mondiale. Come spiega la vicepresidente della Provincia di Gorizia, Mara Cernic: "Le cannoniere furono scavate dai soldati italiani e austriaci tra il settembre del 1916 e l'agosto del 1917, in quella che ora è Zona Sacra e che noi stiamo tutelando nel migliore dei modi, consentendo anche ai turisti di tutto il mondo di venire a visitarle in ricordo del dram-ma della Prima guerra mondiale." All'interno delle cannoniere sono ancora visibili i basa-menti in cemento su cui si appoggiavano le armi, oltre ai corridoi e alle sale utilizzate dalle truppe come depositi, infermerie e dormitori. Per la visita alle cannoniere è ob-bligatorio il casco di sicurezza, disponibile gratuitamente nell'adiacente Museo della Grande Guerra. Dal piazzale antistante c'è invece la possibilità di godere della meravigliosa vista sulla vallata dell'Isonzo e su Go-rizia. Per richiedere una visita guidata: Associazione Culturale JuliaEst; tel. 347-9661607; 388-6557425; email: juliaest@ libero.it; web: www.carso-isonzo.net. Orari: da marted! a sabato: 9-12/14-17; domenica: 9-12.30; chiuse il 25 e 26 dicembre 2014. Tornadis a vierzi lis canonieris dal San Michêl Topniški rovi na Debeli griži ponovno na ogled A son costâts 400mîl euros i lavôrs de Provincie di Gurize par meti in sigu-rece lis galariis costruidis dai soldâts talians tra il 1916 e il 1917 Daspo di plui di dîs agns di sierade, ai 28 di Novembar stâts, a son tornadis a jessi visita-bilis lis canonieris de Mont dal San Michêl dal Cjars. Propri te stagjon plui sugjestive dal an, l'autun, cuant che il Cjars si piture dai siei colôrs plui carateristics. Un intervent di recupar e di metude in sigurece costât 400 mîl euros e volût de Provincie di Gurize come un tassel zontât al grant progjet dal Cjars 2014+, studiât par celebrâ il centenari dal inizi de Vuere Grande e recuperâ, suntun plan storic e turistic, il teritori protagonist di chel conflit mondiâl cussi trement. Come che e spieghe la vicepresidente de Provincie di Gurize, Mara Černic: "Lis canonieris a forin sgjavadis dai soldâts talians e austriacs tra il mês di Setembar dal 1916 e il mês di Avost dal 1917, dulà che cumo si cjate la Zone Sacre e che nô o stin tutelant tal miôr mûtpussibil, dant la pussibilitât ancje ai turiscj di dut il mont di vignî a visitâlis in ricuart dal drame de Prime vuere mondiâl." Tal interni des canonieris si viodin ancjemo i basaments in ciment dulà che si poiavin lis armis, oltri ai coredôrs e oes salis dopradis des trupis come dipuesits, infermeri-is e dormitoris. Pe visite aes canonieris al è obligatori il casc di sigurece, disponibil sore nuie tal Museu de Vuere Grande. Dalplaçâl denant si pues gjoldi la maraveose viodude de valade dal Lusinç e di Gurize. Par domandâ une visite vui-dade: Associazion Culturâl JuliaEst; tel. 347-9661607; 388-6557425; email: juliaest@libero.it; web: www.carso-isonzo.net. Orari: dal martars ae sabi-de: 9-12/14-17; dom enie: 9-12.30; sierât ai 25 e 26 di Dicembar 2014. Z deli v vrednosti 400 tisoč evrovje Pokrajina Gorica zavarovala topniške rove, ki so jih italijanski vojaki izkopali med letoma 1916 in 1917 Od 28. novembra so topniški rovi na Debeli griži po desetih letih spet odprti za obiskovalce. Odprli so jih ravno jeseni, to je v najprivlačnej-šem letnem času, ko se Kras obarva s svojimi najznačilnejšimi barvami. Za obnovo in zavarovanje v skupni vrednosti 400 tisoč evrov je dala pobudo Pokrajina Gorica, ki je s tem ukrepom želela dopolniti obsežnejši projekt Kras 2014+, ki je nastal ob stoletnici izbruha prve svetovne vojne in je posebej namenjen zgodovinski in turistični obnovi območja, ki je bilo takrat v središču vojnega dogajanja. Podpredsednica Pokrajine Gorica Mara Černic je pojasnila: »Topniške rove so izkopali italijanski in avstrijski vojaki med septembrom 1916 in avgustom 1917 na območju, ki ga danes imenujemo Spominsko območje in ga skušamo čim bolje zavarovati, zato da ga lahko obiščejo turisti z vsega sveta, ki imajo tako možnost, da spoznajo grozote iz prve svetovne vojne.« V topniških rovih so še vidni betonski podstavki za orožje in seveda hodniki in dvorane, ki so jih vojaki uporabljali kot skladišča, prostore za ranjence ali spalnice. Med obiskom topniških rovov je obvezna zaščitna čelada, ki si jo lahko brezplačno izposodite v bližnjem Muzeju prve svetovne vojne. Ploščad pred vhodom v rove ponuja čudovit razgled na dolino reke Soče in Gorico. Za vodene oglede se lahko najavite pri Kulturnem društvu JuliaEst: tel. 347-9661607 ali 388-6557425; e-naslov: juliaest@libero.it; splet: www.carso-isonzo.net. Urnik: od torka do sobote 9-12/14-17; nedelja: 9-12.30; 25. in 26. decembra 2014 zaprto. Parco tematico della Grande Guerra di Monfalcone Parc tematic de grande vuere di Monfalcon Sulle alture carsiche alle spalle di Monfalcone è possibile visitare il Parco Tematico della Grande Guerra, che ricomprende una parte di Carso, teatro di diversi scontri tra il giugno del 1915 ed il maggio del 1917. Il Parco Tematico della Grande Guerra è or-ganizzato su tre itinerari che, a seconda del tempo a disposizio-ne, possono essere visitati tutti assieme o singolarmente. Ogni ambito è segnalato da chiare indicazioni e cartelli esplicativi mentre gli spostamenti sono age-volati da numerosi sentieri ed una buona viabilité forestale (segnavia CAI 83 e 84). I primi due ambiti sono dedica-ti alla ridotta di Quota 121 e alla trincea di Quota 85, strutture del sistema difensivo austro-ungari-co occupate dall'esercito italiano nell'agosto del 1916. Questa Quota è dedicata ad Enrico Toti, uno dei personaggi italiani più evoca-tivi della Grande Guerra. Nel terzo ambito si possono scoprire la trincea Joffre e la Grotta Vergine, l'importante linea di difesa asburgica conquistata dall'esercito italiano già nel giugno del 1915. Informazioni: Sempre aperto Come arrivare: Monfalcone, Piazzale Tommaseo e Via Carso Logística: Parcheggio per automobili e corriere davanti all'ingresso nel parco Difficoltà: Turistica Sentieri: CAI 83 e 84 Durata dell'escursione: Da 1 a 4 ore Attrezzatura: Calzature robuste, pantaloni lunghi, scorta d'acqua, pila per visitare le caverne Periodo consigliato: Primavera, autunno, primi mesi invernali Info: I.A.T. Monfalcone Via Ceriani, 10, piano terra 34074 Monfalcone (GO) Tel. +39 0481 494229 E-mail: iat@comune.monfalcone.go.it www.comune.monfalcone.go.it Il Sacrario di Redipuglia e il Colle Sant'Elia Su lis alturis dal Cjars, daûr di Monfalcon, si pues visitâ il Museu tal viert dal Parc Tematic de Vuere Grande che al à dentri une part dal Cjars, teatri di diviersis batais combatudis tra il Jugn dal 1915 e Mai dal 1917. Il Parc Tematic de Vuere Grande al è organizât su trê zîrs, che a seconde dal timp a disposizion, a puedin jessi visitâts ducj intun o in maniere singule. Ogni suaze e je segnalade cun-tune indicazion clare e orientative e, par movisi miôr, si è judâts di une vore di trois e une buine viabilitât forestâl (segn dal troi CAI 83, 84). Lis primis dôs suazis a son dedicadis ae ridote di cuote 121 e ae trincee di cuote 85, struturis dal sisteme di difese austro - ongjare-se ocupadis dal Esercit talian vie pe Istât dal 1916. Cheste cuote e je dedicade a Enrico Toti, un dai personaçs talians plui evocatifs de Vuere Grande. Te tierce suaze si podin scuvierzi la trincee Joffre e la Grotta Vergine, une impuar-tante linie di difese austriache concuistade dal esercit talian tal Jugn 1915. Informazions: Simpri viert Cemût rivâ: Monfalcon, dal plaçâl Tommaseo par vie Carso e dal viâl S. Marco pe rive Mocenigo Logjistiche: Parchegjos tal plaçâl Tommaseo e in vie Matteotti Trois: Viabilitât forestâl Dificoltât: Turistiche Durade de cjaminade: Di 1 a 4 oris Furniment: Scarpis fuartis pes cjaminadis fûr dai trois, braghessis lungjis, aghe Stagjon conseade: Vierte, Autun e prins mês dal Invier Info: I.A.T. MONFALCONE vie Ceriani, 10 - plan tiere 34074 Monfalcon (GO) Tel. +39 0481 494229 E-mail: iat@comune.monfalcone.go.it www.comune.monfalcone.go.it Tematski park o prvi svetovni vojni v Tržiču Na kraških vzpetinah nad Tržicem se na približno 4 kvadratnih kilometrih razsteza Tematski park o prvi svetovni vojni, ki so ga odprli leta 2005. Trije različni tematski sklopi omogočajo obiskovalcu spoznavanje tega vojnega območja, kjer so med junijem 1915 in majem 1917 potekali srditi boji. Park je lepo urejen in negovan ter omogoča varen ogled tudi manj izkušenim obiskovalcem. V primerjavi z drugimi muzeji na prostem, ki so ponavadi strukturi-rani okoli ene same poti, razdeljene na več etap, sestavljajo tržiški Tematski park o prvi svetovni vojni tri poti. Za sprehod lahko izberemo eno ali več poti, pač glede na čas, ki ga imamo na razpolago. Vsak tematski okvir je jasno označen, veliko je informativnih tabel, številne označene steze (CAI št. 83 in 84) in gozdne poti pa omogočajo prijeten ogled. V prvih dveh sklopih se nahajata reduta na Goljaku (kota 121) in strelski jarek na koti 85. Gre za strukturi, ki sta bili del avstroogrskega obrambnega sistema, dokler ju avgusta 1916, po zmagi v šesti soški bitki, ni zasedla italijanska vojska. Za prvi sklop je značilen zapleten sistem strelskih jarkov in topniških položajev, za drugega pa obrambna črta z zaklonišči za vojake. Kota 85 je posvečena Enricu Totiju, ki velja za eno najbolj simboličnih italijanskih osebnosti iz časa prve svetovne vojne. Informacije: vedno odprto Dostop: Tržič, trg Tommaseo in ul. Carso Logistika: parkiranje možno na trgu Tommaseo, za avtobuse pa na trgu Salvo D'Acquisto (10 min približno do ul. Carso) Zahtevnost: turistična, stezi CAI 83 in 84 Trajanje izleta: od 1 do 4 ure Oprema: primerna pohodniška obutev (makadamsko cestišče), dolge hlače, primerna zaloga vode in svetilka za ogled kavern Najprimernejši čas obiska: pomlad, jesen, začetek zime Informacije: I.A.T. Monfalcone Ulica Ceriani, 10, pritličje 34074 Tržič (GO) Tel. +39 0481 494229 E-naslov: iat@comune.monfalcone.go.it www.comune.monfalcone.go.it di Redipuie e la Mont di Sant Elie Kostnica v Redipulji in grič Sv. Elije Sulle pendici del Monte Sei Busi sorge il più grande e maestoso sacrario italiano dedicato ai caduti della Grande Guerra. Forse non tutti sanno che il primo cimitero della Terza Arma-ta è stato il Colle Sant'Elia posto di fronte al Sacrario, dove oggi si trova il Parco della Rimembranza dedicato agli "Invitti della IIIa Armata". Le spoglie dei 100.000 soldati caduti sono dal 1938 raccolte nei 22 gradoni della monumentale scalina-ta del sacrario. Percorrendo l'imponente monumento, opera dell'architetto Giovanni Greppi e dallo scultore Giannino Castiglioni, è possibile iniziare un itinerario fra trin-cee e memorie storiche, che comprende anche il cimitero austro-ungarico dove riposano 14.550 soldati e si completa con la visita della vicina "Dolina dei Ber-saglieri"cosl chiamata, perché occupata dai fanti piumati del 15° Reg.to Bersaglieri i quali hanno la-sciato la loro effige e alcuni nomi sulle pareti della struttura. Informazioni: Sempre aperto Sentieri: carrarecce e sentieri ben segnalati Difficoltà: Automobilistico-turistica Durata dell'escursione: da 1 a 3 ore (variabile in relazione alle aree scelte) Attrezzatura: calzature robuste per le escursioni su fondo sterrato, pantaloni lunghi, acqua, pila per visitare le caverne Periodo consigliato: tutto l'anno Info: I.A.T. Ufficio di Informazioni e Accoglienza turistica di Fogliano Redipuglia Via III Armata, 54 34070 Fogliano Redipuglia (GO) Tel. 0481 489139 - 346 1761913 www.prolocofoglianoredipuglia.it info@prolocofoglianoredipuglia.it Su lis rivis dal Monte Sei Busi si cjate il plui grant e maestôs sa-crari talian dedicât ai muarts de prime vuere mondiâl. Pôcs a san che il prin cimitieri de Tierce Armade al è stât la Mont di Sant Elie, che si cjate juste denant dal Sacrari e che vuê e ospite il parc de rimembrance dedicât ai "Invitti della III Armata". Ce che al reste dai 100.000 muarts, dal 1938 in ca, si cjate dentri dai 22 nivei de scjalinade monumentâl dal sacrari. Su chest monumen t une vore gran t, opare dal architet Giovanni Castiglioni, al è pussibil scomença un itinerari jenfri trinceis e memoriis storichis com-prendût un cimitieri austro-ongjarês là che a polsin 14.550 soldâts. La cjaminade e finis cu la visite de "Dolina dei Bersaglieri", cus-si clamade parcè che e fo ocupade dai fants plumâts dal 15m Reziment dai Bersalîrs, che a àn lassât il lôr non sui mûrs de struture. Informazions: Simpri viert Cemût rivâ: Foian Redipuie, vie Terza Armata 68 Logjistiche: Parchegjo pes machinis e corieris Trois: Cjaradoris e trois segnalâts a clâr Dificoltât: Automobilistiche-turistiche Durade de cjaminade: Di 1 a 3 oris (e cambie daûr des areis che si sielzin) Furniment: Scarpis fuartis pes cjaminadis fûr dai trois, braghessis lungjis, aghe, torce eletriche par visitâ i landris Stagjon conseade: Simpri Info: I.A.T. Ufficio di Informazioni e Accoglienza turistica di Fogliano Redipuglia vie III Armata, 54 34070 Foian Redipuie (GO) Tel. 0481 489139 - 346 1761913 info@prolocofoglianoredipuglia.it www.prolocofoglianoredipuglia.it Kostnica v Redipulji je največji in najveličastnejši spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Italiji. Zgradili so ga na pobočju griča Monte Sei Busi (kota 118) po načrtih arhitekta Giovanni-ja Greppija in kiparja Giannina Castiglionija in ga otvorili 18. septembra 1938. Kostnica, imenovana tudi »spomenik stotiso-čerim«, hrani posmrtne ostanke 100.187 vojakov, ki so padli v okolici, in so bili prej pokopani na bližnjem griču Sv. Elije (Colle di Sant'Elia). Spomenik, ki ga je fašistična oblast močno želela, naj bi slavil padle, ki so žrtvovali svoja življenja, in omogočil primeren pokop vsem tistim, za katere ni bilo več prostora na pokopališcu nepremagljivih (cimitero degli Invitti). Ko se vzpenjamo proti vrhu vzpetine Mon te Sei Busi (118 m nadmorske višine), lahko takoj opazimo številne objekte s strelskimi jarki in nedaleč stran Dolino bersaljerjev, kjer se še nahajajo razvaline male vojaške bolnišnice in nekaterih vojakom namenjenih barak ter skupinski grob. Informacije: vedno odprto Dostop: Foljan Redipulja, ul. Terza Armata 68 Logistika: parkirna mesta za avte in avtobuse Zahtevnost: turistična Trajanje: približno 3 ure Oprema: primerna pohodniška obutev (makadamsko cestišče), dolge hlače, primerna zaloga vode in svetilka za ogled kavern Najprimernejši čas obiska: celo leto Informacije: I.A.T. Ufficio di Informazioni e Accoglienza turistica di Fogliano Redipuglia Ulica III Armata, 54 34070 Foljan Redipulja (GO) Tel. 0481489139 - 346 1761913 info@prolocofoglianoredipuglia.it www.prolocofoglianoredipuglia.it 16 SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) Nedelja, 16. decembra 2014 MANJŠINE 1 1 Po dolgih pogajanjih in ob nasprotovanju Evropske ljudske stranke V Evropskem parlamentu tudi v novem mandatu mešana delovna skupina za narodne manjšine Odločitev je padla v zadnjem trenutku. Na dan, ko je v Evropskem parlamentu zapadel rok za oblikovanje mešanih skupin, to je neformalnih delovnih teles, ki se tematsko ukvarjajo z nekim vprašanjem in ki jih sestavljajo predstavniki vseh parlamentarnih strank, je predsedstvo Evropskega parlamenta privolilo v ustanovitev »Mešane skupine za narodne manjšine«. Boj za ustanovitev te skupine je potekal v zakulisju že nekaj mesecev, kajti največja parlamentarna skupina, to je skupina Evropske ljudske stranke EPP se ni strinjala s predlogom, da bi tudi v tem mandatu ustanovili skupino, ki bi zastopala interese približno 40 milijonov državljanov Evropske unije, kolikor jih v 28 državah članicah EU pripada narodnim manjšinam. Pobudniki so na koncu vendarle zbrali potrebno število poslanskih skupin, ki so skupaj razpolagale z večino glasov in tako od predsedstva izbojevali ponovno vzpostavitev rega delovnega telesa. Mešane delovne skupine so najnižja oblika delovnih teles v Evropskem parlamentu; v njih ne glasujejo in ne sprejemajo resolucij, so le nekaj več kot neformalno omizje. Vendar je njihova dejavnost pomembna predvsem zaradi srečanj, ki jih prirejajo v prostorih parlamenta. Posebna delovna skupina za manjšine je obstajala v vseh mandatih, čeprav se je njeno ime spreminjalo; k sreči so se tudi tokrat poslanci dogovorili, da to telo ohranijo in s tem tudi pritiskajo na institucije Evropske unije, predvsem na Evropsko komisijo, da nekaj več naredijo za zaščito jezikov, kultur in manjšin, torej za ohranjanje raznolikosti Evropske unije. Zapleti ob imenovanju te skupine niso novost. Že pred petimi leti je namreč Evropska ljudska stranka nasprotovala njeni ustanovitvi in so bila potrebna dolga in težka pogajanja, da so jo vendarle ustanovili. Tako je bilo tudi tokrat potrebno prizadevanje številnih dejavnikov; poleg poslancev, ki se zavzemajo za zaščito manjšin so bili namreč v Evropskem parlamentu zelo aktivni predstavniki nekaterih manjšinskih nevladnih organizacij, ki so med drugim poudarjali, da je mešana skupina za manjšinska vprašanja v Evropskem parlamentu vedno obstajala. Tako so v zadnjem trenutku generalni sekretarji parlamentarnih skupin v okviru kompromisov, ki jih vselej sklepajo, pristali na imenovanje tega delovnega telesa. Proti ustanovitvi te skupine je nastopal Evropski mladinski forum, ki si je prizadeval za posebno skupino o dejavnosti mladih in je za to pobudo ogrel številne poslance. Poslanska skupina Evropske ljudske stranke ni polagala veliko teže na dejstvo, da predstavljajo avtohtone manjšine po oceni Evropske komisije približno 10 odstotkov prebivalstva Evropske unije, dejansko pa je na njeno zadržanje vplivalo drugo dejstvo: za ustanovitev mešane skupine za manjšine so se znotraj EPP najodločneje zavzemali madžarski predstavniki, dejstvo pa je, da madžarska stranka Fidesz, ki jo vodi premier Orban, znotraj Evropske ljudske stranke ne uživa ne zaupanja in niti velikega ugleda. V EPP dejansko obtožujejo Madžare, da so v prejšnjem mandatu nekako »ugrabili« to mešano delovno skupino, kar po svoje drži, saj jo je pol mandata vodila poslanka Ljudske stranke Kinga Gal, drugo polovico pa socialist Csaba Tabajdi, oba Madžara in zelo aktivna zagovornika manjšin, predvsem seveda madžarskih manjšin v drugih državah. Seveda pa se zdaj delo šele začenja. Evropsko komisijo, kot znano, vodi predstavnik Evropske ljudske stranke in od te stranke bo treba doseči, da bo od komisije izposlovala ustrezne ukrepe za zaščito in vrednotenje manjšin, kar seveda ne bo ne lahko in niti enostavno; Komisija je na- Pod naslovom palača Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Spodaj Alys Mann s sinčkom Harleyem. mreč že v preteklosti pokazala, da nima posebnega posluha za vprašanja manjšin in le s težavo je vključila manjšinske jezike v nekatere programe na področju kulture in izobraževanja. Tu je treba seveda opozoriti, da je Lizbonska pogodba zelo medla glede zaščite manjšin, ki je ne vključuje v naloge Evropske unije, ampak jo prepušča posameznim državam članicam. Glede na vse glasnejše zahteve po spremembi nekaterih temeljnih pravil Evropske unije, bo torej potrebno dodatno prizadevanje, da se ob drugih spremembah, ki bodo zadevale predvsem vprašanja s področja gospodarstva in financ, lotijo tudi vprašanja zaščite manjšin in v evropsko pogodbo vključijo vsaj načela kopenha-genskih kriterijev, ki jih morajo izpolnjevati države, ki želijo postati članice Evropske unije. Izpolnjevanje teh kriterijev je namreč pogoj za vstop v EU, ne pa pogoj za samo članstvo. Z drugimi besedami, država, ki je že članica Evropske unije, ni več dolžna spoštovati teh kriterijev in nekaj držav je po vstopu v EU tudi znižalo raven zaščite manjšin. Tudi zato je bilo nujno potrebno, da je prišlo do ponovnega oblikovanja mešane delovne skupine za narodne manjšine. Članstvo v tej skupini ni določeno, v njej lahko sodelujejo vsi poslanci, ki to želijo. V skupini ni ugotavljanja sklepčnosti in tudi glasovanja ne, ampak se predlogi sprejemajo soglasno. Običajno gre za ustne predloge, ki se beležijo v zapisniku, včasih pa tudi za dokumente in za pomembnejše objave, kot je bil zbornik ob koncu mandata v letu 2009. Vsekakor pa je pri tej skupini pomembno predvsem soočenje stališč predstavnikov strank z namenom, da evropski poslanci nato ta stališča zagovarjajo v okviru svojih poslanskih skupin. Za predsednico te skupine je bila ponovno izvoljena Madžarka Kinga Gal, ki je skupino vodila v prvi polovici prejšnjega mandata; gre za poslanko romskega rodu, ki je po poklicu raziskovalka in se že dolga leta ukvarja z vprašanji manjšin. Kot članica stranke Fidesz pripada Evropski ljudski stranki. Za podpredsednika sta bila izvoljena poslanec švedske manjšine na Finskem Nils Torvalds, ki pripada skupini liberalcev in Katalonec Jordi Sebastia, ki pripada skupini Zelenih - Evropskega svobodnega zavezništva, ki povezuje regionalne stranke in stranke manjšin. Pripadniki danske manjšine v Nemčiji želijo dvojno državljanstvo Običajno, čeprav to besedo pri manjšinah uporabljamo z negotovostjo, so pripadniki manjšin državljani države, v kateri živijo. Tako je na primer pripadnik nemške manjšine na Danskem običajno državljan Danske. Vprašanja lojalnosti, narodnosti in pripadnosti manjšinske skupnosti so pogosto zelo občutljiva. Znani so polemike in politični zapleti, do katerih je prišlo, ko je Madžarska enostransko odločila, da pripadnikom madžarske manjšine v Romuniji in na Slovaškem, ki so za to zaprosili, omogoči pridobitev madžarskega potnega lista. Podobno vprašanje so pred časom sprožili tudi na Južnem Tirolskem in problem je, še zlasti v času pomanjkanja pravih no- vic, pristal tudi v medijih. Skratka, v vsakem primeru gre za politično zelo občutljivo temo. Pred kratkim je danska manjšina v nemški zvezni državi Schleswig-Holstein sprožila vprašanje v zvezi s pridobitvijo dvojnega državljanstva. Kot je bilo zgoraj navedeno, ima glavnina Dancev, ki živijo v državi Schleswig-Holstein, nemško državljanstvo; zdaj pa želi nekaj pripadnikov danske manjšine pridobiti danski potni list in zahtevo utemeljuje z željo po večji navezanosti na matično domovino, seveda pa želijo ob tem ohraniti tudi nemško državljanstvo. Doslej je imela glede tega Danska zelo jasno politiko: kdor želi dansko državljanstvo, se mora odpovedati vsem drugim državljanstvom. Danska manjšina je zdaj na avdiciji v pristojnem zakonodajnem telesu kopenhagenskega parlamenta poudarila željo, da bi Danska spremenila svojo zakonodajo in pripadnikom manjšine v Nemčiji omogočila dvojno državljanstvo, torej poleg nemškega tudi dansko. Ta zahteva pa postavlja kar nekaj problemov, med drugim, kako bo to vplivalo na pravice, ki izhajajo iz državljanstva, predvsem pa, kako bodo prosilci lahko dokazovali svojo pripadnost manjšini, ker gre za kočljive in zaupne osebne podatke. Skratka, na dansko-nemški meji se odpira povsem novo vprašanje in pričakovati je, da bo pot do odločitve, kakršnakoli pač bo, še zelo dolga. Bojkot velike trgovske verige, ker v obratih ne spoštuje valižanščine Valižanski jezikovni aktivisti so sprožili novo kampanjo za uveljavljanje jezikovnih pravic. Njihova tarča je tokrat trgovska veriga Morrison, katero obtožujejo pomanjkanja spoštovanja do krajevnega jezika. Afero je sprožila Alys Mann, ki se je s sinčkom Harleyem v naročju podala v lekarno z zahtevo po zdravilu, a so jo zavrnili, ker je zdravnik napisal recept v valižanščini. Nevladna organizacija Cymdeithas yr Iaith, ki si že desetletja prizadeva za uveljavljanje valižanščine, od vodstva trgovske verige Morrison že dolgo zahteva, da zagotovi pravico do rabe valižanščine v njenih obratih v Walesu. Predstavnica te organizacije Manon Elin je dejala, da po večletnih pogovorih žal še niso dosegli za-željenega učinka in da Morrison v Wale-su še vedno ne zagotavlja pravice do rabe valižanščine v svojih obratih. »Dejali so, da želijo povečati rabo valižanščine, kar je obetavno, ampak ne moremo soglašati z načelom, da osebje vsakega posamezne- ga obrata odloča o tem, kje in kako bodo uporabljali valižanski jezik. Tu so potrebna jasna navodila vodstva; ne moremo na primer soglašati s prakso, da se valižanski napisi postavijo samo ob obnovi obrata, to ne more biti pravilo. Prepričani smo, da mora podjetje Morrison, ki v Walesu ustvarja dobiček, spoštovati valižanski jezik,« je dejala Manon Elin. Zato Cym-deithas yr Iaith predlaga bojkot Morriso-novih obratov v Walesu. Pri Morrisonu seveda trdijo, da je ta pobuda »nepoštena in neprimerna«. Predstavnik trgovske verige je dejal, da bojkot ne bo spremenil njihovega odnosa do Walesa in do valižanskega jezika. Zagotovil je, da bodo tudi v prihodnje delali v dogovoru s komisarjem za valižanski jezik in drugimi ključnimi dejavniki z namenom, da zagotovijo ravnotežje med angleščino in valižanščino v interesu odjemalcev. Po njegovih besedah si Morrison prizadeva za čim boljše storitve, v Walesu pa to pomeni poslovanje v obeh jezikih. Namestili so številne dvojezične napise v trgovinah in na parkiriščih, tudi na bencinskih črpalkah, kjer obstajajo navodila v valižanščini tudi na samopostrežnih servisih. Ostaja pa dejstvo, da je mali Harley ostal brez zdravila, ker je bil recept napisan v valižanščini. 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu dežela fjk - Odborniki Torrenti, Vitova in Panaritijeva o novem finančnem zakonu »Gorici smo posvetili posebno pozornost« Denar za vilo Louise, Koren in univerzo - Nesoglasje z goriško občino, sledijo vprašanju Trgovskega doma vileš - Protest pred nakupovalnim središčem Tiare Podjetja še vedno brez plačila, politika obljublja posredovanje Protestnega shoda pred nakupovalnim središčem Tiare se je udeležilo več županov bumbaca j 111 i ■ iii 5"11 i i»»■ i : UA T'¿T j'Ti __—"1 »Goriški je dežela FJK v finančnem zakonu posvetila posebno pozornost.« Tega, zagotavlja deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, ni storila zaradi političnih pritiskov, ampak zato, ker verjame v njen potencial in želi ovrednotiti mednarodno vlogo obmejne pokrajine. »Pri tem nam goriška občinska uprava žal ne pomaga. Župan Romoli mi je simpatičen, glede nekaterih ciljev in idej pa res ne soglašava. Upam, da bomo v prihodnje bolj prepričljivi,« pravi Torrenti, ki je včeraj s kolegicama Saro Vito in Loredano Panariti predstavil nov deželni finančni zakon in postavke, ki so jih v deželnem proračunu 2015 namenili Gorici. Odbornikom sta se pridružila deželna svetnika Alessio Gratton (SEL) in Diego Moretti (DS). Slednji je prepričan, da dežela nima mačehovskega odnosa do Gorice, čeprav se njeni predstavniki stalno pritožujejo. Med strateškimi projekti je Torrenti izpostavil predvsem obnovo vile Louise. Fundaciji Coronini Cronberg, ki je njena lastnica, so za dela namenili tri milijone evrov, ob tem pa računa dežela na dodatnih 4.500.000 evrov iz evropskih skladov, s katerimi bi goriško palačo spremenili v inkubator kreativnih start-up podjetij in rezidenco za krea-tivce iz raznih držav. »Ta projekt bo ustvaril delovna mesta in prispeval k privlačnosti mesta,« je povedal Torrenti. Odbornik za kulturo se je dalje zaustavil pri pomenu festivala eStoria, za katerega so v proračunu potrdili lansko vsoto, ki je bila za 40% višja kot leta 2013. »eStoria je zelo odmevna kulturna prireditev, zato nameravamo pritisniti na Fundacijo Goriške hranilnice in občino, da jo odločno podpreta,« je napovedal odbornik in poudaril, da dežela pozorno sledi tudi vprašanju Trgovskega doma in selitve NŠK: »Prej moramo poskrbeti za prenos prostorov na slovensko knjižnico, v drugi fazi pa bodo na vrsti naložbe za njihovo ureditev.« Vitova se je zaustavila pri 700.000 evrih, s katerimi bodo v pričakovanju na skorajšnjo izgradnjo čistilne naprave pri Vrtojbi krili del stroškov, ki so povezani s čiščenjem voda potoka Koren. Panaritijeva je izpostavila izobraževalne projekte za mlade, socialno-zaposlitvene projekte in naložbe v univerzo: v tem okviru bodo goriškemu in pordenonskemu polu namenili skupno 800.000 evrov. Govor je bil še o ponovnem odprtju avditorija v Gorici ter o vprašanju upravljanja Pokrajinskih muzejev in palač, ko bo goriška pokrajina ukinjena. Kulturni center Lojze Bratuž in /Šjl% Združenje cerkvenih pevskih zborov KONCERTNA SEZONA 2014-2015 IN ZOPET PRIŠLA NOČ SI SVETA Slovenski komorni zbor iz Ljubljane Martina Batlč, zborovodja Na sporedu pesmi iz svetovne božične zakladnice in božične skladbe slovenskih skladateljev Kulturni center Lojze Bratuž Ponedeljek, 22. decembra 2014, ob 20.30 Informacije na tel št. 0039 0481531445 ali po e-maHu na info@centerbratuz.org _ gorica - Prebežniki Nov sporazum med Karitas in prefekturo Goriški prefekt Vittorio Zappalor-to je včeraj z nadškofijsko Karitas in zadrugo II Mosaico podpisal konvencijo, na podlagi katere lahko v centru Nazareno v Stražcah sprejemajo večje število prosilcev za azil, kot je bilo doslej predvideno. S tem so streho nad glavo zagotovili tudi afganistanskim in pakistanskim pre-bežnikom, ki so zadnje čase prenočevali v spominskem parku in v drugih krajih v Gorici ter s tem izzvali odredbo goriškega župana Ettoreja Romolija. Ukrep, ki prepoveduje bivakiranje v mestu, je stopil v veljavo včeraj, njegovo spoštovanje pa nadzirajo sile javnega reda. Prefektura in Karitas sta se dogovorili tudi o iskanju drugih objektov, od stanovanj do župnišč, ki bi lahko bili primerni za nastanitev prosilcev za azil, kar je morda še večja novost kot razširitev konvencije za center Nazareno. »Tovrstnih nastanitvenih rešitev za manjše skupine prosilcev za azil ne bodo iskali le v Gorici, ampak tudi v ostalih občinah goriške pokrajine,« so pojasnili na goriški prefekturi. »Gorica in Gradišče sta občini, ki sta najbolj občutili problem velikega priliva prebežnikov. Ta pritisk pa se bo z ustanovitvijo nove komisije za ocenjevanje prošenj za azil v Venetu, za katero smo se zavzemali, občutno zmanjšal,« je povedal deželni odbornik Gianni Torrenti, po katerem je odločitev goriške občinske uprave, ki prejšnje dni na prefekturi ni podpisala medobčinskega protokola o iskanju rešitev prebežnike, samo »propaganda«. Torrenti meni, da tiščanje glave v pesek ne pomaga, postavitev šotorišča v Ulici Brass pred nekaj meseci pa je bila primeren odgovor na izredne razmere: »Res je, da se je v tistih dneh priliv prebežnikov še povečal, saj so gostje šotorišča sporočili so-narodnjakom drugod po Italiji, da v Gorici z njimi ravnajo človeško, to pa si lahko štejemo tudi v čast.« Pred in v nakupovalnem središču Tiare v Vilešu je včeraj ponovno potekal protestni shod podjetij, ki so sodelovala pri gradnji trgovskega objekta. Od njegovega odprtja je minilo eno leto, del podizvajalcev pa še vedno čaka na plačilo za dela, ki so jih njihovi delavci opravili leta 2013. Naročniki naj bi jim skupno dolgovali med 20 in 30 milijonov evrov, kar je podjetja spravilo v hude težave. Ob tem, da niso mogli plačati delavcev, naj bi nekaterim pretilo zaprtje. Na parkirišču so se nekaj deset delavcem in podjetnikom pridružili številni krajevni upravitelji iz goriške in tudi drugih pokrajin. Ob županih in podžupanih se je mirnega in tihega shoda udeležila deželna odbornica Sara Vito, ki zagotavlja, da deželna uprava pozorno spremlja to vprašanje. »Spomladi je kazalo, da se zadeva premika v pravo smer, nedavno pa smo ugotovili, da nekatera podjetja še vedno čakajo na plačilo. Deželna vlada bo ponovno posredovala, saj je stanje nesprejemljivo. Predsednica je v prejšnjih dneh že pisala družbama Arco in VSC, upamo, da se bosta v kratkem odzva- li,« pravi Vitova. V Vileš so med drugimi prišli tudi deželni svetnik DS Diego Moretti, poslanec Gibanja 5 zvezd Walter Rizzetto in predsednik Pokrajine Videm Pietro Fontanini. Predstavnikov goriške pokrajine ni bilo, prihodnji teden pa namerava predsednik Enrico Gherghetta ponovno sklicati krizno omizje na to temo. »Z delavci in podjetji smo seveda solidarni. Osebno sem se protesta nameravala udeležiti, s predsednikom pa sva se na koncu dogovorila drugače. V teh predbožičnih dneh, ko je nakupovalno središče polno kupcev, utegne protestni shod škoditi tamkajšnjim trgovinam; tudi v centru Tiare je zaposlenih kar nekaj ljudi, pa čeprav z začasnimi pogodbami,« pravi pokrajinska odbornica za delo Ilaria Cecot in dodaja, da je po informacijah, s katerimi razpolaga pokrajina, lastnik centra Tiare (družba VSC) poravnal svoje obveznosti. Iz omenjene družbe so večkrat sporočili, da je bila za gradnjo centra poverjena družba Arco. Le-ta je zgradila in izročila nakupovalno središče naročniku, ki je opravil vsa plačila neposredno tej družbi ali pa preko »pasivnega pooblastila«. »Za postopek "pasivnega pooblastila" se je VSC odločila zato, da bi zagotovila pravilno plačevanje podizvajalskih podjetij, seveda vedno v mejah zneska, ki ga je bila dolžna družbi Arco. S tem postopkom pa ni bila sprejeta nobena obveza do podizvajalcev; posledično VSC ne more odgovarjati za pogodbe, ki so jih sklenili tretji subjekti,« so pojasnili. Po besedah odbornice Cecotove bo Gherghetta prihodnji teden ponovno sklical krizno omizje. »Pregledali bomo dokumente in se pogovorili z vsemi zainteresiranimi subjekti. Skušali bomo ugotoviti, kje se je postopek izplačevanja zataknil,« napoveduje Cecotova, po kateri bi v primeru nepravilnosti moralo ukrepati tudi tožilstvo. (Ale) 2 2 Nedelja, 21. decembra 2014 APrimorski ~ dnevnik ronke - Detroit Prekinili so proizvodnjo Razočaranje sindikatov 140 delavcev tovarne Detroit je pred izgubo delovnega mesta. Proizvodnja v ronški tovarni se je namreč včeraj prekinila: 26 delavcev so vključili v program mobilnosti, s 7. januarjem pa bodo ostali delavci, ki se jim izteka solidarnostna pogodba, začeli petmesečno obdobje dopolnilne blagajne, nakar bodo tovarno dokončno zaprli. Dogovor med sindikati in lastništvom tovarne, ki so ga podpisali na sedežu goriške zveze in-dustrialcev Confindustria, predvideva, da bo vsak delavec prejel 8500 evrov za obdobje, v katerem ni prejemal dopolnilne blagajne. Jutri bo na deželi srečanje, med katerim bo govor o izplačilih za obdobje dopolnilne blagajne, ki bo šlo od januarja do maja leta 2015. Sindikalni predstavniki so izredno razočarani nad deželno vlado, ki je obljubljala pomoč pri iskanju novih investitorjev za tovarno Detroit, v resnici pa je po njihovem mnenju naredila bolj malo. Razočaranja ne skriva niti ronški župan Roberto Fon-tanot, saj opaža, da obljubam in lepim besedam niso sledila dejanja. Detroit pa ni edina tovarna v ronški občini, ki jo je kriza spravila na kolena. V tovarni Mw.Fep bo od januarja na prostovoljni mobilnosti 40 od 350 zaposlenih, tovarni Selex pa beležijo pomanjkanje novih naročil. Poleg omenjenih družb je v težavah še več malih podjetij iz ronške občine, kjer so negativni učinki splošne gospodarske krize še kako vidni in zaskrbljujoči. Udaril karabinjerja Ustavili so ga za pregled dokumentov, vendar se je moški razburil in udaril enega izmed karabinjerjev. Dogodek se je pripetil v noči s petka na včerajšnji dan pred javnim lokalom v Ulici Crispi, kjer so se sprli trije moški. Ko so karabinjerji prišli na prizorišče, se je 47-letni D.L. lotil še njih. Karabinjerji so ga aretirali in odpeljali k sodniku, ki je po ovadbi moškega spustil na prostost. Predstavijo knjigi V mali dvorani gledališča Verdi v Gorici bo jutri ob 18. uri združenje Lipizer predstavilo knjigi »Vita musicale in Friuli Ve-nezia Giulia« Silvia Montaguttija in »Racc-colta di composizioni per chitarra« Guida Percaccija. gorica - Aretirali 33-letnega Goričana Ropar s plastično pištolo Igračo je S.R. nameraval prodati, ker mu ni uspelo je dvema dekletoma zagrozil in ju skušal oropati Goriški policisti so v petek zvečer zaradi poskusa ropa aretirali 33-letnega Goričana. Moškega, ki je že star znanec sil javnega reda, so izsledili v Ulici Baiamonti, potem ko so prejeli klic z opozorilom, češ da je neznanec v Ulici Vittorio Veneto skušal oropati dve dekleti s polavtomatsko pištolo. Ko so ga policisti prijeli, je S.R. še imel pri sebi pištolo, za katero se je izkazalo, da je v resnici igrača z odstranjenim rdečim zamaškom. Policisti so nato ugotovili, da je moški imel pri sebi še klešče in dva žepna noža. 33-letnik je že v popoldanskih urah skušal pištolo prodati; približal se je moškemu na Trgu Sv. Frančiška in mu ponudil pištolo. Ker moški ni pokazal zanimanja, je 33-let-nik začel iskati nove kupce. Približal se je dekletoma, ki sta prav tako zavrnili ponudbo, nakar jima je moški zagrozil in ju skušal oropati. Dekleti sta zbežali, kmalu zatem pa so policisti moškega izsledili in mu nataknili lisice. Zdaj čaka na začetek sojenja v zaporu v Ulici Barzellini. Policisti so zasegli pištolo-igračo, klešče, škarjice in dva nožiča 18 SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) Nedelja, 18. decembra 2014 1 1 pomniki morije - Vojaško pokopališče pri Mikolih Neusmiljeno propada V doljanskem zaselku Mikoli (sto metrov od glavne ceste Gorica-Trst) so še prisotni ostanki bivšega vojaškega pokopališča, ki je nosilo ime po majorju italijanske vojske Girolamu La Villi. Večino italijanskih vojaških pokopališč so po vojni opustili, med njimi tudi tisto pri Mikolih. Posmrtne ostanke vojakov so prenesli v Redipuljo, včasih tudi v kraje, od koder so bili ti nesrečniki doma. Sledi teh pokopališč, ki jih je bilo v Dolu kar nekaj, so danes komaj vidne. Ponekod o njih pričajo na pol porušeni zidovi, ki so ograjevali pokopališča, ponekod pa tudi teh ni več. Tega pa ne moremo trditi za pokopališče v naselju Mikoli. Objekt je sicer v obupnem stanju, vseeno pa nam kar zgovorno razodeva, da je bilo tam pred skoraj sto leti pokopanih veliko mladih iz vseh koncev. Pokonci stoji ves spodnji podporni zid, del zgornjega zidu, samo pokopališče pa kaže žalostno podobo. Mah in visoka trava prekrivata nekaj razmetanih nagrobnih kamnov, sredi pokopališča pa se dvigajo ostanki manjše kapelice, ki je bila posvečena Devici Mariji Tolažnici. To nam razkriva velik in še dobro viden napis nad vhodnimi vrati. Na desni strani vrat je pa komaj viden napis v latinščini - Ave Maria ora pro nobis. Na levi strani pa razberemo nekoliko bolje ohranjen napis s stavkom, ki so ga Italijani pogosto uporabljali na spominskih tablah in je bil odraz tistega časa. V prevodu preberemo: Za heroje, ki so padli za veličino in svobodo domovine. Razumeli bi prvi del napisa, saj je v primeru 1. svetovne vojne šlo za italijansko osvajalno vojno, ki pa s svobodo domovine ni imela nobenega opravka. Ne glede na to je pri Mikolih našlo večno počivališče veliko mladih, ki so jih vojaška poveljstva pošiljala v smrt. V veliki večini je šlo za pripadnike brigade Catanzaro, ki je bila v Posočju prisotna povsod, kjer je bilo najbolj vroče. Padle so k Mikolim nosili z bojišča na Komenskem Krasu, zlasti v času 7. soške bitke septembra 1916, ko je brigada napadala avstro-ogrske položaje okrog Nove Vasi. Južno od te vasi (na pobočjih kote 208 - poznamo jo tudi pod imenom Var-da) je 18. septembra padel tudi major 142. polka Girolamo La Villa po rodu iz Licate na Siciliji, po katerem so kasneje poimenovali pokopališče pri Mikolih. Bržčas so na tem pokopališču pokopavali tudi vojake drugih enot, saj je vojna na tistem delu Krasa trajala vse do italijanskega poloma pri Kobaridu oktobra leta 1917. O brigadi Catanzaro še tole: julija 1917 so se vojaki uprli, češ da so jih brez predaha pošiljali v ogenj. Prišlo je celo do oboroženega spopada in orožniki so komaj uspeli obvladati upor. Poveljstvo je najstrožje ukrepalo. Pred zid je postavilo nekaj desetin vojakov in jih dalo brez milosti ustreliti. Po nekaterih podatkih je bilo na pokopališču v Mikolih pokopanih tudi precej avstro-ogrskih vojakov. Mikoli s starim vojaškim pokopališčem med prvo svetovno vojno (zgoraj in spodaj); pokopališče danes razpada (levo) arhiv mitje jurna, vip Mnogi raziskovalci goriškega Krasa, zlasti še italijanski, se naravnost zgražajo nad odnosom, ki ga pristojne oblasti namenjajo krajem spomina. Nekateri radi primerjajo razsulo pri Mikolih z madžarsko kapelico pri Vižintinih, le kak kilometer stran. Za njeno obnovo se je zavzela madžarska država in na odprtju je bil prisoten celo madžarski pred- sednik republike. Pri Mikolih pa komajda še stoji pokonci z grmovjem in ovijalkami prepletena kapelica, ki je na tem, da se bo kmalu sesula. Po našem mnenju bi s kančkom dobre volje to pokopališče lahko postalo pravi biserček, ki bi bil zanimiv za turiste, ki bodo v letih stoletnice velike morije obiskovali naše kraje. (vip) gorica - Združenje cerkvenih pevskih zborov Na štefanovo bodo prvič izvedli nagrajeno peto mašo Združenje cerkvenih pevskih zborov-Gorica je v prejšnjem letu slavilo 40. obletnico delovanja. Ustanovno listino so 19. septembra 1973 podpisali Bogomir Spazzapan, Stanko Jericijo, Lojzka Bratuž, Zdravko Klanjšček, Ivan Bolčina, g. Jožef Žorž, Dragotin Butkovič, Marisa Perat, Gizela Simčič, Bruna Petrussa, Herman Srebernič in Damjan Paulin. Prvi in seveda glavni člen akta se glasi: Združenje ima nalogo, da spodbuja, organizira in podpira delovanje cerkvenih pevskih zborov. Korenine Združenja segajo v medvojno obdobje, v čas nadškofa Frančiška Borgije Sedeja, ki je takratnemu skladatelju in zborovodju Lojzetu Bra-tužu poveril nadzor nad cerkvenimi pevskimi zbori ter nalogo izobraževanja mladih glasbenikov, organistov, zborovodij in skladateljev. Prvi predsednik Združenja je bil zborovodja Bogomir Spazzapan, nasledila ga je Lojzka Bratuž, ki je za Združenje skrbela do leta 2011, ko je novi predsednik postal Dario Bertinazzi. Združenje je v zadnjem obdobju posodobilo svoj statut. Postalo je referenčna točka ne samo za cerkvene pevce, ampak tudi za otroške, mladinske in prosvetne pevske zbore. Svoje moči in delo odborniki vlagajo predvsem v mlaj- še generacije in širijo med nje ljubezen do slovenskega petja in glasbe nasploh. Pomembno vlogo daje Združenje izdajateljski dejavnosti, med zadnjimi naj omenimo novo zbirko skladb za otroške in mladinske pevske zbore Šopek mladih not. Med tradicionalne prireditve, ki so se ohranile iz časov, ko ni bilo še Združenja, sodijo revija Mala Cecili-janka in Božični koncert 26. decembra. Ob priložnosti 40-letnice delovanja je odbor razpisal natečaj za slovensko peto mašo. Med vsemi prijavljenimi je komisija glasbenih pedagogov izbrala Mašo na čast Svetemu papežu Janezu Pavlu II., ki jo je uglasbil slovenski skladatelj Aleš Makovac. Prav ob tej priložnosti bo v petek, 26. decembra, ob 17. uri letošnji božični koncert zamenjala zahvalna maša, na kateri bo poleg božičinih pesmi prvič izvedena nagrajena peta maša. Nosilec projekta nove izvedbe je mešani pevski zbor Frančišek Borgija Sedej in Števerjana, ki so se mu pridružili še posamezni člani mešanega pevskega zbora Rupa-Peč ter cerkvenih pevskih zborov s Peči in iz Štan-dreža. Združeni zbor bo vodila prof. Aleksandra Pertot, na orgle bo spremljala Martina Valentinčič. Takoj po obredu bo sledila uradna podelitev nagrade skladatelju Alešu Makovcu. nova gorica - Tradicionalni dogodek na meji V dokumentarec shranili spomine na ljudi obeh mest Sedmo leto zapored se je krog prijateljev in znancev goriškega in novogoriškega Kinoateljeja, pa tudi nekateri prinašalci spominov iz zadnjega projekta Arhiv spominov, zbral na nekdanjem mejnem prehodu Erjavčeva. Vsakoletno večerno decembrsko srečanje je namenjeno tudi obeležitvi dviga zapornic med mestoma, ki se je zgodil v noči iz 20. na 21. december leta 2007. V petek zvečer je nekdanja carinarnica na slovenski strani meje znova oživela. Na zunanje steklo objekta so projicirali fotografije, ki so jih v lanski spominodajalski akciji na isto lokacijo prinašali Goričani in Novogoričani, v tesni sobici carinarnice pa je bilo na voljo kakih pet mest za ogled svežega 33-minutnega dokumentarnega videa Anje Medved, ki je nastal na podlagi lanskoletne istoimenske akcije Najdeni portreti. Ob hišici je potekalo tradicionalno druženje ob kuhanem vinu in sladkih dobrotah ter ob obujanju spominov na mejo, ljudi in dogodke. »Tisti večer ni bil tako politično poudarjen, ker je bil pomembnejši vstop v evropsko unijo. Tedaj so se "samo" odstranile zapornice, kar pa je za mesti Novo Gorico in Gorico ogromen zgodovinski dogodek. Nova Gorica takšne izkušnje sploh še ni poznala, ker je nastala šele po nastanku meje. Mislim, da je za ti dve mesti res zgodovinski trenutek in da ga ljudje tudi čutijo, čeprav se ga ne praznuje. Toda tisti večer je bil res osebno doživet, ni bil samo neko politično praznovanje. Morda nekaj podobnega kot se je do- Predvajanje dokumentarca foto k.m. gajalo z berlinskim zidom - ko neka politična odločitev poseže v življenje ...« o dogodku izpred sedmih let razmišlja Anja Medved, ki s svojim zavodom Ki-nokašča in v sodelovanju z obema Ki-noateljejema dela na ohranjanju spomina s pomočjo dokumentarnih filmov. »Z dalnjeročnim namenom, da iz tega nastane nek fond, arhiv, ki bo lahko služil tudi za bodoče generacije,« dodaja avtorica. sovodnje - V knjižnici o prvi svetovni vojni Državni meji se včasih lahko tudi »zahvalimo« V sovodenjski občinski knjižnici sta pred dnevi spregovorila Mitja Juren s Peči in Paolo Pizzamus iz Milj, ki že leta raziskujeta goriški Kras in na njem iščeta sledi prve svetovne vojne. Doslej sta odkrila veliko kavern in jarkov, napisov na skalah in ob vhodih v rove; mahu in raznim ovi-jalkam sta iztrgala spominske table in manjše spomenike. Skratka, ob pozabljenih objektih in napisih sta ponovno obudila zgodbe, ki so se tu odvijale pred skoraj sto leti. Sovodenjskega srečanja se je udeležilo veliko ljudi. Prišli so celo iz Vidma, tako da je bilo predavanje dvojezično. Večer je uvedla sovodenjska županja Alenka Florenin, ki je srečanja v knjižnici postavila med kulturne dogodke, ki so postali stalnica in so obenem naleteli na ugoden sprejem pri ljubiteljih knjižnih novosti. V sliki in besedi sta predavatelja opisala dogajanje med prvo svetovno vojno v vaseh ob Soči in Vipavi. Sovodnje, ki v vojaških poročilih niso veliko omenjene, so bile v prvem letu vojne zaledje avstro-ogrskih sil, nato pa italijanskih. Nastalo pa je kar veliko fotografij, zlasti posnetkov topovskih baterij, ki so bile nastanjene ob Vipavi in v skritih dolinicah kraških pobočij. Mitja Juren se od časa do časa podaja v vojaške arhive v Rim, od koder je pred kratkim prinesel zemljevid, ki jasno prikazuje jarke in postojanke okrog Sovodenj. Paolo Pizzamus pa je podrobno opisal razne kraške doline (na doberdobskem in komenskem Krasu), ki so postale zaklonišča in postojanke obeh vojskujočih se strani in so jim vojaki dajali slikovita imena. Predavatelja sta predstavila tudi svojo knjigo, ki je izšla letos poleti in podrobno opisuje vojna dogajanja med avgustom in novembrom 1916 na komenskem Krasu. Povedala sta tudi, da se lahko »zahvalimo« državni meji, ki je preprečevala obiske in izlete na vzhodnih pobočjih Dola. Nedostopnost do teh območij je obvarovala marsikatero ostalino, ki jo šele sedaj ponovno odkrivamo. (vip) Zanamci brez deljenja spominov ne bodo poznali nians časov, ko sta mesti živeli z mejo. Prav prizadevanja, da bi nekdanje carinarnice ob meji postale prostor spomina na tiste čase in bi se med seboj povezale v zgodbo, bi bila lahko priložnost tudi za unikatno turistično prepoznavnost tega prostora, a bo ta brez podpore katere od inšti-tucij in enotnega koncepta očitno zdrsnila mimo. (km) / SLOVENCI V PRVI SVETOV NI VOJNI (1914-1918) Nedelja, 19. decembra 2014 1 1 gorica - Med prazniki v Kulturnem domu dve otroški predstavi Balon Velikon in čarodeji Najprej bo nastopil Andrej Rozman Roza, za njim bodo na vrsti člani združenja Assi Magici Med božično-novoletnimi počitnicami se bosta v goriškem Kulturnem domu zvrstila dva dogodka za otroke, ki sta vključena v niz Ko-migo baby ... Mama in očka gremo v gledališče!. V petek, 26. decembra, ob 16. uri bo slovenski igralec Andrej Rozman - Roza nastopil z otroško predstavo Balon Velikon. Gre za zanimivo predstavo o odrešujoči moči domišljije za enega igralca in animatorja, veliko namizno marioneto, tri male nošene lutke in balon, ki v zaključnem delu dobi možnost za sodelovanje s svojimi domislicami tudi prisotno občinstvo. Druga otroška prireditev bo v ponedeljek, 29. decembra, ob 17. uri, ko bo na vrsti svojevrsten večer čarovnije La Magia di Natale - Božična čarovnija. Ob tej priložnosti r-' Andrej Rozman - Roza si bo Gorica za božične praznike dobesedno nadela čarobno preobleko. Gre namreč za predstavo za otroke in odrasle, ki bo vsakogar popeljala v svet iluzije in čarobnega božičnega vzdušja. Na odru Kul- turnega doma se bodo predstavili čarodeji, ki delujejo v okviru združenja Assi Magici iz Gorice Mister 'O, Alberto Vio, David, Simone Ro-venda, mladi Philip in Duo Luis. Nastopili bodo torej profesionalni in mladi igralci, ki bodo skupaj uprizorili izjemno gledališko predstavo. Ob vstopu v dvorano bodo publiko sprejeli čarovnik Merlin in drugi čarodeji s prikazom potujoče mikro-magije. Po omenjenih otroških predstavah bo v nedeljo, 4. januarja, ob 18. uri originalen koncert dud skupine Griff Trio iz Belgije, ki neguje ljudsko izročilo flamskega sveta. V sredo, 7. januarja, ob 20.30 pa bo na vrsti božična pravljica z orkestrom mednarodne operne akademije iz Trsta. CI3 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 22. decembra, ob 16.30 »Roka« (Maja Nemec, Miha Nemec); 20.00 »Kraja« (Eric Chap-pell); informacije in predprodaja vstopnic na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. H Mali oglasi PRODAM diatonično harmoniko znamke Prostor CFB za 1000 evrov; tel. 335-5387249. PRODAM motor Aprilia Scarabeo 200, 5000 prevoženih km za 2000 evrov; tel. 335-5387249. KUPIM Jadranski koledar (Gregorčičeve založbe) za leto 1947, Jadranski koledar (O.F. za Trž. Oz.) za leto 1950 in Ljudski koledar za leto 1955. Tel. št. 040-396013 (Vojko). /•'-Primorski ~ dnevnik imedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bo v sredo, 24. decembra sredo, 31. decembra ZAPRTA DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.45 -20.45 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«. Dvorana 2: 10.30 - 16.00 »Big Hero 6«; 18.00 - 20.00 - 22.00 »Il ragazzo invi-sibile«. Dvorana 3: 14.45 »Il ragazzo invisibi-le«; 16.30 - 20.20 - 22.15 »Un Natale stupefacente«; 18.15 »Big Hero 6«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 »Big Hero 6«; 17.00 - 19.40 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 22.20 »Un Natale stupefacente«. Dvorana 2: 15.00 »Lo Hobbit - La bat-taglia delle cinque armate«; 17.40 -20.30 »L'amore bugiardo - Gone Girl«. Dvorana 3: 16.15 »Big Hero 6«; 14.30 - 18.15 - 20.00 »Un Natale stupefa-cente«; 21.50 »Lo Hobbit - La batta-glia delle cinque armate« (digital 3D). Dvorana 4: 14.45 »Il ragazzo invisibi-le«; 16.30 - 20.20 - 22.20 »Il ricco, il povero e il maggiordomo«; 18.20 »Big Hero 6«. Dvorana 5: 14.50 »L'amore bugiardo«; 17.45 - 20.15 - 22.10 »Il ragazzo invi-sibile«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.45 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque ar-mate«. Dvorana 2: 16.00 »Big Hero 6«; 18.00 - 20.00 - 22.00 »Il ragazzo invisibile«. Dvorana 3: 16.30 - 20.20 - 22.15 »Un Natale stupefacente«; 18.15 »Big Hero 6«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque ar-mate«; 22.20 »Un Natale stupefacente«. Dvorana 2: 17.40 - 20.30 »L'amore bu- giardo - Gone Girl«. Dvorana 3: 16.15 »Big Hero 6«; 18.15 - 20.00 »Un Natale stupefacente«; 21.50 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate« (digital 3D). Dvorana 4: 16.30 - 20.20 - 22.20 »Il ricco, il povero e il maggiordomo«; 18.20 »Big Hero 6«. Dvorana 5: 17.45 - 20.15 - 22.10 »Il ra-gazzo invisibile«. À Koncerti fl Razstave NA SVETI GORI: v frančiškanskem samostanu bo danes, 21. decembra, ob 15. uri odprtje razstave jaslic. Sodelujejo tudi vrtec in osnovna šola Josip Abram iz Pevme in vrtec iz Doberdoba; na ogled bo do 11. januarja 2015. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na ogled razstave, posvečene 100. obletnici rojstva Rafaela Nemca, v MLADINSKI MEDNARODNI ORKESTER NOVA FILHARMONIJA vabi v sklopu turneje »Vštekani« v torek, 23. decembra, ob 18. uri v športno dvorano Gimnazije Nova Gorica na koncert ob dobrodelni prireditvi »Zlati oreh«; vstopnice na vstopnice@gdno-va.si. V NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo 23. decembra ob 20.15 koncert slovenskih božičnih pesmi, nastopili bodo Komorna zbora Ave in Ipavska ter skupina Slovenski tolkalni projekt (SToP); informacije pri blagajni (tel. 003865-3354016) od ponedeljka do petka 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred predstavo, več na www.kultur-nidom-ng.si. V GORICI: v stolnici bo v petek, 26. decembra, ob 17. uri zahvalna maša ob koncu leta, sodelovali bodo združeni pevski zbori, ki bodo prvič izvajali »Mašo na čast sv. Janezu Pavlu II.« Aleša Makovca. Organizira Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica v sodelovanju z župnijo Sv. Hilarija in Ta-cijana v Gorici. 13 Obvestila gradu Kromberk z naslovom »Rafael Nemec: osnutki, študije in kasnejša dela« in v Coroninijevem dvorcu v Šempetru z naslovom »Rafael Nemec: zgodnja dela«. Razstavi bosta na ogled do konca januarja 2015. »BOŽIČ V RAZNIH POKRAJINAH«: koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji ŽePZ Jezero iz Doberdoba, ZSKD in USCI FJK bo v soboto, 17. januarja 2015, ob 20.30 v župnijski cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neokortex iz Sovodenj, MoPZ sv. Jernej iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra. »BOŽIČ VS EOKROG«: koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji SKRD Jadro, ZSKD in USCI FJK bo v nedeljo, 11. januarja 2015, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopa MoVS Lipa iz Bazovice. V DUHOVNIJI SV. IVANA V GORICI bodo šestič zapored počastiti spomin na Mirka Špacapana z božičnim, dobrodelnim koncertom, ki bo v soboto, 10. januarja 2015, ob 20.30 uri. Prireditelji Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, PD Podgora, AŠZ Olympia, Slovenska zamejska skavtska organizacija, krožek Anton Gregorčič in stranka Slovenska skupnost. V NOVI GORICI: v konkatedralni cerkvi Kristusa Odrešenika bo danes, 21. decembra, ob 15. uri trojezična maša treh pobratenih mest Celovca, Gorice in Nove Gorice. Nastopili bodo zbori Domkanterei iz Celovca, Sant'Ignazio iz Gorice in Župnijski mešani pevski zbor Solkan. KONCERTNA SEZONA 2014-15 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 20.30 v organizaciji KC Lojze Bra-tuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica: 22. decembra »In zopet prišla noč si sveta«, nastopa Slovenski komorni zbor iz Ljubljane. 6. marca 2015 ob 20.30 »Štirje pianisti za dva klavirja«, nastopajo Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. 24. aprila 2105 ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Iljiča Čajkov-skega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani. Informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445, info@cen-terbratuz.org); več na www.center-bratuz.org. KD ANAKROUSIS vabi v torek, 23. decembra, ob 20.30 v prostore GZ Skala, Gropada 82, na božično-novoletni koncert »Združeni v melodiji«. Nastopajo MePZ Hrast - Doberdob (dirigent Hilarij Lavrenčič) in MlVS Anakrousis (dirigent Jari Jarc). 11. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju v goriškem prostoru društvom in organizacijam ali posameznikom; predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške pro-svete na podlagi javnega razpisa. Rok oddaje je 31. december 2014 na naslov: Zveza slovenske katoliške pro-svete - 34170 Gorica, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, ki bo v nedeljo, 28. decembra, v Pineti pri Grade-žu, da bo avtobus št. 1 odpeljal ob 16.30 s trga Medaglie d'oro/z Goriš-čka, nato s postanki pri vagi pri Pev-mi, v Podgori pri športni dvorani, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 16.30 s Pilošča v Štandrežu, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu, Jamljah, Šti-vanu in Ronkah. Organizatorji priporočajo točnost. Na avtobusih je še nekaj prostih mest; informacije po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi v Gosposki ul. (Ul. Carducci) v Gorici zaprti od 24. decembra do 6. januarja 2015. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. Od 29. decembra do 4. januarja 2015 bo zaprta. 24. decembra bo odprta od 10. do 14. ure. V ponedeljek, 5. januarja 2015 bo odprta. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Ul. Bombi v Gorici bo zaprta do torka, 6. januarja 2015. Filme je treba vrniti do 9. januarja. ZSKD obvešča, da bosta zaradi praznikov urada v Trstu in Gorici zaprta od srede, 24. decembra do petka, 9. januarja 2015, v Reziji pa bo urad zaprt že od ponedeljka, 22. decembra. V GORICI bo do srede, 24. decembra, v modrih conah brezplačno parkiranje. SPDG - Smučarski odsek obvešča, da se 29. decembra nadaljuje vpisovanje v nedeljske tečaje alpskega smučanja (začetni in nadaljevalni). Organiziran bo avtobusni prevoz. Dejavnost se bo pričela 18. januarja 2015. Prijave na sedežu društva, Verdijev korzo 51/int. od 18. do 20. ure. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da zaradi posodobitve računalniškega sistema ne bo med 2. in 6. januarjem 2015 izdajalo potrdil za zdravstveno oskrbo v državah izven EU E112. Občani si lahko potrdilo priskrbijo do 31. decembra. JUDOVSKI PRAZNIK V GORIŠKI SINAGOGI - danes, 21. decembra, ob 16. uri bo novi tržaški rabin Eliezer Di Martino vodil obred ob judovskem prazniku »Hanuke«. Obred bo odprt javnosti, tržaška judovska skupnost in združenje Amici di Israele vabijo k udeležbi. MAŽORETNA SKUPINA KRAS iz Doberdoba prireja danes, 21. decembra, ob 17. uri v doberdobski občinski telovadnici kulturni popoldan z naslovom »Ples in pesem za voščilo«. Nastopajo mažoretni skupini Kras, otroci z vrtca Čriček, ki obiskujejo glasbene urice, mažoretni skupini iz Prvačine, gost bo AKŠD Vipava s skupinama Funny dance in Take dance. V ŠTANDREŽU bo danes, 21. decembra, ob 15. uri »Praznik miru in prijateljstva« v cerkvi v Štandrežu. Organizira ga društvo Skultura 2001, sodelujejo župnija Sv. Andreja, osnovna šola Fran Erjavec, vrtec iz Štandreža, osnovna šola Ivan Rob iz Vrtojbe, PD Štandrež, KD Oton Župančič, športna in kulturna društva. Potekala bo nabirka prostovoljnih prispevkov za UNICEF, sledila bo družabnots pred cerkvijo. NOVOGORIŠKA NOVOLETNA DOŽIVETJA: drsališče bo odprto do 4. januarja, od nedelje do četrtka med 10. in 22. uro, ob petkih in sobotah pa med 10. in 24. uro, na božič med 12. in 24. uro, med 26. in 30. decembrom med 10. in 24. uro, na silvestrovo med 10. in 22. uro, 1. januarja med 11. in 22. uro. Za izposojo drsalk bo treba odšteti dva evra na uro, izkupiček bo namenjen socialno šibkim družinam. Do 30. decembra bo med 10. in 21. uro Božično-novoletni sejem. Prispevki Za obnovitev kulturnega doma v So-vodnjah darujeta Francili in Sonja 50 Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.00, Aldo Comolli iz splošne bolnišnice v cerkvi pri Ma-donini in na glavno pokopališče. JUTRI V JAMLJAH: 11.00, Marino Šuc (iz tržiške bolnišnice, ležal bo od 9. do 10.30) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V FOLJANU: 11.00, Massimo Zanolla (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Franco Erra-co iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču; 12.20, Spartaco Vi-sintin iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. Prerano nas je zapustil naš dragi V Marino Suc Za njim žalujejo žena Dragica, sestra Marija, sin Leonardo, partnerka Anita ter vsi nečaki z družinami Pogreb bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 10.40 iz mrliške vežice tržiške bolnice v cerkev v Jamljah. Sledila bo sveta maša ob 11. uri in pokop. Tržič, Doberdob, 21. decembra 2014 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) Nedelja, 20. decembra 2014 1 1 gorica - Zvezdica zaspanka Dijaškega doma Uspešno predstavo bodo še enkrat ponovili Na odru Kulturnega doma se je zvrstilo šestdeset otrok fotok.k. Učenci in učenke Dijaškega doma Simon Gregorčič so v četrtek v goriškem Kulturnem domu uprizorili predstavo Zvezdica zaspanka, povzeto po pravljici, ki jo je leta 1952 napisal Frane Milčinski Ježek. Na predstavi je sodelovalo preko šestdeset otrok od 4. do 13. leta starosti; veliko je bilo plesnih insertov, izvajale so jih tri plesne skupine, ki redno vadijo v Dijaškem domu. V glavnih vlogah so nastopili Alice Hmeljak (Zvezdica zaspanka), Jan Grahonja (Ceferin), Nika Košuta (sladoledarka), Alberto Augusti (Komet Repatec) in Denis Žbogar (Boter Mesec). Na odru se je nastopajočim pridružila glasbenica in pevka Damjana Golavšek, ki je predstavo obogatila s tem, da je zapela v živo nekatere pesmi. Dvorana je bila polna staršev, veliko je bilo tudi drugih gledalcev. Ker je predstava doživela res velik uspeh, jo bodo ponovili za Malo Prešernovo proslavo. gabrje - Na sedežu društva Skala Voščilo v glasbi Nastopili so domači otroci, učenci Glasbene matice ter zbora Neokortex in Skala Božični koncert v Gabrjah Želimo vam eno leto sreče, 12 mesecev zdravja, 52 tednov ljubezni in 365 dni veselja. Tako se je glasilo voščilo, ki ga je izrekla mlajša članica društva Skala ob zaključku božičnega koncerta. Polna dvorana v Gabrjah je bila v četrtek prežeta s prazničnim vzdušjem, ki so ga pripravili domači otroci, učenci Glasbene matice, mladinski zbor Neokortex in člani moškega zbora Skala. Pod vodstvom Zulejke Devetak je večer uvedel domači moški zbor, ki je zapel štiri pesmi iz bogate slovenske božične zakladnice. Zbor se je tokrat odločil za novejši pristop pri izvajanju teh pesmi. Prvima dvema pesmima, ki jih je zbor Skala odpel v klasični zborovski izvedbi, sta sledila še dva božična napeva ob nevsiljivi spremljavi instrumentov - orglic, kitare in harmonike. Zlasti je lepo izzvenela Avsenikova božična pesem Zvezde na nebu žare, ki je med publiko žela navdušen sprejem. V nadaljevanju večera so učenke Glasbene ma- tice ob klavirski spremljavi prof. Beatrice Zonta zaigrale nekaj skladb na klavir (Eva Gruden in Sofia Sartori), na klasično kitaro (Tina Balta) in na violončelo (Tina Jarc). Večer je zaključil mladinski zbor Neokortex, ki pod vodstvom Jane Drassich iz leta v leto preseneča z vedno bolj domiselnim, prijetnem in kvalitetnim izvajanjem pesmi. Na gabrskem koncertu so se mlade pevke in pevci predstavili z nizom božičnih pesmi pretežno anglosaksonskega izvora. Na sporedu je bila tudi ena hrvaška pesem, nekatere skladbe pa so mladi zapeli ob spremljavi kitare in klavirja. Večer sta napovedovali mladi sestri Eva in Martina Gruden. Sledilo je družabno srečanje, med katerim so navzoči nazdravili skorajšnjemu prihodu novega leta v želji, da bi petje in glasba bili še dolgo prisotni v vasici ob Vipavi, ki kljub svoji majhnosti uspe izpričati kulturno poslanstvo in ohranjati dediščino slovenskega izročila. (vip) Od trte in grozdov do ... kisa OD DOMAČEGA LATNIKA DO ...' Federico Ferrero (zgoraj) in taborniki na gradu bumbaca Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnja vina. Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli? Na pobočju, nasproti restavracije pri Sirku na Subidi, stoji na Medajah resnično velika lesena zgradba. Postavili so jo pred osmimi leti. V njej je več kot sto lesenih sodov barrique, nekaj jih je še večjih. V njih zori kis. Vinski kis. V zaporedju prikazov številnih vinskih kleti je ta prispevek nekaj posebnega. Ni pa zunaj opredeljenega okvirja. Opis nastajanja proizvoda in njegovo stekleničenje ter trženje se kot v vseh drugih primerih začne v vinogradu, nadaljuje s trgatvijo in vretjem ter zaključi s stekleničenjem in ponudbo ter uporabo. Pogovor z Mitjo Sirkom je bil bolj podroben v primerjavi z drugimi kletarji, saj mi je moral obrazložiti vrsto posebnosti. Na Subidi so se odločili edini v Furlaniji Julijski krajini, da se posvetijo takšni specialiteti. Začelo se je v letih '80, ko je oče Joško iz odvečnih steklenic rdečega vina poskušal najti najboljšo pot do kakovostnega kisa. Uporabljali so ga v restavraciji in darovali gostom. Leta 2005 je nova zakonodaja prekinila monopolno proizvodnjo in na svoj račun so lahko prišli majhni proizvajalci. Z odlokom predsednika Giorgia Napolitana je nastal »Osiet«, zaščiteno ime za kis v Furlaniji Julijski krajini. Ime hoče biti povezava med narečno slovensko in furlansko besedo, ki označujeta kis. Pogoj je, da mora proizvajalec uporabljati avtohtono sorto trte: rebulo, pignolo, refošk, verduz. Srž vsega pa je pridobivanje kisa neposredno iz grozdja, ne pa iz že zrelega vina. Jagode vrejo v sodih petnajst dni brez vsakršnih dodatkov, nato vlijejo vanje nekaj starega V Gorici je včeraj potekalo več prazničnih prireditev. Na Trgu Sv. Antona je zapel FVG Gospel Choir, v grajskem naselju so se taborniki preizkusili v iskanju zaklada, ki ga je grajski norec skril neznano kam. V lokalu Bottega del maiale v Raštelu je za prikaz kuhanja poskrbel Federico Ferrero, zmagovalec resničnostne-ga šova Masterchef. Danes ob 10. uri se bodo v grajskem naselju zbrali ljubitelji hoje, ki se bodo nato podali na Kostanjevico. Ob 16. uri pa bodo v mestnem središču nastopili razni poulični igralci in žonglerji. Pogled na sode, v katerih dozoreva vinski kis Mitja Sirk pred kletjo na pobočju Krminske gore kisa in pustijo zoreti enajst mesecev, sledi stiskanje in pretakanje v manjše sode, kjer tekočina leži več kot tri leta. Ničesar ne dodajajo, ničesar ne odvzemajo in sledi stekleničenje v treh odmerkih: pol litra, četrt litra in deciliter s pršilnikom zaradi pravilnega izkoristka, saj je sicer takšen kis premočan, če se nam nenadzorovano izlije. Z njim tudi ne gre razmetavati, kajti pošteno je sprejeti pravično pravilo, da pravi vinski kis ne more biti cenejši od vina, iz katerega izvira, saj ne gre za industrijski »ocet«, za proizvodnjo katerega je dovolj en dan dela. Tudi ne gre morda za kakšen bal-zamičen gosti sok ... Ne pripeti se pogosto, da pride nekdo namenoma v klet pod Krminsko goro po kis, zato ga je treba ponujati med serviranjem okusnih obrokov na Subidi, v Milanu, Kanadi ali Du-bayu. Gostje okusijo žlahtne odtenke in nabavijo. Zraven prejmejo knjižico s sto nasveti, katerim jedem je primerno dodati izjemen proizvod. Privoščimo si ga tudi mi doma na teže prebavljivi hrani. Aldo Rupel Mi gremo naprej! Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti. Naročnina za leto 2015 ostaja nespremenjena, 230€, z zapadlostjo 31.1.2015. Vsak izvod stane le 0,76 evra. Naročnino lahko poravnate v enem (230€) ali v dveh obrokih (po 120€) na način, ki vam najbolj ustreza: • z vnaprej izpolnjeno poštno položnico, ki jo bodo vsi naročniki prejeli na dom; • z bančnim nakazilom; • v gotovini na blagajni Primorskega dnevnika; • preko trajnega bančnega naloga za plačilo po sistemu SDD. Kdor se odloči za ta način plačila, bo lahko poravnal naročnino v enem obroku (230€), v dveh obrokih (po 120€) ali v štirih obrokih (po 60€). Za popolnejše informacije naj zainteresirani pokličejo naše tajništvo do 31.12.2014. Naročniki na Tržaškem in Goriškem prejmejo časopis na dom v jutranjih urah. Naročniki lahko brezplačno objavljajo male oglase in neuokvirjene čestitke. if Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika, nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. V prihodnjem letu bodo naročniki lahko prebirali dnevnik na treh različnih digitalnih platformah: računalnikih, pametnih telefonih intabličnih računalnikih. Novi naročniki bodo prejemali Primorski dnevnik brezplačno do konca leta 2014. RIJATELJA. Vsem, ki nam bodo predstavili novega naročnika, bomo ob sklenitvi naročnine za leto 2016 priznali 15% popust.