VERICI STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM PLES PA PESEM POMAGATA, KA BI MLAJŠOM PRIBLIŽEVALI SLOVENSKI GEZIK »V Porabji, posebno na Slovenskoj zvezi, smo leko fejs srečni pa veseli, ka gnes, gda je od leta do leta menja mlajšov, ji je od leta do leta več v kulturni skupinaj, steri volo dobijo plesati lejpe slovenske ljudske plese ali popejvati domanje pesmi pa špilati gledališke igre v slovenskoj rejči. Na seničkoj šauli je 56 mlajšov, s toga pleša, popejva, špila 34 mlajšov, na števanovskoj šauli je vsevtjüper 32 mlajšov, s toga 27 mlajšov dela za slovensko kulturo. Zatau se leko zavalimo zvöjn mlajšov starišom, šau-lam, mentorom, vodjam, steri s svojim dobrim delom napalavajo pa davajo volau mlajšom. Trno smo radi, ka se nam je posrečilo sprajti štje za mlajše tü dva fudaša iz Slovenije, ka je velka pomauč… Ne smejmo se spozabiti o tejm tü nej, ka té skupine Slovenska zveza gora drži s finančno pomočtjauv Slovenije, zakoj se zdaj tü lepau zavalimo,« je povedala med drugim sekretarka Slovenske zveze Klara Fodor na reviji (művészeti szemle) mlašeči kulturni skupin, stero je Zveza pripravila 20. apriliša v Sakalauvcaj. Do tejga mau se je že par lejt pripravilo srečanje mlašeči kulturni skupin, gde so delo skupin nej ocenjevali. Zatok, ka bi mentorji (pa Zveza tö) znali, gde smo, gde držimo, ka bi leko tanače dobili od strokovnjakov (szakember), Gledalci so najprej poslüšali je Zveza pozvala znane pa dva mala zbora, števanovpriznane strokovnjake za folk-skoga vodi Eva Kukor, gorelorno dejavnost iz Slovenije, njeseničkoga pa Ibolya Neu-Mirka Ramovža, Nežko Lu-bauer. Števanovske mlajše bej pa Valerijo Žalig. je na sintetizatori sprvajala takšne, nej težke plese, ka so za nji primerni. Dvej velki skupini sta zaplesali goričke pa porabske plese, prilagojene tej starostni stopnji. Mentorica obadvej števanovski skupin je Marija Rituper, njej pomaga leranca Anica Salai. Na fudaj je sprvaja Boris Velner. Gorenjeseničke skupine pa sakalovsko malo folkloro vči Zoran Domjan, njemi pomagajo Irma Filip, Jolika Szabó pa Irena Libric Fasching. Za seničke mlajše špila na fudaj Matej Smej. Med tejm časom, ka so gospod Ramovž pa gospe Lubej in Žalig tapovedali mentorom, ka bi njim tanačivali, so gledalci leko poglednili dvej igri. Gledališka skupina varaški gimnazijcov je zašpilala igro Rdeča kapica preveč, stero je notnavčo Miki Roš, gorenjesenički mlajši pa Naš nauvi auto, avtorice Irene Kalamar. Strokovnjaki so tak vidli, ka je mlašeča folklorna dejavnost na dobroj pauti v Porabji, vejo tau tö, ka je tü ejkstra težko delati, malo mlajšov je, zatok ne morejo vöodebrati najbaukše, morajo delati s tistimi, steri se za tau zglasijo. (Več o tanačaj v naši naslednji številki.) Na konci se je rodila ideja, ka bi drugo leto leko v Porabji bila revija za mlašeče folklorne skupine iz Prekmurja, s tejm bi porabski mlajši leko vidli pa se pajdašivali s svojimi vrstniki iz Slovenije. Marijana Sukič Foto: Jožef Illés Marija Rituper, seničke pa na harmoniki šaular Benjamin Sukič. Potejm so prišli na oder mali mlajši iz Števanovec pa Gorenjoga Senika. Obej mali skupini sta se špilali pa plesali 2 Jože Hradil, častni član Madžarske akademije znanosti VEDNO BOM PONOSEN NA SODELOVANJE S SÁNDORJEM WEÖRESEM Profesor Jože Hradil iz Murske Sobote je avtor kar treh, za Slovenijo in Madžarsko pomembnih slovarjev. Njegov prvi Madžarsko–slovenski slovar je izšel leta 1982, Slovensko–madžarski slovar leta 1996 in obsežen Madžarsko–slovenski slovar leta 1998. Zelo pomembno je tudi Hradilovo prevajanje madžarskih avtorjev in sodelovanje – tolmačenje in osnovno prevajanje slovenskih pesnikov v madžarski jezik. Zato tudi ne preseneča novica, da so prevajalca in urednika Jožeta Hradila sprejeli za častnega člana Madžarske akademije znanosti v razred za književnost in umetnost akademije Széchenyi. Ob sprejemu se je v mali dvorani Madžarske akademije znanosti predstavil z inavguralnim predavanjem Usodne besede -slovensko-madžarske literarne vezi. Madžarske akademije znanosti pomeni potrditev Hradilovega dela, tako uredniškega, slovarskega in prevajalskega. Prevajal je klasike madžarske poezije, proze in dramatike: Sándorja Petőfija, Endreja Adyja, Atillo Józsefa, Miklósa Radnótija, Sándorja Weöresa; nobelovca Imreja Kertésza: Brezusodnost in Kadiš za nerojenega otroka, Sándorja Máraija: Sveče so dogorele, nagrajence Vilenice Pétra Nádasa in Pétra Esterházyja; dramatike Ferenca Molnárja, Istvána Örkénya in številne druge. Pri prevajanju mnogih madžarskih pesnikov v slovenščino je tesno sodeloval predvsem s pesnikom in prevajalcem Kajetanom Kovičem. Njuno prevajalsko delo je tudi prva celovitejša predstavitev lirike Sándorja Petőfija leta 1999. Izbor Petőfijevih pesmi sta naredila Jože Filo in László Lator. Zelo pomembno je Hradilovo poslanstvo pri prevajanju številnih slovenskih avtorjev v madžarski jezik, kot so pesniki slovenske moderne - Kette, Murn, Župančič in Cankar ter pesmi Srečka Kosovela. Pri tem velja poudariti osrednjo vlogo (nekdanje) Pomurske založbe, kjer je bil urednik, in založbe Európa iz Budimpešte. Plod takega sodelovanja je bil seštevek na desetine madžarskih oziroma slovenskih del. Na Slovenskem pa tudi v tem času nastajajo prevodi madžarskih sodobnikov, ki jih izdajajo založbe kot so – Beletrina in Didakta, pa tudi Slovenska matica, medtem ko je zbirka Novi mostovi založbe Franc-Franc za zdaj ostala le pri romanu Sveče so dogorele Sándorja Máraija, prav tako v prevodu Jožeta Hradila. Jože Hradil se rad spominja sodelovanja z vélikim madžarskim pesnikom Sándorjem Weöresem. Hrani, denimo, Weöresev »z lastno roko sestavljeni zapisani izbor pesmi, ki jih je veliki pesnik pripravil za slovensko občestvo – in le-ta je pozneje tudi izšel, prav tako v prevodu obeh prevajalcev, Kajetana Koviča in Jožeta Hradila. E. Ružič Med štajerskimi Slovenci v Avstriji V Pavlovi hiši, Kulturnem domu štajerskih Slovencev, v Potrni pri avstrijski Radgoni je na ogled zanimiva razstava del dveh fo tografov iz dveh časovnih obdobij, med katerima je pol stoletja razlike. Tako projekt Dialog prikazuje stare fotografije Tina Piernovega in kot petdesetlet- RAZSTAVA FOTOGRAFIJ IZ BENEČIJE ni odmev fotografije Luce Laureatija. Tin Piernu je bil fotograf samouk, ki je po drugi svetovni vojni zbiral podo be iz svojega, vsakdanjega sveta in nenamenoma naredil serijo portretov prijateljev in znancev. Videnski fotograf Luca Laureati se je 50 let pozneje odločil posneti isto vaško skupnost in jo predstavil kot prispodobo skozi njene spremembe in značilne podrobnosti o današnjem svetu in družbi. S tem je ponudil možnost primerjave s preteklostjo. Razstava je postavljena v sodelovanju s Študijskim centrom Nediža, ki že več kot trideset let raziskuje in deluje v Benečiji v Italiji. Otvoritev razstave je popestril odličen in živahen nastop Etnoploč tria, sestavljenega iz glasbenikov iz Slovenije in Italije. Člani skupine se ponašajo s številnimi in uglednimi sodelovanji z mednarodno uveljavljenimi glasbeniki, v trio zasedbi so večkrat nastopali – tudi v Monoštru -s slovenskim pevcem in glasbenikom Vladom Kreslinom. eR, foto: E.Ružič Obiskovalci otvoritve fotografske razstave v Kulturnem domu štajerskih Slovencev so lahko prvič videli izpred Pavlove hiše v notranjost dvorišča prestavljen monitor, ki prikazuje dokumentarne filme o življenju ob avstrijsko – slovenski meji. Monitor so morali prestaviti – o tem smo v Porabju pisali podrobneje lani junija – ker je s svojim glasom »motil« sosedo, ki živi na kmetiji čez cesto. Soseda se je pritožila na vodstvo občine Radgona – okolica in dosegla, da so monitor, postavljen na občinski zemlji toda le meter od zida, prestavili v notranjost dvorišča Kulturnega doma, medtem ko je tabla z osnovnimi podatki v več jezikih, tudi slovenskem, o Pavlovi hiši, ostala na prejšnjem mestu. Seveda ni šlo za motenje sosede s preglasnim govorjenjem, marveč za nestrpnost in nepripravljenost za sožitje v tem, dolga leta neprijaznem prostoru do slovensko govorečih prebivalcev avstrijske Štajerske. Še dobro, da je te vrste primerov iz leta v leto manj. Tudi po zaslugi dobrih odnosov med Avstrijo in Slovenijo in pripravljenostjo lokalnih politikov za sodelovanje s Kulturnim društvom štajerskih Slovencev. Porabje, 24. aprila 2008 3 Dudji pa reden djilejš na Slovenskoj Na Slovenskoj zvezi smo letos 16. apriliša od drügin pozvali vküper predsedstvo (elnökség) na djilejš. Na rejdko se má zgoditi, depa zdaj se je, ka je vsakši član leko prišo, ranč tak nadzorna komisija tü. Na djilejši nas je etak bilau 26, vküper z dvöma sodelavkama Zveze pa z dvöma pozvaniva prejdnjiva Porabje d.o.o. Kak dosta nas je bilau, tak na dudje se nam je posrečo djilejš tü, namesto dvej vöre smo delali štiri vöre. Tau pa zatok, ka smo v prvom tali meli za dnevni red, kak je gazdüvo v prejšnjoj leti, kak je šlau delo, ka planira za tau leto Porabje d.o.o. V deseti lejtaj je zdaj bilau oprvin tašno, ka se je od njivoga dela, gazdüvanje telko vse vöopitalo. Na kratko, od koj je biu gonč. Predsednica nadzorne komisije Erži Šooš je dosta pitanj pa mišlenja mejla o tistom poročili (beszámoló), v sterom numere gončijo o tejm, kak je gazdüvo Porabje d.o.o. v prejšnjom leti. Nadzorna komisija dosta vse ne drži za dobro napravleno, prosila je predsedstvo, naj bole podraubnoma pa ovak dá naprajti na drügi djilejš. Vö je prajla, kak ceni poročilo, kašna hiba se je naprajla. Za pitanje je postavila, kašne kontrole (ellenőrzés) so meli pa ške drügo vse kaj fontoško. Avtorica toga članka je spitavala, ka Slovenska zveza kak lastnik (tulajdonos) kašne dužnosti pa pravice má do d.o.o., ka je istino s tistoga, ka se je gučalo letos v zimi vanej po vasaj o gazdüvanji d.o.o., kak tau, ka od leta do leta v enoj mesti stodjijo s pejnazi, kak stodji restavracija s küjari pa natakari, zakoj odide tá telko delavcov, kak stodjijo plače delavcov, ka so djali, zvöjn toga, ka vöjpanje majo, tak za restavracijo kak hotel, naj več lüstva bau, pa je prosila, naj predsedstvo dosta bola pa večkrat bau informirano na leto. K naštetim pitanjam pa mišlenji so meli ške vcuj prajti Erika Glanz, Attila Bartakovič, Gabor Dončec, Marijana Sukič, Andreja Kovač, Feri Gyeček. Na največ pitanj nam je valas dau ali kašne in zvezi finančni direktor, menje pa poslovni direktor Jože Hirnök pa šef restavracije Béla Fábián. Lajnsko leto so za najvekšo delo meli, gda sta kormanja (vlada) Slovenije pa Madžarske v Lipi mela srečanja pa za stero so si trno velko pohvalo zaslöjžili vsi delavci. Telko aska, zvöjn dobre reklame so meli, ka so s tej pejnaz dali vöpofarbati znautra Slovenski daum pa ške kaj drügo. Na srečo so sprajli pejnaze z natečajom, etak so leko dola menili prejk deset hladilnikov, zmrzovalnikov pa peči, bila je velka potrejba za tau investicijo v künji. Tau je gvüšno, ka mamo delavci pa predsedstvo Zveze zavolé zmišlavati o tejm, kak tadale, kak rejšiti finančne probleme, kak zdržati svoje delavce, naj brezi problemov leko funkcionira Slovenski daum. Štefan Küplen nam je obečo, ka vsakšo frtau leto nam ta povej, kak stogijo. Drügi valasi valajo za predsedstvo. Za drügi dnevni red smo meli poročilo od lanjskoga gazdüvanje pa letošnji finančni planov Zveze, gda nam je računovodja Brigita Korpič dala valas na par draubni pitanj, vej je pa vse podraubnoma vküpostavila, ka vsi leko razmejmo. Zveza je letos ranč telko pejnaz dobila iz Slovenije kak lani, s tejm ka vejmo, kašna je inflacija na Vogrskom pa v Sloveniji. Zvöjn Zveze pa Uredništva novin Porabje so drüge slovenske organizacije tü prosile pa dobile pejnaze iz Slovenije, tau so Radio Monošter, Slovensko drüštvo v Budimpešti, Slovensko drüštvo v Somboteli, Drüštvo porabski slovenski penzionistov, Razvojna agencija Slovenske pokrajine/Szlovén vidék Kht., Osnovna šaula in vrtec Števanovci, Slovenska samouprava Števanovci, Porabsko kulturno in turistično drüštvo Andovci pa Športno drüštvo Slovenska ves. Odlaučili smo se, ka Zveza letos 5 milijonov forintov planira vörazdeliti drügim organizacijam za pomauč. Marijana Sukič, prejdnja pri novinaj Porabje, je potrdila, ka od drügoga pau leta ra zgotovi novinarsko fakulteto v Ljubljani. Na predlog Andreje Kovač smo ške v dnevni red dali osnutek zapisnika mejšane komisije. Predsednik Zveze nas je informiro, ka 25. apriliša bau djilejš, seja madžarsko-slovenske mejšane komisije, gde se odlauči, kašno pomauč bi naj dala Vogrski rosag pa Slovenija Porabskim Slovencom pa prekmurskim Madžarom. Z Martinom Ropošom, predsednikom Državne slovenske samouprave, ta naslejdnje stvari prosila: pomauč pri zidanji pauti med Verico pa Gorejnjim Senikom, za stero sta predsednika vlade Gyurcsány pa Janša kamen že dola djala, pejnazdje so tü zatau, plani so kreda, depa paut ne dopisti zozidati Narodni park. Prosila ta, naj dobi pejnaze za obnavlanje števanovska šaula, za Radio Monošter trbej vösprajti 24-vörno oddajo na keden, pa bi radi meli svojo frekvenco. Za porabske vrtce bi radi meli asistentko iz Slovenije, za stero nücamo finančno pomauč za plačo. Vsakšo leto se odlaučimo s predsedstvom, na kelko leko zdignemo honorar vodjam pa domanjim mentorom kulturni skupin pa plačo delavcov Zveze. S tem ka vejmo, kak stogi Porabje d.o.o., smo zdignili 8 procentov od mejsaca majuša. Prošnje smo tü meli zavolé. Slovensko drüštvo v Budimpešti, v Somboteli, Drüštvo porabski slovenski penzionistov pa Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci so dobili 600-600 gezero za letno delo, Gasilsko drüštvo v Sakalovci pa na Gorejnjom Seniki 50-50 gezero, Klub Harmónia 20 gezero, gorejnjasenička pa števanovska dvojezična šaula šaula 500-500 gezero forintov. Etak smo iz 5 milijonov vekši tau, 3.570 gezero forintov že vödali. Na konci se želimo trno lepau zavaliti za porazmenje in aktivno delo članom, posebno tistim, steri so ta prajli svoja mišlenja. Tretji djilejš mo meli tretjo srejdo v mejseci majuši. Klara Fodor Podatki iz bilance stanja Porabje d.o.o. za leto 2007 Predsedstvo Zveze Slovencev na Madžarskem je na zadnji seji, 16. aprila, razpravljalo o gospodarjenju Porabja d.o.o. in sprejelo finančno poročilo. Na predlog kontrolne komisije objavljamo glavne postavke bilance d.o.o.: Prihodki od prodaje: 72.099 eHUF Čisti dobiček ali izguba: 1.160 eHUF Štefan Küplen finančni direktor formacije pravo Štefan Küplen, gora vzemejo nauvo delavko, ste-sekretarka 4 SMRTONOSNI PRAŠEK (minikriminalka) Kamila je vöpoglednila skouzi okno. Mlačno popoldanešnje sunce jo je naraji poboužalo po obrazi, fanj hladen vöter je prinašau v hotelsko sobo čüdoviti duh cvetečih rododendronov. Vzela je gledalo z noučne omarice, pa si zadovolno ogledavala v njem obraz. Brezi vsakšega občütka krivde si je premišlavala o včerašnjom večeri. Mladi gospoud, šteroga je spoznala v noučnom bari, njej je nej dau mera. Samo on njoj je odo po glavi. Biu je viski, inteligenten, izobraženi. Zvün toga ma čudoviten poklic. Boug moj, ka de te, če tou moj mouž zvej? Ah, ne bi vörvala, ka bi zvedo, skoron nemogouče bi bilou. Stari je, za njou prestari, zagvüšno nika ne vzeme v pamet. Te hip se njoj vidi vse tak brezsmiselno, njeni žitek z etim starim moškim, njegova nemočnost, z edno rečjou cejla njegova postava, štera človeka spomina na cejli küp nesreče. Srejdi nouči je vse kak eden profi splanejrala. Nikša falinga eti ne more vmejs priti. Zagvüšno de se vse srečno končalo, si premišlava. Kak gleda skouz okno, vidi, ka je vse fajn merno, vse normalno. Šarmantna Kamila se pomali pripravla na večerno zabavo v bar. Klüč od sobe svojoga moža je že v njenoj taški. Gnes večer njemi je dala malo vekšo porcijo vrastva za spati kak ovak. Zagvüšno de zdaj dugo spau. V bari okouli točilnice že sedijo vsakomi dobro znane lekokrvne dekline, štere so na louvi na bogate hotelske gouste. »Samo nika se ne nerviraj, furt samo obarvaj mirovnost«, -tiši sama sebe. Napouti se prouti prostitutki v zelenom minikikli, pa jo pita, če nej bi mejla volou velki pejnez zaslüžiti. Ta pa razburkano pita, »vi bi ščeli z menoj...? Nej, draga moja, vi ste na krivom adresi.« »Nej, nej, ide se za ednoga bogatoga moškoga. On spi v svojoj sobi. Je že preci stari, znate. Gnes ma rojstni den, pa ges bi njemi rada pripravila presenečenje (meglepetés). Gda se zbidi, bi mogla biti pouleg njega edna lejpa mlada dekli na, štera ga küšne, pa njemi mogouče ešče kaj prijetnoga vönajde... Razmite? Tou de te že vaša stvar. On vam za tou bogato plača. Znate, njegov tošlin je puno pejnez. Ne bojte se! Eti je klüč njegve sobe, numera 13, prvi štuk. Od sobnoga kelnara vam pošlem aperitiv gor v sobo. Ali prosim vas, ka dveri za sebov zaprite. Kelnar de že kloncko na vrata, gda pride. Želejm vam prijeten večer. Eti vam dam malo pejnez za naprej, ka nete tak cagajouči.« Kamila je v pamet vzela v bari Renata, šteri jo je že čakao. »Cejli den sam na vas mislo«, pravi. »Ali si leko predstavlate, ka bova šla vküper na dopust, v Italijo, v Španjolsko ali nikam inan?« »Ešče kak! Samo z vami si že leko predstavlam dopust. Samo najti moram dober alibi, ka moža ogvüšam. Povem njemi, ka moram iti na nikši seminar. Tou de mi zagvüšno vörvo. Ne delajte si skrbi, ges že vse vred vzemem.« »Vi ste nej samo šarmantna, nego trno čedna ženska tö, gospa Kamila.« »Ali oprostite, samo en moment. Moram poglednoti, če je z mojim možom vse v redi.« Kamila stoupi k pulti pa narouči dvej kupici whiskyja. Z dvöma kupicama se napouti prouti stubam, pa ide gor v sobo moža. Iz taške vövzeme škatülo, iz nje strousi v vsakšo kupico malo bejloga praja. Pride na prvi štuk, pa pokloncka na dveri svojoga moža. »Želejte?« se oglasi cafka v sobi. »Izvolte vaš whi sky,« - njej pravi Kamila. »Ešče spi,« pravi. »Naj samo spi, njajte ga. Vi leko delate, ka ščete, ste leko gvüšni, ka te dobro plačani. Moje edino želenje je samo tou, ka gda se zbidi, ga küšnite, želejte njemi vse dobro za rojstni den, pa spite z njim kupico whiskyna. Znate, tou je njegova najlübša pijača. Naj se veseli,« pravi Kamila pa odide. Zaklenite za sebov dveri. Nišče vas več nede mouto. Naslejdnji zranjek je hotel pun policistov. Tüdi Kamilo zaslišujejo. »Ste vi njegva žena?« »Tak je.« »Pa vivadva mata ejkstra sobe?« »Tak je.« »Zakoj pa?« »Prvič: vas se tou ranč malo ne tiče. Drügič: če vas trnok briga, vam povejm, ka sva midva furt vsakši v svojoj sobi spala.« »Ka mislite, što bi mogo tou napraviti?« »Što, ka bi mogo napraviti? Ka se je dön zgodilo?« »Vašoga moža so najšli v njegvoj sobi z edno žensko. Obadva sta mrtva.« »Mi je trnok žau, ali ges nika o tom ne vejm. Cejlo nouč sam bila v bari.« »Pa kak tou, ka vas ta vejst nika ne bantüvle?« »Ka pa čakate od mene? Ka bi se joukala? Ges sam skrbela za njega, ali že dugo me ranč malo ne zanima več.« »Lejpa hvala. Ešče se vidimo.« »Renato, gde si? Pakivaj friško, včasi morava oditi od etec.« Suzana Guoth ilustracija: M. Kozar SPROTOLETJE Ftički na drevji popevlejo, jutranja rosa se iskri, megla skre potoka se vleče, zlato sunce nas segreva. Ka naj zdaj človek pravi! Za zimov sprotoletje pride, sakši den de dukši, pa bole de nas v naravo vleklo. V svoja gnezda so že lastovice pa štrki nazaj prišli, na travnikaj se začne trava zeleniti, pa sprotoletja se sakši veseliti. Marta SEVER Porabje, 24. aprila 2008 5 »Eške dosta kaj znamo« Eške malo pa de svoj den svetiu čuvar vsej pintarov ali sodarov, sv. Florjan, in tou 4. majuša. Gnesden pintarov trno malo eške gé. Bar eti pri nas. Gda sam svojga dejdeka pitala, kama so odili, gda so lagve (bečke) nücali, mi je znau za več dobri pintarov praviti. Eden je prej biu na Gorici pri Puconcaj, dosta jih je pa bilo v Gančanih. Gda sam zvejdla, ka na Gorici sodara več nega, sam šla v Gančane. Tam pá tragedija. Najšla sam samo še enoga, šteri mi je znau praviti, ka njih je pred par lejti v Gančanih eške bilo 12, pa tou pravih sodarskih meštrov. Zdaj je ousto sam. Vse sam Vam pravla, samo tou nej, što je tou. Tou je Anton Kuzma, šteri je precej mladi pintar, malo prejk abrahama je prišo z lejtami. Sodarstvo je v familiji Kuzma tradicija že kakši 85 lejt. Pintar so bili dejdek, pintar so oča in seveda on. Antonov oča so stari 84 lejt, pa eške trno radi v delavnici kaj pomorejo pa napravijo. Že gda je biu mali, kak dejte, je Anton kazo veselje do toga dela in se je rad včiu doma pri oči. Gda je biu čas za tou, se je odločo za šolanje. Končo je vajeniško šoulo v Soboti, kcoj je napravo eške V. stopnjo, tak ka zdaj leko ma tüdi inaše. Gda sam tam bila, je glij ednoga pojba z Odranec kcoj včiu. Odo je tüdi na vsefelej Sodari ali pintari izpopolnjevanja (továbbképzés) v Maribor in Ljubljano, liki itak pravi, ka se je največ doma navčo. Gda so začnili pri Kuzmovih s pintarstvom, delavnica nej na tom mesti bila kak zdaj. Naidnouk je za delo premalo mesta gratalo, pa so se mogli preseliti. Zdaj majo že kakše 8 lejt velko novo delavnico s skladiščom (raktár). Delavnica je puna raznorazne škejri: obliči, vitli za vküper vlejčti, froušance, žage… Staro pa nouvo. Gnes den dosta delajo za Primorsko pa Italijo, in sicer delajo »barik« lagve (bečke), do 6000 litrov, lagve za balzamični kis (eci), vinogradniško posodo (kadi, brente…), kadi, tünke za meso, kadi za rože, male okrasne bečke pa eške kaj. V skladišči sam vidla sploj dosta lagvov za balzamični kis, šteri se v njij mora zoriti 12 ali 21 lejt. Tak ka morajo biti vsakši z drügoga lesa, ka njim te da drügi žmaj pa aromo. Inda so pintari dosta delali škafe z lesa, ka te eške plastičnij nej bilou, pa posoude za krave napajati, vejdra, stüdence na čigo, pa eške takše male bečke, šterim so pravli palaske. Tou so bile takše male posoude, bole šürke, mele so ročaj, držale so pa 15 20 litrov. V njij so na biciklini leko fajn vino pelali. Dugo trbej, ka je les kredi, ka leko z njega bečke delajo. Največ nücajo les hrasta, akacije, kostanja ali pa murve, sploj murva je prej fejs dobra. Mora meti pravo gostoto. Pravijo, ka hrast mora zrasti v lougi nej na travniki, ka tisti nema tak dobre gostote. Les trbej razžagati in obložiti in 2-3 lejta sišiti. Te se pa leko začne. Blanje fajn obdelajo, vküp skladejo in kurijo na srejdi. Pitali te, kak tou vögleda. Ges sam vidla. Bečko vküp skladejo, denejo okoli obroče, štere leko z vitli vküp vlečejo. Na srejdi lagva zakürijo ogenj. Lejs cejli čas namakajo, ka se fajn vugible. Tak malo bečko kürijo 1 vöro, do 1 vöro pa pou, velke pa 2-4 vöre. Gda je vse gotovo, gor denejo nouve lejpe obrouče, pa je bečka gotova. Največ bečk odajo doma, najboukše po naročili. Če te pa nücali kakši bole malo bečko, pa vsigdar pri njij doma najdete. Na žalost se fejst dobro vidi, ka pintarska maštrija tüj pomali ide v pozabo. Vse več se nücajo razne bečke iz umetnih mas, štere so falejše, liki so gvüšno nej tak dobre kak prave lesene. Delo pintara je žmetno, človek mora zato precej mouči meti, ka telko dela napravi. Ali znate, kak pravijo: »Delo krepi!« Pa še itak gospod Kuzma pravi, ka nega mladi lüdi, ka bi za inaše šli k njemi. Vsi se prej dela bojijo. Vüpajmo, ka de ovak. Drügo ne moremo. Jasmina Papić (Podatke zbrala avtorica za potrebe projekta Craftattract – tradicionalne obrti – nove atrakcije za kulturni turizem, Intereg IIIA, Sosedski program Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004 – 2006, ki ga za Pomurje izvaja Pokrajinski muzej Murska Sobota) Porabje, 24. aprila 2008 6 Sprtulejtno podne na Verici Ves je v listinaj prvič 1387. leta omenjena. Kelko lidi zdaj žive v vesi, tau uradno nej vedeti, zato ka podatki za Verico-Rit karovci valajo. Tau je zdaj edna ves, dapa prvin sta posaba bile. Verica pa Ritkarovci sta se prvin 1944. leta združile, pa za dvej leta sta se laučile. 1950. leta sta znauva edna ves gra tale, pa tau je tak do gnesden. Gde je stalna meja med Verico pa Ritkarovci, tau ešče vejn vaščani ne znajo, dapa nin tam v dolej pri potoki. Verica je eden najlepši tau Porabja. Če se stavimo pred vaško tablov pa malo kauli poglednemo, ešče se prejkvidijo avstrijske Alpe. Splača se malo staviti, zato ka tašo lejpo pokrajino rejdko vidi človek. Zdaj sprtulejti pa sploj, gda vse cveti. Ranč je zvaun vdaro, gda sam se stavo pri tabli, gde piše, ka Baug daj pri nas. Zvaun se slabo čüje, zato ka je zvonik v Ritkarovci. Kauli gledam pa je vse mrtvo, nej enga autona, nej človeka ne vidim, ešče vejn ftiči so na obed odišli. »Zdaj napravi reportažo z nekakim,« si mislim sam v sebi. Ranč nazaj v auto škem sesti, gda nekakoga zaglednam na pauti. S kosauv na pleči stapla proti kulturnomi daumi. Gda se skrajej pripeljam, te vidim, ka so tau Ferencin Kari. • Baug daj, kama se tak fejst paškite? je pitam. »Domau na obed, zato ka sam že lačen.« • Ka ste delali s kosauv, vejpa je ešče samo sprtulejt. »Zaka, sprtulejt ne more kositi?« • Leko kosi, če dje trava, dapa zdaj je ešče nej tak velka. »Oglaufke sam kosijo, nej ka bi travo vküppoklačili, gda mo na njivi delali,« pravijo pa staplajo tadala. • Ka baude za obed? Če kaj dobro, te mo dja tü za vami staplo. »Špejk pa krüj,« se smejejo. Dobro, te vejn nemo üšo, pravim sam sebi, pa samo gledam za njimi. Do kulturnoga dauma se pelam, pa znauva stanem. Začnem slikati, gda gnauk samo nekak za menov skriči. »Ka pa ti delaš?« Tak sam se prestrašo, ka mi je fotoaprat skur vö iz rauk spadno. Znak poglednem, pa vidim, ka je tau Šanji Merkli. • Pa ti ka delaš tam med tistimi velkimi motori? pitam nazaj. »Tau vse ne morem vöovaditi,« pravi pa šrajfa tadala. Eden velki motor, pod tistim eden generator pa niša kusta cejv, pa tau je nikak vse vküpzošrajfano. • Ka je pa tau, gronska strejla, pitam ga ešče gnauk. »S tejm mo v zimi kučo segrejvo.« • Če ’š ti s tejm kučo segrejvo, te mo se dja z biciklinom na mejsec pelo. Pa kak de tau segrejvalo? spitavam ga tadala. »Nika nemo dočas gučo, dočas ka nede gotovo, tak ka ranč ne spitavaj tadala,« pravi Šanji, dola se potüli pa šrajfa tadala. Ka vrag je gnes, tau ne vejm. Vejpa niške se neške pogučavati z menov, se škrabam po glavej pa dem tadala. Kak se šetam na glavni cesti, pred Konkoličovoj ižov se stavim pa gledam križ. Zaka stoji te križ tü v dvorišči, si zmišlavam, pa malo skrajej dem. Ranč te so vöstaupili na dvera tetica Ema Konkolič. Gda so me zaglednili, so k meni prišli, pa kak če bi znali, ka zmišlavam, od križa so mi začnili pripovejdati. »Te križ je postavleni na spomin očo mojoga moža. Zato ka je on v bojni mrau, pa v Pas- sauna je pokopani. Domau so je nej mogli pripelati, zato ka je več sodakov bilau nagnauk pokopano, pa imena nej bilau vöspisano, sto kama je poko pan. Zato so te žena pa mlajši dali te križ postaviti. Mi svejče tü vožigamo njim, nej na cintori, kaulak križa pa puno rauž mamo posajano. Na križi je eden kejp od njij, spodkar je pa gor napisano, sto ga je dau postaviti.« • Gda so postavili te križ? »Štirdesetpetoga so mrli, križ so pa štirdesetausmoga postavili.« Na zdaj se že leko napautim, zato ka sam tau tü vözvedo. Pri Mankoški se na ograji Karči naslanja, pa tak gleda na paut, če se stoj pela gora ali tadola. Vseedno se stavim, te den je že taši. Gnes se z vsakšim na pauti pogučavam. • Dobro ti dé, dražim Karčina, gda malo skrajej pridem. »Tebi dé dobro. Sto se samo z autonom gora pa tadola vozi! Pa ranč ti praviš tašo meni!« • Zaka, ka ti delaš? »Drva žagam. Za traktor mam napravleno cir kulo, pa te tak žagam. Vsigdar samo telko pripelam domau, ka gnauk vküpzožagam, etak je te nej puno dvorišče. Na tejm sam si že tü zmišlavo, ka mo se s traktorom vöpelo v gauštjo pa tam vküpzožagam drva, etak te doma nemo delo smetja. Gda s tejm zgutauvim, te pa vcuj leko stanem travo kosit, pa tau de tak šlau cejlo sprtolejt, že se naprej bojim«. • Dobro, delaj samo, nemo te goradržo, dja tak tü moram titi. Pred bautov se je lüstvo zbiralo, pa sam nej vedo, zaka. Busa etakšoga reda nega, ka pa te čakajo. Gnauk se samo pripela z biciklinom poštarica Vali Žökš. Tak so go že čakali kak Mešiaša. Eden pismo, drugi ček gora da. Informacije se vömenijo med sebov, pa že vsakši de tadala na svojo paut. Prileti eden pes, malo kauli pogledne, dapa nika zanimivoga nega za njega tö nej. Tak ka se on tö napauti. Pá je vse mrtvo gratalo, samo vtiči se krpijo malo. Karel Holec Porabje, 24. aprila 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA MOJA GIMNAZIJA Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Živim v majhnem mestu, v pisarni, kabineti za fiziko, no, likovno Monoštru. Tukaj sta dve sred-biologijo in kemijo ter raču-u m e t n o s t , Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi nji šoli, gimnazija in strokov-nalniški kabinet. fiziko, ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. NEVOULASTI RAK Na zemlej živi zvün človeka eške vsefele stvari. Kak velke tak male tö. Pa je ranč tak v vodej. Nut v njoj žive zvün rib eške vsefele drugi stvari. Leko so tou pužaki, korati, vodeni pavoki ali pa raki. V potoki od zlate ribice je tö nej ovak bilou. Pa so v tom potoki bili trno divdji raki tö. Tak so se vejdli med seuv vküper zgrabiti, ka se je vse pena delala na vodej. Tou šego so najraj pokazali, gda so si vsikšo sprtolejt iskali žene. Na, pa pri tom njivom bitji se je vsefele zgodilo. Takšo tö, ka je steri rak ostano brezi svoji klejšč. In eden takšen je v potoki zlate ribice emo velke, velke, najvekše nevoule. Kak bi pa nej emo velke nevoule. Vej pa rak brezi klejšč je nej sploj nikšen rak. Raka brezi klejšč se niške ne postraši. Raki brezi klejšč se leko vsikši smedje. Rak brezi klejšč je nevoulasti rak. Nouve klejšče pa ne zrastejo prejk nouči. Dugo njim trbej, ka iz raka znouva naredijo raka. In ta velke nevola toga raka je prišla na vüje zlate ribice. Pa je odplavala do njega. Skrivo se je v lüknji po kamnom. Ja, sram ga je bilou. Ja, stra je tö emo, ka ga kakši velki rak ne stisne za šinjek. -Pomori mi, zlata ribica, - jo je milo proso. - Pomagaj mi, ka nazaj klejšče dobim. Vej pa me ta moja nevola na nikoj deje. Zlata ribica je brodila, ka naj dela. Ka naj dela, ka rakova nevola tamine. -Ne vejm, kak ti naj pomorem, - je prajla za eden čas. - Nika čednoga mi na pamet ne pride. Odišla je nazaj v svoj tau potoka, njemi pa obečala, ka njemi pomore. Njemi pomore, če si kaj čednoga zbrodi. In je tou trpelo sedem dnevov. Tak dugo je nevoulasti rak biu nut v lüknjo potegnjeni. Dokejč je nej prišo k potoki ribe lovit eden stari kovač. Inda svejta je že zgrabo zlato ribico. Njemi je že želenje spunila. Zatoga volo je emo v žitki velko veseldje. Pa gda ga je zlata ribica zaglednola, se njemi je gor obejsila. Stari kovač jo je samo fejst gledo. Vej se pa zlata ribica ednomi ne obejsi dvakrat v žitki. Depa brž je zvedo, zakoj se je tou zgodilo. -Čüj, padaš moj stari, - je začnila zlata ribica. - Kak čüjem, sam ti žitek v veseldje obrnoula s tvojim želenjom. Zdaj pa dun ti meni spuni. Tou te prosim. Kovač je brž obečo, ka njoj spuni željo. Ka njoj spuni, če de leko. Pa je leko spuno. Odišo je domou pa začno premetavati po staroj kovačiji. Že za pou vöre je prišo nazaj. V rokaj je držo velke pa stare kovaške klejšče. Njemi ji je več nej trbelo. Pa je, kak je obečo zlatoj ribici, klejšče lüčo v vodou. Lüčo ji je v vodou ranč na tistom mesti, gde je biu v lüknjo potüljeni nevoulasti rak. Tou je po tistom trno špajsno vövidlo. Rak brezi klejšč je v po toki sejdo na velki kovački klejščaj. Pa niške več se njemi je na šola. Moj oče je ravnatelj Srednje strokovne šole Béla III., zato sem se odločila rajši za gimnazijo Mihálya Vörösmartyja. Zgradba gimnazije je v centru mesta, na trgu Széll Kálmán. Zgradili so jo leta 1895, stara je več kot 110 let. Ima 2 zgradbi in še telovadnico. Novejši del so zgradili leta 1995, ta je zelo velik in lep. Telovadnica je precej majhna, ampak dobro opremljena. 10 učilnic je v novem, dve pa v starem delu. V starem delu so še knjižnica, Moja učilnica je v novem delu, v drugem nadstropju. Smo zelo dober razred, 20 nas je, 11 deklic in 9 dečkov. Moja razredničarka nas uči še nemščino in je zelo stroga. V šoli je približno 30 profesorjev. Po mojem mnenju so zelo dobri in se pripravijo na vsako učno uro. Moja najljubša profesorica je profesorica matematike, ker imam rada matematiko in rada bi jo študirala tudi na univerzi. V gimnaziji imamo matematiko, madžarščino, zgodoviinformatiko, športno vzgojo in dva jezika v 3.letniku. Lahko se učimo angleščino, nemščino, italijanščino in tudi slovenščino. Moj oče je Porabski Slovenec, zato se učim slovenščino že 11. leto. Tudi profesorica je zelo dobra in prijazna. Rada hodim na njene ure. Vem, da bom imela tudi možnosti se učiti slovenščino na univerzi ali v Sloveniji. V šoli imamo tudi izvenšolske dejavnosti. Na primer gimnazija ima rokometno in nogometno ekipo, 3. in 4. letniki lahko izbirajo med fakultativnimi predmeti (moja sta matematika in zgodovina). Za dijake in odrasle organizirajo tudi računalniške tečaje. V šoli nas je približno 250 dijakov od 11. do 18. leta starosti. Rada bi spoznala več dijakov, toda ker hodim v 11. razred, nimam zelo veliko časa. Rada hodim v to šolo in upam, da bo gimnazija delovala še veliko let. Anamarija Bedič REVIJA OTROŠKIH SKUPIN V SAKALOVCIH Porabje, 24. aprila 2008 nej smedjau. Pa niške ga je nej postršüvo. Kak bi pa stoj vüpo, če je pa takše velke klejšče emo. Če so njemi eške nej nouve klejšče zrasle, leko ka eške gnes den sedi na tisti velki kovačovi klejščaj. Miki Roš PÜNGRAD PRI MARIJI ČASAR PETEK, 25.04.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 11.55 PREČENJE GRENLANDIJE, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 16.05 IZ POPOTNE TORBE: UMIVANJE, 16.25 PETA HIŠA NA LEVI: LJUBOSUMJE, DRUŽ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.35 TV POGLED, 17.45 RAZKRITI KRAKATAU, ANG. DOK. ODD., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VOJKO ANZELJC: ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 25.4.1990, 0.50 RAZKRITI KRAKATAU, PON., 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL PETEK, 25.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.00 UMETNI RAJ, 8.25 GLOBUS, 9.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 13.40 IME MI JE DAVID, AM. FILM, 15.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 25.4.1990, 15.40 ŠPORT ŠPAS, 16.10 PRIMORSKI MOZAIK, 16.40 ŠTUDENTSKA, 17.00 MOSTOVI - HIDAK, 17.30 ZDAJ!, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: PO JEŽKOVIH STOPINJAH, 20.00 KRAKATAU -ZADNJI DNEVI, ANG. DOK. SER., 20.50 BRAM IN ALICE, AM. NAD., 21.10 LOBANJE, AM. FILM, 22.55 ODRASLI, DANSKI FILM, 0.35 DEADWOOD, AM. NAD., 1.30 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.35 INFOKANAL * * * SOBOTA, 26.04.2008, I. SPORED TVS 6.05TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEKMA, 14.20 JOSIE IN MUCKE, AM. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 KRAJI IN LJUDJE, 17.35 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PRAVI BIZNIS, HUM. NAN., 20.55 50 LET TELEVIZIJE: TONE PARTLJIČ: ŠČUKE PA NI, ŠČUKE PA NE - DIALOGI, TV NAD., 21.55 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 RIM, AM. NAD., 0.25 NASHVILLE, AM. FILM, 2.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 26.4.1990, 3.25 DNEVNIK, 3.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 4.10 INFOKANAL SOBOTA, 26.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.40 SKOZI ČAS, 7.50 TEDENSKI IZBOR, 13.20 POZDRAVLJEN, PEKING - PRVAKI IN IZZIVALCI, 13.55 SVETOVNI POKAL V GIMNASTIKI, 17.30 NOGOMET, BIRMINGHAM -LIVERPOOL, 20.00 POSLEDNJI MOHIKANEC, AM. FILM, 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.45 SOBOTNO POPOLDNE, 1.00 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 1.50 INFOKANAL * * * NEDELJA, 27.04.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OBZORJA DUHA, 11.50 LJUDJE IN ZEMLJA, 12.45 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.00 PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU - BEGUNJE NA GORENJSKEM, 14.10 NA ZDRAVJE!, 15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.25 BOD EDEN: BODI JEAN VODAINE, DOK. PORTRET, 22.20 ARS 360, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 SEDMINA, SLOV. FILM, 0.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 27.4.1990, 1.10 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL NEDELJA, 27.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.50 SKOZI ČAS, 9.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 27.4.1990, 9.25 GLOBUS, 9.55 ZAPOJTE Z NAMI: ANTON FOERSTER, VIKTOR PARMA, RISTO SAVIN (1970), 10.10 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: CIMBALIST, GLASB. DOK. SER., 11.00 ZDRAVLJENJE Z MORSKIMI PSI, ANG. POLJ. SER., 11.30 MED VALOVI, 12.00 TEDENSKI IZBOR, 13.25 ZDAJ!, 13.55 SP V GIMNASTIKI, 17.25 ROKOMET, GORENJE - GOLD CLUB, 20.00 IZGINULI BRODOLOMCI, FRANC. DOK. ODD., 20.55 KMETJE, POLJSKA NAD., 21.50 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.30 NA UTRIP SRCA, 0.30 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 28.04.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 RAZKRITI KRAKATAU, ANG. DOK. ODD., 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.10 KOŽA, DLAKA, PERJE: ŽIVALSKI JEZIK, 1. DEL, DOK. NAN., 16.15 BINE: OBDAROVANJE, LUTK. NAN., 16.30 SEJALCI BESED: FRAN MILČINSKI, OTR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 VOJNA IN MIR NA ZELENJAVNEM VRTU, FRANC. POLJ. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VROČI STOL, 21.00 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.25 BEOGRAJSKA FILHARMONIJA, SABINA CVILAK IN UROŠ LAJOVIC, 1.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 28.4.1990, 1.30 VOJNA IN MIR NA ZELENJAVNEM VRTU, PON., 2.20 DNEVNIK, 2.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.25 INFOKANAL PONEDELJEK, 28.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.15 PPROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, 11.30 SOBOTNO POPOLDNE, 14.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.30 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.00 TEDENSKI IZBOR, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA -22.20 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST: KOŠICE, DOK. SER., 22.45 6. MAJ, NIZOZEMSKI FILM, 0.50 INFOKANAL * * * TOREK, 29.04.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 NA POTEP PO SPOMINU, 9.35 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 VOJNA IN MIR NA ZELENJAVNEM VRTU, FRANC. POLJ. SER., 11.55 BOD EDEN: BODI JEAN VODAINE, DOK. PORTRET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 HE-MAN, RIS., 16.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM MAJSKI DEŽ, POUČNO RAZV. ODD., 16.20 ZOJA KAJETO, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 GOZDOVI SLOVENIJE, DOK. SER., 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 JEVGENIJ HALDEJ -FOTOGRAF POD STALINOM, BELG. DOK. ODD., 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 29.4.1990, 0.40 GOZDOVI SLOVENIJE, PON., 1.05 UMRE NAJ ZVER, FRANC. FILM, 2.50 DNEVNIK, 3.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.50 INFOKANAL TOREK, 29.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 13.45 TEDENSKI IZBOR, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 V DUHU GLASBENEGA IN PLESNEGA IZROČILA, 20.00 GLOBUS, 20.30 P. I. ČAJKOVSKI - V. LITVINOV: LABODJE JEZERO, BALET SNG MARIBOR (2008), 22.35 BEETHOVNOVA POMOČNICA, KOPR. FILM, 0.15 PAPEŽ JANEZ PAVEL II., IT.-AM. BIOGR. NAD., 1.45 INFOKANAL * * * SREDA, 30.04.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.50 NA UTRIP SRCA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.35 PODOBA PODOBE, 14.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 16.45 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 IZBRANO POGLAVJE, POGOVORNA ODD., 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 OLIVER TWIST, ANG. FILM, 22.00 PRVI IN DRUGI, 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 OMIZJE, 0.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.4.1990, 1.00 IZBRANO POGLAVJE, PON., 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL SREDA, 30.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.35 HRI-BAR, 12.40 PRAVI BIZNIS, HUM. NAN., 14.05 TEDENSKI IZBOR, 17.05 ČRNO BELI ČASI, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA KORNHAUSER, 19.55 SLOVENSKI POKAL V NOGOMETU, DOMŽALE - MARIBOR, 21.50 RUDOLF GOLOUH: KRIZA, FILMSKA PRIREDBA GLEDALIŠKE PREDSTAVE DRAME SNG MARIBOR, 23.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ZORAN ŠKRINJAR INTERNATIONAL JAZZ CONNECTION, 23.40 BLACKJACK, ANG.-AVSTR. NAD., 1.15 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 01.05.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 PRVOMAJSKA BUDNICA, 7.30 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 TAM GORI NA GORI, SLOV. LJUDSKE PESMI, 10.50 IZBRANO POGLAVJE, POGOVORNA ODD., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 ČARODEJ MAX, FILM IZ ŠPANIJE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 EDI ŠELHAUS -BIL SEM ZRAVEN, DOK. FILM, 21.15 TEDNIK, 22.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 OSMI DAN, 23.05 POTAPLJAČ, NEMŠKI TV FILM, 0.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 1.5.1990, 1.00 DUHOVNI UTRIP, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL ČETRTEK, 01.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.20 GLOBUS, 12.50 IZGINULI BRODOLOMCI, FRANC. DOK. ODD., 14.15 TEDENSKI IZBOR, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 LYNX MAGAZIN, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 ZGODBE O VOLJI IN MOČI, DOK. ODD., 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM ... GLASBENE ŠALE IN LAŽI, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 20.00 3 X EKSTREMNO, DOK. FELJTON, 20.30 NOGOMET, POKAL UEFA: 23.30 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 0.10 SKRIVNOSTNA KOŽA, AM. FILM, 1.55 INFOKANAL V predzadnji številki novin Porabje smo leko šteli o ženski, štera zna vsefale rože narediti. Leko so iz papira, iz drouta, iz štrünf in tak dale. V Čöpenci so doma Marija Časar. Mi smo se 13. apriliša odpelale k njej na idejo Zveze Slovencov, ka bi se rade navčile, kak se te lejpe rauže delajo. Pokazala nam je svojo sobo, puno rauž. Pravla nam je, ka so je v Slovenj Gradec odpelali na razstavo, dosta so ji odali. Včasi smo se pripravili k deli. Marija nam je rade volé vse pokazala, kak se da delati. Vidi se, da je dobroga srca in nej nevoščena ženska. Ništerni neščejo svojo delo pokazati drügim. Marija je pravla, ka se je ona nej dugo od Rovatine Anuške iz Porabja tö dosta navčila. Ana Unti je žao, že pokojna. Rada se spominam na njo, ona je tö nej bila nevoščena, je pravla Marija. Našim mladim ženskam, Mariji Čato pa Kristini Nagy Gyeček je delo bole šlo od rok. Po pravici povedano, ge sam se pred petdeseti lejti včila pri Rodešni Trejzi na Gorenjom Seniki. Gda je štoj mrao, te smo šli rouže redit. Tou so bile starejše ženske, mladi smo bole vse vcuj pripravlali. Borojco pucali, pantlike sükali, včasin smo kaj k roužam tö vcuj smeli gledati, kak so je vö vlekle. Mislim, ka sam 12-13 lejt mejla, gda sam prvič vidla, kak se tou dela. Dobro sam se navčila robiti pantlike, rouže delati sam več nej mela prilike. Prišli so moderni cajti in žao, skor je pozableno bilou tou lejpo delo naši mamic in babic. Hvala Bougi, ka Slovenska zveza skrbi za naše stare običaje, ka se nej bi pozabili. Za vse tou smo leko hvaležni našim Anam, Mickam, nenazadnje naši gostitelici in njenim pridnim rokam. Vera Gašpar SMEJ JE POU ZDRAVDJA Šparati bej lübiti, ka te našoga vrtnara Bogati Miška je etognauk v Va-(kertész) tö ta pošlava pa eške raši v kasinoji eden večer pou več prišparava.« svoje gazdije zašpilo. Gda do-Pulzuš mou pride, ženi pravi: »Dobro Doktor je čemerasti pa se dere bi bilou, če bi se ti že navčila po telefoni s svojim betežniküjati, ka bi te toga našoga kü-kom, ka vse trpeče: »Gospoud, jara ta poslala. S tem bi dosta ne vzemite nüt vrastvo, ka sam leko müva prišparala.« vam včera gorspiso. Po cajti Natou žena, Mariška etak pra-sam gor prišo, ka je nej vaš pul vi: »Dobro, dragi moj Miška, ti zuš slab, nego moja vöra ne ide se pa moraš navčiti, kak se tr-dobro!« ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, porabje@mail.datanet.hu narodne in etnične manjšine na SWIFT koda: OTPVHUHB ISSN 1218-7062 Madžarskem.