Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXII junij 2017 št. 5 Izdajatelj: Občina Ivančna Gorica Sokolska 8 1295 Ivančna Gorica Kolo Za kolo velja, da je pripomoček, ki nam lahko služi kot prevozno sred- stvo, ali kot pripomoček za rekreacijo in prosti čas. Že je napočil tisti čas leta, ko kolesarje srečujemo praktično na vsakem koraku oz. kilometru. Tudi v naši občini je tem, povezanih s kolesi, ta trenutek zelo veliko. Naj- prej se samo spomnimo nekaterih tradicionalnih kolesarskih prireditev, ki se v tem času odvijajo v našem okolju, npr. kolesarski maraton treh občin in kolesarsko popotovanje po Rimski cesti. V teh dneh ne nazadnje poteka tudi kolesarska dirka po Sloveniji, ki bo letos ponovno zapeljala tudi skozi našo občino. Občina Ivančna Gorica ravno v teh dneh v središču Ivančne Gorice za- ključuje z izgradnjo kolesarskega poligona, imenovanega kolopark. Na njem mladina že veselo sprošča svojo energijo, objekt pa je mikaven tudi za nekoliko starejše. Zdi se, da je kolo ta trenutek najpopularnejše orodje zdravega načina življenja in celo medgeneracijskega sodelovanja. In ko pomislimo, da je kolo lahko tudi uporabno prevozno sredstvo, s katerim zmanjšujemo izpuste škodljivih snovi v okolje, potem je odlo- čitev, kako aktivno in koristno preživeti počitniške dni, povsem jasna. S kolesom se lahko odpravite tudi na katero od številnih prireditev, ki se dogajajo v naši občini. Matej Šteh, urednik Začetek čebelam prijazne zgodbe v občini Ivančna Gorica str. 3 PROGRAM TABORA: SOBOTA, 17. JUNIJ 2017 OB 20. URI KONCERT SLOVENSKIH ZBOROV IZ DRUGIH DRŽAV NEDELJA, 18. JUNIJ 2017 OD 7.00 DO 9.00 PRIHOD V ŠENTVID 9.00 ZAČETEK GENERALKE 12.00 ZAČETEK SLAVNOSTNE POVORKE 13.15 KONCERT SLOVENSKIH ZBOROV PRENOS TV SLOVENIJA POLICIJSKI ORKESTER REPUBLIKE SLOVENIJE DIRIGENT: IGOR ŠVARA SL A VN OSTNI GOVO RNIK: MAG. MARKO REPNIK, DIREKTOR JSKD 14.30 ZAKLJUČEK Z RTV PRENOSOM Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, oblika in tisk: Grafi ka Zlatečan d.o.o. PROGRAM TABORA: PROGRAM TABORA: Šentvid pri Stični 17. in 18. junij 2017 TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV 48. VESELJE JE PRI NAS str. 3 Praznik občine Ivančna Gorica smo obeležili s podelitvijo priznanj in nagrad za leto 2017 2 Občina junij 2017 številka 5 Kolofon Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 7. julija. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Jože Glavič, Franc Fritz Murgelj, Janko Zadel, Jožefa Železnikar; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.150 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Občina Ivančna Gorica na poti med najboljše Intervju z županom Dušanom Strnadom Nedavni praznik občine Ivančna Gorica je bila priložnost za pogovor z županom Dušanom Strnadom, ki je kot vsako leto tudi letos opravil prerez dela v tekočem letu. Nastal je zanimiv pogovor, v katerem je župan razkril načrte tudi za prihodnjo volilno jesen. Spoštovani župan Dušan Strnad, za nami je občinski praznik. Kako ste ga doživljali? Bilo je lepo. Naj se še enkrat zahva- lim sodelavcem, ivanškim gasilcem, nastopajočim in vsem ostalim, ki so prispevali k temu, da je bila osrednja svečanost tako prijetna in všečna. Prav tako tudi spremljajoče prireditve. Posebej sem bil vesel odziva nagrajencev in občinstva, ki je prišlo bodrit prejemnike priznanj in nagrad. Očitno so nagrade prišle v prave roke. Zanimiva popestritev je bila povorka starodobnih vozil, s katero sem se skupaj z dobitniki nagrad in priznanj pripeljal na sve- čanost. Tudi voditeljica je odlično opravila svoje delo, najbolj pa so me navdušili pevski zbori in še po- sebej učenci šentviške šole, ki so igrali na različne instrumente; tudi na plastična vedra. Po zaključku svečanosti pa smo še nekaj časa preživeli v pogovoru in v prijetni družbi. V nagovoru ob prazniku ste omeni- li tudi dobro uvrstitev naše občine na različnih razvojnih lestvicah. Res je. Občina Ivančna Gorica je uvrščena na 12. mesto izmed vseh slovenskih občin po ISSO indeksu, kar pomeni visoko stopnjo razvoj- ne uspešnosti v slovenskem okolju in pomeni uravnoteženost večine področij. Gre za vsakoletno razvrsti- tev občin po več kot 50-ih različnih kazalcih. Zadovoljen sem s to uvr- stitvijo. V potrditev tej uvrstitvi gre določitev koeficientov razvitosti ob- čin, ki ga izračunava Ministrstvo za finance in ga uporablja kot osnovo za obseg sofinanciranja investicij iz državnega proračuna. Tudi tu smo vseskozi napredovali. Najprej med 30 najboljših občin, v zadnjem letu pa tudi med 20 najbolj razvitih slo- venskih občin. Ti rezultati so potr- ditev pravilnosti naših usmeritev in so tudi obveza za naprej. Ko pa smo že pri lestvicah in uvrstitvah, me najbolj veseli, da smo ena izmed 20 občin z najnižjim indeksom staranja in ena izmed 25 občin z najvišjim naravnim prirastom po podatkih SURS. Otroci in mladi so naša priho- dnost. V ta namen vlagamo tudi v otroška in športna igrišča in gradi- mo šole in vrtce. Opazili smo novo pridobitev v sre- dišču Ivančne Gorice, na kateri se kar drenja otrok … Ja, »kolopark« je zelo lepo sprejet in sem prijetno presenečen, koliko otrok privabi. Na vhodu v Ivančno Gorico je tako nastal kar lep rekre- acijski park, sestavljen iz otroškega igrišča za najmlajše, prilagojenega fitnesa na prostem za starejše in se- daj še poligon za malo večje otroke, ki tam preizkušajo svoje spretnosti s kolesi, skiroji, rolkami. Za vsakega se najde nekaj za preživljanje pro- stega časa na prostem. Poleg tega smo pred kratkim popolnoma pre- novili otroško igrišče v Šentvidu pri Stični. Majhni in veliki nogometaši bodo lahko trenirali nogomet tudi v večernih urah, saj smo poskrbeli za razsvetljavo na osrednjem igrišču nogometnega stadiona v Ivančni Gorici. Vedno sem vesel, ko vidim otroke in mladino na športnih igri- ščih. Brez tega bi zlahka zašli v na- pačno smer ob številnih pasteh na poti odraščanja. Ob igrišču ste poskrbeli tudi za oze- lenitev … Posadili smo drevesa in okrasno grmičevje zaradi sence, lepšega vi- deza pa tudi za razmejitev od pro- metnice. Ne samo v parku, tudi v gospodarski coni smo jih posadili kar nekaj. Trudimo se biti prijazni do okolja in polepšati naše bivalno okolje. Pa tudi na tak način zmanj- šujemo CO2 in s tem ogljikov odtis, kar je ena izmed zavez EU 20/20/20. To so majhni koraki v primerjavi z energetskimi sanacijami, ki bodo potekale v poletnih mesecih po po- družničnih šolah v Ambrusu, Stični in na Muljavi ter delu vrtca Polžek v Višnji Gori. A so potrebni in za- namci nam bodo hvaležni, če jim bomo zapustili čisto in zeleno oko- lje. V ta namen je tudi letos pote- kala akcija ozaveščanja pod geslom »Za nami je čisto«. Hvala vsem zna- nim občankam in občanom, ki so s svojimi izjavami poskrbeli za dober zgled. Hvala pa tudi vsem tistim, ki ste resno vzeli sporočilo. Če bom pospravil za seboj, čistilne akcije ne bodo več potrebne. Zelenje in predvsem medovite rastline pa so koristne tudi za čebele in mi smo čebelam prijazna občina. Tudi zato smo v Višnji Gori nedavno skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije posta- vili spominsko tablo kot simbolični temeljni kamen in se zavezali, da bomo v enem letu postavili pomnik kranjski čebeli, ki je doma Pod- smreki, v KS Višnja Gora. Menim, da bomo ravno s tem projektom lahko še bolj stopili na svetovni turistični zemljevid. Otvoritev bo naravnana v čas prvega praznovanja svetovne- ga dneva čebel, za katerega je dala pobudo ravno Čebelarska zveza Slovenije. V sklopu tega projekta bomo prenovili in dali novo življe- nje tudi stari osnovni šoli. Pred njo bomo zgradili spominski park, v šolo pa dali čim več vsebin, ki bodo opozarjale na pomembnost kranj- ske čebele in starodavnost Višnje Gore. Seveda pa bo v stavbi ostalo še dovolj prostora tudi za druge de- javnosti. Menim, da je to velika pri- ložnost tudi za samo mesto Višnja Gora, ki bo ravno v naslednjem letu praznovalo 540-letnico pridobitve mestnih pravic. Kako pa je z večjimi infrastruktur- nimi projekti v občini? Trenutno precej energije vlagamo v izgradnjo krožišča pri podjetju Akrapovič, ki bo skupaj z nadvo- zom in navezavo na avtocesto na eni strani in povezavo z Marofom na drugi, pomembno vplival na prometno razbremenitev naselja Ivančna Gorica. Pripravljamo tudi projekte za črpanje sredstev iz na- slova regionalnega razvoja, sprejeli smo prostorske akte, ki bodo inve- stitorju omogočili izgradnjo nove gospodarske cone. S tem bo obči- na dobila nov zagon, podjetniki pa prostor za nadaljnji razvoj. Gospo- darstvu v naši občini gre dobro, skupni rezultat na nivoju občine je boljši, kot leto poprej. Zadovoljen sem, da imamo v občini sposobne podjetnike. Zaključujemo tudi dela s kanalizacijo, gradimo in posoda- bljamo cestno omrežje. Nadalju- jemo obnove kulturnih domov, po Ambrusu in Stični bo na vrsti kultur- ni dom v Šentvidu pri Stični. V pol- ni gradnji je prizidek k podružnični šoli Višnja Gora, prvega septembra bodo v njem že prvi šolarji in malčki iz vrtca. Pripravljamo tudi podlage za izgradnjo novega večnamenske- ga objekta v središču Ivančne Gori- ce, v katerem bosta gotovo dobila svoj prostor kulturna dvorana in knjižnica. Trenutno smo v fazi idej- nih projektov. Čas začetka gradnje je v veliki meri odvisen od razpisov in možnosti pridobivanja nepovra- tnih sredstev, saj gre za veliko inve- sticijo in je gotovo treba zagotoviti še druge vire financiranja. Še kar nekaj izzivov je torej pred nami. Približuje se konec vašega druge- ga mandata. Kakšni so načrti za naprej? Občina Ivančna Gorica ima kljub uspehom še možnosti in potrebe za nadaljnji razvoj. Načrtov je veliko, dosedanje delo pa je bilo ocenjeno kot uspešno. Dela tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. Odzivi naših ob- čank in občanov so pozitivni, kar me utrjuje v prepričanju, da delamo dobro. Rad uresničim načrte, ki si jih zastavim. Prepričan sem, da sku- paj zmoremo še več. Na prejšnjih volitvah sem bil deležen precejšnje podpore volivcev, največje v državi. Slovenska demokratska stranka, iz katere izhajam, pa je dobila večino v občinskem svetu. To smo spreje- li s hvaležnostjo in odgovornostjo. Upoštevamo in vključujemo vse druge, ki so pripravljeni delati v do- bro občine. Večina odločitev v Ob- činskem svetu je sprejetih soglasno. To pogosto zahteva več komunika- cije in sodelovanja z drugimi poli- tičnimi akterji, vendar je vredno. V slogi je moč, prepisi in konflikti ne prinašajo rezultatov. Skupaj zmo- remo več. Vse doslej našteto, še posebej pa podpora sodelavcev ter kolegov je tisto, kar mi daje voljo in energijo, da bom kandidiral tudi na volitvah naslednje leto. Ste tudi državni svetnik. Mandat sem nastopil leta 2012. Takrat sem kandidiral s prepriča- njem, da lahko kot državni svetnik pomagam občinam, ki jih zastopam in na tak način tudi občini Ivančna Gorica. In res. Ta funkcija mi je po- magala odpreti nekatera vrata in mi skupaj s kolegi dala možnost vpli- vati na stvari, ki so pomembne za razvoj, ne samo naše občine in so- sednjih, temveč cele države. Sklenil sem tudi veliko novih poznanstev in sodelovanje z drugimi župani, ki so prav tako državni svetniki, prinaša rezultate. Ena lepših stvari pa je bila predstavitev šentviškega projekta »Življenje našega drevesa« v par- lamentu, ki je požela veliko čestitk in zanimanja. Jaz pa sem bil zelo ponosen na vse ustvarjalce, saj gre za skupnostni projekt, v katerem je sodelovalo več kot 700 ljudi, od otrok v vrtcu do starostnikov. Seve- da pa zahteva ta funkcija tudi svoj čas, zato je dan pogosto prekratek. Pred kratkim ste podpisali dogo- vor o sodelovanju s hrvaško občino Ivanec. Verjamem, da je povezovanje zno- traj in zunaj naših meja pot v lepšo prihodnost. Občina Ivanec je izrazi- la željo po sodelovanju in mi smo ji prisluhnili. Najprej so se obrnili na Medobčinski razvojni center, ker pa je namen prijava skupnega projekta na Interreg Slovenija – Hrvaška, je nujno bolj intenzivno sodelovanje med občinama. Imenovali smo de- lovne skupine, ki delajo na pripravi projekta. Za nas je to nova izkušnja, vendar verjamemo, da smo lahko uspešni. Sicer pa sta si občini zelo podobni, ne samo po imenu. Obe temeljita na bogatem kulturno zgo- dovinskem izročilu, imata krasne pogoje za razvoj turizma v naravi in dinamično gospodarstvo. Obiska- li smo jih in tudi pri nas je že bila njihova delegacija. Veselimo se sodelovanja vnaprej. Sodelujemo tudi pobrateno občino Hirschaid in pripravljamo novo pridobitev, ki bo uresničena naslednje leto. Hvala za pogovor. Matej Šteh Občina Ivančna Gorica, Občinska turistična zveza Ivančna Gorica, Zavod Prijetno domače in Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica vabijo na SVEČANOST V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI v nedeljo, 25. junija 2017, na Polževem ob 14. uri, MAŠA ZA DOMOVINO Somaševanje vodi dr. Ivan Štuhec Sodeluje: Mešani pevski zbor Krka ob 15. uri, OSREDNJA SVEČASNOST S KULTURNIM PROGRAMOM Slavnostni govornik generalmajor dr. Andrej Osterman, načelnik Generalštaba Slovenske vojske Kulturni program oblikujejo: Višnjanski fantje Recitatorji KD Krka Folklorna skupina Vidovo veterani 3 Občina junij 2017 številka 5 Praznik občine Ivančna Gorica smo obeležili s podelitvijo priznanj in nagrad za leto 2017 Občina Ivančna Gorica obeležuje občinski praznik 29. maja, na dan, ko se Jurčičevi rojaki spominjamo nastopa pisatelja Josipa Jurčiča za ure- dnika časnika Slovenski narod. Letošnja osrednja svečanost s podelitvijo priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica je potekala v petek, 26. maja 2017, na parkirnem prostoru pri kulturnem domu v Ivančni Gorici. Osrednji govornik je bil župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je spregovoril o delu Občine in načrtih za prihodnost. Slovesnost se je začela s povorko po Sokolski ulici, v kateri so se ob zvokih stiške godbe s starodobnimi vozili pripeljali letošnji prejemni- ki občinskih priznanj in nagrad ter vodstvo občine. Že uvodni protoko- larni del je sporočal, da iz vrst ljubi- teljev starodobnih vozil prihaja tudi eden izmed letošnjih nagrajencev, posebno mesto v programu pa je dobila Godba Stična, ki letos obe- ležuje 40-letnico neprekinjenega delovanja. Prvi vrhunec svečanosti je bi na- govor župana Dušana Strnada, ki je med drugim povedal. »Praznik praznujemo v spomin na našega rojaka in velikega Slovenca Josipa Jurčiča z Muljave. Josip Jurčič je bil torej eden tistih velikih Slovencev, ki so s svojim aktivnim delovanjem in pokončno držo pripomogli, da smo se Slovenci ohranili kot narod, da imamo svoj jezik in svojo zgodo- vino. Vsi skupaj se zavedamo, da mora vsakdo prispevati svoj delež v skupno dobro in da samo tako lahko dosegamo stalni napredek in ugodno družbeno klimo, ki bo prije- tna in domača za vse in vsakogar«. V nadaljevanju je župan izposta- vil številne aktivnosti iz različnih področij življenja in dela v občini. »Posodabljamo in gradimo kana- lizacijsko, vodovodno in cestno in- frastrukturo, pa javno razsvetljavo, otroška in športna igrišča ter kultur- ne domove. Občinski svet je sprejel podlage za nove industrijske cone. Še letos se bo pričelo z deli na kro- žišču pri Malem Hudem, nato sledi nadvoz čez železniško progo in ob- voznica proti Stični, semaforizirala se bodo tudi nevarna križišča. Sredi gradnje je prizidek za šest dodatnih oddelkov na PŠ Višnja Gora, v po- letnih mesecih pa sledi energetska sanacija podružničnih šol Ambrus, Muljava in Stična ter dela vrtca Pol- žek v Višnji Gori«. Župan je napo- vedal tudi začetek priprave idejnih projektov za večnamenski objekt, ki bo stal v Ivančni Gorici na prostoru zdajšnjega kulturnega doma in par- kirišča. »Infrastruktura, objekti, oprema, naprave so same po sebi brez po- mena, če ni ljudi, ki jih znajo in ho- čejo uporabljati in dosegati rezulta- te in uspehe. In takih ljudi je v občini Ivančna Gorica na srečo veliko«, je še dejal Strnad. Drugi vrhunec večera je bila sveča- nost s podelitvijo priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica za leto 2017. Najvišje letošnje priznanje Zlati grb občine je prejela Martina Hrovat iz Ambrusa, za izjemno požrtvovalno in povezovalno vlogo ter prispevke pri razvoju kulturnega, humanitar- nega in družbenega življenja v ob- čini Ivančna Gorica. Nagrado Josipa Jurčiča je za izje- mno delo na področju likovnega in pedagoškega procesa ter izjemne dosežke na področju kulturnih de- javnosti prejela Jelka Rojec iz Šent- vida pri Stični. Nagrado Josipa Jur- čiča je prejel tudi Stanislav Kovačič z Muljave, za dolgoletno uspešno delo na turističnem in kulturnem področju v občini Ivančna Gorica. Plaketi Antona Tomšiča sta pre- jela Franc Hočevar iz Bakrca pri Ambrusu za dolgoletno uspešno delo na področju prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja v občini Ivančna Gorica in Ignacij Zajc iz Ivančne Gorice za dolgoletno uspešno prostovoljno in požrtvo- valno delo na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu. Plaketo Mihe Kastelica je prejel Jože Nosan iz Zgornje Drage, za pomemben prispevek k ohranjanju etnološke, tehnične premične in zgodovinske dediščine na območju občine Ivančna Gorica. Poleg že omenjene Godbe Stična so v kulturnem delu osrednje pri- reditve ob prazniku Občine Ivančna Gorica sodelovali še Mešani pev- ski zbor Zborallica, Mešani pevski zbor Ambrus ter učenci Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stič- ni. Program je povezovala televizij- ska voditeljica Bernarda Žarn. Pri izvedbi prireditve so sodelovali tudi člani PGD Ivančna Gorica, ki so na istem mestu naslednji dan pripravili gasilsko veselico in poskrbeli za pe- ster utrip v središču Ivančne Gorice. Gašper Stopar Začetek čebelam prijazne zgodbe v občini Ivančna Gorica V občini Ivančna Gorica smo čebelam zelo naklonjeni. Zagotovo to dokazuje veliko število čebelarjev, ki se združujemo v kar dve društvi – ČD Stična in ČD Krka in Za- gradec in se redno predstavljamo na številnih tematskih tržnicah in sejmih v občini. Leta 2013 se je občina potegovala za naziv Čebelam prijazna občina in dosegla tretje mesto. Zadnji pomemben dogodek, ki čebelarstvo naših krajev postavlja na nacional- ni, če ne celo svetovni zemljevid, pa je potekal v torek, 23. maja 2017, v Višnji Gori. Občina Ivančna Gorica je namreč skupaj s Čebelarsko zvezo Sloveni- je stopila na pot novega projekta. Maja 2018 bo pred stavbo stare šole v središču Višnje Gore posta- vljeno obeležje, posvečeno kranj- ski čebeli, na katero smo slovenski čebelarji upravičeno ponosni. Zakaj pa smo izbrali prav Višnjo Goro? V gradu Podsmreka pri Višnji Gori je namreč prebival in deloval Emil Rotschütz. Veljal je za enega najpo- membnejših evropskih čebelarskih strokovnjakov svojega časa. Bil je čebelar, izjemen trgovec in izobra- ženec, ki je zaslužen za prepoznav- nost in razširjenost naše kranjske sivke. Ustanovil je podjetje Kranjski trgovski čebelnjak. Imel je več kot tisoč panjev, mizarske in kleparske delavnica, čebele in čebelarsko opremo pa je prodajal po celem svetu Emil Rotschütz je bil zaslužen tudi za številne članke in knjige. Števil- ni čebelarji pri nas in po svetu so sledili njegovim naukom. Bil je med soustanovitelji prvega čebelarskega društva pri nas, veliko zaslug pa je imel pri izidu prvega slovenskega čebelarskega časopisa Slovenska čebela. S svojim delom in nepo- srednim širjenjem je dvignil prepo- znavnost in ugled kranjske čebele in slovenskega čebelarstva. In zakaj prav kranjska sivka? Leta 1857 je dr. Philip Rotzhschütz, oče Emil Rotschütza, v članku z naslovom Aus Unterkrain (Z Do- lenjske) zapisal: »Obstaja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska.« Kranjska čebela, ki jo imenujemo še kranjica, kranjska sivka ali le sivka, je dobila ime po deželi Kranjski, v katero je spadalo tudi območje da- našnje Dolenjske. Na tem področju se je skozi evolucijo kranjska čebe- la ustalila. Odlikujeta jo mirnost in pridnost in prav zaradi svojih dobrih lastnosti je sivka priljubljena tudi izven slovenskih meja. Višnja Gora bo s postavitvijo obelež- ja zagotovo postala prepoznavnejša tudi na nacionalnem in svetovnem nivoju, saj se nem v prihodnjih ne- kaj letih obetata kar dva pomemb- na dogodka. Prihodnje leto bo 20. maj razglašen za svetovni dan če- bel, pobudo za to pa je dala prav Čebelarska zveza Slovenije. Poleg tega pa se ČZS poteguje za gostite- ljico svetovnega čebelarskega kon- gresa Apimondia, ki bo potekal leta 2021. Oba dogodka bosta v Sloveni- jo privabila veliko število čebelarjev iz vsega sveta in Višnja Gora bo za- gotovo točka, kjer se bodo ustavili in se poklonili kranjski sivki. Postavitev obeležja sta skupaj na- povedala župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Program pa so popestrili otro- ci iz vrtca in šole Višnja Gora, citrar- ka Eva Medved in godalna skupina Grossupi. Po slavnostnem dogodku smo se imeli priložnost posladkati z me- denimi dobrotami, ki so nastale pod rokami čebelark in žena naših čebelarjev. Bogato pogostitev pa so pripravili v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora. Za prekrasne cvetlične aranžmaje in ostalo deko- racijo pa so poskrbeli Joži in Franc Pevec ter Darja Cilenšek. Vsem in vsakemu posebej gre na tem mestu velika zahvala. V Višnji Gori smo preživeli zares lep dopoldan v znamenju čebel, veselja, petja in medenih dobrot. Želimo si in verjamemo, da je to začetek zares lepe zgodbe, ki bo kranjsko sivko in Višnjo Goro posta- vila na mesto, ki si jo zaslužita! Naj medi! Za ČD Stična, Petra Peunik Okorn 4 Občina junij 2017 številka 5 Lokalna akcijska skupina Suhe krajine, Temenice in Krke – LAS STIK Napovedujemo objavo 2. Javnega poziva za izbor operacij za uresni- čevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS STIK v letu 2017, katerih upravičeni stroški bodo sofinancirani iz Evropskega kme- tijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Poziv bo objavljen predvi- doma v drugi polovici meseca avgusta. Vse zainteresirane pozivamo, da že zdaj začnete s pripravo svoje operacije, pri čemer si lahko pomagate tudi z dokumentacijo 1. javnega poziva v 2016 (EKSRP), ki se je zaklju- čil 28. februarja letos in je objavljena na spletni strani www.las-stik.si. Hkrati vas vabimo, da kontaktirate pisarno LAS STIK na telefonski šte- vilki 07 34 82 103 in 031 647 072, od pon. do čet. med 9. in 15. uro in v pet. med 9. in 13. uro ali po elektronski pošti: las-stik@ciktrebnje. si, kjer vam bomo svetovali pri pripravi operacije. Za informacije spre- mljajte spletno stran www.las-stik.si. Vse, ki iščete partnerje na območju LAS STIK za sodelovanje v opera- cijah, s katerimi želite kandidirati na javne pozive za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS STIK, vabimo k so- delovanju v borzi projektnih partnerstev, ki smo jo vzpostavili na spletni strani LAS STIK. Liljana Omerzu, koordinatorka CIK Trebnje, Vodilni partner LAS STIK Vabljeni na 48. tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični V soboto in nedeljo, 17. in 18. ju- nija, bo v Šentvidu pri Stični pote- kal tradicionalni 48. tabor sloven- skih pevskih zborov. Tudi letos bo ta največja zborovska prireditev v Sloveniji sestavljena iz sobotnega koncerta zamejskih in slovenskih zborov iz tujine, ter nedeljskega skupnega koncerta s TV prenosom Televizije Slovenije. Slavnostni go- vornik na nedeljski prireditvi bo di- rektor Javnega sklada RS za kultur- ne dejavnosti mag. Marko Repnik. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični je najbolj mno- žično zborovsko srečanje pri nas, posvečeno slovenski zborovski pe- smi. Prireditev vsako leto poteka v organizaciji upravnega odbora tabora, Občine Ivančna Gorica, Jav- nega sklada RS za kulturne dejav- nosti, OŠ Ferda Vesela ter krajanov in društev iz Šentvida, ki vsako leto prijazno sprejmejo pevce in obisko- valce. Letošnji tabor bo potekal pod ge- slom »Veselje je pri nas«. Na pred- večer nedeljskega koncerta združe- nih zborov se bodo v avli OŠ Ferda Vesela v soboto, 17. junija, ob 20. uri, predstavili slovenski pevski zbori iz zamejstva in iz drugih držav, predvsem iz območja nekdanje Ju- goslavije. Večer se bo tradicionalno zaključil na prostem z nastopom Godbe Stična. Nedeljski program se bo začel s tra- dicionalno povorko skozi Šentvid z začetkom ob 12. uri in se nadalje- val ob 13.15 s koncertom združe- nih pevskih zborov in televizijskim prenosom. Moški, ženski in mešani zbori bodo pod vodstvom dirigenta Igorja Švare zapeli 20 pesmi, pri- družil pa se jim bo tudi Policijski orkester in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Skupaj z domačo Folklor- no skupino Vidovo bodo poskrbeli, da bo podobno kot prvič v lanskem letu, tudi letos koncert zanimiv za poslušanje in za ogled. Pevce in obiskovalce bosta nagovorila pred- sednik upravnega odbora tabora Jernej Lampret in novi direktor Jav- nega sklada RS za kulturne dejavno- sti mag. Marko Repnik. Matej Šteh Predstavljamo letošnje občinske nagrajence JOŽE NOSAN – Plaketa Mihe Kastelica Jože Nosan pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne dediščine s svojo etnološko, tehnično premič- no in zgodovinsko zbirko. Etnološki del zbirke je uredil na kozolcu to- plarju in vsebuje starinske stroje, kmečke skrinje, kovaško železje, kmečko orodje in številne druge zanimivosti. Tehnično premični del njegove zbirke vsebuje bogato zbir- ko različnih tipov motociklov staro- dobnikov, ki so Jožetova posebna strast. Ponaša se tudi z bogatim zgodovinskim gradivom, ki zajema vrsto zanimivih starih knjig, foto- grafij, priznanj, medalj, starih foto- aparatov, radijskih sprejemnikov in še bi lahko naštevali. Vse zbirke so skrbno urejene, vzdrževane in pri- merne za oglede. Jože Nosan s svo- jim delovanjem in požrtvovalnostjo kaže veliko pozornost in ljubezen do ohranjanja materialnih in duhovnih dobrin naših prednikov. FRANC HOČEVAR – Plaketa Antona Tomšiča Franc Hočevar je izjemen prosto- voljec, ki je več desetletij deloval v dobrobit ljudi v lokalnem okolju. Aktivno je deloval v Rdečem križu, kjer je zbiral hrano in oblačila za lju- di, kar nekaj let je bil tudi predse- dnik Krajevne organizacije Rdečega križa v Ambrusu. Več kot 30 let že deluje v Prostovoljnem gasilskem društvu Ambrus, 12 let je bil član krajevne skupnosti Ambrus, še ve- dno je tudi član društva upokojen- cev. V prostem času se ukvarja s prav posebnim hobijem, izdelova- njem skulptur iz majhnih odpadnih stekleničk, ki jih je položil že več kot 100.000. Z modrimi steklenicami je izdelal paviljon, vrtno uto, tre- nutno »gradi« kapelico. Gospoda Hočevarja zaznamujejo besede, ki jih je sam povedal: »Sem motivi- ran za vsakršno pomoč drugim, še posebno pa pomoč ljudem, ki si ne morejo pomagati sami in so pomoči potrebni, vendar tega ne izrazijo.« IGNACIJ ZAJEC – Plaketa Antona Tomšiča Ignacij Zajec je član Združenja šo- ferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica vse od leta 1964 dalje, kjer aktivno sodeluje pri različnih dejav- nostih združenja, zlasti na podro- čju preventive in vzgoje v cestnem prometu. S svojim požrtvovalnim prostovoljnim delom je dal izjemen prispevek k večji varnosti na cestah v občini Ivančna Gorica in prispeval tudi k boljši vozniški kulturi naših občanov. Številne mlade generaci- je otrok so kolesarski izpit opravi- le pod njegovim budnim očesom, vsako leto sodeluje pri organizaciji občinskega kolesarskega tekmova- nja, nepogrešljiv je tudi v prvih šol- skih dneh, ko skupaj z drugimi člani ZŠAM v bližini šol opozarja, da so na naših cestah ponovno prisotni naj- mlajši udeleženci v prometu. STANISLAV KOVAČIČ – Nagrada Josipa Jurčiča Stanislav Kovačič je leta 1983 med soustanovitelji Turističnega društva Muljava in njegov prvi predsednik. Društvo je uspešno vodil več kot 10 let. Je pobudnik številnih delovnih akcij, ki so spodbujale razvoj turiz- ma na Muljavi, aktivno je deloval v krajevni skupnosti Muljava, od leta 1984 je član PGD Muljava, kjer je od leta 2013 tudi član nadzornega sveta. Je gledališki igralec in aktiven član Kulturnega društva Josipa Jur- čiča Muljava in tudi član Čebelar- skega društva Krka in Zagradec, kjer deluje v komisiji za izobraževanja. S svojim dolgoletnim delovanjem je pomembno prispeval k turistične- mu razvoju rojstnega kraja pisatelja Jurčiča. JELKA ROJEC – Nagrada Josipa Jurčiča Jelka Rojec je izjemna pedagoška delavka in ustvarjalka. Na svoji po- klicni poti in ustvarjalnih delova- njih je spodbudna, profesionalna in prodorna. Skozi ustvarjalne proce- se promovira lokalno umetnostno dediščino, ki jo dobro povezuje s principi likovnega ustvarjanja v šoli in skupnostnih projektih. V prete- klih letih je uspešno sodelovala z učenci na številnih likovnih kolo- nijah, natečajih in taborih, opra- vila je izjemno obsežno delo pri oblikovanju šolskih prostorov na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, režirala otroške predstave, sodelo- vala z društvi in učenci pri številnih projektih in dejavnostih. V zadnjem obdobju izstopa projekt izgradnje mozaikov v Šentvidu pri Stični, ki je odličen pokazatelj njenega širokega razumevanja družbenih vezi na po- dročju lokalne skupnosti, hkrati pa predstavlja edinstven primer tako obsežne, kompleksne in kvalitetne likovne kreacije v celotnem sloven- skem prostoru. MARTINA HROVAT - Zlati grb občine Martina Hrovat je ena izmed usta- noviteljev Kulturnega društva Am- brus in še danes ena aktivnejših članic. V preteklosti je bila aktivna članica upravnega odbora Zveze kulturnih društev Ivančna Gorica in s svojim aktivnim delovanjem predstavlja ambasadorko ambru- ške kulture. Vrsto let je bila članica Krajevne skupnosti Ambrus, je sou- stanoviteljica Turističnega društva Ambrus in da resnično vedno želi pomagati, dokazuje tudi dejstvo, da je predsednica in članica nadzor- nega sveta Rdečega križa Slovenije - območno združenje Grosuplje in članica Krajevne organizacije rde- čega križa Ambrus. Njena vloga je izjemna – neutrudno bdi nad Am- brusom in s svojo pozitivno narav- nanostjo je zaslužna za dobro delo- vanje tako različnih organizacij kot celotnega kraja. S svojo veliko pove- zovalno vlogo in sodelovanjem tako predstavlja zgled vsem občanom in občankam. Zbrala Maja Lampret Program 48. tabora slovenskih pevskih zborov: Sobota, 17. junij 2017 20.00, Koncert zamejskih zborov in slovenskih zborov iz drugih držav, v OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Zaključek z nastopom Godbe Stična. Nedelja, 18. junij 2017 12.00, Slavnostna povorka 13.15, Koncert združenih pevskih zborov in prenos TV Slovenija Pozdravni nagovor: Jernej Lampret, predsednik Tabora slovenskih pev- skih zborov Slavnostni govornik: mag. Marko Repnik, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Sodelujejo: Mladinski pevski zbor OŠ Ferda Vesela, Policijski orkester in Folklorna skupina Vidovo Veselo pa bo tudi po zaključku tabora, saj Prostovoljno gasilsko društvo Šentvid pri Stični ob 15. uri organizira veselico s skupino CALYPSO. 5 junij 2017 številka 5 Stranke Kratke občinske Srečanje županj v občini Ivančna Gorica V petek, 26. maja, je v občini Ivanč- na Gorica potekalo srečanje slo- venskih županj, ki sta ga priredila gostitelj župan Dušan Strnad in Skupnost občin Slovenije. Županje so bile najprej gostje predsednika Računskega sodišča Tomaža Vese- la, na njegovem domu v Šentvidu pri Stični, kjer so si ogledale ure- jen cvetlični park. Nadaljevale so z ogledom samostana v Stični in obi- skale Gradišče nad Stično. Prisluh- nile so tudi predavanju notranje re- vizorke Metke Cerar o problematiki upravljanja z javnimi zavodi. Obnovljeno otroško igrišče v Šentvidu Občina Ivančna Gorica je sredi maja pod Osnovno šolo Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični začela z obnovo in dograditvijo otroškega igrišča. Dosedanje igrišče je bilo potrebno prenove zaradi dotrajanosti igral, kar je bila zlasti posledica velike- ga števila uporabnikov. Na igrišču je zdaj nameščeno večnamensko igralo (igralo s toboganom, pleza- li, mostičkom), gugalnica, plezalo, previsna gugalnica, vzmetna gred, igralo »letim-letim« in dve igrali na vzmeti (konjiček in deteljica). Tako bo lahko vsak otrok našel primerno igralo zase, staršem pa so znotraj igrišča na voljo klopi za počitek in spremljanje otrok, igrišče je zdaj tudi ograjeno. Naložba je znašala dobrih 38.000 evrov. Začela se bo energetska sanacija šole v Ambrusu, na Muljavi in v Stični ter vrtca v Višnji Gori Poleti se bo v občini začela izvaja- ti energetska sanacija nekaterih javnih stavb. Župan Dušan Strnad je 5. junija podpisal pogodbo z iz- vajalcem del, podjetjem DULC d. o. o. V okviru investicije bodo iz- vedene energetske sanacije treh podružničnih šol ter dokončanje energetske sanacije enote vrtca, in sicer Podružnične šole Ambrus, Podružnične šole Muljava, Podru- žnične šole Stična ter Enote vrtca Polžek v Višnji Gori. Gre za sanacijo ovoja stavb, zamenjavo stavbnega pohištva ter preureditev ogrevanja, pri vrtcu pa se bo preuredilo samo ogrevanje, saj ima ta enota vrtca že energetsko saniran ovoj stavbe ter zamenjano stavbno pohištvo. Celotna vrednost naložbe znaša dobrih 778.000 evrov, Občina pa je uspešno kandidirala na Javnem pozivu Ministrstva za infrastruktu- ro, Kohezijski sklad Evropske unije, Naložba v vašo prihodnost, ki bo operacijo sofinanciralo v vrednosti skoraj 274.000 evrov. V Radohovi vasi poteka obnova podpornega zidu Na regionalnem odseku ceste Ivančna Gorica – Bič, natančneje v Radohovi vasi, izvajalec CGP d. d. Novo mesto sanira dotrajan pod- porni zid tik ob regionalni cesti. Pri obnovi gre za odstranitev obstoje- čega in gradnjo novega podporne- ga zidu v dolžini 150 metrov in vi- šini do dveh metrov. Stari zid je bil sorazmerno nestabilen in izdelan iz kamnitih zložb. Nov podporni zid pa bo zgrajen iz armiranega betona. V času gradnje poteka izmenično enosmeren promet. Zaključek gra- dnje bo predvidoma konec meseca junija. Gradnja prizidka na šoli v Višnji Gori v polnem teku Že vse od začetka spomladi poteka izgradnja prizidka k Podružnični šoli Višnja Gora. V stavbi bo šest novih učilnic, sanitarije in trije tehnični prostori. Dela na šoli potekajo v polnem teku in prizidek že dobiva svojo končno obliko. V kratkem bo prizidek prekrit, v pritličju potekajo inštalacijska dela, saj so v objektu že obrtniki za električne in strojne inštalacije. Občina je pred kratkim že objavila javno naročilo za dobavo in mon- tažo notranje opreme. Izvajalec del bo objekt naročniku predal konec avgusta, tako da bodo s 1. septem- brom 2017 vanj lahko stopili učenci in predšolski otroci. Gašper Stopar in Matej Šteh CELOSTNA PROMETNE STRATEGIJE OBČINE IVANČNA GORICA Predstavitev na 21. redni seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica Občina Ivančna Gorica je z izdelavo celostne prometne strategije zave- stno ubrala nov pristop k načrto- vanju prometa v prihodnosti. Celo- sten pristop k reševanju prometne problematike presega obstoječe metode načrtovanja in jih dopol- njuje z ustreznimi načeli vključeva- nja javnosti, sodelovanja, vrednote- nja tako, da z njimi izpolni potrebe po boljši kakovosti bivanja v občini za sedanje in prihodnje generacije. S tem strateškim dokumentom se bodo v občini začeli vzpostavljati ključni pogoji za povečanje deleža opravljenih potovanj na do okolja prijazen, zdrav in aktiven način. Celostna prometna strategija Ob- čine Ivančna Gorica bo predsta- vljena na prihajajoči 21. redni seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica v sredo, 21. junija 2017, ko bo občinski svet obravnaval ter odločal o njeni končni sprejetosti. S sprejetjem Celostne prometne strategije Občine Ivančna Gorica bo tako nastopilo obdobje, ko se bodo v občini zastavljeni dolgoročni cilji in izbrani strateški ukrepi začeli po- stopno izvajati. Priprava celostne prometne stra- tegije je temeljila na sodobnem konceptu načrtovanja, ki zajema celovito obravnavanje vseh zvrsti prometa ter njihovo prepletanje in povezovanje z družbenim oko- ljem. Torej sodobno razmišljanje, ki se odmika od dosedanje prakse, ki temelji na tradicionalnem načr- tovanju gradnje infrastrukturnih objektov, ki povečujejo zmogljivosti cest in parkirišč ter se bliža v smeri celostnega načrtovanja prometa s poudarkom na izboljšanju pogojev za hojo, kolesarjenje in uporabo javnega potniškega prometa. Torej urejanje prometa po meri ljudi s ciljem zagotavljanja enakopravne dostopnosti in izboljšanja kvalitete bivanja. STRATEŠKI STEBRI CELO- STNE PROMETNE STRA- TEGIJE OBČINE IVANČNA GORICA Celostna prometna strategija Ob- čine Ivančna Gorica je na podlagi zaznanih potreb prebivalstva po za- gotovitvi učinkovite in enakopravne dostopnosti za vse, predvidela niz ukrepov, razdeljenih v 5 strateških stebrov. 1. Trajnostno načrtovanje prometa v občini Prehod na sodobno načrtovanje prometa, ki temelji na ustrezni in- tegraciji strateške rabe zemljišč in prometnega načrtovanja, na vklju- čevanju vprašanj aktivnega načina življenja v preučevanje in načrto- vanje rabe zemljišč ter na določi- tvi prioritetnih področij ukrepanja, kjer sta v ospredju financiranje javnega potniškega prometa ter iz- gradnja infrastrukture za pešce in kolesarje. 2. Izboljšana ponudba javnega po- tniškega prometa Z izboljšanjem ponudbe javnega potniškega prometa, s povečanjem frekvenc voženj na obstoječih avto- busnih in železniških povezavah in z uvedbo novih oblik javnega prevoza (»prevoz na poziv«) doseči podobo učinkovite in atraktivne oblike ur- bane mobilnosti. 3. Privlačno, učinkovito in atraktiv- no kolesarjenje Z izgradnjo omrežja kolesarskih povezav primarno znotraj Ivančne Gorice, na povezavah Ivančna Go- rica – Višnja Gora, Ivančna Gorica – Zagradec, Ivančna Gorica – Bič in Ivančna Gorica – Stična ter iz- gradnje vzporedne kolesarske in- frastrukture (objekti in naprave za shranjevanje in parkiranje koles) do dviga deleža uporabe koles na vsa- kodnevnih kratkih in srednje dolgih poteh. 4. Izkoriščen potencial hoje Z izgradnjo omrežja peš povezav, primarno na povezavah Ivančna Gorica – Stična, Ivančna Gorica – Bič, Mrzlo Polje – Gorenja vas in Za- gradec – Marinča vas ter za osebe z omejenimi sposobnostmi prilagodi- tev obstoječih peš površin njihovim gibalnim zmožnostim do prepozna- vanja potencialov, ki jih ima hoja na storilnost, zdravje in okolje. 5. Učinkovito upravljanje z moto- riziranim in mirujočim prometom Z optimizacijo parkirne politike na območju občine ter prenove in nadgradnje občinskega cestnega omrežja do učinkovitega upravlja- nja z motoriziranim in mirujočim prometom. AKCIJSKI NAČRT CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE OBČINE IVANČNA GORICA Akcijski načrt podaja podroben opis ukrepov za posamezen stra- teški steber, ki so bili oblikovani na podlagi zastavljenega izziva občine, vizije razvoja prometa v prihodnosti in definiranih ciljev. Akcijski načrt poleg seznama ukrepov podaja še ocenjen strošek izvedbe posame- znega ukrepa, zahtevnost izvedbe, razdelitev odgovornosti ter časovni plan izvedbe. Skupaj je v akcijskem načrtu zbranih 43 ukrepov, s kate- rimi se bo v naslednjih petih letih v občini načrtoval promet po meri in potrebah ljudi. Končna Celostna prometna strate- gija Občine Ivančna Gorica bo do- segljiva za ogled na občinski spletni strani predvidoma v drugi polovici meseca junija 2017. Na ta način bo vsem občankam in občanom na vo- ljo vpogled v bodoče načrtovanje prometa v prihodnosti, ki je bilo oblikovano ravno na podlagi učin- kovitega, kakovostnega in zavzete- ga sodelovanja s prebivalci občine. Pripravil: Lineal d. o. o. Maribor 6 junij 2017 številka 5 S Slovenijo v srcu! Spoštovane občanke in občani, svetniki svetniške skupine SDS OO Ivančna Gorica Irma Lekan, Alojz Šinkovec, Janko Zadel, Brigita Primc, Nace Kastelic, Anja Lekan, Franc Koželj, Silvo Praznik, Tomaž Smole in Janez Mežan smo oddali svoj podpis za referendum o Zako- nu o drugem tiru. Tudi drugi člani so prišli na stojnico pred občino, izpolnili obrazec in ga overili na kra- jevnem uradu Upravne enote. KAJ PA VI? Te dni spremljamo številne afere na državni ravni od bančnih afer do za- pletov z Magno. Vse to nas navdaja z nelagodjem ob Zakonu o drugem tiru, ki je nepregleden in občutno predrag. Zato pozivamo tudi vse vas, da podprete referendum in skupaj rečemo DOSTI JE! Pridite vsak dan v času uradnih ur krajev- nega urada. S toliko večjim veseljem smo se udeležili 11. kongresa SDS v Mari- boru. Kongres se je začel s kultur- nim programom, ko je zbrane dele- gate in delegatke iz vse Slovenije s svojimi zimzelenimi pesmimi ogrel Ivo Mojzer, z recitali pa sta v srca vseh stopila tudi Tone Kuntner in Bine Matoh. Uvodni pozdravni na- govor je imel tudi mag. Zvone Zi- nrajh, predsednik MO SDS Maribor. Prisotne na kongresu je nagovoril nekdanji predsednik slovaške vla- de Mikulas Dzurinda, eden izmed častnih gostov kongresa. Kot je dejal, ima stranka SDS možnost, da Slovenijo naredi spet veliko. V video nagovorih smo poslušali številne ugledne evropske politike. Nagovorili so nas Manfred Weber, Joseph Daul, Hans-Gert Pöttering, vrhunec dneva pa je bil nagovor predsednika Madžarske republike Viktorja Orbana in seveda predse- dnika SDS Janeza Janše. Po nagovorih so se delegati posve- tili delu po skupinah ter delu pri no- silni kongresni resoluciji ter ostalih pomembnih resolucijah stranke. Po živahni razpravi so resolucije dele- gati in delegatke sprejeli. Po pred- stavitvi resolucij pa je sledila pred- stavitev sprememb statuta stranke, kjer je bilo sprejetih več različnih sprememb, med njimi tudi nov na- čin volitev predsednika, ki bo veljal od tokratnega kongresa dalje. Ker je bil tokratni kongres tudi volil- ne narave, so delegati in delegatke izvolili nov izvršilni ter nadzorni od- bor, nov mandat pa so potrdili tudi predsedniku stranke Janezu Janši, ki so ga zbrani prisotni že osmič ve- činsko podprli. Verjamemo, da Slovenska demo- kratska stranka predstavlja pravo alternativo obstoječi oblasti in je upanje za nadaljnji razvoj Slovenije. VESELO IN PONOSNO PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI! Janez Mežan, vodja svetniške skupine SDS Stranke Pravice delavca – letni dopust in regres Regres in letni dopust sta dve izmed temeljnih pravic delavca iz delovne- ga razmerja. Zakon o delovnih raz- merjih (v nadaljevanju: ZDR-1) do- loča, da mora delodajalec delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres najkasneje do 1. julija tekočega leta. Regres in letni dopust torej nista dve ločeni pravici delavca v delovnem razmerju, tem- več sta pravici, ki sta medsebojno povezani. Zaradi bližajočih izplačil regresa in daljšega koriščenja le- tnega dopusta bom v tem prispev- ku obravnaval ti dve področji. Pridobitev pravice in traja- nje letnega dopusta Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega raz- merja. Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši od štirih tednov, ne glede na to, ali dela delavec polni ali krajši delovni čas. Pri tem je dejansko minimalno število dni letnega dopusta delavca odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu – v primeru 5-dnevnega tednika pripada delavcu najmanj 20 dni, v primeru 6-dnevnega tednika najmanj 24 dni, v primeru 4-dnev- nega tednika pa 16 dni letnega do- pusta. To je po zakonu minimalno trajanje, seveda pa lahko kolektiv- na pogodba in/ali pogodba o zapo- slitvi določa daljše trajanje letnega dopusta. Delavcu, ki dela krajši de- lovni čas od polnega, pripada letni dopust v minimalnem znesku, torej najmanj štiri tedne, in ne zgolj so- razmerni del letnega dopusta glede na delovni čas. Pri določanju trajanja letnega do- pusta pri posameznem delodajalcu pa je treba upoštevati načelo soraz- mernosti, kar pomeni, da pripada delavcu, ki z delodajalcem sklene delovno razmerje ali mu le-to pre- neha med koledarskim letom, pri tem delodajalcu pravica do soraz- mernega dela letnega dopusta. Če bi torej delavec pri novem deloda- jalcu sklenil delovno razmerje av- gusta, bi tako pridobil pravico do 5/12 letnega dopusta, 7/12 pa bi jih moral izkoristiti že pri bivšem delodajalcu. Upošteva se tudi splo- šno pravilo, po katerem se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. Izraba letnega dopusta Delavec lahko letni dopust izrabi v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna. Deloda- jalčeva obveznost je, da z ustrezno organizacijo delovnega procesa de- lavcem omogoči izrabo celotnega letnega dopusta do konca koledar- skega leta. Ravno zaradi uspešnega organiziranja delovnega procesa pa ima delodajalec pravico od delavca zahtevati, da vnaprej planira izrabo vsaj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Neiz- rabljen del letnega dopusta lahko delavec koristi do 30. junija nasle- dnjega leta, vendar le na podlagi dogovora z delodajalcem. Delavec, ki letnega dopusta v te- kočem koledarskem letu ni mogel izrabiti zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za neko in var- stvo otroka, pa ima pravico izrabiti ves neizrabljeni dopust tekočega leta najkasneje do 31. decembra naslednjega leta. Pravica do regresa Regres pripada tistim zaposlenim, ki imajo pravico do izrabe letnega dopusta. Delavcu, ki je pri deloda- jalcu zaposlen celotno koledarsko leto, pripada tudi celoten regres, in sicer najmanj v višini minimalne plače, ki od 1. januarja 2017 znaša 804,96 EUR bruto. Če pripada delavcu le sorazmerni del dopusta (ker se je npr. pri delo- dajalcu zaposlil tekom koledarske- ga leta), mu tudi regres pripada le v sorazmernem delu. Če se je npr. delavec pri delodajalcu zaposlil z aprilom, mu temu primerno pripa- da 9/12 celotnega regresa. Delavcem, ki imajo sklenjeno po- godbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pripada regres sorazmerno z delovnim časom. To pa ne velja za tiste delavce, ki so zaposleni za kraj- ši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zava- rovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starše- vskem dopustu. Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega do- pusta, ne pa na njegovo izrabo, kar pomeni, da ima delavec pravico do regresa tudi v primeru, če letnega dopusta ne izrabi. Izplačilo regresa Delodajalec je regres dolžan izpla- čati najkasneje do 1. julija tekočega leta, v primeru nelikvidnosti pa naj- kasneje do 1. novembra tekočega leta. Če se delavec pri delodajalcu zaposli po 1. juliju tekočega leta, je delodajalec takemu delavcu dolžan regres izplačati najkasneje do izteka tekočega koledarskega leta. V primeru, da bi delodajalec de- lavcu izplačal celotni regres, pa bi kasneje tekom koledarskega leta delovno razmerje prenehalo, ima delodajalec pravico od delavca zah- tevati vračilo preveč izplačanega regresa. Odvetnik Jože Petek, Odvetniška pisarna Tadeje Erzin Potočnik ODGOVOR BRALCU Na uredništvo Klasja so prispela na- slednja vprašanja občana: Zanima me, ali mi pripada cel re- gres ali le polovica, glede na to, da imam polovični delovni čas iz na- slova starševskih pravic? Kot izhaja že iz samega članka, de- lavcu, ki je zaposlen za krajši delov- ni čas iz naslova starševskih pravic, pripada celotni regres, ne zgolj v vi- šini sorazmerni z delovnim časom, kar torej pomeni najmanj v višini minimalne plače. Zanima me tudi, kako je z viškom ur, če sam podam odpoved pogod- be o zaposlitvi in mi delovno raz- merje preneha? Ali mi je delodaja- lec dolžan dati dopust za višek ur oz. ali mi jih lahko izplača, ali le-te v vsakem primeru propadejo? Če višek ur oz. nadure dejansko ob- stajajo, vam je delodajalec dolžan omogočiti koriščenje nadur v obli- ki prostih ur ali dni, v nasprotnem primeru pa vam je dolžan izplačati celotne nadure, kar (največkrat) pomeni v višini 130-150 % osnovne urne postavke (višina odvisna od posamezne kolektivne pogodbe). Ob tem dodajam, da vam je delo- dajalec, tudi v primeru, če vam iz naslova opravljenih nadur omogoči in dejansko tudi izkoristite proste ure ali dneve, dolžan plačati doda- tek za delo preko polnega delovne- ga časa, ki znaša (največkrat) 30-50 % urne postavke osnovne plače, ker so nadure dejansko bile opravljene in ste dejansko delali preko polnega delovnega časa, ko je delo plačano bolje kot v osnovnem delovnem času. Če bo delovno razmerje prenehalo, preden bi se z delodajalcem uspeli dogovoriti o izrabi ali plačilu nadur, vaša pravica iz naslova opravljenih nadur ne bo prenehala, in boste lahko od delodajalca zahtevali pla- čilo le-teh v roku 5 let od nastanka oz. zapadlosti vaše terjatve. Dodajam še, da ste, v primeru, če do prenehanja delovnega razmerja ne bi uspeli izrabiti vsega letnega dopusta, upravičeni tudi do nado- mestila za neizrabljen letni dopust, kar pa velja le ob prenehanju de- lovnega razmerja, sicer pa (med trajanjem delovnega razmerja) ne, vendar pod pogojem, če dopu- sta do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno niste mogli izrabiti in tudi niste mogli predvideti vzroka, zaradi katerega dopusta niste mogli izrabiti še pred prenehanjem delov- nega razmerja. Upam, da so vam odgovori dovolj razjasnili vaša vprašanja, za doda- tna ali druga vprašanja pa vam je rubrika Pravo na vaši strani na voljo. Vljudno vabljeni k spremljanju rubrike Pravo na vaši strani bralci Klasja še naprej. Če imate tudi vi pravna vprašanja, jih lahko zasta- vite na urednistvo@klasje.net ali po pošti na naslov Klasja. Odvetnik Jože Petek, Odvetniška pisarna Tadeje Erzin Potočnik Namig za premik 17. 6., Krka: Gasilsko tekmovanje in velika vrtna veselica z ansamblom Veseli Dolenci 17. 6., Valična vas: Maša ob dnevu državnosti s kulturno prireditvijo in kresovanjem 17. 6., Šentvid pri Stični: Koncert zamejskih pevskih zborov 18. 6., Šentvid pri Stični: 48. Tabor slovenskih pevskih zborov 18. 6., Šentvid pri Stični: Gasilska veselica PGD Šentvid pri Stični z an- samblom Calypso 21. 6., Ivančna Gorica: Otvoritev koloparka v Ivančni Gorici 24. 6., Zagradec: Gasilska veselica PGD Zagradec z ansamblom Vikend 24. 6., Ambrus: Prireditev ob dnevu državnosti 23., 24. in 30. 6., Jurčičeva domačija na Muljavi: Uprizoritev Jurčičevega dela Tihotapec 24. – 26. 6, Ambrus: Ustvarjalne vikend počitnice z glino 25. 6., Polževo: Osrednja svečanost ob dnevu državnosti na Polževem 2. 7., Jurčičeva domačija na Muljavi: Uprizoritev Jurčičevega dela Tiho- tapec 2. 7., Kamni Vrh: Blagoslov konj 7. 7., Jurčičeva domačija na Muljavi: Uprizoritev Jurčičevega dela Tiho- tapec 8. 7., Jurčičeva domačija na Muljavi: Uprizoritev Jurčičevega dela Tiho- tapec 8. 7., Dob pri Šentvidu: Gasilska veselica z ansamblom Modrijani 8. 7., Stična: Gasilska veselica s Tanjo Žagar 9. 7., Kitni Vrh: Žetev s srpi na Kitnem Vrhu 15. 7., Ambrus: Gasilska veselica z ansamblom Modrijani 22. 7., Korinj: Gasilska veselica ob 90-letnici PGD Korinj 28. – 30. 7, Višnja Gora: Anin sejem 29. 7., Temenica: Gasilska veselica PGD Temenica 5. 8., Kriška vas: Gasilska veselica in svečanost ob 90-letnici PGD Kriška vas Organizatorje prireditve vabimo, da sporočite prireditve, ki jih organizi- rate in objavljene bodo v spletnem napovedniku prireditev na občinski spletni strani www.ivancna-gorica.si in v Klasju. Podatke o prireditvah lahko oddate preko spletnega obrazca »Namig za premik« ali preko ele- ktronske pošte na naslov urednik@ivancna-gorica.si. P R A V O N A V A Š I S T R A N I 7 junij 2017 številka 5 Gospodarstvo Podjetniški kotiček z Območno obrtno – podjetniško zbornico Grosuplje POVABILO ČLANOM OOZ GROSUPLJE IZ OBČINE IVANČNA GO- RICA K ODDAJI VLOG ZA SOFINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJ IN USPOSABLJANJ V LETU 2017: Namen javnega povabila je zagota- vljanje boljše učinkovitosti in strokovnosti enot malega gospodar- stva oziroma ukrepov, ki prispevajo k njihovemu dolgoročnemu razvoju in sposobnosti preživetja. Najkasneje do 31. 10. 2017 lah- ko člani OOZ Grosuplje podajo Vlogo za sofinanciranje t. i. indivi- dualnih izobraževanj in usposabljanj, ki so se jih lastniki podjetij in njihovi zaposleni udeležili v letu 2017. Dokumentacija javnega povabila, vključno z vlogo, je na voljo v pisarni OOZ Grosuplje in na www.ooz-grosuplje.si. Usposabljanje »VARSTVO PRI DELU«, torek, 20. 6. 2017, ob 15.00, v Domu obrtnikov v Grosuplju. Na www.ooz-grosuplje.si preverite tudi številna ostala SKUPINSKA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA za obrtnike in podjetnike, ki se odvijajo v Domu obrtnikov v Grosupljem. Možnost subvencio- nirane udeležbe za podjetnike in njihove zaposlene. Vabljeni. ZA AVTOPREVOZNIKE: Vsi, ki ste v letih od 1997 do 2011 kupi- li nova tovorna vozila nekaterih zvenečih evropskih blagovnih znamk, ste zanje zaradi kartelnega dogovarjanja proizvajalcev plačali preveč! Sedaj lahko zahtevate vračilo denarja, ocenjujemo od 2.000 do 5.000 EUR na vozilo. Obrnite se na OOZ Grosuplje in podajte zahtevek za vračilo preveč plačanih tovornih vozil. 5 NAJPOMEMBNEJŠIH ZAHTEV SLOVENSKE OBRTI IN PODJETNIŠTVA 2017. Portorož, 2. 6. 2017: 1. Drugačna ureditev povračila škode delodajalcev v primeru ne- sreče pri delu. 2. Določiti nov odpovedni razlog, po katerem bo delodajalec lah- ko delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi v primeru, ko le-ta ne more opravljati dela. 3. Breme nadomestil v času bolniškega staleža mora preiti z delo- dajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po 20 koledarskih dneh. ZZZS naj izplača denarno nadomestilo nepo- sredno zavarovancu. 4. Sprememba metodologije za izračun omrežnin in ureditev ne- pravilnosti glede zaračunavanja nadomestila za uporabo stavbne- ga zemljišča. 5. Sistemsko financiranje reprezentativnih zbornic. Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01- 786 51 30, www.ooz-grosuplje.si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. Vabljeni! Janez Bajt, univ. dipl. oec. sekretar OOZ Grosuplje Ivankin Pehar Prijetna svežina tudi v prikolici in avtodomu Kampiranje je nekoč za povpreč- nega slovenskega turista pomenilo edini način preživljanja počitnic ob morju. V starih in razmajanih sin- dikalnih počitniških prikolicah smo vsako leto preživeli 10-dnevne po- čitnice v kampih ob hrvaški obali in ni ga bilo lepšega kot uživati v senci borovcev ob pihljanju poletnega maestrala, sončenju na plažah in obveznem večernem sprehodu po promenadi. Časi so se spremeni- li, Slovenci pa še vedno ostajamo zvesti kampiranju in aktivnemu preživljanju dopusta. Mladi še ve- dno prisegajo na šotore in samona- pihljive blazine, veliko Slovencev pa si sodobno kampiranje danes predstavlja le še kot bivanje v veliki (največji) Adrijini počitniški prikolici z vsem možnim udobjem in velikim baldahinom pred njo ter lično urejeno parcelo s pogledom na hrvaško morje. Vse več pa je tudi privržencev »mobilnega kampiranja« z lastnim ali najetim avto- domom. V zadnjih desetletjih pa se je spremenilo tudi podnebje. Ker so poletja postala vse bolj vroča, je za večje udobje bivanja v prikolicah in avtodomih skoraj nujna uporaba klimatske naprave. Novost letošnje sezone podjetja Sinclair, ki ga za Slovenijo zastopa in distribuira podjetje Vita Term iz Stične in ki je znano predvsem po svojih sodobnih in cenovno dostopnih rešitvah za klimatiziranje prostorov, sta novi strešni klimatski napravi za vgradnjo v prikolice in avtodome, ki ohladita ali ogrejeta vozila dolžine do 10 metrov tudi pri minimalni porabi in minimalnem zagonskem toku. Napajata se preko priključka na 220-240V. Enoto lahko upravljate preko Wi-Fi omrežja, daljinskega upravljalnika ali ročno. Obe klimi lahko v hladnejših dneh uporabimo tudi za gretje ali pa v bolj soparnih večerih za razvlaževanje. Tako hlajenje kot tudi gretje sta visoko učinkovita, saj spadata osnovni (ASV-25A) in močnejši (ASV-35A) model v energijski razred A. Gospod Pekeč iz podjetja Vita Term nam je zaupal, da sta strešni klimi opremljeni z vsemi elementi za samovgradnjo. Če pa bi vseeno želeli, da vam jo vgradi strokovnjak, vam predlagamo, da kontaktirate zastopnika in svetoval vam bo primerno velikost in najbližjega pooblaščenega monterja klim. Naj vam zaupamo še informacijo, da se tudi naše novomeško podjetje Adriamobil, ki je v svetovnem merilu že pravi trendsetter na svojem področju, dogovarja s korporacijo Sinclair o dobavi omenjenih strešnih klimatskih naprav za serijsko vgradnjo v avtodome, počitniške prikolice in mobilne hišice. www.vita-term.si Nekaj ugodnega in udobnega za na noge prosim Odkar smo ljudje shodili, poskušamo svoja stopala zaščititi pred zunanjimi dejavniki. Obstaja tudi alternativno gibanje bosonožcev, ki znajo našteti 13 zelo pomembnih razlogov, za- kaj bi vsi morali po svetu hoditi bosi. Druga stran pa zagovarja tezo, da so obuvala nujno potrebna, ker nas ščitijo, grejejo, krasijo. Dejstvo je, da čeveljce natikamo že dojenčkom. Mo- ški prisegamo na udobno obutev, ženske tudi. Vendar pa je poslanstvo ženskih čevljev lahko večplastno. Ženski čevlji z visoko peto so vse prej kot udobni. Ker pa so druge pričako- vane koristi teh čevljev dovolj velike, so lastnice pripravljene tudi malo potrpeti. »Ženska z dobrimi čevlji nikoli ne bo vide- ti slabo,« je menila Coco Chanel. Znana TV voditeljica Oprah, ki je v svojem življenju prestala veliko in zaradi tega njeno obnašanje ni zvezdniško, pa o svojih čevljih rada pove: «Še vedno sem trdno prizemljena, le boljše čevlje nosim.« Čevlji resnični niso poceni. To še posebej velja za nas, ki nismo Coco ali Oprah. Tudi otroška obutev je draga, ker jih otroci hitro prerastejo. V nekdanji trgovini Tango, na ulici 6. junija 16, v Ivančni Gorici si lahko kupite nove otroške ali ženske čevlje in nogavice po res ugodnih cenah. Čaka vas 90 parov otroške obutve po ceni 3 EUR, otroške nogavičke po 1 EUR ter 44 pa- rov ženske obutve prav tako po ceni 3 EUR in hlačne nogavice po 1 EUR. Saj veste, kako to gre. Kdor prvi pride, se prvi obuje. Vsaj en unikaten kos v vsak dom Za marsikoga je Ikeino pohištvo najboljša možna izbira pri opremljanju njegovega bivališča. Je dovolj poceni, da si zasluži pozornost slovenskega kupca pohištva. Pa vendar si naši prostori zaslužijo tudi kakšen unikaten dizajnerski kos pohištva, ki bo zadovoljiv naš estetski okus, nam služil dolga leta in bo celo ustvarjen in izdelan doma. Zato ni treba daleč, saj v naši občini že vrsto leto deluje podjetje Hoja oblazinjeno pohištvo d. o. o., družinsko podjetje iz Zagradca z dolgo tradicijo izdelave kakovostnih sedežnih garnitur in vsega, kar se da obleči v blago. Ker imajo lastno proizvodnjo in ker podpirajo »vse, kar je slovensko,« že dolga leta sodelujejo s proizvajalci iz cele Slovenije. Večina njihovih dizajnerskih izdelkov sicer potuje v tujino, zadnja leta pa opažajo, da znamo tudi Slovenci izbirati in izbrati bolj unikatne izdelke. Prav letos so še posebej ponosni na novo serijo svojih unikatnih dizajnerskih izdel- kov, ki jih skupaj z arhitek- ti ponujajo slovenskemu trgu. Vabimo vas, da obi- ščete njihovo spletno stran www.hoja-op.si in si izbe- rete kakšen kos njihovega pohištva. V podjetju zaposlujejo de- lavce iz lokalne skupnosti in ravno v tem času v tim vabijo novega sodelavca v proizvodnji, kjer bo lahko pridobil nova znanja in ve- ščine. Več je zapisano na njihovi spletni strani. Franc Fritz Murgelj 8 junij 2017 številka 5 Kmetijstvo 110 let Čebelarskega društva Krka in Zagradec Čebelarsko društvo Krka in Zagradec je v Družbenem centru na Krki v petek, 2. junija 2017, praznovalo visok jubilej, 110 let delovanja. Zapisi pravijo, da je ustanovitev društva opisana v junijski izdaji Slovenskega čebelarja daljnega leta 1907, ko je bila v rubriki »Vesti iz podružnic« ob- javljena novica o ustanovnem čebelarskem shodu na Krki, kjer je pisalo: »Na Binkoštno nedeljo 10. maja 1907 popoldne je bil v gostoljubnih prostorih gosp. Magovca ustanovni čebelarski shod na Krki. Ob ustanovitvi se je v čebelarsko podružnico včlanilo 19 članov, ki so plačali po dve kroni avstrijske veljave članarine.« Lastniki zemljišč morajo dovoliti čebelarjem, da poberejo svoje roje čebel Rojenje čebel je naravno razmno- ževanje čebeljih družin. Pri tem se družina razdeli na dva dela. En del ostane v panju, drugi del pa ga za- pusti. Približno polovica čebel, vča- sih tudi več, se pridruži stari matici in si poišče novo domovanje. Pre- ostale čebele ostanejo v panju in čakajo, da se iz pokritih matičnikov izleže mlada matica, se opraši in začne zalegati. Roj je popoln nara- ven začetek nove čebelje družine, saj z izjemo satja, zalog hrane in zalege s seboj prinese vse, kar po- trebuje mlada čebelja družina za svoj razvoj. Ker velika večina čebelarjev vzreja čebele zaradi pridelovanja medu in drugih čebeljih pridelkov, jim je rojenje nezaželeno. Rojilno razpo- loženje poruši delovno harmonijo v čebelji družini. Čebelje družine, ki so v rojilnem razpoloženju in po- zneje tudi rojijo, pridelajo tudi do 70 % manj medu. Izrojenec in roj, še posebej, če sta kasnejša, sta za določeno čebelarsko sezono tako rekoč izgubljena. Prav tako nam roji niso potrebni za povečanje števila družin, saj te lahko povečamo ume- tno – z narejenci ali ometenci. Naloga naprednega čebelarja je, da si na več načinov prizadeva, da mu družine ne izrojijo. S pravilno oskrbo in pravilnimi posegi v panj se lahko izognemo marsikateremu roju. To je še posebej pomembno, če čebelarimo z večjim številom panjev v čebelnjakih, ki so daleč od našega kraja bivanja. Žal ne gre vedno vse gladko, in če zamudimo optimalni čas za prepre- čevanje rojenja, je rezultat roj na veji. Za uspešno ogrebanje rojev čebelarju zelo koristijo hladnokrv- nost, preudarnost, iznajdljivost, spretnost in mirna roka. Roj je najlaže ogrebsti, če sedi v obliki grozda na koncu veje, na robu krošnje nizkega drevesa. Pred ogrebanjem roj popršimo z vodo, ki smo jo za ta namen pripravili v roč- nem tlačnem razpršilniku, saj s tem preprečimo, da bi se čebele takoj razletele. Povsem mirno, da čebele ne začutijo nobenega tresljaja, su- nemo z ogrebalnikom navzgor, da se roj sesuje vanj. Skoraj nikoli ne prestrežemo vseh čebel, saj jih ne- kaj vedno zleti mimo, nekaj pa jih ostane na veji. Zaradi tega ogrebal- nik toliko časa pustimo na mestu, da se večini, med katero je navadno tudi matica, pridružijo tudi te čebe- le. Na koncu ogrebalnik pokrijemo z mrežastim pokrovom in roj odne- semo za dan ali dva v hladno v klet, da se čebele umirijo. Marsikateri čebelar izgubi kar ne- kaj čebeljih družin, ker jim lastniki zemljišč ne dovolijo pobrati svojega roja čebel. Lastniki zemljišč morajo dovoliti čebelarjem, da poberejo svoje roje čebel. To je opredeljeno v zakonodaji, in sicer v Stvarnoprav- nem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/2002 z dne 17. 10. 2002), kjer je v 84. členu, ki govori o zasledovanju živali, napisano: (1) Domače in udomačene živali sme lastnik zasledovati na tuji ne- premičnini. (2) Lastnik ali posestnik lahko la- stniku živali prepove dostop na ne- premičnino le, če žival brez odlaša- nja sam izroči lastniku. Maj in junij je čas rojenja čebel, in če na vaš vrt prileti roj, pokličite bli- žnjega čebelarja, ki mu je roj pobe- gnil in mu dovolite, da si ga pobere. Če ne poznate nobenega čebelarja v svoji okolici, vam v nadaljevanju podajamo kontakte čebelarjev, ki bodo roj na vaši nepremičnini stro- kovno odstranili in ga tudi pravilno oskrbeli. Zlatica Kovačević, ČZS Slavnostna obletnica društva se je začela z mimohodom praporščakov ob zvokih Krških rogistov, čebelar- sko himno v izvedbi Mešanega pev- skega zbora Zagradec in gledališko igro – prikaz ustanovitve čebelar- skega društva v prostorih Magovče- ve hiše, ki so jo zaigrali člani doma- če gledališke skupine Kulturnega društva Krka. Predsednik čebelarjev Krka in Za- gradec Marjan Volaj je v svojem na- govoru osvetlil zgodovino sloven- skega čebelarstva in se sprehodil skozi 110 let delovanja njihovega društva. Društvo deluje na obmo- čju Muljave, Krke, Zagradca do Am- brusa. V društvu je včlanjenih 55 čebelarjev, najmlajši jih šteje 16, najstarejši 92, povprečna starost je 57 let. Lani so skupaj imeli več kot 1000 čebeljih družin. V vsem obdo- bju delovanja čebelarji na območju Suhe krajine skrbijo za ohranitev čebeljih družin, pridelovanje čebe- ljih proizvodov, opraševanje kultur, vzgojo mladih čebelarjev ter s tem tudi ohranjanje okolja. Izpostavil je tudi siceršnje pestro društveno življenje, skupaj s krškimi društvi in Občino je društvo pred leti od- kupilo objekt t. i. Čukovino, kjer je danes skupni center krških društev. Na bližnji lokaciji imajo postavljen svoj učni čebelnjak, povezani pa so tudi tamkajšnjo podružnično šolo, kjer so ustanovili čebelarski krožek, ki ga obiskuje 28 mladih krožkarjev od 1. do 5. razreda, željnih spozna- vanja narave in življenja čebel. Veli- ka pridobitev ob učnem čebelnjaku je tudi medoviti vrt, kjer imajo po- sajenih več kot sto medovitih sadik, med katerimi je tudi županova lipa, ki jo je posadil župan Dušan Strnad v sklopu projekta »Sadimo medovi- te rastline«. »Dobrodošli v občini Ivančna Go- rica, kjer domuje kranjska čebe- la«, je zbrane čebelarje in številne goste pozdravil ivanški župan Du- šan Strnad. Povedal je, da je bilo nedavno v Višnji Gori postavljeno tudi spominsko obeležje kranjski čebeli, ki ima dom v okolici Višnje Gore, natančneje v bližnjem Gradu Podsmreka. 110-letnica ČD Krka in Zagradec je častitljiva obletni- ca društva, zato se je prizadevnim čebelarjem zahvalil za ves trud ter društvu podelil spominski kovanec v podobi občinske blagovne znam- ke Prijetno domače. Zbrane sta na- govorila še ravnatelj Osnovne šole Stična Marjan Potokar in podpred- sednik Čebelarske zveze Slovenije Anton Tomec, ki je še posebej iz- postavil pomen čebele na sloven- skem. Spomnil se je na številne lo- kalne čebelarje, ki hvalijo slovensko kranjsko čebelo. Prav v Višnji Gori je bilo leta 1873 ustanovljeno prvo vseslovensko čebelarsko društvo, ki ga je vodil baron Rothschütz, tu pa je izšel tudi prvi čebelarski časopis »Kranjska čebela«. Ob zaključku je društvu izrekel čestitke za dolgole- tno uspešno delo, čebelarjem pa dodal, da so čebele tiste, ki nam bodo narekovale, kako naj delamo v bodoče. Upravni odbor društva je že na obč- nem zboru podelil 28 čebelarjem odlikovanja Antona Janše III. in II. stopnje, značke zvestobe za dolgo- letno delo v društvu, listino čebe- larskega veterana in priznanja Re- gijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja. Za pomoč pri razvoju dru- štva pa so se na petkovi slovesnosti še posebej zahvalili Občini Ivančna Gorica, Komunalnim gradnjam Gro- suplje, Osnovni šoli Stična ter uči- teljici in somentorici čebelarskega krožka na PŠ Krka Mateji Jere Gr- mek. Bogat kulturni program so z nastopi obogatili Mešani pevski zbor Krka, že omenjeni Mešani pevski zbor Zagradec, Krški rogisti, Kulturno društvo Krka ter učenci čebelarske- ga krožka PŠ Krka. Ob jubileju so v preddverju družbenega centra pri- pravili čebelarsko razstavo, izdali pa so tudi 1. jubilejni časnik društva. Gašper Stopar 9 junij 2017 številka 5 Krajevne skupnosti Pomladansko »kurblanje« starodobnikov na Lučarjevem Kalu Vsi ljubitelji starodobnih vozil vsako leto nestrpno pričakujejo prve lepe spomladanske dneve, da lahko svoje jeklene konjičke prebudijo iz zim- skega spanja in se popeljejo na izlete po prebujajoči se naravi. Seveda pa prebujanje po dolgi zimi zahteva pravi pristop in svoj čas in tako je tudi le- tos, že osmič zapored, prav s tem namenom 27. maja organizirano pomla- dansko »kurblanje« starodobnikov na Lučarjevem Kalu. Organizacije sta se spet družno lotila Codelli Klub iz Ljubljane in TD Grča z Lučarjevega Kala. Glede na vreme v letošnji pomladi smo imeli kar srečo s krasnim sončnim dnevom. Udeleženci so se zbrali malo pred poldnevom, ko se je prireditev začela. Po uvodnem pozdravu je sledil sestanek posadk, kjer so se udeleženci sezna- nili s podrobnostmi programa. Vsi so dobili potno knjigo (Raodbook, kar NI enako Facebook), ki jim je dala napotke za naš 'dolenjski reli'. Potem so se v enominutnem intervalu podali na približno 48 km dolgo pot, razdeljeno v dve etapi. Na poti so spoznavali lepote naše in nekaterih sosednjih občin, hkrati pa so se morali preizkusiti tudi v sestavinah pravih starodobniških relijev, ki se organizirajo na mednarodni ravni. Te sestavine pa so predvsem orientacija po potni knjigi, ki se preverja na prehodnih kontrolah, točnost, ki se odrazi na ustrezni povprečni hitrosti na določenem odseku proge in spretnosti, kjer se pokaže nekaj osnovnih veščin obvladovanja svojega vo- zila. Po dobrih dveh urah so se vsi udeleženci uspešno vrnili na cilj pri TD Grča. Naj omenimo tudi, da se meritve izvajajo s pomočjo sodobne elektron- ske opreme. Prav na »kurblanju« smo nekaj zadnjih let preizkušali merilno opremo s točnostjo ene stotinke sekunde in avtomatskim izračunom re- zultatov, ki je pridobila licenco SVS (slovenske starodobniške zveze – Staro- dobna Vozila Slovenije) in se zdaj uporablja na reli prireditvah za prvenstva SVS in AACC (Alpe Adria Classsic Challenge – mednarodno tekmovanje na nivoju Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške) in tudi na krožnih točnostnih preizkušnjah (Regularity Circuit Racing – RCR) za odprto prvenstvo SVS. V nadaljevanju prireditve pa se je odvijal tudi 5. slovenski starodobniški trial, to je preizkušnja izven ceste, ki jo že vse od začetka pripravlja naš član iz Velike Britanije, kjer je ta zvrst zelo priljubljena in prirejajo takšna tekmovanja že več kot 100 let. Gre praviloma za kratke vzpone po spolz- kem terenu, kjer pride do izraza nežno dodajanje plina in delo s sklopko, da kolesa ne zdrsnejo prehitro. Kdor pride najvišje, je zmagovalec. Seveda pa je proga tako speljana, da se ne da vzeti zaleta in se vse dogaja relativno počasi, kar je še bolj zanimivo za opazovanje, torej za gledalce. Na koncu je seveda sledila podelitev priznanj in nagrad najuspešnejšim. Zmagovalec relija je bil najmanjši udeleženec, fiat 126 oziroma popularna 'Bolha'. Pa tudi na trialu se je najbolje odrezal najmanjši udeleženec, bri- tanski Mini. Torej ni vse v velikosti. Zmagovalci so si prislužili zmagovalni lovorjev venec, ki je bil včasih obvezni spremljevalec zmagovalcev avto- -moto športnih prireditev, zdaj pa je »kurblanje« edini dogodek v Sloveni- ji, kjer se za zmago dobi tako trofejo. Sledilo je druženje udeležencev ob prigrizku. Udeleženci so pohvalili organizacijo in obljubili, da se drugo leto spet vidimo. Jure Curk Košnja na Lučarjevem Kalu Kolesarji že dvaindvajsetič po rimski cesti Okoli petdeset kolesarjev se je v soboto, 10. junija 2017, v organizaciji TD Ivančna Gorica, TD Suha krajina, Občinske turistične zveze Ivančna Gorica in Zavoda Prijetno domače, že dvaindvajseto leto zapored podalo po znameniti Rimski cesti od Ivančne Gorice do nekdaj bogatega železarskega kraja Dvor. Letošnje kolesarsko kulturno zgo- dovinske dogodivščine, po še po- nekod vidni pradavni rimski cesti, so se udeležili kolesarji različnih starosti, med katerimi sta gotovo izstopala leto in pol stara Ema Pajk iz Malega Globokega pri Zagradcu, ki se je na pot podala v spremstvu mamice Andreje Nose in babice Marije, ter idejni vodja Rimske poti, 79. letni častni občan Ivančne Gori- ce, Leopold Sever. Ob nekdanji cesarski trgovski poti so si novodobni popotniki ogledali številne naravne in kulturne zna- menitosti, med katere sodi tudi lipa iz 14. stoletja v Valični vasi, kjer je bil tudi daljši postanek. Na cilju okoli 25 km dolge poti je sle- dilo skupinsko fotografiranje, ogled muzejske zbirke Marjana Marinca in Edukacijskega in produktnega centra železolivarne na Dvoru. Prva moža občin Ivančne Gorice in Žu- žemberka, Dušan Strnad in Franc Škufca, sta organizatorje in kolesar- ske popotnike, prvi na startu in dru- gi na cilju, pozdravila in obljubila, da bo ta znamenita pot, ki združuje obe občini, tudi v prihodnje še bolj prepoznavna. Tudi letos so organizatorji podelili priznanja v obliki odlitka možnarja, tako sta bronasti možnar za petkra- tno udeležbo na popotovanju pre- jela Tomaž Lah in Dušan Mikec ml., za desetkratno udeležbo so možnar prejeli Olga Blatnik, Andrej Banko, Tone Košiček, Dušan Mikec st. in Tone Fekolj, za petnajsto popoto- vanje pa je bronasti tolkač prejel Slavko Koncilja. Gašper Stopar VABILO Društvo Publius Maximius Valična vas, Krajevna skupnost Zagradec in župnija Zagradec Vas vabimo v soboto, 17. 6. 2017, ob 17. uri na tradicionalno MAŠO ZA DOMOVINO in KRESOVANJE OB DNEVU DRŽAVNOSTI. Dobimo se na prireditvenem prostoru (na poti iz Valične vasi proti cerkvi sv. Martina). Se vidimo. Člani TD Grča z Lučarjevega Kala nadaljujemo večletno tradicijo prireditve Košnja na Lučar- jevem Kalu. Tudi letos so se zadnjo nedeljo v maju zbrali kosci in grabljice z namenom, da prikažejo, kako se je kosilo nekoč. Seveda pa ni po dobro opravljanjem delu manjkala malica, ki jo je koscem po- stregla gospodinja Marija. Prijetno toplo nedeljo smo nadalje- vali in zaključili z druženjem, ki ga v današnjem modernem času vsem primanjkuje. Za TD Grča Branka Kastelic 10 junij 2017 številka 5 Prvomajsko dogajanje v Jamarskem klubu Krka Pred nami so bili prvomajski pra- zniki, ki jih jamarji večinoma izkori- stimo za večdnevna taborjenja, saj lahko le tako raziščemo večje števi- lo jam. Uvod v praznična potepanja smo v Jamarskem klubu Krka nare- dili s petkovim tečajem prve pomo- či, ki jo mora poznati vsak novo pe- čeni jamar oz. jamarski pripravnik. Namreč, v jami veljajo drugačna pravila in postopki, kot na površju, kjer je NMP navadno le nekaj minut stran. V jami je tovariška pomoč oz. pomoč jamarja ključnega pomena. Na tečaju so se nam pridružili tudi člani Jamarskega kluba Novo me- sto, ki v letošnjem letu opravljajo tečaj za jamarskega pripravnika in jamarja. Predavatelj je bil kot ve- dno, naš član, jamarski reševalec in zdravstveni tehnik Frenk Jen- kole, zaposlen pri ZD Trebnje. Na začetku nam je povedal splošne in najbolj pomembne podatke o krva- vitvah (vrste, zaustavitev, preveze), podhladitvi, zlomih in zvinih ter nudenju prve pomoči nezavestne- mu. Zatem je sledil še tisti najbolj pomemben del, kjer smo se tudi mi preizkusili v nudenju prve pomoči. Trenirali smo pristop do poškodo- vanca, pravilni položaj ob različnih poškodbah, pravilno oskrbo rane in imobilizacijo zlomljenega uda, oži- vljanje, itd. Najbolj zanimive pa so vsekakor bile prigode, ki jih reševal- ci na terenu doživljajo vsakodnev- no. Na koncu nam je članica Jamar- ske reševalne službe predstavila še opremo, s katero razpolagajo reše- valci, ki prispejo na mesto nezgode v jami, pred prihodom zdravniške ekipe. Dan smo zaključili polni no- vih informacij, želimo pa si le, da bi jih morali uporabiti čim manjkrat. Podaljšan vikend smo isti vikend preživeli v zavetju neokrnjenih ko- čevskih gozdov, kjer smo raziskovali nove jame v okolici pragozda Str- mec. Prva ekipa, ki se je tja poda- la že v petek popoldan, je uspela v treh dneh taborjenja in kljubovanja slabemu vremenu raziskati in iz- meriti štiri nove jame. Druga ekipa se je na pot odpravila šele 1. maja zjutraj, a so se prvotni načrti za raziskovanje jam hitro spremenili, saj smo bili obveščeni o nesreči v jami blizu Vinice. Članica ekipe se je tako po prvih informacijah podala na dolgo pot proti Beli krajini, pre- ostala dva člana pa sta nadaljevala z malo spremenjenim načrtom. Vseeno jima je uspelo pregledati dve jami, eno izmed njih sta tudi izmerila. Pri dostopu do ostalih jam sta prestrašila medveda, ki se je po vsej verjetnosti namakal v luži sredi gozdne vlake. Skorajšnje srečanje se je srečno končalo, saj jo je medved popihal v bližnjo doli- no, jamarja pa sta zatem s še večjo previdnostjo raziskovala naprej. Po dolgem dnevu takšnih in drugačnih prigod, smo večer zaključili pri Bo- janovi brunarici s pripovedovanjem zgodb in srečnem zaključku inter- vencije. Sledil je dan raziskovanja brezna, za katerega smo upali, da ne bo le še ena izmed »čurk«, ki jih tako radi najdemo. Žal se je izkaza- lo, da večje globine od trideset me- trov ne bo, razočarani smo bili nad zavajajočim ilovnatim podorom, po katerem se je kamen neslišno kota- lil. Odhiteli smo še do druge jame, kjer smo najprej malo poširili ožino do dimenzij, da se je uspelo naši članici stlačiti skozi ožino in priti do dna jame. Skupno smo tako raziskali in izmeri sedem novih jam in zaenkrat za- ključili z raziskovanjem jam na tem območju. Taborjenje smo končali na način kot znamo le jamarji; ob raziskovanju, okusno pečeni hrani, sredi zelenih gozdov, daleč stran od vsakdanjega hrupa. Tanja Podržaj, Jamarski klub Krka Krajevne skupnosti Dejanja so tista, ki štejejo PGD Krka je bila v mesecu maju in začetku junija zelo ak- tivna. Trud je bil več kot poplačan. Imamo novo prido- bitev z imenom AED, kar nekaj naslovov prvakov, poleg tega pa smo priredili prvo srečanje gasilcev veteranov. Povabilo k sodelovanju na Aninem sejmu V Višnji Gori bo v nedeljo, 30. julija, sejemski dan, s katerim se bo zaključilo bogato in pestro dogajanje v okviru tridnevnih prireditev že 20. Aninega sejma. Sejem je priložnost predstavitve domače in umetno- stne obrti, turistične ponudbe in ne nazadnje mesto sklepanja novih in nadgrajevanja starih znanstev. Da bo sejemsko dogajanje čim bolj bogato in pestro, vabimo vse, ki se ukvarjate z domačo ali umetnostno obrtjo, da se na našem sejmu predstavite. Pošljite nam kratko predstavitev in kontaktne podatke na naslov visnjagora.td@gmail.com ali aninsejem.vg@gmail.com oziroma telefon 031 600 135 (ga. Jožica). Za nami je mesec ljubezni. Pomlad naj bi bila znana po spomladanski utrujenosti, a člani PGD Krka smo bili v tekočem mesecu precej aktivni. Za nami sta dve zelo uspešno opravljeni tekmovanji, v gasilskem domu se blešči nov aparatek, starejši gasilci pa so imeli prvo srečanje. Pa gre- mo lepo po vrsti. Naj imajo nežive stvari, ki oživljajo prednost. Vem, da si mislite, naj že neham govoriti v šifrah. Naj vam bo ... Se še spomnite kresovanja z ansamblom Povratniki? Kot smo vam takrat pojasnili, smo zbirali sredstva za nakup novega avtomatskega eksternega defibrilatorja. Ker se krški gasilci držimo načela »acta non verba«, torej dejanja ne besede, smo z zbranimi sredstvi že kupili čisto nov AED. Krška operativa je imela tudi predavanja in delavnice pod vodstvom reševalca UKC Ljubljana Roberta Sabolja na temo temeljnih postopkov oživljanja in uporabe AED. V primeru da boste priča srčnemu zastoju iz različnih vzrokov in boste zato potrebvali AED, pokličite 112 in naši gasilci bodo nemudoma prileteli do vas. V tem času pa ne oklevajte. Ko imate pred sabo ponesrečenca, naj vam bo glavno vodilo »za življenje gre« in prič- nite z masažo srca. Vsaka minuta več pomeni večje poškodbe možganov in manjše možnosti preživetja. In kdo so gasilci, ki bodo prihiteli do vas, ko boste potrebovali AED ali pa njihove sposobnosti, spretnost in zanje pri gašenju požarov? Dame in gospodje, predstavljam vam občinske prvake 2017. Prav ste slišali ... V maju je potekalo gasilsko občinsko tekmovanje, ki pa ni samo sebi namen. Glavna naloga teh tekmovanj je poleg zbujanja tekmovalnega duha med društvi tudi izobraževanje in usposabljanje gasilcev. Tako pi- onirji kot tudi mladinci in člani se pomerijo v vajah, ki so aktualne tudi med samim gašenjem požarov. Člani tako tekmujejo v sestavljanju kom- pozicije, ki je potrebna za gašenje. Torej na tem tekmovanju so mladinci in članice pobrali 2. mesto vsak v svoji kategoriji, ena izmed ekip članov in pionirčki so zasedli odlično 5. mesto, druga ekipa članov pa je, kot že rečeno, pobrala naslov občinskih prvakov. Mladinci, članice in naši prva- ki so se tako uvrstili na regijsko tekmovanje. A naslovov še ni konec. Prva sobota v juniju je bila spet tekmovalno obarvana. V Šmarju Sap je potekalo regijsko tekmovanje iz gasilskega orientacijskega teka. PGD Krka je s po eno ekipo v kategorijah mladincev, pripravnic in pripravnikov pometla z vso konkurenco. Dobesedno. Vse tri ekipe so pobrale naslov regijski prvaki 2017 in se tako uvrstile na držav- no tekmovanje. Našim nadobudnim mladim gasilcem še enkrat iskreno čestitamo. Res ste najboljši. Takih ekip si društva lahko samo želijo. V našem društvu pa imajo svoj mesto tudi veterani. Zavedamo se, da brez njih društvo ne bi obstajalo. V maju so imeli prvo srečanje, kjer so se dogovorili in uskladili glede tekmovanja, ki ga bodo imeli 17. 6. 2017 pri nas na Krki, s staro vprežno brizgalno. Poleg tega je bil namen srečanja tudi izvolitev predstavnika veteranov v upravni odbor. Ta dva osnovna namena pa sta bila prepletena še z dvema bolj pomembnima - druženjem in zabavo. Kot lahko vidite, PGD Krka povezuje vse generacije. V društvu najde- jo skupni jezik, ne glede na razlike v letih. Zavedajo se, da gasilstvo ne pozna starosti ali drugih razlik. Vsem je skupen čut do sočloveka in po- žrtvovalnost, lastnosti, ki sta ne glede na čas, vedno najbolj cenjeni in spoštovani. Nina Strah 11 junij 2017 številka 5 Krajevne skupnosti Semanji dan v Stični privabil več kot 2.000 ljubiteljev domače in umetnostne obrti V Stični so tretjo v nedeljo v maju po pol stoletja uspešno obudili 700-le- tno tradicijo semanjih dni. Na sejmu se je predstavilo nekaj deset po- nudnikov tradicionalnih, danes že skoraj pozabljenih obrti. Po oceni or- ganizatorjev in soustvarjalcev pa ga je obiskalo več kot 2.000 ljubiteljev domače in umetnostne obrti, ki so lahko svoje ročne spretnosti preizku- sili tudi na delavnicah in ustvarjalnicah. Dogodek so s svojimi prisrčnimi nastopi prepletli tudi otroci domače osnovne šole. Kam z otroki med počitnicami? Počitniški čas je za naše otroke vedno najbolj brezskrben del leta, za zaposlene starše pa poletni čas prinese dodatne skrbi. V času službene odstotnosti je treba med po- čitnicami poskrbeti za varstvo in počitniške dejavnosti svojih otrok. Vsi si želimo, da bi naši otroci čim bolj kakovostno preživeli svoj počitniški čas, se naučili kakšno novo veščino, sklepali nova prijateljstva in bili vključeni v zgodbe, ki jih bodo še dolgo z navdušenjem delili s svojimi vrstniki in sošolci. V naši občini lahko starši izbirajo med vse bolj bogato ponudbo aktivnega počitniškega varstva. Nekaj možnosti predstavlja- mo v tem prispevku. Mestno kopališče Višnja Gora, ki letos praznuje že 80-letnico delova- nja, pripravlja pester program poči- tniškega varstva za otroke od 3. do 12. leta starosti in vabi na zabavno in ustvarjalno počitniško varstvo z navihanima klovnoma bratoma Malek in njunimi asistenti. V pet- dnevnem počitniškem programu bodo otroci vključeni v plavalno šolo z učenjem plavanja, spoznava- njem zakonitosti vode, naučili oziro- ma izboljšali bodo različne tehnike plavanja ter se pomerili v različnih, bolj ali manj resnih vodnih športih. Poleg motoričnih in spretnostnih iger v vodi in na suhem bosta brata Malek učila otroke cirkuških vrago- lij. Prav tako bodo otroci vključeni v različne ustvarjalnice, s pomočjo katerih bodo krepili in spoznavali svojo ustvarjalnost, ki jim bo med šolskim letom omogočala hitrejše in kakovostnejše učenje. Poleg do- poldanske malice, kosila in vmesnih prigrizkov bodo otrokom ves čas na voljo sadje in osvežilne pijače. Na spletni strani www.mestnokopa- lisce.si so zapisani vsi razpoložljivi termini od junija do avgusta z na- tančnim dnevnim urnikom. Cena petdnevnega zabavnega počitni- škega varstva z vključenimi vsemi obroki stane 90 EUR. Otroci se lah- ko udeležijo tudi le dopoldanskega dela programa, in sicer brez vklju- čene prehrane, za 20 EUR na dan. Izmed vseh prijavljenih otrok bosta brata Malek izžrebala otroka, ki mu bo Mestno kopališče Višnja Gora ob koncu sezone povrnila celotno kupnino za zabavne počitnice na bazenu. Na ranču Prebil v Temenici že peto leto zapored organizirajo jahalne tabore za otroke od 6. leta starosti dalje. Program obsega jahanje, dru- ženje, različne vrste izobraževanj in usposabljanj ter rančarski ples in »bitko« talentov. Tudi spanje na se- niku na ranču je za otroke posebno doživetje. Izbirate lahko med štirimi 5-dnevnimi termini v juliju in avgu- stu - od 3. 7. do 7. 7., od 17. 7. do 21. 7., od 31.7 do 4. 8. ter od 21. 8 do 25. 8. Cena za petdnevni pro- gram jahalnega tabora znaša 200 EUR. Za več informacij o programu jahalnih taborov v Temenici lahko pokličete Jureta Struno na telefon- sko številko 041 278 459. Mladinska skupina Kulturnega društva Ambrus letos pripravlja četrte Poletne delavnice in varstvo za otroke, ki bodo potekale od 17. do 21. julija 2017 pri lovski koči Ra- tenca v bližini Ambrusa. Namenje- ne so otrokom od 4. do 14. leta. V počitniškem tednu se zvrstijo različ- ne delavnice, med njimi glasbena, ustvarjalna, dramska, kuharska in lutkovna. Poleg tega otroke obišče- jo tudi posebni gostje, ki s svojim poklicem, poslanstvom ali prosto- časno dejavnostjo obogatijo pro- gram počitniškega varstva otrok. Delavnice se začenjajo ob 8.30 s te- lovadbo, program pa traja od 9.00 do 15.00. Vsak dan pred samimi delavnicami in po njih izvajajo tudi jutranje oz. popoldansko varstvo, ki ga prilagodijo službenim obve- znostim staršev otrok. Prijave zbi- rajo do 30. 6. 2017 na tel. številko 041-966-117 (Marjana Perko), več o programu poletnih delavnic pa si lahko preberete na spletni strani www.kd-ambrus.si. Otroke lahko vključite tudi v različ- ne programe oratorijev. Oratoriji so vzgojno-prostočasni projekti var- stva otrok in mladine, ki že od leta 1988 potekajo v mnogih slovenskih župnijah, tudi pri nas. Za nekaj dni, teden ali več združuje med seboj otroke, mlade in odrasle, udele- žence, animatorje in njihove vodi- telje. Oratorij v Šentvidu poteka že več kot deset let, kjer se vsako leto zbere približno sto šoloobveznih otrok iz župnije, program pa obliku- je okrog 25 zagnanih animatorjev. Oratorijski dan se začne ob deveti uri z dvigovanjem zastave, čez dan potekajo kateheze, kjer je letošnja tema Marija, sledijo delavnice, ma- lica in »velika igra«, ki je vsak dan drugačna. Program se zaključi ob 15. uri. V sredo gredo otroci z vla- kom na kopanje, v četrtek pa otroci prespijo na oratoriju. Prispevek je 25 €, prijavnico pa lahko najdejo na Facebook strani Oratorij Šentvid pri Stični oziroma pri voditelju Eriku Rojcu. Oratorije organizirata tudi stiška in ivanška župnija. Najave terminov oratorijev lahko preverite na sple- tni strani www.zupnija-ivancnago- rica.si in Facebook strani facebo- ok.com/OratorijSticna oziroma na spletni strani gibanja www.oratorij. net. Knjižnica Ivančna Gorica je za za- dnji teden počitnic, od 28. do 31. avgusta, od 10. do 13. ure, za otroke prvega in drugega triletja pripravila zanimiv in poučen program social- nih iger ob knjigi, ki so ga imenovali Počitnice v knjižnici. Prijave zbirajo do zasedbe mest na telefonski šte- vilki 01 787 81 21. Franc Fritz Murgelj Vse organizatorje enodnevnih in večdnevnih oblik aktivnega poči- tniškega varstva pozivamo, da nam prek spletnega obrazca na spletni strani klasje.net ali na elektronski naslov franc.murgelj@ivancna-go- rica.si sporočate svoje načrtovane projekte, da jih bomo lahko obja- vili v naslednjih izdajah časopisa Klasje. Organizatorji so želeli s sejmom ob Stiškem potoku obuditi t. i. sejem exau- di, za organizacijo katerega je stiški samostan pravico dobil že v 13. stoletju in je potekal na portno oziroma šesto nedeljo po veliki noči. Obiskovalci obujenega sejma so si lahko med drugim ogledali obrti, kot so pletarstvo, lončarstvo, izdelovanje vozlov, kaligrafija, podkovanje konj, čebelarstvo, klekljanje in izdelovanje zobotrebcev. V okviru sejma je po krožni poti vozil zapravljivček, ki je bil v veliko veselje predvsem mlajšim obiskovalcem, ki te trajnostne oblike prevozov danes ne poznajo več. Otroci so lahko prisluhnili tudi pravljicam pod krošnjami, malo starejši pa poeziji v interpretaciji Klemna Janežiča ter zanimivem predava- nju o ječmenovi kavi. Vsi, ki naših krajev še niso poznali, so se lahko udele- žili vodenih ogledov stiškega Muzeja krščanstva na Slovenskem, ki je edini te vrste na Slovenskem ter prisluhnilli arheološki predstavitvi pomembne stiške starejše-železnodobne naselbine Cvinger. Dogodek v Stični pa ne bi bil stiški brez nastopa Stiškega kvarteta in godbenikov stiške godbe. Tako kot je bilo v navadi že pred stoletji, so tudi to nedeljo postregli pra- vi stiški nedeljski golaž. Pomembno pa je še povedati, da je zelo uspešen stiški dogodek začrtalo in izpeljalo 5 prostovoljcev in članov Turstičnega društva Stična. Franc Fritz Murgelj 12 junij 2017 številka 5 Naši občani po svetu Renata Bukovac z Glogovice s shih tzuji in lesenimi iz- delki piše zgodbo o uspehu na Danskem Renata Bukovac, sicer hči predsednice Društva likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, Milke Gruden, se je pred sedmimi leti z družino pre- selila na Dansko. Pravzaprav sta tja prva odpotovala njen mož Branko in sin Nejc. Razmere in priložnosti so ju navdušile, sledila sta jima Renata in mlajši sin Anže. Krajevne skupnosti Po osrčju Krasa - od Sežane do Ajdovščine Strokovna ekskurzija Turističnega društva Šentvid pri Stični V soboto, 3. junija 2017, smo se člani Turističnega društva Šentvid pri Stični s prijate- lji napotili na strokovno ekskurzijo po osrčju Krasa. Najprej smo si ogledali botanični park sredi Sežane; zasajen je z ra- stlinami iz različnih delov sveta in Krasa, zaščiten kot hortikulturni spomenik in sodi med spomenike oblikovane narave, ki skrbno obrav- navajo dele naravne dediščine, ima posebno znanstveno, estetsko, kulturno in zgodovinsko vrednost. Zanimiv je za vse obiskovalce in lju- bitelje narave. Nato smo se ustavili na domačiji pesnika Srečka Kosove- la. Danes je Kosovelova domačija urejena kot spominska zbirka dru- žine Kosovel. Tu je pesnik preživel le delček svoje mladosti in 27. maja 1926 tudi umrl, star le 22 let. Poko- pan je na pokopališču v bližini hiše, kjer počivajo vsi Kosovelovi, razen Srečkove sestre Karmele. Po vožnji mimo Štanjela, Šmarij pri Sežani, Vrtovč smo se ustavili v Vipavskem Križu, majhnem mestu velikih zgodb o Turkih, Primožu Trubarju, Janezu Svetokriškim, s sa- mostanom in bogato samostansko knjižnico, cerkvijo … S prijaznim lo- kalnim vodičem smo se sprehodili po ozkih kraških ulicah mesteca Vipavskega Križa med nepopisno lepim in urejenim cvetjem. Ogled smo zaključili v grajski kleti. Prije- tno druženje smo zaključili ob sku- pnem kosilu in prijaznih Kraševcih na kmetiji Erjavčevih v Ozeljanu. Razmišljamo tudi že o jesenski stro- kovni ekskurziji. Hvala vsem udele- žencem za bogato doživetje. Nuša Volkar Zakaj v malo šolo s psom? V tokratnem članku bi želel poja- sniti, zakaj je treba z mladim psom v malo šolo. S tem, ko smo dobili k hiši novega pasjega prijatelja, se začenja proces odraščanja in socia- lizacije psa. Skrbni in vestni bodo- či lastniki se že pred nakupom psa zelo dobro pripravijo na novega čla- na družine. To pomeni, da izbira vr- ste pasme ni omejena samo na to, da nam je neki psiček všeč, ampak za kakšen namen bomo psa pripe- ljali k hiši, kje bo njegov življenjski prostor, koliko časa mu bomo na- menili, koliko gibanja potrebuje itd. Prvih nekaj dni v novem domu je za mladega psa daleč najbolj stre- sno, saj gre za prilagajanje na novo domače okolje. V dneh, ko kuža najbolj potrebuje mir in postopno uvajanje, pa je pritisk nanj najve- čji, saj bi se vsi člani družine želeli ukvarjati z njim, tako, da nemalo- krat nima zagotovljenega niti ene od osnovnih dobrin, to je dovolj spanca. Govorim o toliko slišani pri- tožbi novih lastnikov, da bi njihov kuža samo spal. Poznavanje psa, kot ene od žival- skih vrst in še poznavanje pasme psa je nujna, da lahko dobro skrbi- mo, komuniciramo in socializiramo psa. Obisk male pasje šole je zato nujen za lastnike, ki imajo prvič psa, kot tudi za tiste, ki so psa že imeli v preteklosti, saj se dognanja na po- dročju kinologije razvijajo in spre- minjajo s svetlobno hitrostjo. Pri socializaciji psa gre za privaja- nje na najrazličnejše vplive iz ne- posredne okolice, kjer marsikatero situacijo ustvarimo umetno na po- ligonu, to je srečevanja z ljudmi, psi, kolesarji, avtomobili, naučimo psa obnašanja v urbanem okolju, da se lastnik lahko brez skrbi spre- haja tudi v največji gneči. Če ne poznamo pravilne komunikacije s psom, je isto, kot da bi Kitajca sredi Ljubljane v slovenskem jeziku nekaj vprašali. Seveda nam ne more od- govoriti, ker govori drug jezik in je komunikacija kot taka neustrezna. Tudi poznavanje govorice med psi je dobro poznati, saj bomo vedeli, kdaj je naš pes sproščen in kdaj se počuti nelagodno, kdaj je pripra- vljen nekoga ugrizniti … V mali šoli gradimo navezavo med vodnikom in psom, ki je v procesu odraščanja najbolj pomembno. Ve- liko vodnikov ne ve, da prvo leto na naših sprehodih s psom, le tega ni priporočljivo spuščati s povodca. Na ta način imamo psa ves čas ob sebi, to pa pomeni, da je izpolnjen eden od pogojev dobre navezave. Seveda je treba psa predhodno na- vaditi na povodec, da se počuti do- bro. Vse informacije, ki potekajo od lastnika k psu, temeljijo na pozitivni motivaciji in nagrajevanju, pes pa nam s svojim obnašanjem, ki je lah- ko zaželeno, ali pa tudi ne, sporoča, kaj moramo še popraviti z dobrim pristopom. Žal mi je, ko praktično vsak dan vidim nenehna povelje- vanja pri odraščajočem psu, kot so sedi, prostor, nepotrebno vpitje na psa, vlečenje s povodcem … S tem psu sporočamo, kako zelo neprije- tni smo in se kasneje čudimo, zakaj gre pes raje stran od nas, kot pa, da bi prišel k nam. Zavedanje, da mlad kuža naenkrat premore le dve do tri sekunde popolne koncentracije, je bistvenega pomena pri vzgoji. Samo vrhunsko treniran odrasel pes ima sposobnost koncentracije do pol ure. Vabim vas, da se nam kot prijatelji kužkov pridružite v mali šoli v Kino- loškem društvu Grosuplje. Vpeljali vas bomo v čudovit svet lepega ži- vljenja med psom in vodnikom. Po- svečamo se že dva meseca starim psičkom, za vas pa smo tu celo leto. Imamo strokovno usposobljene in- štruktorje z licencami, dober poli- gon in neizmerno voljo do dela. Do- segamo zavidljive rezultate z vsemi pasmami in rešimo na videz še tako nerešljiv problem, s katerim se lah- ko kot lastnik psa srečate. Edvard Vrenčur Renatina zgodba je zanimiva, saj se ukvarja z vzrejo shih tzujev, od tega tudi živi in je na tem področju med slovenskimi pionirkami. Še več, njeni psi so dobitniki najvišjih evropskih šampionatov, zadnji osvajalski pohod po več evropskih tekmovanjih s psom Ninom - Allmystical Little Treasure, pa je sklenila z dokončno zmago na Danskem v konkurenci enaindevetde- setih evropskih lepotcev. Zmage so pri Renatinih psih, pod rodovniškim na- zivom Allmystical Kennel, o katerih lahko berete pod istoimensko spletno stranjo, stalnica. Zaslovela pa je tudi z lesenimi izdelki. Danci namreč cenijo idejo in dizajn, kar so postali tudi Renatini leseni izdelki, dekorativni napisi pod znamko »Renata's wood work«. Ustvarja in z vzrejo kužkov se ukvarja na velikem posestvu, na veliki, značilno danski domačiji z rdečo opeko v Ulfborgu v vzhodni Jutlandiji, ki sta si jo uredila z možem. Sin se je pred kratkim z dekletom preselil v njihovo prvo hišo. Na kratko smo Renatino družino povprašali o življenju na Danskem, ki naj bi veljala za najsrečnejšo evropsko državo. Pravi, da to sicer velja, ko gre za priložnosti, zaslužke in socialo ali ko urejaš kake papirje, se naročaš k zdravniku in podobno. Vse urejajo po elektronski poti. Ljudem lahko zau- paš, stojnice z izdelki ali starimi predmeti, ki jih želijo prodati, postavijo kar na dvorišča in nihče ti ne bo ničesar odnesel. Račun le še poravnaš in vržeš denar v kako nastavljeno posodico. Denar bo tudi ostal na svojem mestu. Veliko reciklirajo, pohištva ne zavržejo kar tako, običajno je, da kupiš ra- bljeno. Tam je veliko trgovin oz. tovrstnega trgovanja. Zelo podpirajo svoje izdelke, lokalno proizvodnjo, čokolade Milka v trgovinah skorajda ni, prav tako ni Nutelle … Celo Božička nimajo, ampak imajo Julemanda in druge svoje možičke in pravljična bitja, tega je na Danskem že od nekdaj veliko. Spodbujeno z Andersenovimi pravljicami pa sploh. Izkoriščajo naravne vire energije. Seveda je tam veliko vetra, ki ga s pridom izkoriščajo, privatne vetrnice so pravilo. Prav tako ne zaničujejo ročnega dela, Brane je zelo ce- njen, saj na farmi zna poprijeti za vsa vzdrževalna dela, Danci so bolj eno- stranski pri tem. Zasluži nekajkrat toliko kot bi v Sloveniji. Na visoko teh- nološko opremljeni prašičji farmi dela tudi Nejc kot »driftsleder«, torej kot vodja, pri nas je to delo lahko zaničevano, tam pač ne. Nejc se, če slučajno že kdo viha nos, ukvarja tudi z računalništvom. Nejčevo dekle, Lea, sicer iz Novega mesta, pa je tam prava zvezda s slaščičarskimi izdelki pod znamko »Baking sins by Lea«. Za poročno torto iztrži tudi do 600 evrov. Tudi te naj- dete na spletu pod slednjo znamko in lahko preverite njene mojstrovine. Anže zaključuje dansko gimnazijo in od osemnajstega leta živi na svojem, za svoj študij tudi sam služi s priložnostnimi deli. To je tam običajno, otrok ne priklepajo na mamino krilo. Lepa in značilna je seveda tudi danska na- rava. Po severnjaško je zašiljena z vetrom, padavine so vedno za vogalom, a dežnika običajno ne nosijo, saj je dež bolj sipast. Prav zaradi vremena Renata najbolj pogreša Slovenijo. Stik z domovino ohranjajo predvsem z mamo Milko, Brane pa kdaj speče potico. V tem obdobju je dan do polnoči. Občudujete lahko fjorde, morje privablja na počitnice veliko Nemcev. Zna- jo tržiti svojo vikinško zgodovino, muzejske vasi so pogoste. Blizu je občina Billund, ki od Legolanda zasluži toliko, da ne vedo, kako bi ta denar sploh porabili. Povsod diši po cimetovem pecivu, slaščicah lakrids, kremastem sladoledu, dimljenih ribah … A Renata pravi, da ima Danska tudi svojo temne plati, depresija in alkohol tudi njim nista tuja. Za prišleke so sicer odprti, a se moraš prekleto doka- zati, obesiti dansko zastavo in dokazati znanje danščine, angleščina je le za osnovo. Kruh je dober, a trd. A za sposobne tudi to očitno ni problem. Mogoče tudi vi pogledate na Allmystical Kennel in si izberete kakega shih tzuja, prav zdaj je v Renatinem leglu nekaj novih bodočih šampionov, tudi če samo za v naročje. Pozdrav Bukovčevim na Dansko in se vidimo kdaj tudi doma. Ksenija Medved Pravilno ravnanje z mladim psom je pomembno, da se bo razvil v zdravega in stabilnega psa. (Foto: Edvard Vrenčur) 13 junij 2017 številka 5 Podlistek Naše kašče Domoznanski krožek Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ivančni Gorici je v šolskem letu 2016/2017 proučeval kašče v naši občini. Nekaj najzanimivejših primerkov te ljudske stavbne dediščine predstavljamo v svojem glasilu. Kašča dvorca Kravjek Kašče so bile prvotno gospodarska poslopja privilegiranih družbenih okolij - gradov, graščin, samostanov in bogatih kmetov. V občini imamo tri take imenitne kašče: samostansko žitnico v Stični, grajsko kaščo dvorca Kravjek v Leščevju in graščinsko kaščo graščine Grumlof v Šentpa- vlu. Ko je v bojih za celjsko dediščino na Rojah padel utrjeni grad Kravjek (Weineck), je v 16. stole- tju v dolini pod njim zrasel dvorec Kravjek (Weineck), ki ni imel več značaja trdnjave. Ljudje so ga preimenovali v Benek. Poznamo ga iz literature kot grad Slemenice v Jurčičevem Desetem bratu. Dvorec je zamenjal veliko lastnikov in leta 1878 ga je že v zelo slabem stanju kupil vele- trgovec Fran Fortuna. Do konca ga je porušil in kamenje razprodal kot gradbeni material. Ker je bila kašča še v dobrem stanju, te ni porušil, ampak jo je prodal za bivališče. Njeni lastniki so si kasneje postavili novo hišo, pri ka- teri se še vedno reče pr' Kaščarju. Kašča je podkle- tena in zidana iz zelo raznovr- stnega kamenja, ki bi bilo lahko zanimivo tudi po geološki plati. Pr- votno je bila eno- prostorska, zdaj je zgornji kaščni prostor predeljen v opuščen stano- vanjski prostor in v pod. Del, ki ni bil preurejen v stanovanje, ima še prvotna, za kašče značilno majhna okna. Ta so morala omogočati ne- kaj prezračevanja, niso pa smela dopuščati velikih temperaturnih sprememb v notranjosti, kjer so se hranila živila. Odprtine za vrata so lepo oblikovane in skrbno obo- kane. O starosti kašče lahko samo skle- pamo, domnevati pa smemo, da tudi kašča ni dosti mlajša od same- ga dvorca. Gotovo pa je kašča že na franciscejskem katastru iz leta 1828. Tatjana Kordiš PAPIRNICA KAŠČA Livarska ulica 1, Ivančna Gorica 01-78 69 110 abckasca@gmail.com -5% POPUSTA NA DELOVNE ZVEZKE AKCIJA DO 10.7.2017 -15% POPUSTA NA VSE POTR EBŠČ INE do 40% POPUSTA NA TORBE IN NAHRBTNIKE Na zalogi delovni zvezki za OŠ STIČNA IN ŠENTVID To je ostalo do dvorca Kravjek. 14 junij 2017 številka 5 Pri Pihlerju V Metnaju se pri mnogih hišah pišejo Kaste- lic.Tako je bilo tudi pred sto leti. Imena, ki so jih pri krstu dajali otrokom, so se prav tako ponavljala iz roda v rod, pa tudi od hiše do hiše. Zato so si pomagali z domačimi imeni. Pri Kastelcu, o katerem bomo govorili, se je reklo pri Golufu. Doma je seveda v vsakem rodu ostal le najstarejši sin, drugi so se kam priženili ali si ustvarili svoj dom na kaki kajži. Tako je bilo tudi z Jožefom, ki je po poroki leta 1863 šel v lastno kajžo, a so mu še vedno rekli Golufov Jože. Ko se je čez 25 let ženil njegov sin, so v poročno knjigo zapisali Golufovega Jožeta sin. Potem pa si je pridobil novo hišno ime – Pihler. O tem obstaja zanimiva zgodba. Mož je nekaj prizidaval k svoji kajži, pa so ga ljudje spraševali, kaj bo to. Ker se mu ni ljubilo razlagati, je odvrnil, da bo to nova Pihlerija. »Pihlerjev kevder« je bila v Ljubljani znana žganjarna na začetku današnje Wolfove ulice. Tako se je hiše prijelo ime pri Pihlerju in tudi ostalo. Pihlerjeva žena je bila Ana Janežič s Sel pri Višnji Gori. Njena sestra Marija je bila poročena na Gradišču pri Jeriču, kjer so po- slali študirat kar tri sinove. Morda je tudi to vplivalo, da so Pihlerjevi poslali v šole svojega edinega sina Franceta. Brezskrbna leta Zdelo se je, da je bil France rojen v obetaven čas. Leta 1898 je spet oživel stiški samostan. Menihi, ki so prišli iz Nemčije, so se hitro vži- veli, se učili slovensko in skušali čim bolj po- magati prebivalstvu po okoliških vaseh. Leta 1904 so na hribčku odprli novo šolo. Prejšnja se je nahajala v hiši nadučitelja Kovača, ki jo je pozneje kupil trgovec Fortuna in jo danes poznamo pod imenom Fortunova hiša. Poleg ravnatelja Kovača sta takrat učila še domačin Karel Gorišek in učiteljica Ernestina Zajec iz Gabra. Kmalu se je izkazalo, da je Pihlerjev fant bistre glave in učitelji so predlagali star- šem, da bi ga poslali v šole v Ljubljano.To se- veda ni bilo preprosto. Stiška trirazrednica ni nudila dovolj znanja, pa tudi nemščine niso poučevali. Tedaj se je izkazal pater Štefan Geyer, rojen sicer v Württembergu na Nem- škem. Naučil je Franca tistega, kar mu ni dala domača šola, pa tudi toliko nemščine, da je bil sposoben za pripravljalnico. »Vedno in vse prav dobro« so zapisali v odpustnici iz stiške šole. Prav dobro bi danes najbrž pomenilo odlično. Toda pojavila še je druga težava. Pihlerjevi pač niso bili toliko premožni, da bi lahko plačeva- li sinovo bivanje v mestu. Tedaj se je izkazal pater Lovrenc Goeppel, prav tako rojen v Württembergu. Tudi on se je hitro naučil je- zika, bil je zelo prijazen in je skušal čim bolj pomagati ljudem. Tako je torej izprosil, da so Franca za majhen prispevek sprejeli v Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Stav- bo šentviške gimnazije je dal zgraditi ljubljan- ski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič in je prve dijake sprejela dve leti pred Kastelčevim vpisom. To je bil zavod, na katerem so se šo- lali katoliško usmerjeni dijaki. Pod isto streho so stanovali mladeniči, ki so čutili nagnjenje do duhovniškega poklica, pa tudi tisti, ki so jih zanimale povsem posvetne smeri. Za dijake je bilo v zavodu zelo dobro poskrbljeno. Prosto- ri so bili prijetno ogrevani, kar je omogočala centralna kurjava, velika posebnost tedanjega časa. Imeli so tekočo vodo, saj so gradbeniki na bližnjem šentviškem hribu zajeli tri studen- ce, ki so omogočali stalni dotok sveže tekoči- ne. Številni dijaki, večinoma kmečki fantje, so se prav v zavodu tudi prvič srečali z udobjem prh in kopalnic. Imeli so lastno telovadnico in mnogo sprehajalnih poti okrog šole ali po bližnjih vaseh. Jeseni 1907 je France vsto- pil v pripravljalni razred, potem pa je bil vsa leta med najboljšimi učenci. Silno si je želel, da bi potem, ko bo doštudiral, pomagal širiti izobrazbo med preproste ljudi. Celo svoj pro- sti čas je porabil za izobrazbo. Sam se je učil italijansko in francosko; v njegovi zapuščini so našli tudi češko in rusko slovnico. Zelo je ljubil petje. Vadil je flavto in harmonij. Rad je igral nogomet in se preizkušal na telovadnem orodju. Bil je zelo živahen in vedno vesel. Hi- šnemu redu se je podrejal brez težav in veljal je v vsakem pogledu za vzornega dijaka. Med počitnicami je prihajal domov v Metnaj, kjer je pomagal pri kmečkih opravilih. Najraje je bil v materini družbi. Vojna Julija leta 1914, ko je slutnja vojne zajela Evropo, je v šentviških škofovih zavodih ma- turirala že druga generacija dijakov. Ti so bili tedaj zadnji, ki so lahko redno in brez motenj dokončali šolanje. Toda v rubriki, kamor so navadno zapisali nadaljnjo študijsko pot, je prav pri vseh označeno - vojaščina. Kmalu so vpoklicali prve gojence, ki so s 17. pehotnim polkom odšli na rusko bojišče. To je bil peho- tni polk avstro-ogrske skupne vojske (nemško Infanterie Regiment Nr. 17), ki so ga sestavlja- li predvsem slovenski vojaki. Zato so mu tudi rekli polk Kranjskih Janezov. V prvi svetovni vojni je 17. pehotni polk so- deloval najprej v bojih na ruskem bojišču, kjer je utrpel velike izgube. Oktobra 1915 je bil prestavljen na soško fronto. Pridružil se je 10. pohodnemu bataljonu, ki je že od za- četka italijanskega napada maja 1915 branil položaje pri Doberdobu. Njegovi položaji so bili pred Podgoro in Oslavjem. Marca 1916 so ga poslali na tirolsko bojišče, kjer je sodeloval v veliki pomladni ofenzivi. Tam je za vedno ostalo mnogo slovenskih fantov. Tudi France Kastelic. France je bil vpoklican aprila 1916 kot sedmošolec. Ko je odhajal na fronto, mu je bilo žal samo, da ne bo mogel zaključiti štu- dija. Vendar si je izprosil toliko dopusta, da je februarja 1916 za štiri dni prišel v Ljubljano in na izredni maturi to z odliko opravil. Kdo ve, ali se je sploh utegnil zglasiti v Metnaju? Na fronti je preživel enajst mesecev. Že takoj v Galiciji se je odlikoval z izrednim pogumom. Potem je bil njegov polk premeščen na Soško fronto. Na Podgori pri Gorici mu je krogla pre- strelila uhelj, a po desetih dneh je bil spet pri svojem polku. 10. decembra 1915 je bil pri Oslavlju odlikovan s srebrno medaljo za hra- brost. Po opravljeni maturi je v treh mesecih kar trikrat napredoval: najprej v narednika, nato v kadetnega pripravnika. 15. maja 1915 je bil povišan v kadeta. Od prve plače je na naslov zavodske Marijine družbe nakazal 100 kron. Ko so jih v Ljubljani prejeli, še niso vede- li, da pošiljatelja ni več med živimi. Usodni Asiago Asiago je kraj na približno1000 metrov viso- ki planoti v provinci Vicenzo v Benečiji. Sem so leta 1916 premestili 17. pehotni polk. Na področju Asiaga so začeli Avstrijci pripravlja- ti ofenzivo, s katero bi s prodorom od Trenta do Benetk osamili 2. in 3. italijansko armado, ki sta se bojevali na Soški fronti in 4. armado vzhodno od Trentina. S tem dejanjem bi Italijo prisilili, da prosi za mir in jo na ta način izločili iz velike vojne. Ofenziva se je začela 15. maja z močnim topniškim ognjem. Avstrijska pe- hota je na 50 km dolgi fronti prebila utrjene italijanske položaje in začela prodirati v bene- ško nižino. Ko je bilo že videti, da bo ofenziva uspela, je nenadoma prišlo do nepričakova- nega preobrata. 4. junija je ruska vojska v Ga- liciji začela novo ofenzivo, prebila avstrijske vrste in začela napredovati v notranjost mo- narhije. Avstro-Ogrski je grozil zlom vzhodne fronte. Zato je morala s Tirolske na vzhod pre- mestiti polovico svojih divizij. Medtem pa so Italijani dobili nove okrepitve, ki jim polovico manjša avstrijska vojska ni bila kos. Ofenziva pri Asiagu se je končala 10. junija bolj ali manj tam, kjer se je začela. Eden od takih spopadov brez pravega zmagovalca se je odvijal pri Asi- agu tudi 6. junija. Divizijski župnik Franc Kulo- vec je zapisal: »Ker so se Lahi precej umaknili, so naši postavili pred bojno vrsto poljsko stra- žo, ki ji je bil poveljnik kak kadet. Tokrat je bil Kastelic poveljnik straž. Popoldne ob dveh je začel ves polk napadati. Hotel je priti v bližino sovražne bojne črte. Ko je sovražna artilerija opazila naše napredovanje, nas je začela ob- delovati. Prve vrste so srečno ušle, strojne pu- ške pa so prišle v najhujši ogenj. Vojaki so hi- teli v kritje za stene neke hiše. Ko je sovražnik to videl, je obrnil na hišo ogenj 24 cm granate. Kastelic je tedaj zapovedal, naj se razkropijo. Med tem prileti že druga granata – bil je ko- maj 20 korakov od hiše – pade blizu njega in konča mlado življenje.« Granatne šibre so ga zadele v glavo in vrat. Bil je na mestu mrtev. Še isti večer so ga prenesli v Ebene pri Asiagu, drugi večer pa so ga med silno nevihto poko- pali z vsemi vojškimi častmi. Na tem pokopali- šču počiva kar 54 tisoč vojakov najrazličnejših narodnosti obeh vojskujočih se strani. Po smr- ti je bil France Kastelic naknadno odlikovan s srebrno hrabrostno medaljo 2. razreda. Na grob so mu postavili velik lesen križ – kakor drugim soborcem. Danes ga seveda ni več. Prizorišča takratnih strašnih bojev so urejena v spominsko področje s kostnico in raznimi obeležji. Nekaj članov Združenja vojaških gor- nikov Slovenije vsako poletje obišče tiste kra- je. Očistijo tako imenovano Slovensko dolino, ker je tam umrlo največ slovenskih vojakov, in odpravijo posledice, ki jih na ostankih položa- jev in objektov 17. pešpolka povzroči zima. Navadno se tudi slikajo ob plošči s slovenski- mi verzi, ki so jo v skalo vzidali pred sto leti. Spomini Ob smrti Franca Kastelica je bilo zapisanih in izrečenih nešteto lepih besed. Mesečnik Bo- goljub o njem piše: »Ko je padel dvajsetletni fant, so za malokaterim vojaki tako odkrito- srčno žalovali, kot za njim.« »Škoda je bilo mladega življenja,« pa piše prijatelj, »še bolj vzorov in načrtov, ki jih je nosil v srcu. Milo se mi stori, če pomislim nazaj, ko sva na spre- hodih kovala načrte za bodočnost in si jih zaupala drug drugemu, in njegovi so bili res lepi in škoda, stokrat škoda, jih je za v grob.« V zavodskih Izvestjih je vodstvo šole zapisalo: »Ves čas svojih študij od pripravljalnega ra- zreda dalje pa do mature je bil vzoren mla- denič, odličen po umskih in nravnih vrlinah, vnet abstinent tudi v vojni službi. Stavili smo vanj velike nade. Božja volja je pa bila, da je prelil kri za domovino in cesarja.« Pa njegovi starši? Ob izgubi edinega sina sta imela eno samo tolažbo: Vredni ga nismo bili, zato nam ga je Bog vzel.« Valči Ravbar Viri: Slovenec, 13. 6. in 24. 7. 1916 Bogoljub 1916/10 Zapiski Rudija Megliča France Kastelic (10. 1. 1896−6. 6. 1916) Pihlerjev kadet iz Metnaja Franc Kastelic Francetovi sošolci v Stični Grob v Asiagu 15 junij 2017 številka 5 Šolstvo Dr. Mitja Krajnčan: »Poučevanje je lažje kot vzgoja.« Prof. dr. Mitja Krajnčan iz Gabrja pri Stični, sicer rojen Ljutomerčan, je sredi marca na slovesni akademiji Univerze na Primorskem prejel zlato plaketo za visokošolskega učitelja oz. znanstvenega delavca Univerze na Primorskem za življenjsko delo in posebej velik doprinos k razvoju znanstvenega in pedagoškega dela. Sicer pa je dr. Krajnčan prodekan na Pedagoški fakulteti Koper in nosilec ter ustanovitelj študija socialne pedagogike v Kopru. Z njim smo ob tej priložnosti spregovorili o vzgojno-izobraževalnem sistemu in o tem, kako bi lahko naše otroke vzgajali tudi drugače. Ste prejemnik Zlate plakete Uni- verze na Primorskem za življenjsko delo, pred leti pa ste za uveljavi- tev in delo na področju socialne in doživljajske pedagogike prejeli priznanje za najboljši evropski pro- jekt Outward Bound. V kolektivni podzavesti našega na- roda je ostalo precej brazgotin za- radi mnogoterih vetrov, ki so pihali nad tako lepo deželo, kot jo ima- mo. Najlepšo. Zato nam pohvale in spodbude še ne gredo prav dobro od rok. Prav tako je stroka še rela- tivno mlada in se rada spogleduje z razvitejšimi državami. Ob kritični presoji lahko vidimo, da nismo da- leč za njimi, v marsičem smo zelo primerljivi, celo boljši. Vsekakor je nagrado in pohvalo lepo dobiti, dobiš potrditev za vloženo delo in hkrati motivacijo za naprej. Ste pionir in avtor novega pro- grama doživljajske pedagogike v program pedagoške fakultete Pri- morske Univerze. Kako ste zaznali prostor in priložnost za nov študij- ski predmet? Z doživljajsko pedagogiko sem začel ob svoji prvi zaposlitvi v Vzgojnem zavodu Logatec, ki je namenjen mladim fantom z vedenjskimi in čustvenimi težavami/motnjami. V instituciji, kjer so mladi prekipevali z energijo, je vladala pasivnost, ne- zaintersiranost in nemotiviranost. Na splošno je to težava današnjega časa, tudi šolskega sistema kot ta- kega, da mlade pušča v dolgočasju, apatiji in pasivnosti. Zato mlade soočimo z zahtevami, ki jih najbolj logično ponuja narava in jih, kolikor je mogoče, naredimo dejavne in odgovorne za stvari, ki jih počnemo in ki so naše. Teh projektov smo iz- peljali veliko, kot najbolj odmevni so življenje na svetilniku na samo- tnem otoku, pohod ob Ljubljanici, reki 7 imen, kolesarsko popoto- vanje od izliva Dragonje do Dolge vasi pri Lendavi, obisk Nordkappa, indijanski tabori, projekti preživetja v naravi ipd. Skupaj smo izvedli več kot 200 projektov. Sicer sem pa predmet doživljaj- ske pedagogike vpeljal sprva na ljubljanski univerzi, na oddelku za socialno pedagogiko, kjer sem de- lal. Sedaj sem zaposlen štiri leta na primorski univerzi, kjer mi je uspelo ustanoviti nov oddelek za social- no pedagogiko in znotraj tega tudi predmet doživljajska pedagogika. Primorska v svoji praksi nima mno- goterih dejavnosti, ali če želite usta- novo, kjer bi se lahko izvajala tako preventiva, kot kurativa na podro- čju otrok, mladostnikov in odraslih s težavami v socialnem vključevanju in v življenjskem vsakdanu. Potrebe po tem pa so velike. Ta priložnost je bila povezana tudi z odprtostjo mlade univerze, ki se razvija in ima odprta vrata. Katere prednosti in koristi prinaša doživljajska pedagogika za sluša- telje na fakulteti in tudi za same otroke, dijake in študente, ki so bili udeleženci v enem od takšnih pro- gramov? Vsekakor samoizkušnjo, seznanitev sebe s samim seboj, s svojimi mo- žnostmi in mejami. Posledično is- kanje tistih dobrih točk pri mladih, kjer so močni, dobri, da jim dvigne- mo samozavest in samopodobo. V vsakem otroku je zlato, samo najti ga je treba in to je naloga ali zahte- va pedagoškega kadra. V doživljaj- ski pedagogiki skupaj koncipiramo projekte, skupaj jih izvajamo in smo soodgovorni za vsak in skupni ko- rak. Projekti so usmerjeni v različne aktivnosti, ob premagovanju ovir in doseganju mejnih izkušenj, ima- mo velik poudarek na socialnem/ odnosnem učenju, čustvenem in umetniško izraznem ter športno doživljajskem. Poskušamo in smo v realizaciji zelo uspešni, tako da se vsak mlad udeleženec nekje »naj- de« in da skupaj osvojimo cilj. Če se vrneva na naš izobraževalni sistem, kaj je po vašem prepriča- nju »narobe« z njim? Kot metodik socialno pedagoškega dela in tudi vzgojnega dela ugo- tavljam, da smo žal izgubili orien- tacijo, izgubili smo boj s smislom izobraževanja. Meri se storilnost kot rezultat nekega tekmovanja za čim več točk za vpis v najboljšo gi- mnazijo, čim več točk za vpis na naj- boljšo fakulteto. Pri tem je sistem usmerjen tako, da so ti otroci uni- verzalni vsevedi na vseh področjih. Nagrajeni sta lastnosti pridnost in poslušnost, na tak način pa se hitro izgubita občutek in usmerjenost na dejanske talente. Na fakultete do- bivamo tako populacijo, ki se zna naučiti vse, kar se od njih pričakuje. Ne pa kritičnih in radovednih posa- meznikov. Tako se učijo za ocene v šolah, za priprave za maturo. Dolo- čene gimnazije v tretjem in četrtem letniku se praktično ukvarjajo samo z maturo in tako šolan posameznik nam ne more biti v ponos. Prav tako so učiteljski - pedagoški poklici zdaj manj popularni in naj- boljši dijaki se več ne vpisujejo na pedagoške programe. In ta negativ- na selekcija ima tudi svoje posledi- ce. Pomembno mesto ob tem boju za najboljše vsekakor nosi tudi ku- rikul, ki je minimiziral pomen vzgo- je, socialnega učenja, solidarnosti, sočutja in še česa v šolskih prosto- rih. Kot najbolj cenjeni prodajalci znanja se pojavljajo populisti, ki jih šole najemajo, da jim povedo, kaj in kako morajo, jim delijo populi- stične recepte, ki pa nimajo želenih učinkov. Pogosto se vprašam, ali bi enako počeli, če bi to bile šole nji- hove in bi od tega morali preživeti na neizprosnem trgu. Kaj vse je potem »narobe« z na- šimi otroki, ki so udeleženi v tem sistemu in zakaj? Z našimi otroki ni nič narobe. So produkt tega časa, precejšnje izgu- bljenosti staršev, kot sva ugotovila, tudi izobraževalnega sistema in vre- dnot. Kot zanimivost lahko nave- dem, da so že v času egipčanskega klinopisa našli napisano misel, da če ne bodo naredili nekaj iz mladih, bo konec civilizacije. In še vedno traja, misel in civilizacija. Tako, da menim, da je to večna tema, ki pa se je moramo v vsakokratni druž- beni stvarnosti lotiti odgovorno, zavestno in brez fig v žepu, misleč, saj bo že. To pomeni, da so tudi nosilci izo- braževalnega sistema, vzgojitelji, učitelji in profesorji premalo kritič- ni do metod, programov in vsebin in samo sledijo nečemu, s čimer se morda niti ne strinjajo? Vsekakor ne vidim nekega zado- voljstva v tem, da jim z ministrstva dnevno pošiljajo pakete okrožnic in jih birokratsko obglavljajo ter usmerjajo v delo zaradi dela. Po- gosto si tudi dotični ministri želijo, da bi nekaj spremenili, vendar to največkrat samo pomeni dodatno nereflektirano in neevalvirano eks- perimentiranje. Šolstvo je občutljiv subjekt in rezultati ne morejo biti vidni čez noč, kot si to želijo tisti, ki mislijo, da naše življenje traja štiri leta, toliko kot njihov mandat. To- rej, učitelj ne bi smel biti politično impotenten. Ravno nasprotno. Če kdo, potem praksa ve, kaj ji manjka in kje. Tukaj je pogosto zaznati ve- liko frustracij, nekateri celo pišejo v šolske dnevnike tisto, kar cenje- ni inšpektorji (Gogoljev Revizor je večen) potrebujejo, delajo pa po svoje. Greva najprej v vrtce - kako bi morali vzgajati naše otroke v tem njihovem najzgodnejšem spozna- vanju sveta? Receptov pri vzgoji ni. Tam, kjer smo eni dobri, drugim ne uspeva najboljše in obratno. To, kar je za nekoga zdravilo, je lahko za druge- ga strup. Vsekakor je pomembno, da otrokom damo to, kar jim je dala narava, in to je gibanje, spoznava- nje, radovednost in drugačnost. Otroci se samostimulirajo v svojih dejavnostih, mi pa smo jim ponudili virtualni svet, da bi se lahko oddah- nili. A se res? Vzgoja brez jasnih zahtev, nagrad in kazni se kmalu znajde v slepi ulici. Osnovna šola - kje so priložnosti za izboljšave sistema izobraževanja? Šola bi morala graditi na tistem, kar ugotavlja, da je dobro, da je funk- cionalno, učinkovito. Učiti učence uporabno znanje. Se vprašati, zakaj učenci radi hodijo v šolo samo prva tri leta, potem pa vedno manj. Kdaj uničimo v otroku zvedavost, na- ravno radovednost? Tudi s čustve- no vzgojo, pomenom odnosa, kot osnovnega pedagoškega sopotnika, brez katerega praktično ni mogoče izpeljati kvalitetno nobene metode. Ne nazadnje šola samo potrjuje so- cialno razslojenost, čeprav je obve- zna za vse. Šolo je treba razbreme- niti kroničnega pritiska uspeha. Kaj pa pri strokovnem izpopolnje- vanju na srednjih in visokih sto- pnjah? Bolonjski sistem ni prinesel oblju- bljanih rezultatov. Vedno znova ugotavljamo, da imajo študenti pre- malo prakse in so premalo povezani z neposredno stvarnostjo poklica. Ob tem, da bi po moje morali biti sprejemni izpiti na vsako fakulteto, ki bi si jih prilagodila glede na žele- ne kompetence in afinitete. Toliko trobimo o različnosti, v bistvu pa že- limo skorajda uniformirano znanje. Bratranec Lojze se večkrat poheca, da če bi moral ostati v slovenski sre- dnji šoli, ne bi bil danes glasbenik. Ko je prišel na ameriški college za glasbo (to je ekvivalent naši srednji šoli) ni imel drugih predmetov, le glasbene. Tukaj moramo še veliko narediti! Iz katerih tujih praks bi se lahko naši odločevalci o spremembah v našem sistemu lahko največ nau- čili? Tuje prakse so vpete v življenje, kul- turo, zgodovino in neko logiko vsa- kega naroda in njenega razvoja ter etike. Zato je težko najti neke dele dobrih praks od drugje in jih združi- ti v funkcionalno celoto. Naše dele- gacije so bile na Finskem, Danskem, Nizozemskem, Irski, Taivanu, Singa- purju in še kje. Svet je postal dosto- pen, informacije si lahko pridobimo v trenutku in vse skupaj je videti kot mala vas. Menim, da imamo dovolj virov, znanja in izkušenj, da bi lah- ko sami naredili sistem, v katerem bi ustvarjali zadovoljne učence, dijake in študente, zadovoljne, ker nekaj vedo, ker znajo to uporabiti, zadovoljne, ker so se nekaj naučili, spoznali prave učitelje, na katere so ponosni in pri katerih se zavedajo, da so do njih imeli spoštljiv in dober odnos. Kaj vse pa lahko za svoje otroke naredimo dobrega starši? Kakšna bi morala biti naša prava vloga pri vzgoji? Dajati jim naloge, zahtevajte od njih, da se soočajo tudi z neprijetni- mi opravili. Čim bolj konkretno, am- pak s spoštovanjem in odnosom, s pohvalo in časom, ki si ga vzamemo, da ga lahko skupaj preživimo kako- vostno. Danes pridejo otroci in star- ši domov utrujeni. In potem je na vrsti nova doza učenja. In to tudi po dve ali tri ali celo več ur dnevno. To rojeva nezadovoljstvo, frustracije in negativen odnos do šole in med seboj. Pri nalogah sem mislil bolj na vsakodnevna opravila doma, ki jim ne smejo ostati tuja. Vedno je dela dovolj in to takšnega konkretnega in nujnega. Ob tem pa jih ne poza- bite nikoli pohvaliti, pogledati v oči, objeti in jim dati vedeti, da so vaši. Kaj pa lahko znotraj svojih kuriku- lumov naredijo v tej smeri vzgoji- telji in učitelji? Kot socialni pedagog bom vsekakor izpostavil več časa za odnose, za vzgojne dejavnosti, za neformalno učenje in druženje. Več kot bo člo- večnosti v šolskih vsebinah, več kot bo učiteljev, ki bodo res želeli biti učitelji, ravnateljev, ki bodo tam ne zaradi svojega ega, ampak poslan- stva, bolj bo šola prijetna in prožna. Mislim, da si učitelj mora povrniti spoštovanje, naravno avtoriteto, ki si jo ustvarja preko osebnosti, zna- nja in metodičnih spretnosti. Tako bo šola boljša in manj se bo poču- tila odvisno od nekih prozornih av- toritet. Pozivam vas še k vaši zaključni mi- sli. Poučevanje je lažje kot vzgoja, za učenje moraš vedeti, za vzgojo pa moraš biti. Zato moramo biti in sebe dajati na pravi način. Na ta na- čin bomo tudi sami veliko pridobili. Franc Fritz Murgelj »Receptov pri vzgoji ni. Tam, kjer smo eni dobri, drugim ne uspeva najbolj- še in obratno. To kar je za nekoga zdravilo, je lahko za drugega strup.« 16 junij 2017 številka 5 Šolstvo Skoraj 300 novih bralcev v občini Ivančna Gorica Skoraj 300 drugošolcev iz dvanaj- stih razredov širom naše občine je letos usvajalo bralno veščino in se- daj, ob koncu šolskega leta, preje- majo majice z likom Zelenega Bralč- ka ter napisom »Že berem sam«. Ob podelitvah jih v maju in juniju Zeleni Bralček (knjižničarka Anita Globokar) obiskuje tudi osebno po šolah. Več kot polovico jih je že obiskal, ob podelitvah potekajo kul- turni programi. Gre za projekt Knji- žnice Ivančna Gorica pod vodstvom Petre Volkar. Z njim želimo v knjižni- ci opozarjati na pomen branja in na vpliv, ki ga ima le-ta na naše otroke. S tremi razredi v knjižnici na OŠ Stična so se srečali župan Dušan Strnad, ravnatelj Marjan Potokar, učitelji in knjižničarji. Občina je k dogajanju pristopila z nakupom majic, župan je nastopil kot pro- motor branja. Pomembno je na- mreč, da novopečeni bralski ponos podpremo kot skupnost, z najvišje ravni. Preko projekta Društva slovenskih pisateljev »Povabimo besedo« nas je obiskala pisateljica Aksinja Kermauner. Aksinja se ukvarja s pisanjem knjig za slepe in tudi glu- he. Kot je knjiga z naslovom »Žiga špaget gre v širni svet«, za katero je prejela tudi prestižno nagrado »Zla- ta hruška«. Vsi se spominjamo učiteljic, ki so nas naučile brati, v današnjih časih pa je to poseben izziv, saj branju na- proti stoji uporaba drugih medijev. Branje namreč sili naše možgane k aktivnosti, med uporabo televizije, radia in tablic pa smo bolj pasivni. Knjigama z raziskavami na to temo je naslov Digitalna demenca in Pli- tvine. Pomenljivo, kajne. Knjižničarji in učitelji so zaradi do- datnega izziva o pomenu branja ozaveščali tudi starše na roditelj- skih sestankih, otroci so vse leto na temo branja razmišljali, odvijale so se različne dodatne spodbudne aktivnosti, za domov so starši dobili tudi zloženke o bralni vzgoji. Projekt oz. akcijo so si zaposleni v Knjižnici Ivančna Gorica zamislili predvsem kot vabilo v knjižnico in knjigarne, saj je branje treba nego- vati in razvijati. Vsak Zeleni Bralček mora namreč veliko brati, predno dozori. Branje ni zgolj dejavnost za »piflarje«, ampak osnova za vse de- javnosti v našem življenju. Podpri- mo otroke pri tem. Ksenija Medved Zeleni Bralček na obisku V torek, 23. 5. 2017, so na OŠ Ferda Vesela gostili prav posebnega go- sta. Drugošolce iz Šentvida in Podružnične šole iz Temenice je obiskal Zeleni Bralček, ki je prihitel naravnost iz Knjižnice Ivančna Gorica. S svojo zeleno kapo, predvsem pa s svojimi zgodbami in dogodivščina- mi izza knjižnih polic, je učence presenetil in privabil, da so mu z zani- manjem prisluhnili, kaj jim je prišel povedat. Povedal jim je, s čim vse se ukvarja, kaj mu je všeč in kaj vse doživlja večinoma skrit med knjigami med različnimi knjižnimi policami. Učenci so prisluhnili pravljici, ki govori o njem samem, predstavil pa jim je tudi zgodbo o vitezu Leu. Povabil jih je, da ga pridejo obiskat v knjižnico v Ivančno Gorico in spodbudil, da si vsak dan vzamejo čas tudi za branje. Sami in skupaj s starši. Zanje je prinesel posebno zloženko o bralni vzgo- ji, da bodo tudi oni seznanjeni z njegovim delom. Otroci so mu povedali, da radi berejo, nekateri tudi ponoči, ko že vsi spijo. Presenetil pa jih je tudi z darilom – lično zeleno majico z njegovo podobo in napisom Že berem sam, ki bo učence spremljala čez poletje, da bodo v brezskrbnih dneh radi posegali tudi po knjigah, ki jih je v Knji- žnici Ivančna Gorica, zanje in za njihove starše, več kot dovolj. Lidija Oštir, PŠ Temenica Mostovi povezujejo V petek, 12. maja 2017, smo se z 19 učenci izbirnega predmeta nem- ščina matične šole in podružničnih šol iz Zagradca in Višnje Gore in ravnateljem g. Marjanom Potokar- jem, odpravili proti soncu na Šentilj in naprej na avstrijsko Štajersko v Straß. Tam smo z učenci OŠ Rudolfa Maistra in učenci iz osnovne šole Straß gradili mostove med kultura- ma in jezikoma obeh narodov. Ker letos obeležujemo 300. obletnico rojstva Marije Terezije, ki je bila tudi za Slovence pomembna ce- sarica, so bile aktivnosti tematsko povezane z njenim časom in življe- njem. Učenci so se med seboj spoznali in zbližali s športnimi igrami in dvor- nim plesom iz časa Marije Terezije. Sledila je gledališka uprizoritev Ma- rija Terezija, kjer smo izvedeli nekaj o njenem času in življenju. Svoje znanje smo preverili v kvizu Lepo je biti milijonar, šlo nam je kar dobro. Obogateni z novimi izkušnjami in ugotovitvijo, da nam znanje nem- ščine pa tudi angleščine lahko do- bro služi, smo se zadovoljni in pri- jetno utrujeni odpravili proti domu. Preživeli smo še en malo drugačen šolski dan, ki je bil zelo intenzi- ven, vsaj kar se tiče uporabe tujih jezikov, in ki nam bo gotovo ostal v lepem spominu. Za to čudovito priložnost se iskreno zahvaljujem sodelavcu Igorju Rajnerju, ki se je pogumno spopadal z organizacijo srečanja. Alenka Kovač Festival Pekarne Mišmaš na PŠ Krka V mesecu maju smo že tretjič zapored imeli Festival Pekarne Mišmaš. S tem gledališkim festivalom je začela učiteljica Mateja Jere Grmek, ki je ide- jo dobila v slikanici Svetlane Makarovič Pekarna Mišmaš. Prvo leto smo uprizorili igro in muzikal Pekarna Mišmaš, v katerih so na- stopali učenci PŠ Krka in odrasli igralci KUD Krka. Lansko leto so učenci petega razreda odigrali igro Škrat Ivan in princeska Ivanka iščeta zaklad, po istoimenski zgodbi Dragice Šteh. Vsako leto pa so povabljene še gostujoče gledališke skupine z matične šole, podružnic in kraja. Tudi letošnji Festival Pekarna Mišmaš je potekal v dveh delih. V torek, 23. maja, je potekal v popoldanskem času, da so si predstave lahko ogledali starši, stari starši in krajani. Uvodni pozdrav je imel ravnatelj OŠ Stična, gospod Marjan Potokar. Podelil je zahvalo Milanu in Vidi Globokar za več- letno sodelovanje in pomoč pri šolskih dejavnostih. Sledile so predstave učencev z matične šole in PŠ Krka. Uprizorili so nam predstavi Čarovnica in Nebesno gledališče ter popestrili večer z glasbeno pravljico, recitali in ple- som. Pri Nebesnem gledališču so sodelovali tudi odrasli igralci KUD-a Krka. Po koncu predstav je sledila dobrodelna otroška mini dražba slik s slikar- skega ex tempora, ki je potekal pod budnim očesom akademskega slikar- ja Franceta Slane. Slike so nastale kot preobrazbe njegovih del. Na dražbi smo zbrali 355 €, ki smo jih namenili nakupu knjig za šolsko knjižnico na PŠ Krka. Hvala vsem za nakup slik in pomoč pri zbiranju denarja. V sredo, 24. maja, je bil festival namenjen zaključku bralne značke podru- žničnih šol Muljava, Zagradec, Ambrus in Krka. Predstavili so se učenci PŠ Stična, Muljava in Krka. Spoznali smo, katere so najlepše besede in kaj po- meni biti prijatelj ter kako lahko skrbimo za okolje s predstavo Zmajček Po- metajček. Učenci PŠ Krka pa so še enkrat ponovili svoj nastop s prejšnjega dne. Na predstave smo povabili tudi otroke iz vrtca Krka. Festival Pekarna Mišmaš je za nas postal že povsem tradicionalni dogodek, veselimo se naslednjega. Učiteljici Nadja Jankovič Fortuna in Tončka Rajer Ex-tempore na Krki Na osnovni šoli Stična, podružnični šoli Krka smo imeli 25. 5. 2017 slikarski ex-tempore. Slikarka Gospa Milka Gruden je prišla v šolo in postavili smo ji ne- kaj vprašanj. Poznala je vse odgovore. Gospa Milka Gruden je predsednica kulturnega društva Likovnikov Ferdo Vesel Šentvid pri Stični. Ko je odgovorila na vsa vprašanja, smo šli na sprehod. Na sprehodu smo do- bili motive za slikanje. Povedala nam je še nekaj stvari o slikanju. Na primer, kako se nariše globino. Ogledali smo si nekaj njenih del. Takoj zatem smo začeli slikati. Gospa Milka je seveda pomagala ter nas usmerjala. Njene slike so nas navdihnile in nam vzbudile vese- lje do slikanja. Bilo nam je prijetno. Po dolgem času smo dokončali slike. Učiteljica Mateja Jere Grmek in gospa Milka Gruden sta nas zelo pohvalili. Naš motiv so bile lepote Krke. Dobili smo priznanja in vsak po eno petico. Med tem, ko voda šumi, čas hitro mimo beži. Ko v reki plavamo, se zelo zabavamo. Ko čas hitro mimo beži, se zabavamo tudi mi. Ne bi več na stolih sedeli, ampak dobre stvari počeli. Inja Amon, 5. razred Moja vloga Bil je dan nastopa v dvorani na Krki. Začel se je 3. Festival Pekarne Mi- šmaš. Nastopali smo z gledališko predstavo NEBESNO GLEDALIŠČE od BORISA A. NOVAKA. Jaz sem bil glavna vloga: OBLAČEK. Zelo sem se za- baval. Čeprav je bilo besedilo kar težko, sem se ga naučil v enem tednu. Med nastopom sem v glavi že razmišljal, kaj bom rekel naprej. Po na- stopu smo prespali v šoli. Naslednji dan smo spet nastopali. Takrat sem nastopal bolje, ker nisem imel več toliko treme, no vsaj po moje. Vedno bolj sem se zabaval. Najboljši del mi je bil, ko sem plezal po Modri gori. Na Modri gori sem se lahko tudi malo oddahnil od vsega truda. Vesel sem bil pa tudi zato, ker se je cela predstava dobro iztekla. Meni je bila ta vloga zelo všeč. Zelo si želim, da bi to predstavo še kdaj zaigrali. Peter Plevel, 5. r. 17 junij 2017 številka 5 Šolstvo Latvija – skromna in ponosna baltska dežela Srečanje podružničnih šol v Temenici V petek, 26. 5. 2017, je v Temenici potekalo že tradicionalno srečanje podružničnih šol, ki poteka vsako leto v mesecu maju že več kot 25 let, vsakič na eni izmed petih okoliških podružničnih šol. Letos je bila na vrsti naša šola. Šti- rinajst prvo in drugošolcev, ki letos obiskuje Podružnično šolo v Teme- nici, je skupaj z zaposlenimi v goste sprejelo učence in njihove učitelje ter spremljevalce iz štirih okoliških podružničnih šol. Družabnega sre- čanja z bogatim kulturnim in špor- tnim programom se je udeležilo čez 100 otrok iz PŠ Primskovo, PŠ Šen- tlovrenc, PŠ Velika Kostrevnica in PŠ Štangarske Poljane. Uvodni del prireditve je najprej po- tekal na dvorišču šole v Temenici, kjer so se učenci gostitelji pred- stavili s pesmimi, deklamacijo ter instrumentalno točko, za katero je poskrbela Živa Miklošič iz 2. razre- da. Nato pa je v dvorani Krajevne skupnosti sledila uprizoritev glas- bene ljudske ruske pravljice Grad gradiček, ki so ji gostujoči učenci z zanimanjem prisluhnili. Vse zbrane so v uvodu pozdravili in nagovorili tudi vsi trije ravnate- lji zbranih šol: g. Janez Peterlin (OŠ Ferda Vesela), g. Rado Kostrevc (OŠ Trebnje) in g. Albert Pavli (OŠ Šmar- tno). Z obiskom pa nas je razveselil tudi g. podžupan Tomaž Smole iz Občine Ivančna Gorica, ki je med drugim povedal, da je obstoj po- družničnih šol velikega pomena ne samo za učence in njihove zaposle- ne, temveč tudi za celoten kraj in prebivalce v njem. Po kulturnem programu je sledila malica in ogled šolskih prostorov ter celoletne razstave likovnih izdel- kov, ki so nastajali pri pouku likovne umetnosti in v času podaljšanega bivanja pod mentorstvom Lidije Oštir in Alenke Ivanjko. Sledil je športni del dneva in pohod iz Temenice do Čagošč ter naprej mimo čagoške kapelice po delu krožne poti Prijetno domače do So- brač. Pri čagoški kapelici je otroke prijetno presenetila še Muca Co- patarica, ki je bila za večino od njih prav posebno doživetje. Druženje se je nato zaključilo v Sobračah, kjer je bila priložnost za sladoled, spoznavanje in druženje s sovrstniki pa tudi prosto igro na tamkajšnjem igrišču. Druženje, ki je za nami, nam bo ostalo v prijetnem spominu tudi zato, ker smo tako učenci kot za- poslene ponovno dokazali, da s skupnim sodelovanjem in znanjem zmoremo veliko več, kot si včasih priznamo. Da je tako velik dogo- dek uspel tako kot smo si zamislili in načrtovali, pa gre zahvala tudi Krajevni skupnosti Temenica, ki šoli vedno priskoči na pomoč, kadarko- li je to potrebno (ob tej priložnosti posebna zahvala g. Grabljevcu za izposojo klopi in g. Koleši za osve- tlitev dvorane) ter vodstvu matične šole, ki nas nenehno podpira in za- upa našemu delu. Ob tej priložnosti pa se zaposleni podružnične šole zahvaljujemo tudi krajanom KS So- brače, ki so nas prijazno sprejeli na njihovo igrišče in nam omogočili, da je bilo naše druženje tudi zaradi športnih aktivnosti v Sobračah še zanimivejše. Lidija Oštir, vodja PŠ Temenica Finska – dežela tisočerih jezer in odličnega šolskega sistema Konec aprila sem dobila priložnost, da se v okviru projekta Erasmus+ udeležim izobraževanja v Helsinkih. V sedmih dneh smo udeleženci iz 17 držav skušali zaznati, kaj je tisto, kar Finski šolski sistem uvršča med najboljše v Evropi. Za celotno Finsko velja nekaj osnovnih dejstev: • vstop v šolo s sedmimi leti (najkasneje v Evropi), • obvezno šolanje do 16. leta (6 let razrednega, 3 leta predmetnega pouka), • majhno število ur pouka, • obvezni vsakodnevni odmori na prostem (ne glede na vreme), • učenje z delom, poskušanjem, praktičnimi izkušnjami, • spodbujanje k sodelovanju in ne k tekmovanju, • brez ocenjevanja do 5. razreda, • ni zunanjega preverjanja znanja (NPZ), • vzgoja za samostojnost in odgovornost, • kurikulum predvideva končni cilj, poti in metode so v celoti prepu- ščene učitelju, • šolski sistem ostaja isti skozi desetletja in se ne spreminja z menjavo ministrov, • na spremembe vpliva stroka in ne politična opcija. Udeleženci izobraževanja smo obiskali tri različne šole v treh različnih okoljih – šestletno OŠ v centru mesta, devetletno OŠ v predmestju in devetletno OŠ na podeželju – 150 km severno od glavnega mesta. Vse šole, ne glede na lokacijo, so odlično opremljene. Še posebej izstopa- jo učilnice za praktični pouk: glasbena učilnica s številnimi glasbenimi inštrumenti, na katere učenci dejansko igrajo, pa učilnice za tehniko, gospodinjstvo, fiziko, kemijo …, kjer učenci s praktičnim delom razvijajo svoje spretnosti in sposobnosti. Veliko je dela po skupinah. Opazila sem, da so učenci pri delu zelo sa- mostojni. Od učitelja dobijo nekaj osnovnih navodil in zadolžitev, po- tem pa nalogo rešujejo sami. Pri delu v skupini vsak k rešitvi skuša pri- spevati po svojih močeh in sposobnostih. Otroci med seboj sodelujejo in ne tekmujejo. V odnosih so drug do drugega in do učiteljev izredno sproščeni, a spoštljivi. Všeč sta mi bili še dve stvari. Daljše odmore dejansko preživljajo na pro- stem, in to vsi otroci, ne glede na vreme, v šolo pa velika večina prihaja peš ali s kolesi. Na dan obiska ene od šol je zjutraj snežilo, pa je bilo pred šolo kljub temu parkiranih najmanj 50 koles. Že iz osnovnih stvari je razvidno, da ne starši ne vzgojitelji in učitelji ne želijo učencev razvaditi in pomehkužiti. Na vseh področjih delujejo nekako takole: »Kar zmore, mora.« In to je najbrž tisto, kar ustvarja in spodbuja samostojnost, kre- ativnost, samoiniciativnost, odgovornost … V sedmih dneh, ko smo spoznavali šole in življenje v njih ter kulturo, znamenitosti in zgodovino Finske, je bilo veliko možnosti za izmenjavo izkušenj z udeleženci izobraževanja iz drugih evropskih držav. Vsak sis- tem ima svoje prednosti in slabosti. Pri svojem delu bom skušala upo- rabiti nekaj idej in praks, ki jih kolegi iz drugih držav ocenjujejo kot zelo uspešne. Mojca Malovrh Zahvaljujoč naši šoli, sodelujočim učiteljem, Erasmusu + in njegove- mu 2-letnemu projektu The sunny side up lahko opišemo izjemna do- živetja v Latviji, daleč pri tromeji z Rusijo, Belorusijo in Litvo, kjer je že drug časovni pas ter izjemno mrzlo vreme. Kljub zgodnji uri smo na dvourni vožnji vneto čakale na pri- hod v Gradec, kjer smo okoli šeste ure zjutraj izkusile svoj prvi let. Bilo je izjemno in od vseh je let najbo- lje preživela Petra, ki je kar zaspala. Seveda sva se z Ano malo pošali- li in jo z vrečko za bruhanje v roki panično prebudili. Reakcija: »A sta me morali zbuditi?!« Let je trajal skoraj eno uro in pol. Prvi postanek je bil v Frankfurtu, kjer smo se sre- čali s španskimi učenkami. Z njimi smo nadaljevali pot do Latvije. Pri pristajanju v Rigi smo imeli malo turbulenc zaradi močnega vetra, a smo varno pristali. Zatem nas je ča- kala štiriurna vožnja do Daugavpil- sa. Tam smo se spoznali še z grškimi Ciperčankami in se udobno name- stili v hotelu Latgola. Sobe so bile udobne in velike ter imele čudovit razgled na okolico hotela. V sredo zjutraj smo odšli v šolo, kjer smo Slovenijo predstavile učencem iz Latvije, svoj predstavitev pa smo zaključile z nagradnim kvizom. Po predstavitvi smo se vsi učenci raz- delili v manjše skupine. Izdelovali smo rastlinjake po ideji učiteljic Elizabete Kadunc Križaj ter Zden- ke Ograjšek. Po kosilu v šoli smo odšli v hotel, kjer smo imeli nekaj časa prosto, zvečer pa smo odšli na bowling. Med vsemi je bil najboljši učenec z Norveške. Po prihodu na- zaj v hotel smo se učenci še malo družili ter se bolje spoznavali. V četrtek nas je zbudilo sonce. V šoli so imele predstavitev Španke. Vsi smo morali dobro poslušati, saj je sledil zabaven kviz. Po predsta- vitvi pa smo se spet razdelili v sku- pine ter začeli izdelovati plakate. Nanj smo nalepili naše slike in slike naše države, nekaj malega pa smo tudi narisali. Sedaj so razstavljeni v šoli v Latviji. Sledil je še športni del dneva – štafetne igre. Vsi smo bili zmagovalci in smo prejeli sladko nagrado, slastno čokolado. Potem smo odšli v hotel, kjer smo imeli malo prostega časa. Z našimi uči- teljicami smo odšle še malo po na- kupih, preostanek popoldneva pa smo preživele z učenkami s Cipra ter Španije, s katerimi smo v tem kratkem času postale dobre prijate- ljice. Skupaj smo preživele zares lep in zabaven čas. Po večerji smo ime- le še zabaven večer in nekateri smo šli spat precej kasneje kot navadno. V petek nas je presenetilo zasneže- no jutro, niti najmanj pa ne toliko kakor učenk s Cipra, saj pri njih ni pogosto snega. Imeli smo ogled mesta Daugavpils in okoli devete ure zjutraj smo se s tramvajem na- potili po mestu. Ogledali smo si star zbiralnik vode, kjer je sedaj manjši muzej, sprehodili smo se čez most, ki je mesto povezoval z Evropo, ter si ogledali staro zalogovnico orožja. Kmalu pa nas je vse začelo zebsti in tako smo se napotili v toplo resta- vracijo. Zatem smo obiskali še hišo kemijskih poskusov, kjer smo izva- jali različne eksperimente ter poiz- kušali neznane sposobnosti snovi ter energije. V soboto smo zapustili Daugavpils ter se spet štiri ure peljali v Rigo. Tam smo se namestili le Španci ter Slovenci, ker smo imeli let pozno popoldne. Ciperčanke so tam od- ložile le potovalke, Norvežani pa so ostali v Daugavpilsu. Tako smo šli skupaj s Špankami in Ciperčan- kami ob vodstvu učiteljev na ogled mesta Rige. Ogledali smo si veliko znamenitosti, tudi cerkev sv. Petra ter ortodoksno katedralo, šli pa smo tudi po nakupih ter si ogledali še Spomenik svobode, ki ga je varo- vala tradicionalna straža. Zvečer so imele Ciperčanke odhod in s težki- mi srci ter močnimi objemi smo se poslovile od njih, saj smo se tesno spoprijateljile. Kasneje smo šli s Špankami še na pico, nato pa smo si Slovenke pripravile potovalke, saj nas je ob pol štirih čakal odhod na letališče. Španke so še morale osta- ti do okoli dveh popoldne, v tistem času smo me že varno prispele do- mov. Tega potovanja ne bomo nikoli pozabile, saj smo spoznale izjemne ljudi, sklenile nova prijateljstva, se nasmejale kot že dolgo ne. Še po- sebej se zahvaljujemo učiteljem in učencem iz Latvije za tako topel sprejem v njihovi šoli, zelo prijetno je bilo biti z njimi ter spoznavati nji- hove navade. Učenke OŠ Stična Alja Štaudohar, Ana Valič ter Petra Zupančič 18 junij 2017 številka 5 Šolstvo Maturantje Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica odplesali četvorko Maturanti in maturantke Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica so v ponedeljek, 22. maja, pred amfiteatrom srednješolskega centra zaplesali tradicionalno maturantsko četvorko. S plesom so tako na simbolični način zaključili svojo srednješolsko pot, a jih že v naslednjih dneh čaka matura. Zbrane dijake 4. letnika in ostalih letnikov sta pred šolo pozdravila in nago- vorila ravnatelj srednje šole Milan Jevnikar in župan občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad. Ravnatelj je svojim dijakom in gostom med drugim povedal: »Letos imamo 69 maturantov, od tega 56 gimnazijcev in 13 ekonomskih tehnikov. Zelo pomembno je, da je med njimi 17 dijakov z odličnim uspe- hom in več deset prejemnikov državnih priznanj iz različnih tekmovanj. Lahko rečem, da se bomo v bodoče morali zelo potruditi, če bomo tako generacijo vzgojili tudi v prihodnje«. Ob zaključku jim je zaželel uspešen korak pri plesu, srečno na maturi in v nadaljnjem življenju. Župan Dušan Strnad pa je bodočim maturantom zaželel, da bi tudi v na- daljevanju šolanja uspešno plesali po poti izzivov. Predvsem, da bi znanje, ki so ga pridobili na ivanški srednji šoli, koristno uporabili in zasedali po- membne položaje na državni ravni, tako v politiki, gospodarstvu ali drugih področjih. »Bodite ponosni, da ste bili dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici«, je še dodal Strnad. Gašper Stopar Ključ v rokah ekonomistov Z več dogodki smo se na Srednji šoli Josipa Jurčiča 22. maja poslovili od naših četrto- šolcev. Pred gimnazijci in ekonomskimi tehniki je ostala le še matura. Šolanje v 4. letniku je letos uspe- šno zaključilo 55 dijakov gimnazije in programa ekonomski tehnik, od tega kar 17 z odličnim uspehom. Dokazali so, da se z vztrajnim in te- meljitim delom lahko marsikaj do- seže. Na ta način pa so si postavili tudi dobre temelje za nadaljnji štu- dij in poklicno pot. Že na predvečer zadnjega dne po- uka v 4. letniku so maturantje za- nesljivo in kot pravi profesionalci slovesno postavili dva precej visoka mlaja, ob katerih so se še zadnjič družno poveselili. Bodoči maturanti so v ponedeljek, 22. maja, najprej v atriju šole kot simbol nadaljnje rasti in zorenja posadili drevo, kar je za- dnja leta na naši šoli postalo že tra- dicionalno. Na prireditvi s kratkim kulturnim programom in pohvalni- mi besedami ravnatelja smo nato dijakom podelili priznanja za odli- čen uspeh in tudi za številna zlata priznanja na državnih tekmovanjih. Ob koncu prireditve smo izvedli tudi težko pričakovane spretnostne in zabavne igre ob predaji ključa, ki so jih pripravili lanski zmagovalci 4. b. Tekmovali so po trije predstav- niki vseh tretjih letnikov. Vsi trije sodelujoči razredi so bili precej iz- enačeni, po zabavnem in napetem tekmovanju pa je nekdo pač moral zmagati. Najprej smo se pogovarjali z gim- nazijcema Borom in Rokom, sicer članoma ene od poraženih ekip, ki sta nam zaupala nekaj vtisov s tek- me za varuha ključa v naslednjem šolskem letu. Najbolj zanimiva in smešna se jima je zdela igra, v kate- ri si moral glede na mrmranje člana ekipe ugotoviti naslov pesmi, kar ni bilo ravno enostavno. Priznavata, da bi se njihova ekipa lahko bolje izkazala v igri, kjer sta morala dva člana ekipe tretjega obleči v čim več kosov oblačil iz občinstva, in sicer zlasti zaradi slabše koncentra- cije enega od »kostumografov«, ki je s petjem nič hudega sluteč mo- til zbranost in delo ekipe. Osnovno pravilo, da morajo obleči najprej manjše, potem šele večje kose oblek pa so hitro »pogruntali«. Najtežji trenutek je nastopil, ko so morali pojesti čim več palačink, na- mazanih z majonezo, ker je bilo res neokusno, mastno, zatikajoče se v grlu itd. itd. Motilo ju je sicer neu- ravnoteženo točkovanje, saj so bile nekatere igre ocenjene s precej več točkami kot druge, kljub temu pa se strinjata, da so zmagali najboljši. In zmagali so bodoči ekonomski tehniki Sifet, Pia Kim in Iza iz 3. d. In kaj pravijo zmagovalci? Nekate- re naloge so se jim zdele zanimive, druge spet malo manj. Kot svoje adute navajajo: zbranost pri odlo- čilnih igrah ter enotnost in poveza- nost ekipe. Pa tudi sreča tokrat ni počivala, bila je krepko na njihovi strani. Najzanimivejše in hkrati naj- težje je bilo zanje hitrostno prehra- njevanje s palačinkami z majonezo. V naslednjem mesecu gotovo ne bodo jedli majoneze. Od palačink pa mogoče le tiste z nutelo. Pod vtisom zmage pa že razmišljajo o nalogah za naslednje leto, ko bodo oni organizirali predajo ključa na- slednikom. Verjetno se marsikdo sprašuje o pomenu predaje in varovanja klju- ča. O tem pa smo povprašali kar našega ravnatelja, Milana Jevnikar- ja: »Ključ odpira vrata v zaključni letnik, pomeni simboličen dostop do mature in s tem najvišje stopnje izobrazbe v srednji šoli. Tradicija se na naši šoli ohranja od vsega začet- ka, od davnega leta 1955, ko so ma- turirali naši prvi maturanti!« Po koncu zaključne prireditve pa so dijaki 4. letnikov na zunanjem prireditvenem prostoru šole ob prisotnosti župana Dušana Strna- da, drugih predstavnikov občine, osnovnošolcev in naših dijakov ter delavcev šole zaplesali še tradicio- nalno maturantsko četvorko. Tako so zaključili še en lep in zanimiv do- godek. Naši dijaki so pokazali, da so dobri ne le v šoli, ampak tudi na kultur- nem, športnem in drugih podro- čjih, znajo pa se tudi predati pristni zabavi, kar življenje gotovo naredi bolj pestro in osrečujoče. Naj na koncu zapišemo, da smo nji- hovi učitelji, gotovo pa tudi starši in drugi, nanje resnično ponosni in lahko si le želimo, da se jim pri nji- hovih dosežkih pridružijo še števil- ne generacije, ki bodo učenost iska- le na gimnaziji in srednji ekonomski šoli v Ivančni Gorici. Igor Gruden Šentviški četrtošolci v šoli v naravi V ponedeljek, 22. 5. 2017, smo se učenci 4. razreda odpravili iz Šentvida proti Primorski. Med potjo smo se ustavili na gradu Socerb, nato pa smo se sprehodili še do solin v Strunjanu. Na koncu smo si ogledali tudi Luko Koper. Kmalu smo prispeli v Žusterno. Zelo nam je bilo všeč, da smo se naslednji dan preizkusili v veslanju s kajaki po morju, v sredo pa smo odpluli z barko Solinarko v Piran. Ogled akvarija v Piranu nas je zelo navdušil. Vse do petka smo izpopolnjevali tehniko pla- vanja in sledila je podelitev priznanj. Polni prijetnih vtisov smo se vrnili v Šentvid, kjer so nas že nestrpno pričakovali starši. Tina Medved in Meta Dremelj, 4. a Spomladanski športni dan po krožni poti Prijetno domače V četrtek, 18. maja, so se učenci 1. triade Osnovne šole Ferda Vesela in učenci Podružnične šole v Temenici uspešno udeležili pomladanskega športnega dne. Pot jih je vodila po Krožni pešpoti Prijetno domače, in sicer izpred šole v Šentvidu do Turi- stične info točke Stična pred Samo- stanom Stična. Spomladanski pohod je bil sicer sprva načrtovan za 5. maj, ko vsako leto poteka že tradicionalni pohod po občini, vendar smo ga v letos zaradi deževnega vremena in pla- valnega tečaja prvošolcev izpeljali nekaj dni pozneje. Tudi letos smo se za spomladan- ski športni dan odločili, da preho- dimo del poti Prijetno domače in obiščemo novo od 12 turističnih informativnih točk. Lani smo opra- vili pot od Šentvida mimo Temenice do Sobrač, letos pa smo se v prav posebnem pričakovanju odpravili v drugo smer. Pot nas je izpred naše šole vodila skozi Pristavljo vas do Turistične kmetije Grofija, kjer smo si v prije- tno zelenem okolju na robu gozda privoščili malico ter si ogledali do- mače živali, ki so se brezskrbno pa- sle na prostranem pašniku. Okrep- čani in spočiti smo nato nadaljevali proti Viru pri Stični, kjer smo si ogle- dali izvir Virskega potoka in po kraj- šem postanku nadaljevali pot proti Stični. Tudi tam smo si vzeli čas za krajši postanek, si ogledali okolico Ključ varujejo dijaki 3. d samostana in napravili skupinsko fotografijo z vsemi 152 udeleženci. Polni vtisov smo se nato iz Stične po krajši gozdi poti vrnili nazaj proti šoli, učenci 1. razredov pa so se po razigrani igri na tamkajšnjem igrišču do šole vrnili s šolskim avtobusom. Učenci so preživeli prijeten dan v naravi, se uspeli družiti s sovrstniki in si hkrati tudi dokazali, da imajo veliko kondicije in da zmorejo v enem dopoldnevu prehoditi kar lepo število kilometrov. To le bil letos za učence OŠ Ferda Vesela že drugi pohod po občini in vsekakor si želimo, da z odkriva- njem domače pokrajine ter njenih znamenitosti in zanimivosti nada- ljujemo tudi v naslednjem šolskem letu. Lidija Oštir, PŠ Temenica 19 junij 2017 številka 5 Junaki našega časa na Srednji šoli Josipa Jurčiča Dobrota nima meja, je človekova vrednota in dolžnost, da bo vsem na svetu boljše. Zato napisati nekaj besed o dobrih delih, o dobroti, je toliko bolj pomembno, saj danes v časopisih in drugih medijih poslušamo o veliko neprijetnih doživetij, ki nas ne peljejo v boljši jutri. Pro- stovoljec je tisti, ki nesebično daje svoje znanje, spre- tnosti, veščine v prostem času tistemu ali tistim, ki to potrebujejo. Prostovoljec je odprto bitje v smeri oseb- nih odnosov in s tem je tudi kulturno bitje. Prostovoljec pa ni odprt samo do človeka, temveč do vsega, kar ga obdaja. Ena od organizacij, ki se v Sloveniji ukvarja s prostovoljstvom in opazi po- sameznike, ki svoj proti čas in nesebičnost namenijo drugim, je Slovenska filantropija. Aktivni državljani se ne rodimo, ampak smo v tem duhu (lah- ko) vzgajani in izobraženi. Veliko vlogo igra šola, saj mladostniki preživijo dobršen del vsakdana v prostorih šole. Zato nam ni vseeno, kakšne vredno- te in kompetence lahko razvijejo. Slovenska filantropija je v mesecu maju 2017 podelila nazive za odlično organizirano prostovoljstvo v vzgoji in izobraževanju osnovnim in sre- dnjim šolam ter letos prvič tudi dijaškim domovom. Z natečajem JUNAKI NAŠEGA ČASA vabijo pedagoške delavce, da v svoje delo z otroki in mla- dostniki vključujejo prostovoljstvo kot vrednoto in pristop k sodelovanju, medsebojnemu spoštovanju, razvijanju empatije, sprejemanju različnosti, medgeneracijskemu sodelovanju ter osebnostni rasti mladih v najboljšem pomenu besede. Na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici je prostovoljstvo prisotno že vrsto let, saj na šoli spodbujamo medsebojno spoštovanje, nenasilje, zagotavljanje človekovih pravic in upoštevanje demokratičnih vrednot. S prostovoljstvom na šoli se ukvarja več mentorjev. Dijaki prostovoljci obi- skujejo starejše, nudijo učno pomoč drugim dijakom, izvajajo akcije zbi- ranja papirja in drugih materialov in s tem širijo ekološko ozaveščenost. Z zbranimi sredstvi pomagajo posameznikom v okolju, ki se znajdejo v stiski. V zbiralne in ekološke akcije je vključenih večina dijakov, aktivnih prosto- voljcev na šoli pa je letos 39. Skupaj so opravili 521 ur prostovoljskega dela. Veseli in ponosni smo, da smo v letošnjem šolskem letu že drugič dobili naziv Junaki našega časa kot šola (ena izmed dveh srednjih šol v sloven- skem merilu), še posebej pa smo veseli častnih nazivov, ki so jih prejeli naši dijaki tudi kot posamezniki, ki so prostovoljstvu namenili največ ur svojega prostega časa. To so bili Neža Kralj, Erik Jovanović in Tine Likovič. Čestitamo za naziv in vam želimo še veliko pozitivne energije! Mojca Saje Kušar Šolstvo Od Gaudeamusa do ljubezenskih izpovedi 6. letni koncert Srednje šole Josipa Jurčiča Teden ljubiteljske kulture, avla Sre- dnje šole Josipa Jurčiča, prijetno vzdušje in praznično razpoložene dijakinje in dijaki. Ni skrivnost, da se naša srednja šola ponaša z bo- gato glasbeno tradicijo, med katero brez dvoma sodi tudi pevski zbor. Ob množici dejavnosti in šolskih obveznosti skupina dijakinj in dija- kov, ob entuziazmu in predanosti zborovodje Milana Jevnikarja vadi, ustvarja in vsako leto pripravi bogat koncert. Tudi letos je bilo tako. Za slovesen majski večer, poln no- stalgije, odstiranja preteklosti, obu- janja spominov in iskanja navdiha v ljudski glasbi so poskrbeli: mešani pevski zbor, fantovski pevski zbor in instrumentalisti. Zvrstilo se je kar osemnajst zborovskih in štiri instru- mentalne skladbe. Za sklep so pevci izvedli celo dodatek, kot se za pravi koncert spodobi. V hudomušnem dialogu sta se med skladbami in nastopajočimi sprehajala mode- ratorja Iza Sekirnik in Julij Kramar. Različni žanri, instrumenti in vokali so v sproščenem in dovršenem po- ustvarjanju dokazali, da je z delom, voljo, trudom in ščepcem jurčiče- vske trme mogoče doseči marsikaj. Čeprav si umetnost in glasba ne dovolita umeščanja med statistiko in številke, je na tem mestu prav in potrebno povedati, da je na odru Srednje šole Josipa Jurčiča stalo 10 sopranistk, 7 altistk, 5 tenoristov in 8 basistov. Z instrumentalni- mi skladbami pa so se predstavili: profesorica Nikolina Kovač Juvan s flavto, Ana Blaževič Arko z violino, Danijela Slana in Ana Eržen na kla- virju, Nejc Bavdek s kitaro in Martin Meglič s harmoniko. V času številske recesije na Jurčiču je odločni in jasni kulturni značaj šole ena od najpomembnejših vre- dnot. Da je temu tako, sta dokaza- la tudi prisrčen aplavz občinstva in prijetno druženje po koncertu z nastopajočimi, gospodom podžu- panom Tomažem Smoletom, šte- vilnimi profesorji, starši in ostalimi obiskovalci. Naj o zadovoljstvu in rahli ganjenosti ravnatelja in zbo- rovodje Milana Jevnikarja niti ne govorimo … Poslovili smo se z: »Na svidenje prihodnje leto!« Dragica Šteh Srednja šola Josipa Jurčiča gostila obisk iz Bruslja V petek, 5. maja 2017, so SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica obiskali direktor SHAPE In- ternational School iz Bruslja Jose Pettellioen in ravnatelji nacionalnih šol, ki spadajo pod njegovo okrilje. Te šole izvajajo program devetih na- cionalnih šol za otroke zaposlenih pri vrhovnem poveljstvu zavezni- ških sil za Evropo (SHAPE) v Belgi- ji. Na osnovni in srednji stopnji jih obiskuje okoli 2500 učencev iz štiri- desetih držav. Učitelje in ravnatelje zagotavljajo države, financiranje pa je skupno za vse članice, tudi za Slo- venijo, glede na število otrok, vklju- čenih v programe. Ker je slovenskih pripadnikov v mednarodnih po- veljstvih premalo za organizacijo šolanja po slovenskih programih, Slovenci svoje otroke običajno vpi- sujejo v ameriške ali belgijske šole. Ravnatelji SHAPE International School v okviru svojega izobraže- vanja in usposabljanja vsako leto za en teden obiščejo eno od držav članic, da se seznanijo z njihovim vzgojno-izobraževalnim progra- mom. Posebej so željni obiskov čla- nic, ki nimajo svojih programov v okviru SHAPE. Letos so tako v tem tednu obiskali Slovenijo. Za obisk srednje šole so izbrali in 5. maja obiskali Srednjo šolo Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Pripravili smo jim zanimiv pred- stavitveni program. Najprej jim je ravnatelj Milan Jevnikar predstavil shemo slovenskega šolskega siste- ma na vseh stopnjah, posebej pa se je posvetil srednjemu šolstvu. Nato jim je predstavil svojo šolo in oba programa, ki ju izvaja, gimnazijo in program ekonomskega tehnika. Ta- koj po predstavitvi so si ravnatelji v spremstvu domačih učiteljev ogle- dali šolo in pouk pri naravoslovnih predmetih, matematiki in tujih je- zikih. Gostje so bili navdušeni nad šolo, organizacijo in delovno vne- mo učiteljev in dijakov. Sledilo je delovno kosilo, ki se je nato nadaljevalo z okroglo mizo, kjer smo si izmenjali zanimiva mne- nja in izkušnje pri delu. Za piko na i so poskrbele tri dijakinje četrtega letnika Sara Sever, Sara Koščak in Katarina Zorec, ki so v izborni an- gleščini predstavile svoje šolske iz- kušnje in načrte za nadaljnji študij (tudi v tujini). Srečanje smo zaokrožili z obiskom in ogledom starodavnega stiškega samostana, ki je goste očaral, kakor tudi celotna zgodovina okoliških krajev, ki sega v davna tisočletja bronaste dobe z vrhunskimi arhe- ološkimi najdišči na Viru pri Stični. Po ogledu samostana so se gostje poslovili in odpotovali domov. Milan Jevnikar, ravnatelj Z leve proti desni Junaki našega časa: Tine Likovič, Neža Kralj in Erik Jova- nović Mali oglas Na urejenem in dostopnem kraju, ob glavni cesti Ivančna Gorica - Vi- šnja Gora oddamo večnamenski prostor v velikosti 500 m 2 . Informacije: 040 359 150 20 junij 2017 številka 5 Šolstvo Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča sodelovali na natečaju »Izberi prav. Bodi z mano.« V okviru preventivne akcije 40 dni brez alkohola je Slo- venska karitas letos razpisala literarni in likovni natečaj, v katerem so s svojimi izdelki sodelovali tudi dijaki naše šole. Vsi prispevki, s katerimi so dijaki Srednje šole Josi- pa Jurčiča prispevali k spreminjanju odnosa do alkoho- la, so nagrajeni! Slovenska karitas je v okviru akcije 40 dni brez alkohola v soorganizaciji z Javno agencijo RS za varnost prometa – Svet za preventivo in vzgojo v ce- stnem prometu in zavodom Med.Over.Net povabila vse di- jake srednjih šol, da s svojimi razmišljanji in izdelki prispe- vajo k spreminjanju odnosa do alkohola. Razmišljali so o tem, kdo v njihovo življenje vnaša veselje, kje se počutijo sprejete, katere aktivnosti jih veselijo. Prva nagrada je šla v roke dijakinji Srednje elektro- tehniške in računalniške šole in gimnazije Ljubljana, druga v Velenje, tretja pa dijakinji Manci Jeršin, SŠ Josipa Jurčiča za zgodbo ''Zakaj ravno mi?'' Iskrene čestitke njej in vsem dijakom, ki so se natečaja udeležili. 3. mesto: Manca Jeršin, 1. d - Zakaj ravno mi? 5. mesto: Nika Škoda, 1. b - Če bi bil alkohol oseba … 6. mesto: Laura Sila, 1. b - Alkohol – uničevalec posameznika 11. mesto: Nika Bregar, 1., a - risba 12. mesto: Kaja Smrekar, 1. b - Alkohol – ne hvala 14. mesto: Uroš Grandovec, 4. b - Alkohol 20. mesto: Rok Omejec, 3. b - Vtrgan Cvet Mentorica Maja Zajc Kalar, prof. Naši dijaki poželi nagrade na 17. srednješolskem natečaju za najboljši haiku Haiku je trivrstična pesniška oblika japonskega izvora. Danes velja za najbolj razširjeno pesniško obliko na svetu. Njena forma je kratka, po drugi strani pa filozofska, intu- itivna, vsebinsko globoka, idealna duhovna hrana za sodobnega člo- veka, ki marsikdaj nima časa opa- ziti sebe, svojih resničnih potreb, drugih. V Cankarjevem domu je bila v to- rek, 11. aprila 2017, svečana po- delitev nagrad 17. srednješolskega natečaja za najboljši haiku. Kot vsa- ko leto, so se ga udeležili tudi dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča in preje- li nagrade za svoje male pesniške mojstrovine. Haiku kot najkrajša in najčistejša oblika poezije je le navidezno enostavna. 'Bistvo je očem nevidno,' pravi Mali princ in prav tako bi lahko rekli tudi za haiku pesnjenje. Haiku mora v bralcu vzbuditi sliko avtorjevega dogodka, nato pa v njem dozoreti v enako ali drugačno predstavo. Tudi čustvo, ki izhaja iz posameznega haikuja, naj ne bi bilo neposredno poimenovano, pač pa ga mora bralec izluščiti sam. Nagrajeni haikuji v angleškem jeziku: A good book I read it all the time No one understands. Barbara Glavan There was caviar, red ball gown, tiara, lots of things unsaid. Lucija Zaletelj Nagrajeni haikuji v španščini: Todo descansa La naturaleza gris Y mi corazón. Danijela Slana Las mariposas, Libres y delicadas Como tu alma. Danijela Slana Mar desde lejos, numerosas estrellas, más te miro a ti. Katja Markovič Nagrajeni haikuji v nemščini: Liebe ist schwierig… Blume braucht Wasser und Luft Für bunte Blüten. Lara Miklavčič Schwein hat gegessen Ein Mann kommt mit dem Messer und geht mit Würsten. Gašper Herman Čeprav je dandanes svet preplavljen z virtualnostjo in mediji, se zdi, da je pisanje haikujev, majhnih trivrstičnih liričnih oblik z natančno predpisanim številom zlogov, še vedno aktualno. Živimo hitro, zato toliko bolj pogosto iščemo nišo, kjer si lahko odpočijemo od posledic sodobnega sveta. Ne preseneča, da postaja pisanje haikujev del šolskega kurikuluma v nekaterih državah in da ga ponujajo tudi na različnih evropskih univerzah kot obvezni del seminarjev kreativnega pisanja. Dijaki se s to pesniško obliko srečujejo tudi na naši šoli. Vsem nagrajencem iskreno čestitava in želiva še veliko ustvarjalnih trenutkov! Mentorici Maja Zajc Kalar, prof. in Mojca Saje Kušar, prof. Zatopiti se v branje neke zanimive knjige lahko bralca, predvsem mla- dostnika, tako močno prevzame, pritegne in preseli v nek drug svet, da se povsem izključi iz realnosti in pozabi na čas. Ljudem okrog njega, npr. staršem, je to nerazumljivo, skušajo ga 'zbuditi' in pritegniti v do- gajanje vsakdana, ga spomniti na obveznosti, npr. na učenje ali/in na čas za spanje itd., a on ne more in more prenehati brati, je 'slep in gluh' za vse okrog sebe; postal je del v knjigi opisanega dogajanja. Razkošje hrane, plesne obleke in okrasja na glavi – vse to je sicer lepo, a postane brez vrednosti in blišča, če med ljudmi ni pravega, iskrenega pogovora in ko zato marsikaj ostane neizrečeno. Vse počiva. / Siva narava / in moje srce. Zima je čas za počitek, ki je lahko prijeten, lahko pa je prisilen in nemi- ren. Ne vemo, zakaj pesničino srce počiva, a verjetno ga bodo pomla- dne barve zopet spravile v 'delovni ritem'. Metulji, / svobodni in krhki / kot tvoja duša. Metulji so lahko simbol za mnoge nežne 'pojave' in čustva. Verjetno jih je pesnica začutila v trebuhu in so pomagali ustvariti rahločuten hai- ku... Morje od daleč, / številne zvezde, / ampak gledam tebe. Kaj so zvezde v primerjavi z zvezdicami v očeh? Ljubezen razpira ne- znana vesolja, s katerimi ne morejo tekmovati niti zvezde na nebu niti poletno morje... Ljubezen je težka… / Roža potrebuje vodo in zrak / za barvite cve- tove. Svinja jé / moški pride z nožem / in odide s klobasami. Slovenska kri Na hribčku je cerkev, ki ob poldne zvoni na dan, ko je praznik in vabi ljudi. Ti pa prihajajo veselih lic in se veselijo ob mizah polnih potic. V dolini pod njo pleše se veselo. Zdaj pomembno kmečko ni delo. Saj cele dneve oni garajo, sedaj pa vriskajo in ob sebi harmoniko imajo. Slovenska glasba z vetrom potuje. Svojih čevljev nikoli ne sezuje. Vsak ob njej se rad zavrti, saj ona hitro požene ti kri. Pod lipo slišen je otroški smeh. Veselje in brezskrbnost sta v njihovih očeh. skrivajo se in lovijo, dokler krvavih kolen ne dobijo. Tako stari in mladi zabavajo se radi. Saj imajo vendar slovensko kri, kar na prazničen dan še posebej pomembno se zdi. Tjaša Zajc, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Nagrajenci z mentoricama 21 junij 2017 številka 5 Zaključek vrtčevskega leta šentviških želvic Sončni dnevi so se razlezli kakor širok nasmeh v pričakovanju poletja. Diši po pokošenih travah, veter se igra z žitom, ki počasi dobiva pridih zlato rumenega bogastva. Šolski zvonec neutrudno odšteva še zadnje ure do po- čitniške svobode, končujejo se obdobja, pišejo se zadnja poglavja šolskih in tudi vrtčevskih let. Ta so še posebej svetla in nežna, polna blagohotnih spominov, spoznanj velikih kot vesolje in radovednosti široke kakor ocean. Bil je povsem navaden junijski ponedeljek. Tak, ki na eni strani še sopiha ob številnih obveznostih, medtem ko ga z druge strani že vabijo brezskrbni sončni žarki. Zbrali smo se v igralnici šentviškega vrtca, da bi s podelitvijo priznanj in priložnostnim programom zaključili letošnje vrtčevsko leto. A to ni bil navaden zaključek in tudi ne povsem običajno slovo. Šolstvo Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični Šentvid 46, 1296 Šentvid pri Stični tel.: 01 78 87 802, fax: 01 78 87 805 E-mail: group2.osljfv@guest.arnes.si OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI Povabilo k izvajanju interesnih programov v šolskem letu 2017/2018 Društva in posameznike vabimo, da z nami ponovno oblikujete pestro in kvalitetno po- nudbo interesnih dejavnosti na naši šoli, tako da se v čim večji meri vključite v naš razšir- jeni program dela in na ta način delite svoja znanja z našimi učenci. Če imate znanja, sposobnosti in željo po delu z osnovnošolci, nam svojo ponudbo po- sredujte na naslov šole. Ponudba naj vsebuje vsebino, s katero želite sodelovati z nami oziroma našimi učenci, ter starost učencev. Navedite tudi okvirni čas in ime strokovnega delavca, ki naj bi izvajal dejavnost. Strokovni delavec mora imeti vsaj srednješolsko izo- brazbo in mora biti usposobljen za izvajanje programa. Ponudbo nam posredujete do 20. 8. 2017. Najem šolskih prostorov v šolskem letu 2017/2018 Društva, zasebnike in posameznike, ki želite najeti šolske prostore za izvajanje različnih dejavnosti (športne, plesne, pevske, igralske, likovne …), vabimo, da nam do 31. 8. 2017 posredujete vlogo za najem prostorov. Prosimo, da v vlogi navedete: • vsebino, ki jo nameravate izvajati, • prostor (učilnico, avlo, športno dvorano, plesno dvorano, prostor z nizko plezalno ste- no, fitnes), ki ga želite najeti, • dan in uro izvajanja dejavnosti. Ponudbe pošljite na naslov Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Šentvid pri Stič- ni 46, 1296 Šentvid pri Stični. Po zaključku zbiranja ponudb bomo povabili ponudnike in se dogovorili o vseh podrob- nostih sodelovanja. Vodstvo OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Študentski klub GROŠ praznuje polnoletnost Letos je za naš študentski klub GROŠ prav posebno, jubilejno leto. Štu- dentski klub je bil namreč na območju upravne enote Grosuplje ustano- vljen leta 1999, kar pomeni, da GROŠ praznuje polnoletnost! Ustanovitelji kluba so bili Andrej Štrus, Jože Štrus in Jože Šircelj. V vseh uspešnih letih delovanja je ŠK Groš pripravil in izvedel mnogo izobraževalnih, športnih ter zabavnih dogodkov za študente in dijake občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Med večje projekte sodita menjava klubskih prostorov iz Taborske ceste na sedanjo lokacijo, Industrijsko cesto 1g, ter odprtje bara Groš, ki s stalno ponudbo skrbi za mladim dostopne cene pijač. Zabava ob 18. rojstnem dnevu je potekala v soboto 13. maja v prostorih kluba. Na prenovljeni GROŠ-evi plaži in terasi je potekal piknik, zbrane pa je zabaval DJ BEKKO. Na drugem predizboru GROŠ-eve BITKE Bendov smo dobili zadnje znane nastopajoče na »GROŠ-u na ulici 2017«. To je postala skupina ICEonFIRE. V soboto 3. junija so se pomerili z Attic Mist. Končni izid je bil tesen, saj je bil odločilen zgolj en glas. Po izboru je sledil nastop legendarnega Pera Lovšina. V maju smo se na delavnici z NLB »Najbolj neverjetne finance« izobrazili in poskrbeli za urejeno prihodnost s finančnega vidika. Spremljajte prihajajoče dogodke na spletni strani: www.klub-gros.com in uradnem FB profilu, saj prihaja »GROŠ-evo poletje 2017«. Groševcu ni nikoli dolgčas! Urša Košak, ŠK Groš Stala je pred nami, tako kot vsako jutro – široko odprtih dlani, z veselim, to- plim nasmehom, ki brez besed prežene sleherno skrb. Stala je pred nami, kakor vse leto – pripravljena pričarati našim otrokom svet pravljic, glas- be, igre in pristnega veselja. Stala je pred nami, tako kakor vseh štirideset let svojega poklicnega dela v vrtcu – vzgojiteljica s srcem. V njenem glasu je bilo čutiti vznemirjenje ob zadnjih črkah tega življenjskega poglavja; v njenih besedah je zaigralo veselje in oživelo nešteto spominov. Potem so okrog nje in ob njej zaplesali njeni zadnji mali varovanci. Z iskricami in sve- tlobo prihodnosti v očeh. Pobožala je kuštrave glavice, zapela in zaplesala z njimi zlat je ta dan, steci z mano vanj. Drobna presenečenja, pozornosti, pogostitve, ki so jih vse dopoldne pripravljali skupaj – male želvice in njiho- ve vzgojiteljice so čas in prostor napolnile z občutkom iskrene hvaležnosti. Marinka. Če obstajajo zlate črke spominov, je vaše ime zapisano z njimi v številna srca, družine in rodove. Zaradi zvestobe poslanstvu, velike ljubezni do naravne in kulturne dediščine, zaradi pristnega stika z otroškim svetom, zaradi vseh obrisanih solzic in zapetih uspavank, zaradi navihanih zgodb in nepozabnih doživetij, je zgodba vašega časa v vrtcu Čebelica neprecenljiv zaklad. Naša iskrena hvaležnost za vaše delo, trud, dobro voljo in nepo- zabne spomine pa naj bo prijazna popotnica za začetek novega poglavja v knjigi vašega življenja. Dragica Šteh v imenu staršev želvic, vrtec Šentvid 22 junij 2017 številka 5 Kultura Dnevi kulture 2017, priložnost več za prijetno kulturne trenutke Z dnevi kulture smo v občini Ivanč- na Gorica želeli tudi v letošnjem maju pokazati, kako pomembno je za človeka biti ustvarjalen in kako prijetno kulturno zna biti pri nas. Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica je v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica, Knjižnico Ivančna Gorica, šolami, rokodelci, umetniškimi ustvarjalci in člani raz- ličnih kulturnih ter nekaterih dru- gih društev iz naše občine letos že tretje leto zapored pripravila pester kulturni program. S tem se v Ivanč- ni Gorici pridružujemo evropskim državam, ki se vsako leto poklonijo ljubiteljskim kulturnim ustvarjal- cem. Letos je bil program dogodkov pester in bogat. V njem je vsak lah- ko našel nekaj zase. Za vesel in razgiban začetek so poskrbeli članice in člani Kulturno športnega društva Dob. V nedeljo, 14. 5., so pripravili 2. kmečke igre. V dopoldanskem delu za otroke in popoldne za odrasle, ves dan pa za vse, ki radi širijo dobro voljo in smeh. V sredo, 17. 5., je v Šentvidu pri Stični Društvo likovnikov Ferda Vesela pripravilo razstavo slik in roč- nih del ter prikaz slikanja za vse, ki radi občudujejo lepoto likovnih del in z njimi zaplavajo v svet domišljije. V istem duhu se je nadaljevalo tudi v Knjižnici Ivančna Gorica v petek, 19. 5., ob odprtju razstave večkrat nagrajene umetnice Adele Petan, kjer so nastopile tudi pevke ŽePZ Harmonija. Za obilje smeha so iste- ga dne v Kulturnem domu Zagradec poskrbeli članice in člani Mladinske gledališke skupine KD Josip Jurčič Muljava s svojo interpretacijo igre Noro nori norci. V soboto, 20. 5., so ljubitelji slika- nja preživeli v Ambrusu na slikarski delavnici za vse generacije z naslo- vom Moj kraj, pod mentorstvom domače ljubiteljske slikarke Pavle Jakopič. V večernih urah istega dne pa so v naši občini lahko doživeli Dalmacijo, saj so člani MoPZ Dob v Dobu pripravili hudomušen kon- cert dalmatinskih pesmi. V nedeljo, 21. 5., je Turistično društvo Stična v sodelovanju z mnogimi drugimi pripravilo Semanji dan v Stični, ne- ponovljivo in zanimivo celodnevno dogajanje, ki ga je obogatila tudi poznopopoldanska predstava v Žu- pnijskem domu v Stični z naslovom Kako sta Basko in Violeta dobila krila. Glasbena pravljica, avtorice Ksenije Medved, v izvedbi pravlji- čark Knjižnice Ivančna Gorica in Tria Ars Musica z gosti je znova navdu- šila. V torek, 23. 5., in sredo, 24. 5., smo lahko na Krki občudovali mla- de nadobudne igralce na Festivalu Pekarne Mišmaš. Program festivala je ob nastopih otroških gledaliških skupin zajemal tudi deklamacije, recitale in ples. V četrtek, 25. 5., smo bili znova na Krki na slikarskem ex-temporu s slikarko Likovnega društva Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, gospo Milko Gruden. Osrednji dogodek letošnjih dnevov kulture v občini Ivančna Gorica je bila svečanost ob prazniku občine Ivančna Gorica, v petek, 26. 5., v Ivančni Gorici. Na prireditvi s kul- turnim programom in osrednjim govorom župana občine Ivančna Gorica Dušana Strnada, so podelili tudi občinska priznanja in nagrade. V soboto, 27. 5., so člani MoPZ Vi- dovo pripravili svoj letni koncert z gosti in poskrbeli za tiste, ki stavi- jo na lepo zapeto pesem. Letošnji Dnevi kulture so se začeli z mladimi in se tako tudi zaključili. V Ambrusu so v nedeljo, 28. 5., članice in člani Otroške dramske skupine KD Am- brus pripravili premiero avtorske predstave # mularija in navdušili vse zbrane. Hvala vsem, ki ste sodelovali, in ti- stim, ki ste dogodke obiskali ter na njih doživeli tiste prijetno kulturne trenutke, ki jih ljudje potrebujemo za lepše in prijaznejše življenje. Na svidenje na Dnevih kulture 2018. Polona Hrovat, ZKD občine Ivančna Gorica Četrti koncert Moškega pevskega zbora Dob Moški pevski zbor Dob deluje od leta 2011, ko se je dvaj- set mož in fantov iz okoliških vasi odločilo, da ustanovi- jo lasten pevski zbor. Od marca 2012 jih vodi in pri tem spodbuja Matej Vovk, ki je član solističnega ansambla Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Lju- bljana. Zbor sestavljata dve generaciji ‒ očetje in sinovi. Pojejo na različnih prireditvah, vsako leto pa pripravijo tudi samostojni koncert. Četrti samostojni koncert z naslovom Dalmacija v Dobu so izvedli v soboto, 20. maja 2017, v sklopu Dnevov kulture v občini Ivančna Gorica. Kljub ne- koliko slabšemu vremenu so zvesti obiskovalci številčno obiskali koncert. Program sta popestrila kmet Jože in Dalmatinka Iva. Smeha in dobre volje ni manjkalo. Tudi koza Rozalka je prišla v Dob. Pesem je stekla, oglasila se je tudi kitara in na koncu še harmonika. Po uradnem delu koncerta se je ve- čer nadaljeval ob dobrotah, ki so dajale pridih Dalmacije. Zadovoljni pevci Moškega pevskega zbora se ob tej priložnosti zahvaljujejo sponzorjem in poslušalcem za izkazano pomoč in podporo. Gašper Stopar 49. letni koncert Moškega pevskega zbora Vidovo V soboto, 27. 5. 2017, se je v sklopu Dnevov kulture v občini Ivančna Gorica zgodil že 49. letni koncert Moškega pevskega zbora Vidovo, ki deluje v sklopu Kulturnega dru- štva Vidovo. Na dan koncerta je bilo lepo vreme in kar nekaj večjih prireditev, zato smo bili še toliko bolj veseli dobrega obiska. Koncert se je začel z nastopom gostiteljev ter dvema glasbenima strokovnjakoma, Robertom Koh- kom in Žigom Jernejčičem, ki sta nas spremljala s klavirsko harmoni- ko in kontrabasom. Zvoki vseh sku- paj so se zlili in nastale so prekrasne melodije. V nadaljevanju so nastopile naše društvene prijateljice iz Ženskega pevskega zbora Vidovo, s katerimi skupaj ustvarjamo več projektov, ter si tudi na tak način izkažemo spoštovanje, ki ga je prineslo dol- goletno sodelovanje. Poleg njih pa so lepo dopolnili lep večer tudi prijatelji iz Moškega pevskega zbo- ra vinogradnikov Čatež, pri katerih smo letos gostovali na 15-letnici delovanja. Zadnji del je spet postregel z našim petjem, ki ga je spremljala gospa Manca Praprotnik s klavirjem. Le ta je bil lepa podlaga za raznovrstne skladbe, ki so postregle z ljubezen- sko in malo bolj živahno tematiko. Koncert je tako kot že mnogokrat zelo lepo vodila gospa Nuša Vol- kar. Koncerta pa seveda ne bi bilo brez našega dolgoletnega zboro- vodja profesorja Urbana Tozona, s katerim nameravamo drugo leto v sodelovanju z našimi ženskimi kole- gicami pripraviti veličasten koncert ob 50-letnici neprekinjenega delo- vanja ŽePZ in MoPZ Vidovo. VSI ŽE ZDAJ LEPO VABLJENI! Za prijetno počutje po koncertu so poskrbeli člani Moškega pevskega zbora Vidovo in Market PIPO Šent- vid. Boris Sadar Rad/-a plešeš? Bi rad/-a spoznal/-a nove prija- telje? Igraš harmoniko, violino, kontrabas? Ja? Suuuuuuuuper! Beri naprej  Osnovnošolci, ki bi radi s prijatelji zaplesali ob harmoniki in se naučili nekaj o slovenski kulturni dediščini, vabljeni, da se pridružite otroški folklorni skupini Stična. Vsi dijaki, študenti in ostali željni plesa ter glasbeniki, ki raz- mišljate, da bi se pridružili folklorni skupini, ne oklevajte! Odrasla folklorna skupina Stična bo septembra v novo se- zono vstopila z novo umetniško vodjo Tino Vindiš. Pridru- žite se nam na vajah, luštno se bomo imeli. Potovali smo že na Hrvaško, Portugalsko, v Srbijo in Romunijo ... Kam pa zdaj? Pojdi z nami. Folklorno dogajanje lahko spremljate tudi na Facebooku ali pišete na info@kd-sticna.si. Z otvoritve likovne razstave Adele Petan »Črte in črtice« Predstava knjižničarjev v soorganizaciji z domačim JSKD v Bernardovi dvo- rani: »Basko in Violeta« s Klavirskim triom »Ars Musica« in Nino Pušlar 23 junij 2017 številka 5 Ujeli s(m)o jih pri tihotapljenju tobaka Ste vedeli, da tihotapci čez Gorjance in naprej čez mejo na Hrvaško tihotapijo tobak? In da so izjemno strastni in maščevalni? Ste? Bi se želeli o teh nezakonitih dejanjih poučiti iz prve vrste? Prav to vam letos omogoča domača gledališka skupina v letnem gledališču, naravnem amfiteatru ob Jurčičevi domačiji na Muljavi, ki že 37 let uprizar- ja Jurčičeva dela. Letos vam bo predstavila Tihotapca. Tihotapec je napeta pripoved o ži- vljenju tihotapcev, ki čez Gorjance prenašajo tobak čez slovensko- -hrvaško mejo. Kmečki fant France Štivrnik se jim pridruži. Nekaj ne- premišljenih dejanj ter sovraštvo do načelnika graničarjev, ki se za- ljubi v njegovo sestro, pripeljejo do poboja. Dogajanje z modrovanjem začinijo možje v vaški krčmi, ženske pa se, kot v drugih Jurčičevih de- lih, spet dobivajo po vasi. Kot smo že vajeni, tudi v Tihotapcu ne gre brez posebneža, tokrat je to Frtna- tek Tekmec, ki zna poskrbeti zase, čeprav zaradi tega druge spravlja v težave. Pretepov, gostilniških de- bat, ljubosumja, podtikanj in obre- kovanj tudi letos ne bo manjkalo. Povest je dramatizirala pokojna re- žiserka Danica Kastelic. Pod režijo sta se letos podpisala Saša Senica in Igor Adamič. Sceno je oblikoval Dore Južina, za postavitev pa je po- skrbel Branko Glavan. Igralska za- sedba obsega 30 igralcev – doma- činov, celotna zasedba s tehnično ekipo vred pa več kot 40 ljudi. Napeto dogajanje, sočna dolenjska govorica igralcev, predanih Jurčiču in ljubiteljskemu gledališču, narav- no oblikovan amfiteater, odlično postavljena scena, mojstrsko obli- kovanje luči in tona, so zagotovila, da bo predstava dobra in vredna ogleda. Kultura Ko moj kraj zaživi na slikarskem platnu Letošnji teden ljubiteljske kulture je v kraje ivanške občine prinesel številne raznolike dogodke. Eden izmed še posebej umetniških je potekal tudi v Ambrusu, in sicer v soboto, 20. maja. Domače kulturno društvo in ljubiteljska slikarka Pavla Jakopič sta namreč pripravila likovno delavnico za otroke in odrasle z naslovom Moj kraj. Likovna učilnica v ambruškem kul- turnem domu je bila tisto majsko dopoldne kot nalašč za skupino petnajstih slikarskih navdušencev, ki so se udeležili likovne delavnice. Ta delavnica pa ni bila kar tako, saj jo je vodila Pavla Jakopič, ljubitelj- ska slikarka, ki je ljubezen do barve in čopiča začutila že v mladosti, svoj talent pa je izpopolnjevala tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdo- bje. Do sedaj je na svoji domačiji pripravila že dve samostojni razsta- vi in s svojimi umetninami navduši- la prav vse. Tokrat se je preizkusila v vlogi slikarske učiteljice in ta ji je prav dobro pristajala. Udeležence delavnice je seznanila z osnovami slikanja z barvami na vodni osno- vi, pri iskanju idej za slike pa jim je pustila proste roke. Moj kraj je na- mreč v očeh vsakega posameznika drugačen, le njegov – nekdo lepoto kraja vidi v čudoviti pokrajini in ra- stlinah, nekdo v živalih, spet drugi v podobah ljudi ali v domačih, že kar obrednih dogodkih, kot je pečenje krompirja. Gospa Jakopič je svojim slikarjem svetovala, kako naj barve mešajo in jih nanašajo, da bodo na platnu zares postale odsev resnič- nega sveta. Poleg tega jih je urila tudi v vztrajnosti, saj tisto, kar je narejeno hitro, ni nujno tudi najbo- lje, prava umetnina pa je tista prava prav zaradi detajlov in drobnih po- pravkov, za katere si je treba vzeti čas. Likovna delavnica, na kateri so se prepletale različne generacije in med seboj sodelovale, je odlično uspela, z njo pa so bili zadovoljni tako udeleženci kot tudi slikarka Pavla Jakopič. Mali in veliki mojstri so svoje umetnine lahko naslednji teden občudovali tudi na razstavi v ambruškem kulturnem domu. Za- res so posebne, misel mojega kraja pa na njih zaživi prav zaradi barv, ki morajo biti, kot je poudarjala gospa Jakopič, pomešane med seboj. Le njihov preplet, ki je vselej malo dru- gačen, lahko namreč ujame nešteto odtenkov sveta, v katerem živimo. Špela Zupančič, KD Ambrus Ambruška mularija je # (hashtag) Članice in člani Otroške dramske skupine KD Ambrus so tudi letos postregli z avtorsko odrsko mojstrovino. Nanjo so nas v ambruški kulturni dom v okviru Dnevov kulture v občini Ivančna Gorica povabili v nedeljo, 28. 5. 2017. Skozi vse leto so se ambruški najstniki srečevali ob odru in na njem ter pre- igravali različne situacije, se urili v igralskih spretnostih in negovali ter nad- grajevali svoje talente. Pod mentorstvom Maje Tratar so nazadnje ustvarili gledališko poslastico z ravno prav sodobnega pridiha. Maša Žnidaršič, Anja Tomšič, Nika Miklič, Martin Bradač, Jernej Miklič, Mark Zore, Gregor Perko, Žan Strmec, Mark in Žan Hren so vsak posebej napisali ter na oder postavili svojo lastno zgodbo. Kot pisci, scenaristi, režiserji in igralci so skupaj pripravili preplet mlado- stniških zgodb, ki so se nas brez izjeme dotaknile ter izvabljale smeh, ko- mentarje. Nekatere pa spodbudile tudi globlje misli. # mularija je naslov, ki lahko pove veliko ali nič. Zgodbe igralcev so povedale veliko, bile so iskre- ne, mladostniške in blizu vsem, njim ter tistim, ki še nismo in morda nikoli ne bomo pozabili na svoje najstniške dni. Mladi igralci iz leta v leto napre- dujejo in to je dokaz, da so tedenska srečanja pravi način ter zagotovilo, da bo v soju ambruških odrskih luči zaživelo še mnogo likov in gotovo zasijala tudi kakšna zvezda. Polona Hrovat, KD Ambrus »Partnerska poroka«, bulvarna komedija, ki nas je nasmejala do solz. »Partnerska poroka«, ki prikazuje ljubezenske situacije, ki se v današnjih dneh ne zdijo tako tuje, je na začetku aprila navdušila polno dvorano Doma kulture v Šentvidu pri Stični. Gledališče »VIDOVO« je tokrat uprizorilo ko- medijo Toneta Partljiča v režiji Anice Čuček, ki je, čeprav napisana v drugih časih, pokazala tipična moderna ljubezenska razmerja. Igralci so na hu- domušen način in z veliko spretnostjo prikazali bistvo ljubezni. Ljubezen namreč ne vpraša, koliko si star, koliko denarja imaš, kakšen poklic imaš – enostavno pride. Ne da se je izsiliti ali vnaprej načrtovati. Vsem je znano, da partnerski odnosi že od nekdaj potekajo po različnih poteh. Nekateri nastajajo iz zaljubljenosti, ljubezni na prvi pogled, drugi iz prijateljstva ali dolgoletnega sodelovanja, tretji po dogovoru. V igri so bili obiskovalci priča ljubezenskim zapletom modernih partnerskih odnosov, ob katerih so se od srca nasmejali. Težave v ljubezenskih notah tako mladih kot starih so marsikateremu obiskovalcu porodile vprašanja o smislu in središču ljubezni. Z uprizoritvijo te igre se je članstvo v gledališki sekciji Kulturnega društva Vidovo okrepilo, saj sta na predstavi debutirala osnovnošolka Daša Laria Perklič in srednješolec Anej Kristan. Člani Kulturnega društva Vidovo so po premierni predstavi poskrbeli, da so obiskovalci poučen in nasmejan večer nadaljevali ob kozarčku in prigrizku. Alina Cunk Perklič Premiera bo v petek, 23. junija 2017, sledilo bo pet ponovitev: 24. junija, 30. junija in 1. julija ter 7. in 8. julija z začetkom ob 21. uri v Letnem gledališču ob Jurčičevi domačiji na Muljavi. Vstopnina: odrasli – 10 €, skupina nad 15 oseb, štu- dentje in dijaki – 8 €, otroci do 14. leta brezplačno. Predstava v primeru slabega vremena odpade. Va- bljeni v Deželo desetega brata. Franc Fritz Murgelj 24 junij 2017 številka 5 Kultura Položili venec na grob Josipa Jurčiča Na obletnico Jurčičeve smrti, 3. maja, smo člani Turističnega društva in Kulturnega društva Muljava obiskali Navje, kjer leži grob Josipa Jurčiča. Po- ložili smo venec in prižgali sveče ter se spomnili našega velikega rojaka. Ob tem smo se strinjali, da marsikdo še danes danes ne ve, kje sploh leži grob prvega slovenskega romanopisca. Navje se sicer nahaja tik za ljubljansko centralno železniško postajo in le lučaj stran od gospodarskega razstavišča. Nagrobnik je bil odkrit oktobra 1881, na njem pa so besede iz Jurčičeve tragedije Tugomer. Igor Adamič, KD Josip Jurčič Muljava Oči so ogledalo človeške duše Mateja Marinko prihaja iz Mekinj nad Stično in je mati štirih otrok. Po izobrazbi je diplomi- rana ekonomistka, ki je petnajst let delala v fi- nancah ameriškega farmacevtskega podjetja, nato pa zaradi prenapornega tempa spreme- nila način življenja. Posvetila se je stvarem, ki jo veselita, in sicer družini, domu, vrtnarjenju ... Njena največja strast pa je slikanje. Mateja Marinko, verjetno vas ma- lokdo pozna kot slikarko. Bi si že- leli, da bi bili na tem področju bolj prepoznavni? Sem ljubiteljska slikarka in s slika- njem se začela šele lani avgusta. Postopno se učim, odkrivam nove tehnike, iščem svoj način ustvar- janja in predvsem uživam. S pre- poznavnostjo se nisem še kaj dosti ukvarjala, ker se moram še veliko naučiti o slikanju. Slike objavljam na Facebooku, odprla sem tudi svo- jo ETSY trgovinico MMArtStudioSI, zelo sem bila vesela povabila KD Stična za prvo razstavo ob kultur- nem prazniku. V juniju bom razsta- vljala v Knjižnici Ivančna Gorica. Na prepoznavnosti gradim počasi. Kako ste prišli na ustvarjalno pot? Že kot majhna deklica sem na mor- ju rada gledala slikarje, ki so risali portrete. Tudi sama sem želela po- skusiti in vedno sem imela občutek, da bi tudi jaz lahko narisala kaj le- pega, vendar se tega nikoli nisem zares lotila. Pred petnajstimi leti sem kupila risalni blok in pastelne barve, vendar je potem prišla zah- tevna služba, otroci, gradnja hiše, selitev … Pastelne barve pa so osta- le nedotaknjene. Ni bilo ne časa in ne poguma, da bi slikala. Lansko poletje sem zbrala pogum in čas ter šla na enotedenski tečaj slikanja v slikarsko šolo Odpikedoslike, kjer mi je akademska slikarka Nataša Jan Virant odprla nov svet. V meni je prepoznala talent in me spodbu- dila, da se slikanja lotim tudi bolj resno. Na vaši razstavi v kulturnem domu Stična smo si lahko ogledali pred- vsem portrete. Kaj vas pri njih naj- bolj navdušuje? Portrete slikam najraje, rada imam ljudi, rada opazujem zanimive obraze, pritegnejo me oči in izraz v očeh. Pra- vijo, da so oči ogledalo človeške duše, povejo več kot tisoč besed, po- kažejo človekovo življenje, njegovo srečo, veselje pa tudi bolečino in to želim prenesti na sliko. Vam je bliže črno-belo ali barvno slikanje? Najraje slikam z belo pastelno bar- vo na črn velur, ker se mi zdi, da samo z eno barvo najlažje ujamem izraz na obrazu. Včasih je več manj in z eno barvo dosežem več kot s celo paleto barv. Všeč so mi tudi živahne barve na črnem velurju, svinčnik, barve na belem papirju, tudi s kavo sem že naslikala portret … rada imam vse barve, različne tehnike, samo da lahko ustvarjam. Se vam kdaj zgodi, da vam slika ni všeč? Kaj storite? Nikoli nisem povsem zadovoljna s sliko, vedno mislim, da bi bilo lahko bolje, vidim, kje še kaj manjka in kje bi lahko še kaj popravila. Vendar je v določenem trenutku treba sliko zaključiti in pustiti še kaj za nasle- dnjo; to je del učenja in rasti. Pri vsaki sliki se naučim kaj novega. Imate kakšen kraj, kjer dobivate ideje? Živim v prelepi vasi Mekinje in spre- hod na Gradišče je dovolj za nove ideje, drugače se ukvarjam tudi z jogo, ki me sprošča. Seveda pa je tu še moja družina, trije živahni fantje in mala princeska, ki me vsak dan znova napolnijo z energijo. Koliko časa mine od ideje do izved- be? Vedno imam na zalogi nove ideje in seveda premalo časa, ustvarjam predvsem zvečer, ko gredo otroci spat. Ko se lotim slike, jo rada čim prej dokončam, rišem s pastelni- mi barvami, zato na srečo ni treba čakati, da se barva suši. Za portret potrebujem kar nekaj ur, po navadi končam pozno ponoči in naslednje jutro naredim še kakšen popravek. Mislite, da se v današnjem času lahko preživi samo s slikanjem ali s kakšno drugo kulturno dejavno- stjo? Sama nisem začela slikati zato, da bi zaslužila, ampak zato, ker me to osrečuje in sprošča. Verjamem, da se da tudi z umetnostjo zaslužiti, vendar je treba gledati širše, ponu- diti različne izdelke, ponuditi svoje izdelke tudi izven naših meja, de- lati na prepoznavnosti … in seveda vztrajati in verjeti vase. Kakšen nasvet bi dali mladim sli- karjem? Mladim slikarjem bi svetovala, da uživajo v ustvarjanju, naj iščejo svoj način izražanja samega sebe in predvsem, da vztrajajo na svoji poti. Tjaša Zajc, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Zlato priznanje Mladinskemu pevskemu zboru šentviške šole Občina Ivančna Gorica je bila v minulem vikendu prvič gostiteljica Regijske- ga tekmovanja izbranih otroških in mladinskih zborov koordinacije Osre- dnja Slovenija. Vrhunski pevski dogodek se je odvijal v prostorih Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Mladi pevci in pevke so nastopili na treh koncertih, na zaključni prireditvi pa je sodelovala še Glasbena šola Grosuplje – enota Ivančna Gorica, pod vodstvom Tanje Tomažič Kastelic. Da je šlo za res velik in logistično zahteven projekt govorijo številke: nasto- palo je 15 zborov s kar 577 pevci. Strokovna žirija (Janja Dragan Gombač, dr. Branka Rotar Pance in Marinka Šuštar) je pozorno prisluhnila vsem trem koncertom in na koncu podelila več kot 30 priznanj. Mladinski zbor iz OŠ Ferda Vesela, ki ga vodi Simona Zvonar, je prejel zlato priznanje z odliko. Pridružili pa sta se mu še dve posebni priznanji – za naj- boljšo izvedbo slovenske izvirne skladbe ter najboljšo sestavo sporeda za MPZ. Zborovodkinji in zboru iskreno čestitamo. Prireditev je v celoti povezovala Simona Zorc Ramovš. Za tekočo izvedbo pa je poskrbela hostesna ekipa območne izpostave Tina, Anja, Maja, Nuša, Katarina in Lucija. Na zaključnem dogodku je obiskovalce in nastopajoče pozdravil ravnatelj OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, g. Janez Peterlin, ki skupaj s svojo ekipo že vsa leta skrbi za izjemno kulturno šolsko okolje. Simona Zorko, JSKD Koncert orkestrov Glasbene šole Grosuplje Leto je naokrog in v petek, 19. maja 2017, smo spet do zadnjega kotička napolnili avlo Osnovne šole Louisa Adamiča v Grosuplju, da bi prisluh- nili tradicionalnemu pomladnemu koncertu orkestrov Glasbene šole Grosuplje. Letos so nastopili mali pihalni orkester z dirigentom An- drejem Tomažinom, godalni orke- ster pod vodstvom Špele Janša in veliki pihalni orkester pod taktirko Mitje Dragoliča, ki si je dirigentsko paličico izmenjaval z nadobudnim učencem Galom Krajčičem. V razgi- banem programu so nam predstavi- li raznoliko glasbo različnih obdobij, zanimive točke pa so popestrili soli- sti. Program je povezovala Bernar- da Žarn. Vsem učencem, učiteljem in sode- lavcem iskrene čestitke za uspešno izvedbo koncerta! Nina Kaufman Foto: Robert Petrič 25 junij 2017 številka 5 Spoznaj sosednjo vas V nedeljo, 21. maja, so člani Turističnega društva Tabor organizirali po- hod »Spoznaj sosednjo vas«. Z veliko dobre volje in z željo, da starejšim in mlajšim pohodnikom pripravijo prijetno popoldne in gibanje v naravi, so jih popeljali po naravoslovni učni poti, ki vodi od vasi Cerovo do lepo obnovljene protiturške utrdbe Tabor nad Cerovim. Na zaključku pohoda, ob cerkvici svetega Nikolaja, so pohodnike pričakali s skromno pogostitvijo in kulturnim programom. Kultura Madžarski prevod Kozlovske sodbe predstavljen tudi na Balassijevem inštitutu Ballasijev inštitut, Kulturni center Veleposlaništva Madžarske v Ljubljani, je v četrtek, 8. 6. 2017, pripravil predstavitev madžarskega prevoda Jurčičeve humoreske Kozlovska sodba v Višnji Gori. Knjiga je sicer že bila predstavlje- na v Višnji Gori na predvečer 24. Pohoda po Jurčičevi poti. Na tej predstavi- tvi sta poleg prevajalke Júlie Bálint Čeh in avtorja ilustracij Štefana Horvata sodelovala tudi Pavel Groznik kot predstavnik Višnje Gore in Simona Zorko, predstavnica Območne izpostave JSKD Ivančna Gorica. Šolsko leto je za nami V Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica smo v torek, 30. maja, uspešno zaključili študijsko leto 2016/2017. Za prijazno slovo smo se srečali v Župnijskem domu v Stični. Tam bomo v oktobru tudi začeli novo šolsko leto. Srečanje je poskočno začel Ibro, sicer učenec Glasbene šole Gro- suplje, podružnica Ivančna Gorica. Na klavirski harmoniki in z dvema skladbama je dvignil razpoloženje v dvorani. S tremi pesmimi so ga še nadgradile pevke Ženskega pevske- ga zbora Harmonija. Nekaj napot- kov za aktivno staranje nam je nato dal podžupan Tomaž Smole. Na- smejal nas je z izjavo, da sam težko čaka, da se bo postaral. Sledila je predstavitev projekta »Kašče v občini Ivančna Gorica«, ki so ga pod vodstvom mentorice Tatjane Kordiš izvedle članice štu- dijskega krožka »Domoznanstvo«. Predstavile so nam to zanimivo in bogato ljudsko stavbno dediščino, ki v Sloveniji še ni zadovoljivo stro- kovno proučena in zato o njej tudi ni obširnejše literature. Ugotovile so, da je v naši občini še precej bolj ali manj ohranjenih kašč, da so zelo raznolike in skrivajo v sebi zanimi- ve zgodbe. Gradivo, ki je pri tem nastalo, bodo objavile v publikaciji, ki bo po vsebini edinstvena v Slo- veniji. Zanjo bodo skušale pridobiti sponzorje, saj društvo samo stro- škov ne bo zmoglo. Predstavitvi je prisostvoval tudi Pa- vel Groznik, predsednik občinske turistične zveze, ki ga je opravljeno delo navdušilo, in želi, da bi ga tudi nadaljevali in tako ohranjali našo kulturno dediščino. Društvo UTŽO s svojim programom spodbuja in omogoča aktivno izo- braževanje, vključenost v družbo in zdrav življenjski slog starejših. Svoje cilje uresničuje v študijskih krožkih, mesečnih predavanjih z različnih področij, organizacijo strokovnih ekskurzij, tedensko vodeno telo- vadbo in nordijsko hojo. UTŽO ima 109 članov, 87 žensk in 22 moških. V študijskem letu 2016/2017 je delovalo 12 študijskih krožkov, v katerih je bilo vključenih 78 članic in članov UTŽO in so sku- paj realizirali 588 študijskih ur. Imeli smo: • 6 skupin za angleščino, nemšči- no in španščino, s skupaj 30 slu- šatelji • 2 skupini za računalništvo s 15 člani • 1 skupino za umetnostno zgo- dovino s 7 člani • 1 skupino za domoznanstvo s 6 člani • 1 skupino »Kavarnica življenja« s 15 člani • 1 skupina »Ustvarjalne delavni- ce« v Višnji Gori s 5 člani Za telo smo skrbele z vodeno telo- vadbo in nordijsko hojo. Uspešno sta bili izvedeni dve ekskurziji in šest mesečnih torkovih predavanj različnih tem in strokovnjakov. Ne- kaj za dušo in nekaj za telo torej … Na tak način se je srečanje tudi kon- čalo, namreč s pogostitvijo in dru- ženjem. Tako bomo laže dočakali oktober, ko se znova srečamo. Joža Železnikar in Jožica Lampret Predavanje Tomaža Vesela o urejanju vrtov in ogled mozaikov v Šentvidu pri Stični Člani Društva Univerza za tretje ži- vljenjsko obdobje Ivančna Gorica smo se 19. 5. 2017 udeležili pre- davanja Tomaža Vesela o urejanju vrtov in si ogledali tudi njegov vrt v Šentvidu pri Stični. Gospod Vesel je ljubiteljski zbiratelj rastlin in tudi zbiratelj starih pred- metov. Najprej nam je pokazal ne- kaj zanimivih predmetov, ki jih hra- ni v vrtni hiški in so jih uporabljali v gospodinjstvu še njegovi stari star- ši. Med predmeti smo lahko prepo- znali mnogo pripomočkov, ki so jih za pripravo hrane uporabljale naše mame in babice. V kozolcu hrani orodje in predmete, ki so se še do nedavnega uporabljali pri kmečkih opravilih. Najbolj pa smo se razveselili ogle- da njegovega vrta, saj je med nami kar nekaj strastnih ljubiteljev vrtov. Gospod Vesel se z urejanjem vrta ukvarja že več let, saj je to dolgo- ročen proces in zahteva desetletja strokovnega dela. Navdušil nas je njegov vrt, ki je načrtno zasajen z nasadi raznovrstnih rožic, grmovnic in dreves. Občudovali smo različne vrste javorjev v rdečkastih in rume- nih odtenkih, raznobarvne azaleje in vednozelene grme z barvitimi plodovi. Vrt krasijo tudi zimzeleni iglavci in bogate zbirke rododen- drona, teloha, metuljčnika, hoste, geranije ... Sam vrt je razdeljen v različne parkovne prizore (angleški kotiček s klopcami za počitek in ob- čudovanje narave, japonski vrt ...). Gospod Vesel si želi, da bi v priho- dnje lahko realiziral že zastavljeni projekt in zasadil vrsto dreves na območju osnovne šole, vrtca in bolnice. Tako bi lahko v Šentvidu pri Stični imeli pravi arboretum in s tem omogočili šolarjem, študen- tom in drugim ljubiteljem vrtov, da bi spoznavali drevesa. Hkrati bi bil to tudi prostor za sprostitev in ob- čudovanje narave. Gospod Vesel ni skoparil z nasveti glede vzgoje rastlin, mnogi so delili svoje izkušnje z njim. Dejal je:» Pravi vrt je tisti vrt, kjer vedno nekaj cveti, ne glede na letni čas«. Svetoval nam je, da zasadimo grmi- ček šmarne hrušice, ki ima slastne in okusne plodove in vsebujejo mnogo C-vitamina. Zadovoljni in polni vtisov smo si ogledali še umetniške mozaike, ki so nastali na betonski podporni steni, ki je bila zgrajena zaradi nove prometne ureditve v Šentvidu pri Stični. Projekt nam je predstavila vodja projekta, likovna pedagogi- nja na OŠ Ferda Vesela Jelka Rojec. Nastalo je kar 34 mozaikov, ki so izdelani po likovnih predlogah na temo »Življenje našega drevesa«. Ustvarjali so jih šolarji in številni krajani, organizirani po društvih in organizacijah. Danica Geržina Občinstvo s častnimi gosti V goste na samostojni koncert so povabili nas, godce in pevce ljudskih pe- smi Studenček. Ob čakanju na naš nastop, so nas greli topli, če ne že kar vroči, pomladni sončni žarki. Rahel vetrček, spokojno šelestenje drevja in zvoki narave, so nam pričarali pravo idilo. Kmalu nato pa so se po Taboru iz naših grl razlegale stare ljudske pesmi. Pohodniki so radostno popevali z nami, in nas nagradili z velikim aplavzom. Druženje s prepevanjem in do- bro voljo smo nadaljevali do večera. Pevci ljudskih pesmi Studenček kljub poletnemu času še ne bomo mirovali. V mesecu juniju bomo nastopili še na prireditvi v Jablah in kresovanju v Lo- gatcu. Razdalje med kraji se krajšajo in morda zanese pot kakšnega našega občana na ti dve prireditvi. V poletnem času želimo vsem skupaj veliko sončnih dni, prijetnih, zabav- nih druženj in aktivnega oddiha. Za Studenček Irena Brodnjak Po nagovoru direktorice Inštituta je voditeljica predstavitve, literarna pre- vajalka Marjanca Mihelič, spomnila na še vedno aktualno sporočilo humo- reske. Nato so učenke Osnovne šole Livada prebrale odlomek humoreske najprej v slovenskem in nato madžarskem jeziku. Sledili so pogovori naj- prej s Simono Zorko, ki je poudarila, da prevod sodi v projekt Modrost in pravica, ki postaja prepoznaven tudi izven lokalnega okolja. Pavel Groznik je slikovito predstavil Višnjo Goro in polža, Štefan Horvat in Júlia Bálint Čeh pa sta govorila o izzivih in specifikah ilustriranja in prevajanja Kozlovske sodbe. Na zaključku se je direktorica inštituta zahvalila za prisrčno predstavitev projekta. Prav tako pa so na inštitutu izrazili željo, da bi se še srečali na tako prijetnih literarnih srečanjih. Jože Gros 26 junij 2017 številka 5 41. rekreativni spust s kajaki in kanuji po reki Krki »VODA ZA VEDNO« Kajak kanu klub Krka s Krke je zadnjo nedeljo v mesecu maju priredil tradicionalni, letos že 41. rekreativni spust s kajaki in kanuji po reki Krki. Že nekaj let poteka prire- ditev tudi v sklopu projekta Kajakaške zveze Slovenije »Voda za vedno«. Start je bil ob 11. uri v vasi Krka, cilj pa slab kilometer za Šmihelskim mostom čez Krko na levi strani. Proga je bila dolga približno 11 kilometrov, veslači pa so zanjo porabili od 3 do 5 ur. Vmes, na polovici poti, malo pred Zagradcem, je bilo poskrbljeno za malico. Za varnost je bilo kot vedno dobro poskrbljeno. Za to so poskrbeli izkušeni veslači in potapljači. Veslači so se po končanem veslanju vrnili na štartno mesto na Krki, kjer je bil kot vedno na koncu kajakaški piknik s postrvmi, pleskavicami in golažem ter podelitev priznanj. Za to kot za vse drugo so organizatorji vzorno poskrbeli. Spustu po Krki dajejo poseben čar slapovi – kakšnih dvanajst jih je, najvišji doseže dobre 3 metre. Vožnja preko njih je zelo atraktivna, vendar nezahtevna, zato je pri- merna tudi za manj izkušene veslače. Veslači v kanujih lahko čoln na zahtevnejših mestih tudi prenesejo. Vožnja je seveda na lastno odgovornost, zaradi skokov prek jezov pa organizatorji priporočajo turistične modele čolnov, saj so le-ti po navadi širši, se manj ugrezajo, tako da je verjetnost prevračanja manjša. Ker pa do tega kljub vsemu lahko pride, je obvezna zaščitna oprema, torej čelada in rešilni jopič. Organizatorji Kajak kanu klub Krka vas že ob tej priliki vabijo na prihodnji spust, ki bo kot vsako leto tudi prihodnje na zadnjo nedeljo v mesecu maju. Prisotnost na taki prireditvi pomeni, da vam ni vseeno za našo dolenjsko lepotico in za turistični razvoj teh krajev. Simon Bregar Šport Odvijal se je že 19. kolesarski maraton treh občin V nedeljo, 4. junija 2017, se je po občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Do- brepolje odvijal že 19. kolesarski maraton treh sosednjih občin, ki se ga je udeležilo kar 789 ljubiteljev kolesarjenja. Pod organizacijo se je podpisalo Kolesarsko društvo Grosuplje. Po uvodnih pozdravih žu- panov občine Grosuplja dr. Petra Verliča, Ivančne Gorice Dušana Strnada in Dobrepolja Janeza Pe- terlina, so se ob 9. uri na Kolodvorski ulici v Grosu- pljem na pot s kolesi po- dali kolesarji na 92, 80 in 56 – kilometrsko cestno preizkušnjo z vzponom na 600 metrov visoki Korinj. Po nekaj minutnem pre- sledku je sledil start po planinsko – kolesarski poti z vzponom na Kucelj v dol- žini 30 km in start družin- skega maratona v dolžini 16 in 27 km, ki je name- njen predvsem družinam in nekoliko manj pripravljenim kolesarjem. Na svoj račun so prišli tudi ljubite- lji pohodništva, kajti za vse tiste, ki se na pot raje odpravijo peš kot pa s kolesom, je bil organiziran pohod na Cerovo z ogledom učne poti »Po sledeh vodomca«. Glavnina daljših poti kolesarskega maratona poteka prav po cestah ob- čine Ivančna Gorica. Kot je dejal žu- pan Strnad, jih v Ivančni Gorici čaka- jo številni odseki novih prenovljenih cest, ki so bili prenovljeni tudi zaradi kolesarjev. Vsem udeležencem je še zaželel veliko kolesarskih užitkov in predvsem varnost na poti. Gašper Stopar Sprejem državnih prvakov Rokometnega kluba SVIŠ Ivančna Gorica V petek, 9. junija 2017, sta Občina Ivančna Gorica in podjetje Livar d. d., v prostorih podjetja Livar d. d., sprejela člane ekipe mlajših dečkov B Rokometnega kluba SVIŠ Ivančna Gorica, ki so na zaključnem turnirju državnega prvenstva na Igu, osvojili naslov državnih prvakov. Občina Ivančna Gorica in podjetje Livar sta igralcem ter vodstvu ekipe podelila posebna spominska darila. Ekipo mlajših dečkov B sestavlja- jo dečki letnika 2005 in mlajši, ki prihajajo iz vseh koncev naše ob- čine. Na zaključnem turnirju, ki je potekal športni dvorani na Igu, so nastopile ekipe SVIŠ-a, ŠD Mokerc IG, RK Gorenje Velenje in rokome- taši Krke iz Novega mesta. Najmlajši upi ivanškega rokometa so v finalu premagali vse tri nasprotnike in zanesljivo osvojili naslov državnih prvakov. Drugo mesto so zasedli Novomeščani, tretje Ižanci in četrto Velenjčani. Na sprejemu so bili poleg članov zmagovalne ekipe navzoči še trener ekipe Uroš Šparl, pomočnik trener- ja Aleksander Polak, predsednik kluba in ravnatelj stiške šole Marjan Potokar, glavni izvršni direktor pod- jetja Livar mag. Jože Kaligaro in član uprave Jože Strmole ter župan Ob- čine Ivančna Gorica, Dušan Strnad. Po besedah župana Dušana Strna- da je od podjetja Livar v veliki meri odvisen tudi obstoj občine Ivančna Gorica, tako kot je marsikatera dru- žina iz naših krajev odvisna od pod- jetja, ki se ukvarja s proizvodnjo in obdelavo livarskih ulitkov. Zagotovo pa so prihodnost tudi mladi uspe- šni občani, danes tukaj športniki rokometaši. »Vi ste generacija, da promovirate občino Ivančan Go- rica, promovirate naš šport in ste zagotovilo, da bomo na tem in dru- gih področjih še naprej uspešni«, je dejal Strnad, ki je ekipi za izvrsten rezultat podelil spominski kovanec Prijetno domače, ki bo zagotovo krasil vitrino uspešnega kluba in bo spodbuda za naprej. Zahvalil se še podjetju Livar, za pobudo skupnega sprejema, kar je dokaz dobrega so- delovanja z lokalno skupnostjo. Mag. Jože Kaligaro je ob sprejemu povedal: »Z občino smo se pred časom dogovorili, da bomo spon- zorirali nekatere aktivnosti preko občine, ki so zanjo pomembne. Eno od teh najpomembnejših pa je delo z mladimi. Odločili smo se za se- gment rokometa, kar se je pokazalo kot zelo dobra poteza, saj imamo v Ivančni Gorici ponovno rokometne državne prvake«, je dodal prvi mož Livarja in resno dodal: »Osnovno vodilo naj vam bo še naprej delo v timu. Važna je pot, cilje je mogoče v drugem planu. Enako velja tudi za doseganje uspehov v šoli, saj so športni uspehi vzporedni z uspehi v šoli«. Zbrane sta nagovorila še predse- dnik kluba Marjan Potokar in trener ekipe Uroš Šparl. Ivanški klub je v zadnjih desetletjih uvrščen med najboljših deset klubov v Sloveniji. V vseh teh letih je klub zabeležil 53 uvrstitev v polfinalna tekmovanja, 12 v finalna tekmovanja, kar štiri- krat pa so postali državni prvaki. Klub se lahko pohvali tudi s pet- kratnim igranjem na najvišji ravni v članski kategoriji. Trener ekipe Uroš Šparl se je zahvalil za izkazano čast in obljubil, da se bodo mladi roko- metaši tudi v prihodnje trudili za čim boljše rezultate. Sledilo je skupinsko fotografiranje, rokometaši pa so si ogledali še pro- izvodnjo podjetja. Gašper Stopar Člani ekipe so zadovoljno pozirali v novi opremi 27 junij 2017 številka 5 Šport Badminton Anja Jordan dvakratna državna prvakinja do 13 let Prvo soboto v juniju je letos, poleg nastopa že skoraj poletnih temperatur, zaznamovalo državno prvenstvo v badmintonu za dečke in deklice do 13 in 17 let. Živo srebro pa ni naraslo zgolj zunaj dvorane športnega centra Dolgi most, saj je tokratno državno prvenstvo, v organizaciji Bad- minton kluba Ljubljana, postreglo z nekaj res napetimi boji med najboljšimi mladimi badmintonisti. V BK Ljubljana smo se, v zadnjih letih, že nekoliko »razvadili«, saj naša odlična U13 generacija že vrsto let serijsko posega po najvišjih mestih. Vodilna v tem naskoku na zlata odličja pa je nedvomno Anja Jordan iz Mekinj nad Stično, katere borbenost in športna odličnost sta tudi letos eksplodirali ravno v ključnem delu sezone. V dvojicah je šlo kot po maslu Tekmovanje so otvorile mešane dvojice, kjer je Anja letos spet na- stopila z Majem Babnikom. Kon- kurenco sta pokorila zgolj z enim izgubljenim setom in si tako v finalu priborila zlato. Vsekakor obetaven začetek dneva za barve BK Ljublja- na, ki pa je v podobnem slogu obar- val tudi nadaljevanje turnirja: Anja je v dekliških dvojicah, v tandemu s Katarino Kevo, osvojila srebro. V finalu je bila boljša le dvojica Alič/ Pipan, ki sta do naslova prišli v dveh setih. Borba za ponovni naslov državne prvakinje Anjo pa je čakala še težka vloga bra- nilke naslova državne prvakinje do 13 let. Na letošnjih turnirjih za mla- dinsko lestvico so bile stvari precej bolj prekarno postavljene kot lani. Tri goreče tekmice Špela Alič, Lina Pipan ter naša Anja so na vseh treh turnirjih prikazale izjemno iz- enačeno igro in se izmenjavale na najboljših mestih. Pri tem je pred- njačila predvsem Aličeva, ki je letos osvojila kar dva od treh turnirjev serije U13. Toda Anja že pregovor- no stopnjuje formo skozi tekmoval- no sezono in v njeni navadi je, da najboljše prihrani prav za trenutke v odločilnih bojih. Žreb je Anji letos namenil obe omenjeni nasprotnici: v polfinalu ji je nasproti stala Lina, ki pa ji tokrat ni uspelo sestavi- ti dovolj stabilne igre za resnejši upor; Anja je tako do finala prišla po dveh, sicer živčnih in težavnih, a relativno kratkih setih. V finalu ji je nasproti stala Aličeva, ki je takoj po- kazala, da misli resno in Anji iztrga- la prvi set z rezultatom 21:18. Drugi set je bil prava kriminalka – dekleti sta grizli žogo povsem enakovredno do rezultata 20:20 in nekaj točk kasneje je Aličeva že servirala za zmago. Toda Anja se, v domači dvo- rani in ob glasni podpori navijačev ni dala: zbrala je voljo, mirnost in pogum ter nasprotnici odvzela set pri rezultatu 26:24. V tretjem setu finala, za katerega se seveda ve, da ga odigrata predvsem srce in glava, pa je Anja vtisnila v igro svoj neza- menljivi pečat: z borbeno in nepo- pustljivo igro nasprotnici ni dovolila premora, stopnjevala je pritisk in z zmagovitim krikom, pri rezultatu 21:14, že četrtič zapored osvojila naslov najboljše mladinke v državi. Bron dvojic v roke bratu Nejcu Vzporedno je potekalo tudi držav- no prvenstvo do 17 let, kjer sta naš skupni dnevni izkupiček lepo dopol- nila Nejc Jordan in Simon Bambič, ki sta si z odlično igro dvojic uspela priigrati polfinale. Tam sta dobro nastopila proti kasnejšima finalisto- ma Lesničar/Lonzarič in jima celo odvzela set, preden je hitra in agre- sivna igra izkušenih nasprotnikov terjala svoj davek in privedla igro do zaključka pri rezultatu 2:1, v se- tih, za Mariborčana. Nejc in Simon sta tako stopila na zmagovalni oder po bronasto kolajno, kot tretjeuvr- ščena v državi. Čestitke Anji in Nejcu!!! Matjaž Sketelj, trener Badminton klub Ljubljana Kangovci drugič državni prvaki v tehniki 27. 04. 2017 je bilo v Slovenskih Konjicah državno prvenstvo v teh- niki borilne veščine taekwondo. Turnirja se je udeležilo tudi 20 tekmovalcev iz TKD kluba Kang, in sicer v vseh starostnih kategorijah od najmlajših začetnikov do starej- ših izkušenejših tekmovalcev. Klub Kang je v skupnem seštevku osvo- jil največ točk in zasluženo osvojil naziv državnega prvaka prvenstva v tehniki. »Lansko leto smo za klu- bom Hankuk iz Ljubljane zaostali le za eno točko. Zmage smo si želeli in uspelo nam je, da smo klub Hankuk letos prehiteli, in sicer za štiri točke. V tehniki smo na vrhu v Sloveniji, na kar smo zelo ponosni. Naš cilj je, da podobne rezultate dosežemo tudi v borbah« je po tekmovanju razmišljal trener Tomaž Zakrajšek. Sočasno je v dvorani v Slovenskih Konjicah potekala Adidasova otro- ška liga, ki je bila namenjena mlaj- šim tekmovalcem v borbah in kicku. Pri tem tekmovanju je sodelovalo 6 Kangovcev. V skupnem seštevku so naši borci osvojili 4. mesto. Dosežki Kangovcev: v posamezni kategoriji otroci do 8 let od višjega belega pasu naprej so tekmovali: pri deklicah Mojca Maršič, Neža Berden in Pika Glavač Ziničič in pri dečkih Maks Brčan, Filip Marn in Jernej Puš. Neža, Pika in Filip so osvojili posamična 3. mesta. Mitja Dinej Dobrič je tekmoval pri mlajših kadetih 9 do11 let od rdeče- ga pasu naprej in osvojil 2. mesto. Urban Ulcej in Tibor Jože Rozina so nastopali v kategoriji mlajši kadeti od 9 do 11 let do rdečega pasu. Ur- ban je osvojil 2. mesto in Tibor 3. mesto. Tevz Nemanič, mlajši kadet od 9 do 11 let do zelenega pasu, je osvojil 1. mesto. Pri kadetih od 12 do 14 let smo ime- li štiri tekmovalce, Žan Zupančič od rdečega pasu dalje, Gal Maršič od zelenega do rdečega pasu ter Lore- na Zabukovec in Jakob Marn do ze- lenega pasu. Žan in Lorena sta bila prva in Gal in Jakob pa druga. Žan je nosilec 2. Poom (drugi otroški črni pas) in je zelo izkušen tekmovalec v tehniki. Že drugič je potrdil, da je v svoji kategoriji najboljši v Sloveniji. Pri mladincih od rdečega pasu na- prej sta temovala Tija Dobrič in Ke- nan Husejinović. Kenan je osvojil 3. mesto. Tija pa ni bila v najboljši formi in je na žalost ostala brez me- dalje. Proti koncu tekme se je kljub vsemu zbrala ter v kategoriji naj- boljše tekmovalke osvojila 3. mesto in dobila pokal. Tekmovanja so se udeležili tudi tre- nerji kluba Timotej Todić, Renata Mavrič, Lovro Ulcej in Tomaž Za- krajšek. Timotej je tekmoval v kate- goriji člani 1, 18-30 let od rdečega pasu naprej in branil naziv držav- nega prvaka. Mavrič, Zakrajšek in Ulcej so tekmovali v kategoriji člani 2, 31-40 let od rdečega pasu naprej. Mavričeva je postala državna prva- kinja, Zakrajšek podprvak in Ulcej bronast. Skupno smo imeli sedem tekmoval- nih parov, šest do 17 let in enega od 17 let naprej. 1. mesto sta si zago- tovila para Tija Dobrič - Žan Zupan- čič ter Renata Mavrič - Tomaž Za- krajšek. 2. mesto sta osvojila Mojca Maršič in Urban Ulcej. 3. mesta sta osvojila para Neža Berden - Tevz Nemanič ter Lorena Zabukovec - Gal Maršič. Imeli smo tudi štiri moške in eno žensko ekipo. Pri moških smo bili dvakrat prvi in dvakrat drugi. Žen- ska ekipa je bila tretja. Na koncu tekmovanja je bila na vr- sti še kategorija najboljših tekmo- valcev. Naslov najboljše tekmovalke si je že sedmo leto zapored zagoto- vila Renata Mavrič. Tija Dobrič je bila bronasta. Pri moških je Tomaž Zakrajšek osvojil drugo ter Timotej Todič pa tretje mesto. Renata Mavrič je povedala: »Po- nosna sem, da mi je že sedmo leto zapored uspelo osvojiti naslov dr- žavne prvakinje. Prav tako sem ve- sela zmage v kategoriji za najboljšo tekmovalko, saj se tam pomerimo med seboj vse tekmovalke različnih starostnih skupin. S svojimi nastopi sem zadovoljna, je pa seveda še ve- dno veliko možnosti za izboljšavo. Priložnost imam že na naslednjem tekmovanju, to je evropsko prven- stvo, na katerega se že pridno pri- pravljam«. Adidasova otroška liga: Mojca Maršič kick Ž1 1. mesto Filip Marn ml. kadet 2 -27 kg 2. me- sto Maks Brčan ml. kadeti 2 -30 kg 2. mesto Tevž Nemanič ml. kadeti 2 +51 kg 1. mesto Zan Hren kadeti B -53kg 1. mesto Jakob Marn kadeti B -53kg 3. mesto Darja Podpečnik Krasen dosežek Anje Jordan na državnem prvenstvu v badmintonu: dva- krat zlata in enkrat srebrna. Uspešna naveza Jordanov: dvakrat zlato in po enkrat srebro in bron. Na sliki z leve: Nejc Jordan in Anja Jordan s klubskimi sotekmovalci 28 junij 2017 številka 5 Šport »12 ur vojaških poskokov« v Fitnes studiu Energy V soboto, 3. 6., so se člani in simpatizerji slavnih »vojaških poskokov« ali »burpee- jev« zbrali v Fitnes studiu Energy v Ivančni Gorici in si zadali cilj, da bodo celih 12 ur izmenično opravljali omenjeno vajo. Vojaški poskok oziroma burpee je vaja z lastno telesno težo, sestavlje- na iz več gibov, ki jih izvajamo pove- zano. Že od leta 1940 se uporablja kot hiter in učinkovit način ugo- tavljanja telesne pripravljenosti. Kasneje je vajo popularizirala tudi ameriška vojska, od tu ime »vojaški poskok«. Vaja še danes velja za eno boljših krepilnih vaj. Vključuje tri osnovne gibe - počep, skleco in skok, od va- dečega pa zahteva ogromno ener- gije, gibčnost, kondicijo in moč. Aktivira mišice celotnega telesa, konkretno pospeši metabolizem in s tem seveda porabo kalorij. Udeleženci dogodka so v 12-tih urah brez premora opravili kar 10.349 ponovitev in tako podrli la- stni rekord iz leta 2014! Za konec naj kot zanimivost ome- nimo še to, da je aktualni svetovni rekord, leta 2015 zapisan v Gu- innessovo knjigo rekordov, 6.800 ponovitev. Rekord sicer velja za eno osebo, ampak tudi skupinskih 10349 ponovitev ni slabo, kajne? Matej Dremelj Tradicionalni 17. medvaški nogometni turnir na Muljavi Tudi letos se je na Muljavi odvijal tradicionalni medvaški turnir v malem nogometu. Med seboj se je pomerilo 7 ekip, seveda samo iz KS Muljava. Lanskoletnemu prvaku je z veliko sreče zopet uspelo ubraniti naslov. To je ekipa ŠICE. Na drugem mestu je bila nekoliko presenetljivo, a zasluženo ekipa POTOK, tretja pa ekipa MULJAVA CENTER. Za najslabšo udeležen- ko turnirja je bila izbrana ekipa CUNAMI, ki je v enoletno last prejela t. i. »kajlo«. Najboljši strelec turnirja je bil IGOR TURK, pokal za najboljšega vratarja pa je prejel DAMJAN GLAVAN. Poleg igranja nogometa so se na turnirju odvijale tudi druge dejavnosti, kot so vlečenje vrvi in tekmovanje v »eksanju« piva. Pri vlečenju vrvi je slava pripadla ekipi PRVAKI (člani ekipe Prvaki: LUKA STRNAD, PRIMOŽ TOMAŽIN in SIMON GLAVAN). Medvaške prvake KS Muljava 2017, ekipo ŠICA so sestavljali: Marjan Sadar, Milan Sadar, Rok Sadar, Anže Sadar, Tone Svetin, Primož Bradač in Martin Bradač. Simon Bregar OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU OBČINE IVANČNA GORICA Po polovici lige vodita VIP športni studio in Kavarna pri Joži Za nami je polovica tekem v obeh ligah. V prvi ligi zanesljivo vodi prvi favorit tekmovanja VIP športni studio. Na mestih od 2 do 7 pa se utegne vrstni red še močno premešati. Presenetljivo predzadnje mesto zaseda zadnja leta druga najmočnejša ekipa v naši občini, a prepričan sem, da na koncu ne bo tako. Za zdaj kaže, da so mladi Ambru- šani prvi kandidati za selitev nazaj v 2. ligo, a ni nujno, da bo na koncu tako. Ekipa iz Hrastovega Dola je po zelo slabem začetku zbrala kar presenetljivo veliko točk. Trenutno med strelci v prvi ligi po 6 krogih vodi nihče drug kot Kristijan Čož (VIP športni studio) z 11 goli, drugi je Martin Grošelj (MSU team) s 5 doseženimi goli. Sledi skupina petih zasledovalcev s po 4 doseženimi goli. V drugi ligi po pričakovanju vlada velika izenačenost. Trenutno vodi ekipa Kavarna pri Joži, ki je ob petih zmagah zbrala le en poraz. Med prvim in petim mestom se vrstni red lahko še zelo premeša. BS ŠD Zagradec se je nekako pobral in dosegel prvo zmago, »Financarji« pa seveda plačujejo davek neizkušenosti. Vsak začetek je po svoje težak. Med strelci v drugi ligi so po 5 krogih najbolj razpoloženi Višnjegorci. 1. mesto si delita Miha Mlakar in Dominik Horvat s po 7 goli, tretje mesto pa Marko Gavranić (vsi Raja Višnja Gora) in Primož Bogolin (Kavarna pri Joži) s 6 goli. 1. liga: o. t. zmaga remi poraz goli + goli - razlika točke 1. V.I.P . Športni Studio 7 6 1 0 35 6 +29 19 2. Avtostoritve Sadar 7 5 0 2 14 10 +4 15 3. MSU team 7 4 1 2 20 17 +3 13 4. FSK Mafijozi 7 3 2 2 18 10 +8 11 5. ŠDM Krka 7 3 0 4 12 17 -5 9 6. Fortuna no.1 7 2 1 4 12 24 -12 7 7. Bar pri Livarni 7 1 2 4 13 16 -3 5 8. ŠDM Ambrus Empis 7 0 1 6 8 32 -24 1 2. liga: o.t. zmaga remi poraz goli + goli - razlika točke 1. Kavarna pri Joži 6 5 0 1 21 12 +9 15 2. Veterani NK Ivančna Gorica 6 4 1 1 21 14 +7 13 3. Raja Višnja Gora 6 4 0 2 32 20 +12 12 4. Žogca bar & ŠD Ambrus 6 3 1 2 14 13 +1 10 5. Kaligula 6 3 0 3 17 14 +3 9 6. Bencinski ser. ŠD Zagradec* 6 1 0 5 9 21 -12 1 7. A1 Finance 6 0 0 6 5 25 -20 0 * Ekipi BS ŠD Zagradec sta bili odvzeti dve točki zaradi dveh neodigranih tekem. V e č i n f o r m a c i j o l i g i d o b i t e n a s p l e t n i s t r a n i Z v e z e š p o r t n i h o r g a n i z a c i j I v a n č n a G o r i c a z s o . p r i j e t n o d o m a c e . s i . Simon Bregar Ekipa 12h burpee V Šentvidu dvojna zmaga Koščaka, Peklaj odbil vse madžarske napade V nedeljo, 21. maja, je v Dolini pod Kalom, v organizaciji AMD Šentvid pri Stični, potekala dirka za pokalno prvenstvo in rekreativno tekmovanje Slo- venije za motokrosiste. Nov sistem pokalnih dirk sicer ni zagotavljal zve- nečih imen slovenskih motokrosistov, kljub temu pa je številna in medna- rodna udeležba, približno 130 tekmovalcev, poskrbela za zanimive boje v desetih različnih kategorijah. Organizatorju je šlo letos na roke tudi vreme, ki je poskrbelo, da je bila proga ravno prav namočena s sobotnim dežjem, sončni žarki pa so po- skrbeli, da je bil nedeljski dirkaški dan popoln. Svoje so znova dodali tudi domači tekmovalci. Jaka Peklaj se je odločno spopadel z madžarskim kon- kurentom, sicer znancem z mednarodnih dirk in pokazal, kdo je gospodar na domačem terenu. V isti kategoriji je bil Mark Müller 11. Prepričljivo zmago je doma ohranil tudi Gal Hauptman (MXR 85), Borut Koščak pa je poleg zmage v svoji kategoriji Veterani 1, pokazal hrbet tudi vsem mlajšim tekmecem v članski kategoriji Open. Domače stopničke so osvojili z 2. me- stom še Matevž Ahčin (MXR2) in Drago Hribar s tretjim mestom (MXR Ve- terani 2). Rok Virant je bil 4. na pokalnem prvenstvu MX2, v isti kategoriji je bil Matevž Robek (MK Fire group) 5., Jan Hribar pa 7. Največ domačinov je nastopilo v MXR2: 5. Klemen Pantar, 6. Rožle Pajk, 14. Domen Gliha, 26. Matevž Debevc, 29. Matej Rus, 33. Luka Lokar, 36. Tjaž Krese. V MXR Open je bil 13. Aleš Groznik, v MXR Veterani 2 pa je bil Bojan Gorišek šesti. Sicer pa velja posebej poudariti še dosežke Jaka Peklaja in Jana Pancarja na mednarodni sceni. Peklaj je v zadnjem mesecu zabeležil pomembno zmago na severnoitalijanskem prvenstvu za juniorje, na dirki evropskega prvenstva EMX 65 v Orehovi vasi pa si je s petim mestom zagotovil nastop na finalu v sklopu dirke MXGP na Češkem konec julija. Pancar nastopa v hudi konkurenci evropskega prvenstva EMX 250, kjer mu še ni uspelo priti do točk, je pa tudi on uspešno nastopil na dirki italijanskega prvenstva, odpeljal pa je tudi dve dirki evropskega prvenstva EMX Open in zabeležil 4. in 6. mesto. Matej Šteh 29 junij 2017 številka 5 Zahvale Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin ostane in živi. V SPOMIN Mineva osmo leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi SLAVKO MAVER mesarski mojster iz Stične Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, posto- jite pri njegovem grobu, prižigate sveče in prihajate k svetim mašam. Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v srcih za vedno boš ostal. V SPOMIN Dne 16. 06. 2017 je minilo 21 let, kar nas je nepričako- vano zapustil, mož, oče, brat, stari oče, mesar, odkupo- valec živine za klavnico Stična, varnostnik, kmetovalec, gasilec in človek velikega srca VINKO HOČEVAR po domače RATENČAN iz Ratence (10. 04. 1934–16. 06. 1996) Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče v spomin. Žena Marija, sin Vinko, Milena, Cvetka, Danica, vnuki Vinko, Andrej, Primož, Gregor, Marko, Astrid in Erik Tako kot reka v daljavo se zgubi odšel si tiho brez slovesa za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta. V SPOMIN 30 let bo minilo, odkar je nepričakovano za vedno zaprl oči naš dobri mož, ati, sedaj tudi že dedi, brat in stric MILAN STRUNA Iz Radanje vasi (28. 8. 1953–20. 6. 1987) Še vedno ga vsi zelo pogrešamo, ter se zahvaljujemo vsem, ki se ga še spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Odšel si tja, kjer ni ne bolečine in ne gorja, tja kjer se zemeljska pot konča. A tvoja dobrota ne bo nikoli pozabljena! ZAHVALA V 82. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi ata HENRIK MIŠMAŠ Mišmašev Henrik iz Ivančne Gorice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter z nami delili bolečino ob izgubi našega dragega ata He- nrika. Vsem prav lepa hvala za darovane sveče, cvetje, svete maše ter izrečena sožalja. Iskrena hvala gospodu župniku Juriju za lepo opravljen poslovilni obred, ter monsinjorju Jožetu Kastelicu za somaševanje. Prav tako lepa hvala pogrebnemu zavodu Perpar, pev- cem iz Šentvida za lepo odpete pesmi, Rdečemu križu, Lojzetu Miklavčiču, ter g. Matjažu za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju KC, osebju doma starejših Vič – Rudnik, za njihovo skrb v času nje- gove bolezni. Hvala tudi njegovemu osebnemu zdravni- ku dr. Zupančiču. Hvala vsem, ki ste atu kakorkoli pomagali, ga imeli radi, ter ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil JOŽEF KOŠAK po domače Antončev Jože iz Češnjic pri Zagradcu Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove v dober namen in svete maše, ter da ste v najtežjih trenutkih stali ob nas in se tudi z molitvijo poslovili od njega. Hvala gospodu župniku Sašu Kovaču za lepo mašno da- ritev in obred ob pogrebu, zagraškim pevcem z organi- stom Robijem Kohkom, Pogrebni službi Novak, gospodu Matjažu Marinčku za lep poslovilni govor, ter hvala vsem PGD, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, predvsem zdravnici dr. Katarini Bratož Vidmar. Lepi so spomini na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Atu smo hvaležni za vse lepo in dobro, za vse, kar smo prejeli in se naučili od njega. Vsi njegovi Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. (A. M. Slomšek) ZAHVALA Po hudi bolezni je omagala MARIJA KOZLEVČAR Pancarjeva Minka z Gorenjega Brezovega (29. 12. 1926–29. 4. 2017) Ob smrti naše drage sestre, svakinje in tete se iskreno zahvaljujemo g. župniku Janezu Mihelčiču za obhajila v bolezni, sveto maziljenje in pogrebno sveto mašo; cer- kvenim pevcem in trobentaču za glasbeno spremljavo; sovaščanki Vidi za poslovilne besede; vaščanom, fara- nom, znancem in sorodnikom za obisk v mrliški vežici, udeležbo na pogrebu, darove za maše, cerkev ter podar- jene sveče; pogrebnemu zavodu Perpar za zelo pietetno vodeno poslovitev in ne nazadnje doktorju Zupančiču in sestram njegove ambulante za sočutno spremljanje v težki bolezni. Posebej se zahvaljujemo za ganljivo sodelovanje vašča- nov ob slovesu iz domače hiše in vasi, v kateri je živela vse svoje delavno življenje. Žalujoči: sestre, svak in nečaki Za vedno zatisnila si oči, mislili smo, saj samo spiš, a tebe nič in nihče ne prebudi, grenka žalost v naših srcih ždi. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, sestra, babica in prababica MARIJA VERBIČ, roj. Primc po domače Barbčeva Mimi iz Artiže vasi (6. 11. 1935–14. 5. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene pozornosti ter spremstvo na zadnji poti. Hvala vam za čustveno podporo, cvetje, sveče, svete maše in darove v dober namen. Zahvaljujemo se tudi župniku Janezu Zaletelju, pevcem in Pogrebnemu zavodu Perpar. Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od Marije in jo po- spremili na njeni zadnji zemeljski poti. Vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustila nas je draga žena in mama EMILIJA GALE po domače Bregarčkova Milka z Brega pri Dobu 2, Šentvid pri Stični (1944–2017) Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sovašča- nom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala duhovnikoma g. Izidorju Grošlju in g. Janezu Zale- telju za lepo opravljen obred, ge. Dragici Eržen za lepe poslovilne besede, pevcem Prijatelji za odpete pesmi in pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina in spomin na skupne dni. ZAHVALA Po hudi bolezni je v večnost odšel dragi mož, oče, dedi, tast IVAN URANIČ iz Artiže vasi (20. 2. 1936–10. 5. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom s Pšate Cerklje na Gorenjskem in Artiže vasi, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Zahvaljujemo se g. župniku Jožetu Kastelicu za lepo darovano sveto mašo, višnjegorskemu cerkvenemu pevskemu zboru, citrarki, Pogrebnemu zavodu Perpar, Zdravstvenemu domu Ivančna Gorica in dr. Rokvičevi, negovalki Simoni, Društvu upokojencev Cerklje na Go- renjskem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi 30 junij 2017 številka 5 Odgovori: 1. c, 2. c, 3. nič, 4. a, 5. c, 6. b, 7, b, 8. a, 9. d, 10. a Kdor ga reši, radovednost poteší KVIZ, KI SKUŠA BITI DUHOVIT 1. Po kateri živali se je politika najbolj vrgla? a) po žirafi b) po hijeni c) po kameleonu 2. Reznica je bila včasih: a) narezek domače klobase b) žandarska palica c) krma za živino 3. Koliko zob ima človek pri sto letih, če se skrega z zobozdravnikom? 4. Kdo nosi največji venec? a) Luna pred deževnim vremenom b) deviška nevesta c) tropska marjetica 5. Kdo nima rumenih prstov? a) Kitajec b) kadilec c) lenivec 6. Poišči vas, ki je v simbolni povezavi s prebavnimi motnjami.! a) Znojile b) Griže c) Spodnja Draga 7. Koga je vabilo geslo puntarjev »Le vkup, le vkup …....«? a) avtoprevoznike občine Ivančna Gorica b) slovenske tlačane c) davkoplačevalce 8. Vitezi Foedransbergi so domovali? a) na Hudem b) na Blatnem c) na Mokrem 9. Katero jajce vsebuje največ holesterola? a) puranovo c) kokošje d) nojevo 10. Označi ljudi, ki jih mož na podobi najrajši popoka? a) vozniki avtomobilov b) zbiralci bakra c) bančni roparji Hudomušnice Nekoč so imeli navado, da so fantje hodili starše spraševat za roko nji- hovih hčera. Nace je to slišal od stare mame, zato se je tudi on napotil k roditeljem svoje izvoljenke. »Ni govora,« sta dejala stára, »škoda pota, ki si ga napravil do nas!« »Kakšna škoda neki,« se je kislo zarežal Nace, »saj sem šel slučajno mimo vaše hiše.« Mlada ženica je vsa obupana: »Dragi, pred poroko si mi zagotavljal, da sem sonce tvojega življenja, sedaj pa stalno posedaš v gostilni!« » Ljuba moja,« to je povsem naraven pojav; »na soncu postaneš ven- dar žejen.« Nadebudni sinko: »Ata, zakaj elektrike ne smemo potipati?« Nadebudni očka: »Zakaj neki; i zato, ker je ženskega spola!« Zastopnik prihajajoče generacije: »Dedek, si bil ti kdaj mlad?« Zastopnik odhajajoče generacije: »Seveda, kaj pa vendar misliš!« Vnuk pa v smeh: »To si moral biti hecen s to plešo in kozjo bradico!« Prvi kanibal: »Sem slišal, da zadnje čase uživaš samo še Indijance. Kako to?« Drugi kanibal: »Veš, laboratorijski izvidi so pokazali, da mi močno pri- manjkuje rdečih krvničk.« 31 junij 2017 številka 5 Obrabljeno česalo Tone Drab Mož prime se za glavo, sívo in kuštrávo. Pri tem se razjezi, ne ve kaj na stori: včeraj bil je grob, je glavniku zlomil zob. Pred ženo jadikuje, da čaka ga najhuje. Zažene glasen krik: »Jaz rabim nov glavnik!« Se čudi šparovna ženica: »Na česalu bla je špica; bil si jako grob, da si zlomil zadnji zob.« »Pri hiši, da ni denarja za lasnega redarja. Saj veš, da nov glavnik stane cel zlatnik. Tu se narava vmeša – na glavi zraste pleša. V jeku 1. svetovne vojne Paberkovanje obledelih sledi Leta 1917, torej pred sto leti, so najhujši boji potekali na francosko-nemškem bojišču v Franciji in italijansko-avstrijskem bojišču ob Soči. Obe strani sta čakali, da se bo nasprotnik izčrpal. Zaradi širšega zaledja so bile sile antante v tem pogledu na boljšem, zlasti po vstopu ameriških združenih držav v vojno. Italijansko topništvo je z daljnose- žnimi topovi obstreljevalo globlje zaledje avstrijske vojske. Italijanska granata v primerjavi s povprečno velikim človekom. Ubogi vojaški trpini tudi po smrti niso imeli miru. Italijanska velika granata je zadela avstrijsko vojaško pokopališče pod Krnom, da so kosti in nagrobni križi leteli daleč na okoli. Kljub hudim časom je bilo treba vojakom (zlasti enotam, počivajočim v zaledju) tudi nekaj razvedrila. V ta namen je bila izdelana tudi vojaška do- pisnica z motivom slovenske ljudske pesmi »V kasarno se podala bom, pred hauptmana (stotnika) stopila bom, za fantiča prosila bom …« (Iz zbirke J. Kamina) Pomagajmo jih prepoznati Doslej smo bili pri prepoznavanju kar uspešni; pomagali smo razvozlati šest od osmih upodobitev. Kako bo neki tokrat. Fotografija je bila najdena na območju šentviške fare. Para sta se ovekovečila pred neko osnovno šolo. Po noši sklepam, da se je to primerilo v letih pred zadnjo svetovno vojno ali kmalu po njej. Kdor kaj ve, naj pové, pa bomo vsi zadovoljni. Iz zakladnice naših domačij Prednamci so nam zapustili veliko stvari. Naša dolžnost je, da vsaj nekaj tega v tej ali oni obliki ohranimo zanamcem. Pridni ljubitelji naše očetnja- ve to počno že vrsto let z dopisovanjem v najstarejši kotiček pričujočega časnika. Tudi tokrat so nam pomagali zastaviti nov »trd oreh«. Vsi, ki veste, kaj kaže podoba, se oglasite po utečeni poti. Hvala, hvala, hvala. Predmet je iz domače zbirke Lauševih s Studenca. Hvala tudi njim. Leopold Sever Mačke so ozaveščene »Klobasa se jé s kruhom, drugače ni zdravo,« so nas svoje dni prepričeva- li stári. Danes vem, da so imeli prav; toda, kako so to dognale mačke, mi je pa uganka. Berite! Ondan sem pozabil zapreti prtljažnik, v katerem sem imel dve mesenici in štruco kruha. To sem opazil šele zvečer in ugo- tovil, da je od jestvin ostalo bore malo: četrt klobase in del obgrizene štruce. Da je maček pojedel klobasi, ni nič čudne- ga, da ju je jedel s kruhom, me pa čudi in pika. Kako vem, da bil res maček? Kaj ne bom: tri dni zaporedoma je sosedov mačkon hodil ovohavat prtljažnik. Klasjev Polde Tole je ostalo od prelepih klobasic in krasne štruce. Pa smo dočakali. Doslej smo namreč imeli »cvetne rekorde«, za katerimi so stale ženske. Tokrat pa je nežnost duše ob cvetju razkril moški. To ni nihče drug kot France Godeša iz Višnje Gore. Njegove tri kakteje so tako lepe in prešerne, da bi bil greh, če to čudes vsaj na podobi ne bi videli Klasjevi. Francetovi trije »suhozemci« so si- cer po naturi vajeni suše, toda kadar cvetijo, rabijo dosti pijače. Skrbni gojitelj jim jo je obilo privoščil, pri tem kajpak tudi nase ni pozabil; tako so vsi štirje – kot je razvidno s podobe – v najboljši kondiciji. Tu velja pripomniti, da so kakteje večino cvetov razprle ravno na občinski praznik, 29. maja; to nemara pomeni, da se tudi rožice zavedajo veličine dogodka. Vse našteto na glas vpije po novem odličju. Zategadelj smo v knji- go rekordov z zlatimi črkami registrirali: »Rekord št. 212. Imetnik: Franc Godeša, meščan Višnje Gore in občan Ivančne Gorice. Do- sežek: kakteje, presežne v množini in barvini. Odločitev je bila so- glasna.« Čestitamo, da odmeva čez hrib in dol. Leopold Sever Mulja v a Sobrače A m b r u s Metnaj Šentvid Z A G R A D E C T emenica Zadnja stran mesec 2013 številka 5 junij 2017 - številka 5 32 Acervanški (ivanški) miljniki Ivanška dolina je prehodni svet med Ljubljansko kotlino in Panonsko ravnino, zato so ondi čez že od davna gradili šte- vilne povezave: stare poti izpred antičnega časa, stara rimska cesta s križiščem pri Acervu, stara cesarska cesta Ljublja- na – Novo mesto – Karlovac, železniška proga Ljubljana- Novo mesto, »prva« avtomobilska cesta Ljubljana – Zagreb, »druga« avtomobilska cesta Ljubljana Zagreb in še kaj. Na žalost je bilo pri naštetih in drugih gradnjah uničenih veliko sledov iz prejšnjih časov, bodisi iz domene geologije, geografije ali splošnega starinoslovja; le malo je bilo ohranjenega za prihodnje čase. Po pripovedovanju očividcev je bilo dosti tovrstne škode storjene zlasti pri gradnji železniške proge in prve avtomobilske ceste. Pri gradnji najnovejše cestne zveze je bilo marsikaj bolje, vendar še premalo in preveč gledano skozi ozke oči arheologije. Sam, videč, da je premalo poskrbljeno za zanimivosti, sem taval po prizorišču in prosjačil zdaj pri teh, zdaj pri onih, naj bodo prizanesljivi, kajpak s pičlim uspehom. Kako se je Martinc krščanskega nauka naučil Še ena »pregrešna zgodba«, ki jo je napisalo življenje Martincu je bilo šolsko učenje de- veta skrb; celo pri krščanskem nau- ku, ki ga je v šoli poučeval župnik, se je dolgočasil. »Martinc,« ga je karala mati, »že na tem svetu ti ne bo dobro, če ne boš vedel božje re- snice, kaj šele na onem svetu.« »He, he«, se je smejal Martinc, »bog vé, kako je s tistim tam čez«; na tem svetu se bom pa že znašel!« Pa se je res. V šoli so mu malo pri- šepnile deklice, pa je bil pri naglu- šnem župniku dober za prvo obhaji- lo in za birmo, čeprav se še pokrižati ni znal kaj prida. »He, he«, se je spet smejal Martinc, ko je materi pokazal izkaz, »sem vam rekel – znajti se je treba!« »Boš že videl, božji mlini meljejo počasi,« mu je odvrnila bogaboje- ča mati. In je res prišla napovedana kazen. Menda je sam bog Martincu nastavil lepo Miklavževo Minko, da se je na smrti zaljubil vanjo in hitro je bila beseda o poroki. Tedaj pa je fanta oblil mrzel pot; spomnil se je namreč, da imajo novega župnika, ki nikogar ne poroči, če nima znanja o veri. Ker Minkini niso hoteli niti slišati o poroki brez župnika, je bo- doči ženin sklonjene glave stopil do dušnega pastirja. Kajpak ni niti ene pametne zinil pri spraševanju in žu- pnik je strogo odločil: »Martinc, v šolo boš hodil, ali pa si poroko izbij iz glave«. In Martinc je nekaj tednov kislega obraza sedel med otroki v prvem razredu, nekaj tednov v dru- gem razredu in tako naprej vse do predpusta, ko je župnik na dovolil- nico trdo udaril pečat. Rodilo se jima je lepo število otrok. Ko je kateri dozorel za šolo, mu je mati Minka zabičala: »Poslušaj pri verouku, da ti ne bo treba še enkrat v prvi razred kot tvojemu očetu!« Leopold Sever Trasa stare rimske ceste pri Rogovili potem, ko so jo zapustili arheologi. Klub temu, da so bili ve- čji kamni že pobrani, je bilo v ostalinah za širše poučenega človeka še marsikaj zanimivega. Fosili foraminifer s »tlaka« nekdanje rimske ceste. Fosili školjk megalodontid. Po vsej verjetnosti je bil kamen med gradnjo rimske ceste prinesen z območja Kajíne ali Gradišča. 212. rekord: Prelestni puščavci