SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XVII.
Novo mesto, 28. februarja 1980
Št. 5
r
VSEBINA
OBČINA NOVO MESTO
25! Odlok o izvršnem svetu ter o organizaciji upravnih organov in strokovnih služb skupščine občine Novo mesto
OBČINA RIBNICA
TT. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Ribnica
Občina Novo mesto
20.
Na podlagi določil 267. in 270. člena statuta občine Novo mesto ter 19. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupšč ine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 13. 2. 1980 in družbenopolitičnega zbora dne 11. 2. 1980 sprejela
ODLOK
o izvršnem svetu ter o organizaciji upravnih organov in strokovnih služb skupščine občine Novo mesto
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se urejajo položaj ter pravice, dolžnosti in odgovornosti izvršnega sveta in občinskih upravnih organov in strokovnih služb (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) pri opravljanju zadev državne uprave, ustanovijo občinski upravni organi in strokovne službe, določa njihova organizacija ter razmeija do skupščine občine, izvršnega sveta, drugih samoupravnih organov in samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev ter občanov.
2. člen
Zadeve državne uprave v mejah pravic in dolžnosti občine opravljajo izvršni svet skupščine občine in občinski upravni or-
gani vsak v okviru svojega delovnega področja, določenega z ustavo, zakoni, s statutom občine ter z drugimi predpisi in splošnimi akti.
Pri opravljanju svojih nalog sodelujejo izvršni svet in upravni organi z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami in društvi. Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami neposredno in v družbenih svetih.
3.	člen
V	mejah svojih pravic in dolžnosti izvršni svet in upravni organi ustvaijajo in zagotavljajo pogoje za razvoj socialističnega samoupravnega družbenega reda, razvoj delegatskega sistema in uresničevanje funkcije skupščine občine.
Pri opravljanju svoje funkcije delujejo na način, ki ustreza interesom delavskega razreda, razvoju samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, ustavnimi svoboščinami, pravicami in dolžnostmi delovnega človeka in občana, enakopravnosti narodov in narodnosti ter zagotavljanju ustavnosti in zakonitosti.
Za uspešno opravljanje svojih nalog se upravni organi organizirajo tako, da je zagotovljena učinkovitost in strokovnost, spoštovanje človekove osebnosti in varovanje ugleda organa ter onemogočeno nastajanje birokratskih in drugih negativnih odnosov.
4. člen
Izvršni svet in upravni organi obveščajo delovne ljudi in občane o svojem delu preko tiska, predvsem občinskih glasil in drugih oblik javnega obveščanja. Obravnavajo mnenja, pobude in predloge zainteresiranih organov in organizacij ter občanov, vabijo na seje predstavnike teh organizacij in skupnosti, kot tudi predstavnike javnega obveščanja.
Podatke in obvestila o delu upravnega organa daje funkcionar ali drug delavec, ki ga funkcionar pooblasti.
Izvršni svet in upravni organi odrečejo podatke oziroma obvestila, ki so z zakonom ali drugim predpisom določeni kot državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost.
Izvršni svet lahko določi, da so posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, tajni in niso na razpolago javnosti oziroma da bodo na razpolago šele po pre teku določenega časa.
Javnost dela in način zagotavljanja javnosti se v skladu s statutom uredi s splošnimi akti upravnih organov.
5. člen
Sredstva za delo izvršnega sveta in upravnih organov se zagotovijo v proračunu občine.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE
I.	FUNKCIJE IZVRŠNEGA
SVETA
6. člen
Izvršni svet je izvršilni organ skupščine občine.
Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren skupščini občine za svoje delo in za delo upravnih organov, za stanje v občini, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov ter drugih splošnih aktov skupščine občine.
7.	člen
Izvršni svet:
— nastopa z ukrepi, s katerimi se zagotavlja izvrševanje politike skupščine občine, izvajanje zakonov in drugih predpisov, družbenega plana in proračuna občine, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine;
— daje pobude ter organizira in usmerja pripravljanje samoupravnih sporazumov o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma dogovora o osnovah plana občine in daje ustrezne predloge nosilcem planiranja za uskladitev posameznih planov s skupnimi in splošnimi potrebami, interesi in cilji ter jim zagotovi ustrezno strokovno pomoč;
— predlaga skupščini občine izdajo odlokov in drugih splošnih aktov, predlaga družbeni plan občine, proračun občine in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
— izvršuje proračun občine;
— daje skupščini občine mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini občine pošiljajo pooblaščeni predlagatelji;
— izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine in posameznih zborov;
— skrbi za izvajanje obrambne politike in za izvrševanje priprav za obrambo, določa
predlog obrambnega načrta občine, usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov na področju ljudske obrambe, sprejema in skrbi za izvajanje ukrepov za odpravljanje nevarnosti. reševanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih nesreč ter vojnih in drugih izrednih razmer;
— usklajuje, usmerja in nadzoruje delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb za izvajanje zakonov in drugih predpisov, izvrševanje politike, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine in nadzoruje zakonitost njihovega dela;
— predlaga ustanovitev in odpravo upravnih organov in strokovnih služb, predlaga ukrepe za izboljšanje njihovega dela, določa načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog, določi način programiranja dela ter način ocenjevanja opravljenih nalog, določa razporeditev delovnega časa, odloča v sporih o pristojnosti za odločanje v upravnih stvareh, odloča o spornih vprašanjih med delavci delovne skupnosti in funkcionarjem, ki vodi upravni organ glede razporeda sredstev po finančnem načrtu ali delitve sredstev po zaključnem računu;
— z delavci delovnih skupnosti upravnih organov sklene samoupravni sporazum, s katerim se določi skupne osnove in merila za pridobivanje in razporejanja dohodka delavcev delovne skupnosti ter osnove in merila za oblikovanje sredstev za skupno porabo;
— določa osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili ter drugih delavcev, ki jih imenuje izvršni svet;
— daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo;
— ustanavlja stalna in občasna delovna telesa za opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti;
— imenuje in razrešuje predstojnike upravnih organov in strokovnih služb, ki jih po tem odloku ne imenuje skupščina občine in ostale vodilne delavce ter daje soglasje k imenovanju in razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili;
— sprejme poslovnik o svojem delu;
— opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom, statutom občine, tem odlokom in z drugimi predpisi skupščine občine.
8.	člen
Izvršni svet sklepa družbene dogovore, dogovore in samo-
upravne sporazume, s katerimi se izvaja politika skupščine občine in za katere je pooblaščen po predpisu oziroma ga pooblasti skupščina občine.
Izvršni svet zastopa občino kot pravno osebo, kadar ga za to pooblasti skupščina občine, zakon ali drugi predpis.
Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo občini kot ustanoviteljici nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini. ,
Izvršni svet izdaja odredbe za izvrševanje predpisov, kadar je za to posebej pooblaščen, v mejah zakonskih pooblastil pa izdaja odločbe v upravnem postopku, sprejema smernice, stališča in navodila.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep.
9.	člen
Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo Socialistična republik: Slovenija, skupščina občine Novo mesto, izvršni svet.
II.	SESTAVA TER
PRAVICE IN DOLŽNOSTI
Članov izvršnega
SVETA
10. člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik. podpredsedniki in člani, katerih število določi ob izvolitvi skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta.
Predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta voli skupščina občine po postopku, določenem s statutom občine.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina občine na predlog predsednika izvrne-ga sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve predstojnike, ki vodijo upravne organe. ,
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini občine razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih.
11. člen
Predsednik, podpredsedniki
in člani izvršnega sveta podajo ob prevzemu dolžnosti pred predsednikom skupšč ine občine naslednjo slovesno izjavo: „Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter drugih predpisih, da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z,vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih
odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Novo mesto, socialistične republike Slovenije in socialistične federativne republike Jugoslavije.”
12. člen Predsednik izvršnega sveta
predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi, da se uresničuje delovni program in sklepi sveta, podpisuje akte, ki jih sprejema izvršni svet ter skrbi za sodelovanje z organi drugih občin, družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi organizacijami v občini in republiki. ,
Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta, ki ga sam določi.
Predsednik lahko pooblasti podpredsednika, da ga stalno-ah občasno nadomešča v posameznih njegovih pravicah in dolžnostih na določenih področjih.
13. člen Predsednik izvršnega sveta je
odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Izvršni svet pa lahko za izvrševanje te naloge pooblasti tudi podpredsednika ali člana izvršnega sveta.
14. člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje in sklepanje o posameznih vprašanjih iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih predpisov, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in odloča izvršni svet.
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, kijih vodijo.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnih področjih, za katere so odgovorni in da dajo predloge in pobude za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
V	skladu s poslovnikom izvršnega sveta imajo člani izvršnega sveta pravico sodelovati pri delu komisij in odborov izvršnega sveta in izrekati svoje mnenje in predloge o vprašanjih, o katerih se razpravlja.
15. člen Člani izvršnega sveta uživajo
enako imuniteto, kot jo imajo delegati v skupščini občine.
Predsednik izvršnega sveta je dolžan obvestiti občinsko skupščino o odločitvi glede imunitete članov izvršnega sveta.
III.	NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA
16. člen
Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta po svoji pobudi, na zahtevo predsednika skupščine občine ali na zahtevo najmanj 1/3 članov izvršnega sveta. Predlog dnevnega reda seje določi predsednik izvršnega sveta.
Izvršni svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta in če je za odločitev glasovala večina vseh članov izvršnega sveta.
Glasovanje je praviloma javno.
Na sejah izvršnega sveta se piše zapisnik.
17. člen
Predsednik izvršnega sveta
lahko povabi k sodelovanju na seje izvršnega sveta tudi predstojnike upravnih organov in strokovnih služb, ki niso člani izvršnega sveta, predstavnike organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, kadar izvršni svet obravnava vprašanja, ki se nanašajo na dejavnost teh oiganizacij oziroma skupnosti
18. člen
Izvršni svet lahko oblikuje stalne ali občasne komisije in odbore za predhodno obravnavo vprašanj, za spremljanje in proučevanje stanja v občini ter pripravo predlogov za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti.
Izvršni svet s sklepom določi stalne in občasne komisije in odbore, njihovo delovno področje in število članov.
Člane komisij in odborov imenuje izvršni svet izmed svojih članov ter strokovnih in javnih delavcev s področja, za katera se komisija oz. odbor ustanavlja.
Komisije in odbore vodijo praviloma člani izvršnega sveta.
19. člen
Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu. V poslovni-
ku določi v skladu s tem odlokom svojo notranjo organizacijo, način dela sveta in njegovih delovnih teles in sdruga vprašanja.
IV.	SEKRETAR IZVRŠNEGA SVETA
20.	člen Izvršni svet ima sektretaija, ki opravlja zadeve, določene s tem odlokom in poslovnikom izvršnega sveta in ga imenuje in razrešuje izvršni svet.
Sekretar izvršnega sveta skrbi po navodilih predsednika za pripravo sej izvršnega sveta in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo sveta, pomaga predsedniku pri izvrševanju njegovih pravic in dolžnosti v zvezi z organiziranjem in s pripravljanjem sej ter izvrševanjem sklepov sveta ter opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela izvršnega sveta, ki mu jih poveri izvršni svet ali predsednik izvršnega sveta.
OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
V.	ORGANIZACIJA Dl DELOVNO PODROČJE UPRAVNIH ORGANOV
1.	Skupne določbe
21. člen
Upravni organi samostojno opravljajo naloge v mejah svojih pravic in dolžnosti Pri tem ravnajo v skladu s smernicami skupščine občine ter načelnimi stališči in smernicami izvršnega sveta. Za svoje delo so odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu.
22. člen
Upravni organi delajo in sprejemajo svoje akte in odločitve na podlagi ustave, zakonov, statuta občine in odlokov skupščine občine.
Vsakomur so dolžni zagotoviti enakopravno varstvo pri uresničevanju njegovih pravic in pravnih koristi ter pri izpolnjevanju obveznosti pri upravnem organu.
23. člen
Upravni organi, vsak na svojem področju dela:
— spremljajo stanje in skrbijo za uresničevanje skupnih interesov in ciljev gospodarskega, družb enega in prostorskega razvoja ter temeljev skupne politike v občini;
- spremljajo stanje v občini na področjih, za katera so ustanovljeni ter posebej izvajanje določene politike v občini in izvrševanje zakonov, predpisov in splošnih aktov skupščine občine;
— analizirajo pojave in gibanja, pomembna za uresničevanje in nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, pravic in dolžnosti skupščine in izvršnega sveta ter ju o tem pravočasno obveščajo in predlagajo ukrepe;
— pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov ter drugo strokovno gradivo in opravljajo ostala strokovna opravila;
— dajejo pobude za sklepanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov v vprašanjih, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti;
— spremljajo izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri katerih sklepanju je sodelovala ali k njim pristopila skupščina občine in o tem obveščajo skupščino občine in izvršni svet;
— izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte skupščine občine in izvršnega sveta z zagotavljanjem izvrševanja oziroma neposrednim izvrševanjem teh aktov, če so za to pooblaščeni, z reševanjem upravnih zadev, opravljanjem upravnega nadzora in drugih nalog, za katere so pooblaščeni in s sprejemanjem predpisov ter izvajanjem ukrepov za izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov;
— odločajo v upravnem postopku, opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo ter izvajajo druge oblike upravnega nadzorstva;
— opravljajo naloge na področju ljudske obrambe v skladu s posebnimi predpisi ter smernicami in sklepi skupščine občine in njenih organov, pristojnih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter spremljajo uresničevanje sistema družbene samozaščite in o tem občasno, na lastno pobudo ali na zahtevo skupščine občine in izvršnega sveta, obveščajo skupščino in izvršni svet,
— pripravljajo načrte organiziranja in delovanja gospodarskih oziroma družbenih dejavnosti v vojni, usmerjajo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti .glede izvajanja obrambnih priprav in glede izdelave obrambnih načrtov, izvajajo lastne priprave za delo v vojnih razmerah, izdajajo strokovna in tehnična navodila za izvajanje obrambnih priprav, pripravljajo vojne predpise in opravljajo druge zadeve iz svojega delovnega področja.
24. člen
V	mejah svojih pravic in dolžnosti so občinski upravni organi odgovorni za pravočasno spremljanje in obveščanje skupščine in izvršnega sveta o stanju in pojavih na področjih, za katera so ustanovljeni, za izvajanje določene politike, smernic skupščine in načelnih stališč in smernic izvršnega sveta, za zakonitost in učinkovitost uresničevanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, za učinkovitost ukrepov, ki jih predlagajo oziroma izvajajo, za pravilnost informacij in pravočasno dajanje predlogov za reševanje vprašanj s področij, za katera so ustanovljeni.
Pri uresničevanju odgovornosti za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, morajo upravni organi sodelovati z drugimi upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi družbenimi organizacijami, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
25. člen
Če upravni organ ugotovi, da se na določenem področju družbenega življenja ali v posamezni organizaciji združenega dela, samoupravni interesni skupnosti ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ne izvaja sprejeta politika, ne izvršu • jejo zakoni ali drugi predpisi in splošni akti skupščine občine ali določeni ukrepi, ali se ne izvaja družbeni plan občine, je dolžan, da takoj izvede ukrepe, za katere je pooblaščen.
Če upravni organ ni pravočasno ukrepal ali predlagal ukrepov, se v izvršnem svetu ali skupščini občine začne postopek za oceno njegovega dela in postopek za oceno strokovnosti dela posameznih odgovornih oseb ter za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje. ,
Postopek za ugotavljanje odgovornosti upravnega organa v smislu prejšnjega odstavka se opravi na način, določen z aktom izvršnega sveta oziroma z aktom skupščine.
2.	Upravni organi in strokovne službe
26. člen
Za opravljanje funkcij državne uprave na področjih, na katerih je izvrševanje politike, zakonov, odlokov ter drugih predpisov in splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu v pristojnosti posameznega upravnega organa, se ustanovijo sekreta-
riati oz. uprave kot individualno vodeni upravni organi.
27.	člen
Za opravljanje funkcij državne uprave na področjih, na katerih je potrebno zagotoviti stalno in organizirano koordinacijo, sodelovanje in povezovanje upravnih organov z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, drugimi upravnimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami pri izvrševanju nalog, ki so skupnega pomena, za zagotavljanje enotnosti pri izvajanju dogovorjene politike, izvrševanju zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov se ustanovijo komiteji kot kolegijski upravni organi.
Kolegijski upravni organ sestavljajo predsednik in določeno število članov, ki jih določa skupščina občine na preolog izvršnega sveta s svojim aktom.
Komite dela na sejah in odloča z večino glasov vseh članov. Komite sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela.
28.	člen
Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, administrativnih in tehničnih nalog in opravil skupnega pomena za nemoteno delovanje skupščine občine, izvršn ega sveta in upra vnih organov se ustanovijo samostojne strokovne službe.
Strokovne službe pri svojem delu sodelujejo z upravnimi in drugimi organi skupščine občine.
Strokovne službe imajc položaj upravnega organa.
29. člen
Individualni upravni organi
so:
— sekretariat za občo upravo,
— sekretariat za ljudsko obrambo,
— sekretariat za notranje zadeve,
— uprava za družbene prihodke,
— geodetska uprava.
Kolegijska upravna organa
sta:
— komite za družbeni razvoj,
— komite za urbanizem.
Samostojna strokovna služba
Je:	...
— sekretariat skupščine in izvršnega sveta.
30. člen
Sekretariat za občo upravo
opravlja upravna, strokovna, analitična in administrativno-tehnična opravila na naslednjih področjih:
— invalidske zadeve ir. zadeve borcev, varstvo grobišč in gro-
bov borcev ter spomenikov in spominskih obeležij NOB;
— organizacija ter napredek upravnega poslovanja, kadrovske zadeve upravnih organov ter upravni nadzor, upravna inšpekcija in svetovanje;
— računalniška obdelava podatkov za potrebe upravnih organov;
— zadeve v zvezi s proračunom občine s pripravo bilance sredstev splošne porabe, organiziranjem in izvedbo vseh opravil v zvezi z izvrševanjem proračuna ter analiziranjem in spremljanjem pojavov na področju javnih financ;
— računovodstvo za potrebe vseh upravnih organov ter evidence vrednosti premoženja;
— administrativna in tehnična opravila za potrebe skupščine, IS in upravnih organov;
— druga opravila in zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih občinskih upravnih organov.
31.	člen
Sekretariat za ljudsko obrambo z drugimi upravnimi in strokovnimi organi pripravlja osnutek načrta razvoja na področju ljudske obrambe, izvaja strokovni nadzor nad delom upravnih organov, ki so pristojni za pripravo in tekoče dopolnjevanje obrambnega načrta občine. Skrbi, da so obrambni načrti temeljnih in drugih organizacije združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih organizacij usldajeni z obrambnim načrtom občine. Skrbi za mobilizacijske zadeve in za prenos ukazov oz. odredb. Opravlja zadeve, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez, kriptozava-rovanja in prenašanja zaupnih podatkov ter skrbi za strokovno .tehnično vzgojo kadrov na tem področju. Pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo opremljanje in strokovno usposabljanje ter usmerja organiziranje, opremljanje in delovanje štabov in enot civilne zaščite. Pripravlja organizacijo in delovanje službe za opazovanje, javljanje in obveščanje in alarmiranje ter občinskega centra za obveščanje in alarmiranje. Opravlja upravne in vojaško-strokovne zadeve v zvezi z graditvijo zaklonišč, vodi evidenco in opravlja zadeve v zvezi z vojaško in materialno obveznostjo delovnih ljudi in občanov, materialno obveznostjo organizacij združenega dela, obveznostjo služiti v civilni zaščiti in službi za opazovanje, javljanje, obveščanju in alarmiranje, obveznostjo usposabljanja in učenja za obrambo in zaščito, ter odloča na prvi stopnji v upravnem po-
stopku o teh zadevah. Sabi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri obrambnih pripravah in opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem predpisov s področja ljudske obrambe.
32.	člen
Sekretariat za notranje zadeve opravlja upravne in strokovne zadeve, spremlja stanje, opravlja analize ter druge upravne dejavnosti v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih predpisov na področju: združevanja občanov, javnih shodov in prireditev, posesti in nošenju orožja ter streliva, nabavi in prevzemu eksploziva in drugih nevarnih snovi, varstva pred požari, državljanstva, osebnih potnih listov, prebivanja tujcev, osebnih izkaznic, matičnih knjig, osebnih imen, prijavljanju in odjavljanju prebivališča, varnosti cestnega prometa, vodenja evidenc o motornih vozilih in voznikih motornih vozil, registracije motornih vozil izdajanja vozniških dovoljenj, izpitov za voznike motornih vozil, strokovnih in administrativnih del in nalog za svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, opravljanje drugih upravnih zadev s področja notranjih zadev, ki so s posebnimi predpisi dani v pristojnost organov za notranje zadeve.
V	sestavu sekretariata za notranje zadeve so krajevni uradi: Brusnice, Dolenjske Toplice, Hinje, Mirna peč, Otočec, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarje-ta, Težka voda in Žužemberk, ki imajo položaj notranje organizacijske enote.
Krajevni uradi dajejo občanom pojasnila v vseh zadevah, ki spadajo v pristojnost občinske skupščine in njenih teles, tekoče obveščajo organe občinske skupščine o željah, zahtevah in mnenjih občanov na svojem območju. Sprejemajo vloge občanov za organe občinske skupščine, dajejo pravno pomoč na zaprosila državnih in drugih organov, vodijo matične knjige, državljansko knjigo in volilne imenike ter izdajajo izpiske iz njih. Opravljajo prijavno in odjavno službo ter vodijo register občanov; pripravljajo dokumentacijo za izdajanje osebnih izkaznic; opravljajo nekatere naloge s področja ljudske obrambe; izdajajo potrdila po veljavnih predpisih; izdajajo zdravstvena spričevala za živino in vodijo pregled izdanih spričeval. Sprejemajo in dopolnjujejo prijave z zvezi s škodo po elementarnih nezgodah; opravljajo druge zadeve, za katere so pristojni po posebnih predpisih, sklepih občinske skupščine in njenih organov.
Krajevni uradi opravljajo naloge iz svojega področja dela na podlagi strokovnih navodil in pod strokovnim nadzorstvom ustreznih občinskih upravnih organov.
33.	člen
Uprava za družbene prihodke izvaja upravne, strokovne in druge naloge s področja družbenih prihodkov. ,
Uprava za družbene prihodke odmerja, pobira in evidentira vse vrste davkov, taks, prispev-k ov od občanov za samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti in prispevke za starostno zavarovanje kmetov ter prometni davek za proizvode in storitve. Poleg odmere in pobiranja davkov, taks, prispevkov ter prometnih davkov uprava za družbene prihodke izvršuje tudi nekatere druge naloge, kot so izdajanje raznih izpiskov iz evidenc, potrdil in podobno, kar je občanom potrebno v zvezi z uveljavljanjem njihovih pravic na področju socialne varnosti, osebnih pravic in svoboščin, uveljavljanje pravic do določenih oprostitev v postopkih pred državnimi orgpni in podobno. Ta uprava opravlja tudi neposredno izterjavo davščin in drugih obveznosti občanov (carine, carinske davščine, denarne kazni, sodne takse in podobno).
Naloga uprave za družbene prihodke je tudi neposredno pobiranje prispevkov, ki jih občani na podlagi zakona oz. samoupravnega sporazuma zagotavljajo za uresničevanje svojih pravic na področju družbenih dejavnosti v okviru svobodne menjave dela in na področju socialne varnosti.
Uprava za družbene prihodke opravlja inšpekcijski nadzor nad pravilnostjo izpolnjevanja davčnih n drugih obveznosti. Opravlja inšpekcijo in kontrolno službo, ko ugotavlja celotni dohodek in dohodek pri občanih, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, pri drugih občanih in pri organizacijah združenega dela, kakor tudi pri drugih upravnih organih, za zavezance vseh vrst davkov in prispevkov; opravlja kontrolo pobiranja upravnih in komunalnih taks.
Vodi postopek proti kršilcem davčnih predpisov in izreka kazni za davčne prekrške. Vodi upravni postopek na prvi stopnji, rešuje prošnje in izdaja nadomestne odločbe na pritožbe zavezancev.
Upravi za družbene prihodke je poverjena tudi pomembna naloga spremljanja pridobivanja prihodkov in trošenja sredstev pri občanih, ne glede na to, ali
so ti občani davčni zavezanci ter opravlja tudi druge zadeve, za katere je pristojna po posebnih predpisih.
34. člen
Geodetska uprava izvršuje in
skrbi za izvrševanje nalog geodetske službe. Pri tem planira in koordinira dejavnost v zadevah geodetske službe. Skrbi za izdelavo načrtov, katastrov in evidenc, vzdržuje načrte, stalno mrežo geodetskih točk, karte, katastre in evidence, vodi in vzdržuje regionalno geodetsko dokumentacijo in urbansko geodetsko dokumentacijo, register teritorialnih enot in evidenco hišnih številk. Izdaja občanom, organom in organizacijam podatke in potrdila, izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji in opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po posebnih predpisih.
Geodetska uprava opravlja tudi storitve za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki vplivajo na evidentirano stanje v načrtih, kartah, katastrih in evidencah geodetske službe oziroma, ki se lahko opravijo le na podlagi teh načrtov, kart, katastrov in evidenc. Za storitve se štejejo zlasti: zakoličbe zgradb in objektov, izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije, delitev parcel po vnaprej določenih pogojih, vzpostavljanje stanja na zemljiščih tako, kot je evidentirano v načrtih in katastrih.
35. člen
Komite za družbeni razvoj opravlja strokovna, upravna, analitična, statistična in administrativna opravila na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter skupne in splošne porabe, s tem, da:
- koordinira in usklajuje pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov razvoja občine ter letnih planskih dokumentov, pripravo prostorskega plana občine, spremlja uresničevanje planov in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah planov ter predlaga ukrepe za njihovo uresničevanje;
- spremlja tekoča gospodarska gibanja in pripravlja četrtletne, polletne in letne analize, spremlja izvozno in uvozno politiko in politiko preskrbe in cen;
- spremlja in analizira gibanja na področju skupne in splošne porabe ter razporejanja dohodka, oblikovanje in porabo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev;
- spremlja izvajanje sprejetih samoupravnih sporazumov in
družbenih dogovorov s svojega področja in h katerim je pristopila skupščina občine ali izvršni svet;
—	opravlja upravna opravila, statistična raziskovanja in vodi razne evidence s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti.
36. člen
Komite za urbanizem opravlja upravne naloge na področju urbanizma, gradbeništva, vodnega gospodarstva, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, prometa in cest ter premoženjsko pravnih razmerij. Vodi pregled urbanistične dokumentacije in evidenco nezazidanega stavbnega zemljišča. Opravlja zadeve s področja organizacije in dela skupnosti in organizacij združenega dela, ki opravljajo naloge posebnega družbenega pomena na področju urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Skrbi za izvrševanje predpisov in zakonitosti s svojega delovnega področja, opravlja druge strokovne zadeve s svojega področja dela, ki so s posebnimi predpisi dane v pristojnost sekretariata.
37. člen
Sekretariat skupščine in IS
opravlja strokovna, organizacijska, administrativna, tehnična in druga dela in naloge, ki so potrebne za delovanje občinske skupščine, izvršnega sveta in njenih teles ter delegatov in delegacij, strokovne, administrativne in protokolarne zadeve za potrebe predsedstva občinske skupščine, strokovna, administrativna in tehnična opravila za potrebe skupin delegatov zbora združenega dela in zbora občin skupščine SR Slovenije in delegatov v zveznem zboru skupščine SFRJ.
Sekretariat skrbi za obveščanje delegatov in delegacij o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, zbira in obdeluje gradivo za seje zborov, skrbi za objavo in posredovanje sklepov in stališč skupščine in njenih zborov občanom, organizacijam združenega dela ter drugim organizacijam in skupnostim. Skrbi za objavo splošnih aktov in predpisov občinske skupščine v uradnem glasilu, obravnava vloge in pritožbe, naslovljene na skupščino občine ter organa drugih družbenopolitičnih skupnosti Obravnava predloge za podelitev priznanj in odlikovanj občanom in organizacijam ter opravlja strokovne in tehnične naloge za komisijo za odlikovanja, opravlja strokovna, administrativna in tehnična opravila v zvezi z imenovanji, volitvami in odpoklicem delega-
tov, delegacij in funkcionarjev. Nudi pravno pomoč občanom, organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim organizacijam in skupnostim pri njihovem samoupravnem organiziranju, nastajanju in sprejemanju samoupravnih aktov, pomaga pri sestavljanju samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov, statutov in drugih normativnih aktov in skrbi za zakonitost teh in drugih aktov.
V okviru sekretariata se opravljajo dela in naloge kadrovske službe in službe za informiranje, pa tudi druga opravila in zadeve, za katere je sekretariat pooblaščen po sklepih občinske skupščine oziroma njenih normativnih aktih.
3.	Notranja organizacija in sistemizacija del in nalog
38. člen
V	upravnem organu se lahko organizirajo notranje organizacijske enote in sistemizirajo naloge in opravila tako, da se zagotovi učinkovito, racionalno, smotrno in strokovno opravljanje nalog, zagotovi pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic in izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti in v skladu z naravo in obsegom del in nalog upravnega organa.
Notranjo organizacijo in delo upravnega organa ter sistemizacijo del in nalog predpiše predstojnik, ki vodi upravni organ, s splošnim aktom o organizaciji in delu upravnega organa ter splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog, ki temeljita na načelih za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog, določenih v zakonu, tem odloku in aktu izvršnega sveta skupščine občine.
VI.	PREDSTOJNIKI, VODILNI DELAVCI, DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI IN DELAVCI UPRAVNIH ORGANOV
39. člen Upravne organe vodijo predstojniki Predstojnik predstavlja upravni organ, organizira in vodi delo, skrbi za zakonitost dela in opravlja druge naloge v okviru svojih pravic, pooblastil, dolžnosti in odgovornosti, ki jih določa zakon.
Komite vodita v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon, komite kot kolegijski upravni organ in predsednik komiteja. Sekretariat vodi sekretar, upravo pa vodi načelnik.
Predstojnike iz drugega odstavka imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta ter na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja ter administrativne zadeve, za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani za enako mandatno dobo, izjemoma in po posebnem postopku pa še za nadaljnja štiri leta.
40. člen
Predstojnik upravnega organa
ima lahko namestnika, ki ga imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan še za eno mandatno dobo, izjemoma in po posebnem postopku pa še za nadaljnja štiri leta.
Namestnik nadomešča predstojnika, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi predstojnika ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi
Če v upravnem oiganu namestnik predstojnika ni imenovan, določi izvršni svet vodilnega delavca v upravnem organu ali predstojnika drugega upravnega organa, da nadomešča odsotnega ali zadržanega predstojnika.
41. člen
Predstojni in njegov namestnik sta politično odgovorna za izvajanje začrtane politike in smernic skupščine občine ter načelnih stališč in smernic izvršnega sveta.
O odgovornosti predstojnika in njegovega namestnika odloča skupščina občine v skladu z določili zakona.
42. člen
Vodilni delavci v upravnem organu, ki jih imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog predstojnika tega upravnega organa, so: pomočniki predstojnikov, vodje odsekov ali služb in svetovalci za določena strokovna področja, določeni v splošnem aktu o sistemizaciji del in nalog.
Pomočnik predstojnika pomaga predstojniku voditi posamezna področja dela upravnega organa in opravlja druge naloge, določene s splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog upravnega organa.
Vodja odseka oziroma službe vodi delo posamezne večje notranje organizacijske enote, pomaga predstojniku, opravlja naloge, ki mu jih ta določi in ostale naloge, določene v splošnem aktu o sistemizaciji del in nalog upravnega organa.
Svetovalec za določeno strokovno področje opravlja nalo-
ge, ki zahtevajo posebno strokovnost, samostojnost in kreativnost pri delu in so določene s splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog upravnega organa.
43. člen
Delavci s posebnimi pooblastili, ki jih imenuje in razrešuje predstojnik, ki vodi upravni organ v soglasju z izvršnim svetom, so: inšpektorji ter drugi delavci, ki opravljajo pomembne upravne in strokovne naloge in so določeni v splošnem aktu o sistemizaciji del in nalog upravnega organa.
44. člen
Delavci upravnega organa morajo opraviti svoje delo v mejah nalog in navodil predstojnika, učinkovito in pravočasno ter v skladu z zakoni, drugimi predpisi in splošnimi akti ter so za to tudi odgovorni v skladu z zakonom.
VII. SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH
ORGANOV
45. člen
Sredstva za delo upravnega
organa določi skupščina občine na predlog izvršnega sveta v skladu z letnim programom dela upravnega organa glede na pomen, obseg, vrsto in zahtevnost del in nalog ter glede na pogoje in rezultate dela in v skladu z obsegom sredstev za splošne potrebe v občini. Zagotovijo se v proračunu občine.
Delavci delovnih skupnosti pridobivajo dohodek, primerno načelom svobodne menjave dela v skladu 'l zakonom.
46. člen
Podrobneje določajo pridobivanje, razporeditev in uporabo .. sredstev drug akti, sprejeti na -podlag zakona.
VIII. DELOVNE
SKUPNOSTI UPRAVNIH
ORGANOV
47. člen
Delavci v upravnem organu sestavljajo praviloma eno delovno skupnost.
Delavci v upravnem organu . uresničujejo svoje samoupravne * pravice, obveznosti in odgovornosti v delovni skupnosti upravnega organa (v nadaljnjem besedilu: (klovna skupnost), posa- ' mezne pravice pa lahko uresničujejo v delovni enoti, kar se določi s statutom delovne skupnosti.-
48. člen
V	tistih upravnih organih, v katerih zaradi manjšega števila delavcev ni mogoče uresničevanje samoupravnih pravic, ob-
veznosti in odgovornosti na način, ki ga določa zakon, se njihovo uresničevanje določi s sa-moupravnim sporazumom, sklenjenim med delavci take delovne skupnosti in izvršnim svetom. ,
Predhodno mnenje o tem, ali so v delovni skupnosti upravnega organa izpolnjeni pogoji za urejanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev na način iz prejšnjega odstavka, da sindikat, kije tudi udeleženec samoupravnega sporazuma.
49. člen
Delavci v delovni skupnosti samostojno odločajo o uresničevanju samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti v skladu z zakonom in tem odlokom.
50. člen
Delavci v delovni skupnosti imajo pravico in dolžnost dajati pobude in predloge za obravnavanje vprašanj, ki so pomembna za delo in za izboljšanje dela upravnega organa ter za razvoj samoupravljanja v delovni skupnosti.
51. člen Predstojnik ima pri uresničevanju samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon. Pri vodenju u pravnega organa si mora predstojnik prizadevati za uresničevanje in razvoj samoupravljanja delavcev v delovni skupnosti upravnega organa.
IX.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO SKUPŠČINE OBČINE
52. člen
Izvršn i svet poroča skupščin občine o izvajanju določene politike o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja, o izvrševanju predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina občine ter daje predloge za določanje politike, izdajo predpisov in drugih splošnih aktov. ,
Izvršni svet je dolžan dajati pojasnila in odgovore na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori sloipščine občine, njihova telesa in delegati v zborih skupščine občine.
53. člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja predpisa ali drugega splošnega akta skupščine občine, katerega predlaga ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Če skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
54. člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta, član ali večina njegovih članov.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. Izvršni svet, njegov predsednik oziroma član ima pravico svoj odstop obrazložiti.
Če izvršni svet kolektivn odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
55. člen
Če izvršni svet oceni, da se na določenem področju družbenega življenja v občini ne izvaja določena politika, ne izvršujejo zakoni, drugi predpisi in splošni akti ali družbeni plani, mora nemudoma ukreniti to, za kar je pooblašč en oziro ma predlagati skupščini občine ustrezne ukrepe.
Če izvršni svet tega ne ukrene pravočasno, se v skupščini občine začne postopek za ocenitev njegovega dela in za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje. Postopek se izvede na način, ki ga določi skupščina občine s svojim aktom.
X.	RAZMERJA
UPRAVNIH ORGANOV DO SKUPŠČINE
OBČINE
56. člen
Razmerja upravnih organov
do skupščine občine temeljijo na njihovi odgovornosti za stanje na področju, za katerega so ustanovljeni in na odgovornosti za druge funkcije upravnih organov.
Upravni organi so se dolžni ravnati po smernicah skupščine občine.
Upravni organi so dolžni poročati skupščini občine vsaj enkrat na leto o izvajanju določene politike, izvrševanju odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina občine, o stanjp in razvoju na posameznih področjih ter ji predlagati ustrezne ukrepe.
Zaradi odgovornosti za področje, za katero so ustanovljeni, imajo upravni organi pravico in dolžnost predložiti v obravnavo zborom skupščine občine pomembnejša vprašanja s teh področij. Po naročilu skupščine ali posameznega zbora so upravni organi dolžni raziskati stanje na
posameznem področju oziroma proučiti določeno vprašanje.
O vprašanjih, pobudah in predlogih, ki jih dajo skupščini občine, si upravni organi predhodno pridobijo načelno stališče in mnenja izvršnega sveta.
O izvrševanju svojih dolžnosti do skupščine občine obveščajo upravni organi izvršni svet.
57. člen
Upravni organi zagotavljajo pogoje za delovanje delegacij in delegatov v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine s tem, da pripravljajo potrebna gradiva, ki morajo biti takšna, da so pregledna in razumljiva, z nakazanimi možnimi različicami odločitev in njihovih posledic ter da omogočajo dajanje mnenj, pripomb in predlogov. Seznanjajo jih s predpisi, z drugimi splošnimi akti, ki jih pripravljajo za skupšč ino občine in z izhodišči za reševanje vprašanj, ki jih ti predpisi urejajo, obravnavajo njihove predloge in pobude ter dajejo odgovore na njihova vprašanja.
Upravni organi zagotavljajo pogoje v smislu prejšnjega odstavka tudi za delovanje skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin skupščine SR Slovenije.
58. člen
* Upravni organi so dolžni na zahtevo skupščine ali izvršnega sveta izvajati organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvajanja del in nalog, začeti postopek za ugotovitev odgovornosti vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili ter drugih delavcev in postopek za odvzem pooblastil delavcem, ki nezakonito, nesmotrno in nepravočasno opravljajo naloge, ki so jim bile s posebnimi pooblastili poverjene.
XI.	MEDSEBOJNA
RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV IN IZVRŠNEGA
SVETA
5 9. člen
Izvršni svet nadzoruje delo upravnih organov. Pri tem lahko razveljavi akt izven upravnega postopka, ki ga je izdal upravni organ v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom skupščine občine oziroma aktom izvršnega sveta.
Upravni organi morajo obveščati izvršni svet o svojem delu, mu poročati o izvajanju politike in izvrševanju zakonov,
pedpisov in drugih splošnih aktov ter načelnih stališč in smernic skupščine občine in izvršnega sveta.
Upravni organi morajo obveščati izvršni svet o stanju na področju, za katerega so ustanovljeni in mu na njegovo zahtevo dati podatke, poročila in mnenja oziroma raziskati stanje na posameznem področju ali poučiti posamezno vprašanje. Pri svojem delu so se upravni organi dolžni ravnati po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta. Izvršni svet je d olžan na zahtevo upravni! organov zavzeti načelna stališč i do posmeznih vpašanj s področja dela upravnega organa.
60.	člen
Izvršni svet je dolžan ugotoviti dejansko stanje, kadar skupščina občine, njen organ ali družbenopolitična organizacija opozorijo na nepravilnosti v delu upravnega organa. Izvršni svet začne postopek za oceno njegovega dela ali pa, če je potrebno, za oceno strokovnosti posameznih odgovornih oseb ter ustrezno ukrepa.
O svojih ugotovitvah in ukrepih obvesti izvršni svet organ, ki je opozoril na nepravilnosti.
XII.	MEDSEBOJNA RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV
61.	člen Medsebojna razmerja upravnih organov temeliijo na pravicah in dolžnostih, določenih v ustavi, zakonu in statutu ter na sodelovanju in medsebojnem obveščanju in dogovarjanju.
Če upravni oigan neutemeljeno odkloni sodelovanje, obvesti upravni oigan, ki mu je bilo sodelovanje odklonjeno, o tem izvršni svet.
Upravni organi sodelujejo med seboj v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo izkušnje, mnenja, podatke in obvestila, ustanavljajo skupna delovna telesa, organizirajo skupna posvetovanja in sestanke ter druge oblike medsebojnega sodelovanja.
62.	člen Če ostane spor o pristojnosti oziroma je sporno drugo vprašanje med' upravnimi organi, morajo to sporočiti izvršnemu svetu, ki odloči v sporu o pristojnosti oziroma da smernice za rešitev zadeve.
Izvršni svet odloča o izločitvi uradne osebe upravnega organa ali funkcionarja, ki vodi upravni organ.
63. člen
Upravni organi sodelujejo in se dogovarjajo z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti o vprašanjih skupnega pomena, dajejo pobude, izmenjujejo izkušnje, usklajujejo akcije in razvijajo druge oblike sodelovanja.
64. člen
Izvršni svet in upravni (»gani se pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti povezujejo z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in družbenimi organizacijami ter združenju
Izvršni svet in upravni organi morajo omogočiti samoupravnim organizacijam in skupnostim iz prejšnjega odstavka, da izrazijo svoje stališče, mnenja, pobude in predloge .o vprašajih, za katera so zainteresirane in da na drug način prispevajo k reševanju teh vprašanj.
XIII.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV DO
DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
65. člen
Izvršni svet in upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije v občini o stanju in pojavih, ki sojih ugotovili v občini oziroma na posameznih področjih družbenega življenja v občini, ki imajo pomen za uresničevanje družbene vloge teh organizacij.
Izvršni svet in upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije o vprašanjih, ki imajo pomen za spremljanja dela ter vplivanje družbenopolitičnih organizacij na njihovo delo, proučujejo njihove pobude, mnenja, pripombe in predloge ter jih obveščajo o sprejetih ukrepih in posledicah teh ukrepov.
66. člen
Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z družbenimi organizacijami in društvi v vprašanjih, ki imajo pomen za uresničevanje ciljev interesnega združevanja delovnih ljudi in občanov ter za zagotovitev opravljanja družbenih zadev, ki so jim poverjene. Predstavniki izvršnega sveta in upravnih organov se na povabilo udeležujejo sej družbenih organizacij in društev.
Izvršni svet in upravni organi pri tem obveščajo družbene
organizacije in društva o vprašanjih s svojega delovnega področja, obravnavajo njihova mnenja, predloge in pobude ter jim sporočajo svoja stališča o njih.
XIV.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV DO SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
67. člen
Razmerja izvršnega sveta in
upravnih organov do organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti temeljijo na pravicah in dolžnostih, določenih v ustavi, zakonu, statutu občine in v na zakonu temelječem odloku skupščine občine ter na medsebojnem sodelovanju, obveščanju in dogovarjanju.
68. člen
Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi predvsem pri družbenem planiranju in nosilcem planiranju nudijo strokovno pomoč. Opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela samoupravnih organizacij in skupnosti, predlagajo in izvajajo ukrepe za razvoj odnosov pri pridobivanju in razpolaganju dohodka ter ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so v skladu z zakonom dolžne izvršnemu svetu in upravnemu organu na njuno zahtevo pošiljati podatke in obvestila s področja njihove dejavnosti
69. člen
Izvršni svet in upravni organi sodelujejo s samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini o vseh vprašanjih skupnega pomena, še posebej pa o zadevah, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno z zbori skupščine občine.
Sodelovanje med upravnimi organi in organi samoupravnih interesnih skupnosti se uresničuje predvsem z usklajenim pre-gramom dela, izmenjavo mnenj, izkušenj in pobud, usklajevanjem stališč in predlogov, z dogovarjanjem o potrebnih ukrepih, kot tudi z ustanavljanjem
skupnih stalnih in občasnih delovnih teles.
Izvršni svet oziroma upravni organ ima pravico in dolžnost opozarjati skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na stanje, pojave in gibanja na področju, za katero je ustanovljen, dajati pobude za sklepanje
samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s tega področja ter sodelovati pri predlaganju ukrepov skupščini samoupravne interesne skupnosti
XV. RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV DO DELOVNIH LJUDI
IN OBČANOV
70. člen
Razmerja upravnih organov
do delovnih ljudi in občanov temeljijo na zakonitosti, zaupanju in medsebojnem sodelovanju, na spoštovanju človekove osebnosti in varovanju ugleda organa.
Upravni organi nudijo delovnim ljudem in občanom pri uresničevanju in izvrševanju njihovih pravic, interesov in obveznosti pred upravnimi organi strokovno pomoč in dajejo potrebne podatke, obvestila in napotke.
71. člen
Upravni organi morajo obravnavati in odgovarjati na vse vloge in predloge, ki j im jih predložijo občani O vseh zadevah morajo odločati v predpisanih rokih.
Delo upravnega organa mora biti organizirano tako, da delovni ljudje in občani čimbolj učinkovito in na čimbolj enostaven .način uveljavljajo svoje pravice in izpolnjujejo obveznosti
XVI. DRUŽBENI SVETI V UPRAVNIH
ORGANIH
72. člen
Za zagotavljanje večjega družbenega vpliva pri delu upravnih organov, zaradi izvajanja nalog posebnega družbenega pomena, specifičnosti in obsega nalog se pri upravnih organih oblikujejo družbeni sveti Družbeni svet pri upravnem organu se ustanovi:
— če delo upravnega organa pri izvajanju določene politike, izvrševanju zakonov, drugih predpisov in splošnih _ aktov bistveno vpliva na način in pogoje uveljavljanja pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov oz. samoupravnih organizacij in skupnosti;
— če upravni organ odloča o razpolaganju s pomembnimi družbenimi sredstvi ali o drugih vprašanjih, ki so pomembna za
ekonomski položaj organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ali posameznikov.
73. člen
Podrobnejše določbe glede
ustanovitve družbenih svetov, njihove sestave, načina izvolitve članov ter delokroga nalog in pristojnosti vsebuje poseben predpis.
PREHODNE EM KONČNE DOLOČBE
74. člen
Izvršni svet in upravni organi morajo svojo oiganizaicji o in delo uskladiti s tem odlokom do 31. 3. 1980.
75. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati odlok o organizaciji občinskih upravnih organov in odlok o organizaciji strokovne službe skupščine (oba: Skupščinski Dolenjski list št. 20/74).
76. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 021-012/65 Datum: 13. 2. 1980
PREDSEDNIK skupščine občine Novo mesto: Marjan Simič, 1. r.
Občina Ribnica .
21.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva z namenom, da zagotovijo organizacijam združenega dela po načelih solidarnosti in vzajemnosti ki zaidejo v izjemne gospodarske težave pomoč, sprejemajo v skladu z zakonom o skladih skupnih rezerv, naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Ribnica
I.
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S	tem samoupravnim sporazumom urejajo podpisniki:
- temeljna načela združevanja-sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu: sklad),
- način ugotavljanja potreb za združevanje sredstev rezerv v sklad,
- stopnje za obračun, obveznosti združevanja sredstev rezerv v sklad,
- način in pogoje ža uporabo združenih sredstev rezerv sklada,
- način in roke za pripravo in sprejemanje finančnega načrta sklada,
' - pogoje, način in roke za vračilo združenih sredstev rezerv sklada,
- pogoje za umik združenih sredstev iz sklada, in
- način izdaje potrdil - certifikatov o združenih denarnih sredstvih rezerv sklada.
2. člen
Podpisnice tega sporazuma so temeljne organizacije združenega dela „ •» in organizacije združenega dela s področja gospodarstva občine Ribnica.
U. TEMELJNA NAČELA ZDRUŽEVANJA SREDSTEV REZERV
V SKLAD •
~ *	*
3. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah Združenega dela s področja gospodarstva občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu: temeljne organizacije) združi jejo sredstva rezerv v sklad z namenom, da zagotovijo oiganiza-cijam združenega dela, ki poslujejo z izgubo oziroma zaidejo v izjemne gospodarske težave, finančno pomoč.
Takšno finančno pomoč je mogoče zagotoviti temeljnim organizacijam, če je to v skupnem interesu organizacij združenega dela in v družbenem interesu.
4. člen
Razlika med prihodki od uporabe združenih sredstev rezerv in odhodki sklada se vsako leto po sprejetju zaključnega računa sklada razdeli temeljnim organizacijam sorazmerno višini sredstev, ki jih združujejo, v kolikor se podpisniki ne odločijo za drugačno obliko delitve teh sredstev.
S '
5. člen
Združena sredstva rezerv se dajejo v uporabo temeljnim organizacijam z obveznostjo vračanja.
UL NAČIN UGOTAVLJANJA POTREB ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV REZERV
6. člen
Potrebe po višini združevanja sredstev v sklad se ugotavljajo oziroma ocenjujejo na podlagi podatkov o izgubah v temeljnih organizacijah v občini po zaključnih računih in periodičnih obračunih ter potreb za njihovo saniranje.
IV.	STOPNJE ZA OBRAČUN OBVEZNOSTI ZDRUŽEVANJA SREDSTEV REZERV V SKLAD
. _	7. člen
V	sklad združujejo delavci v temeljnih organizacijah sredstva v višini 2 % od dela čistega dohodka, ki je razporejen v sklade temeljnih organizacij po zaključnem računu.
8.	člen
Sredstva rezerv temeljnih organizacij, ki se združujejo v sklad v višini, določeni s 7. členom tega sporazuma, se zmanjšajo za del sredstev rezerv, ki so jih temeljne organizacije namenile v tekočem letu za pokri-
vanje izgub drugih temeljnih organizacij.
9. člen
Sredstva rezerv ne združujejo temeljne organizacije, katerih sredstva rezerv ne dosegajo povprečnega enomesečnega dohodka delavcev v temeljnih organizacijah, obračunanega po zaključnem računu za preteklo leto na način, ki je določen s samoupravnim splošnim aktom.
10. člen
Znesek sredstev rezerv, ki ga temeljne organizacije združujejo v sklad, ne more biti večji od 20 % celotnega zneska sredstev rezerv temeljnih organizacij, obračunanega po zaključnem računu za preteklo leto na način, ki je določen s samoupravnim splošnim aktom.
11. člen
Če skupščina sklada ugotovi potrebno po večjem združevanju sredstev rezerv, kot je določeno s stopnjo po 7. členu tega sporazuma, predloži delavcem v temeljnih organizacijah v obravnavo in sprejem spremembo ali dopolnitev tega samoupravnega sporazuma.
Če skupščina sklada oceni, da sredstva rezerv, združena v sklad po stopnji na podlagi 7. člena tega sporazuma ne bodo potrebna, lahko za posamezno leto zmanjša stopnjo, po kateri združujejo delavci temeljnih organizacij sredstva rezerv v sklad.
V.	NAČIN IN POGOJI ZA UPORABO ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV SKLADA
12. člen
Združena sredstva rezerv sklada se dajejo v uporabo temeljnim organizacijam za namene iz 16. in 17. člena zakona o skladih skupnih rezerv v obliki dolgoročnih premestit-venih in kratkoročnih kreditov.
13. člen
Kreditne pogoje za uporabo združenih sredstev rezerv sklada določi s posebnim sklepom oziroma pravilnikom skupščina sklada.
14. člen
Če se ugotovi, da temeljna organizacija, ki je prejela kredit iz združenih sredstev rezervnega sklada, ne more poravnati svojih obveznosti v primerih redne likvidacije, prisilne poravnave ali stečaja, skupščina sklada predlaga delavcem v temeljnih organizacijah, da sprejmejo sklep o uporabi teh sredstev brez obveznosti vračanja.
VI.	NAČIN IN ROKI ZA PRIPRAVO IN SPREJEMANJE FINANČNEGA NAČRTA SKLADA
15. člen
Skupščina sklada najkasneje do 28. februarja vsako leto predloži delavcem v temeljnih organizacijah v obravnavo predlog finančnega načrta sklada za tekoče leto in poročilo o uporabi sredstev sklada v preteklem letu.
16. člen
Predlog finančnega načrta sklada in poročilo sta v razpravi v temelj-
nih organizacijah združenega dela do konca meseca marca.
17. člen
Finančni načrt obsega:
- obseg združenih sredstev rezerv sklada za posamezne namene iz 16. in 17. člena zakona o skladih skupnih rezerv,
- priliv združenih sredstev rezerv sklada iz naložb v prejšnjih letih,
- pričakovana vplačila sredstev rezerv v sklad v tekočem letu,
- pogoje in merila za odobravanje sanacijskih kreditov za posamezne namene iz 16. in 17. člena o skladih skupnih rezerv,
- način vračanja sredstev, ki se združi jajo v sklad v tekočem letu.
VII.	POGOJI, NAČIN IN ROKI ZA VRAČILO
V	SKLADU ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV
18. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združujejo sredstva v sklad za dobo 6 let.
19. člen
Za plačana sredstva izda sklad temeljnim organizacijam certifikat o združenih denarnih sredstvih rezerv.
20. člen
Temeljnim organizacijam se vračajo v skladu združena sredstva rezerv v enkratnem znesku po preteku
6	let, in sicer po 1. juniju, ne glede na datum vplačila v teku koledarskega leta pred šestimi leti.
VIII. POGOJI ZA UMIK ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV IZ SKLADA
21. člen
Temeljna organizacija lahko umakne sredstva, ki jih združuje v sklad, pred končanim potekom 6 let po 20. členu tega sporazuma, če zaključi poslovno leto z izgubo, za katere kritje ne zadoščajo sredstva rezerv temeljne organizacije.
22. člen
Temeljna organizacija v primeru iz 21. člena samoupravnega sporazuma predloži skladu predlog za vrnitev združenih sedstev rezerv z vsemi potrebnimi dokazili in certifikati
23. člen
Skupščina sklada lahko sklene, da se predčasno vrnejo združena sredstva rezerv tudi v drugih primerih, če oceni, da je to smotrno.
IX.	NAČIN IZDAJANJA CERTIFIKATOV ZA ZDRUŽENA SREDSTVA REZERV V SKLAD
24. člen
Certifikat je vrednostni papir in se glasi na ime vlagatelja.
25. člen
Certifikat izda sklad temeljnim organizacijam za vsa sredstva rezerv, združena v skladu v enem koledarskem letu o stanju na dan 31. decembra.
X.	KONČNE DOLOČBE
26. člen
Za tolmačenje tega sporazuma je pristojna skupščina sklada.
27. člen
Skupščina sklada ugotovi sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Ribnica.
28. člen
Samoupravni sporazum velja od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 402-6-80-05 Datum: 31.1. 1980
PODPISNIKI:
Skupščina občine Ribnica
Občinski sindikalni svet Ribnica
Občinska konferenca SZDL Ribnica
Občinska konferenca ZK Ribnica
DONIT Medvode, TOZD Pletilnica, tovarna žičnih in plastičnih tkanin Sodražica
ITPP - Industrija termičnih aparatov, žičnih pletiv in plastike, Ribnica
DO Riko Ribnica
RikosRibnica, TOZD Rikostroj Ribnica
Riko Ribnica, TOZD Ricomag Ribnica
Slovenijales Žičnica, TOZD Proizvodnja naprav zračne in procesne tehnike Ribnica
DO Inles Ribnica
Inles Ribnica, TOZD TSP Ribnica
Inles Ribnica, TOZD TSP Loški potok
Inles Ribnica, TOZD TSP Sodražica
Inles Ribnica, TOZD TSP Dolenja
vas
Inles Ribnica, TOZD Trgovina Ribnica
Sukno Zapuže, TOZD Tekstilna tovarna Jurjeviča
Kmetijska zadruga Ribnica
Gozdno	gospodarstvo	Kočevje,
TOZD Gozdarstvo Jelenov žleb, Ribnica
Gozdno gospodarstvo	Kočevje,
TOZD Gozdarska kooperacija Ribnica
Euro trans Ribnica
Mercator Rožnik TOZD Jelka Ribnica
Obrtno podjetje Ribnica
Komunalno podjetje KOMUNALA Ribnica
DOLENJSKI LIST št. 9 (1594) - 28. februaija 1980 STRAN 11