Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 27. clena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ in 200/20) in Statuta Obcine Trzin (Uradni vestnik Obcine Trzin, št. 2/21-uradno precišceno besedilo) je Obcinski svet Obcine Trzin na 22. redni seji, dne 17. novembra 2021, sprejel naslednji SKLEP Obcinski svet Obcine Trzin se je na 22. redni seji dne 17. 11. 2021 seznanil s Porocilom o delu Policijske postaje Domžale za leto 2020. Obcinski svet Obcine Trzin ocenjuje, da je izvajanje obcinskega programa varnosti potekalo v skladu s programskimi izhodišci in smernicami, varnostne razmere na obmocju obcine Trzin za leto 2020 pa ocenjuje kot zelo dobre in stabilne. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Obcine Trzin. Številka: 200-0001/2021-3 Župan Obcine Trzin Datum: 17. 11. 2021 Peter LOŽAR, l. r. ...... Na podlagi 29. clena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19-UPB2 in 65/20), Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnega energetskega koncepta (Uradni list RS, št. 56/16) in 16. clena Statuta Obcine Trzin (Uradni vestnik Obcine Trzin, št. 2/21 – uradno precišceno besedilo), je Obcinski svet Obcine Trzin na 22. redni seji, dne 17. novembra 2021, sprejel naslednji SKLEP Obcinski svet Obcine Trzin sprejme Lokalni energetski koncept Obcine Trzin v predloženem besedilu. Ta sklep in Povzetek Lokalnega energetskega koncepta Obcine Trzin se objavita v Uradnem vestniku Obcine Trzin in pricneta veljati naslednji dan po objavi, Lokalni energetski koncept Obcine Trzin v celoti, pa se objavi na spletni strani Obcine Trzin. Številka: 360-0002/2020-43 Župan Obcine Trzin Datum: 17. 11. 2021 Peter LOŽAR, l. r. D:\ENVIRODUAL\EPA_SLOVENIJA\obcinski_grbi\kopija\obcina_trzin.gif LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBCINE TRZIN POVZETEK Za: Obcina Trzin Izdelovalec : Envirodual d. o. o. Št. projekta: 023/2020 Datum: december 2020, dopolnitev september 2021 PROJEKT št. 023/2020 Naziv projekta: Lokalni energetski koncept obcine Trzin Faza projekta: Koncni dokument - povzetek Narocnik projekta: D:\ENVIRODUAL\EPA_SLOVENIJA\obcinski_grbi\kopija\obcina_trzin.gif Obcina Trzin Mengeška cesta 22 1236 Trzin Odgovorna oseba: Peter Ložar, župan Predstavnik narocnika: Rok Stenko - višji svetovalec župana za prostor in GJS Izdelovalec dokumenta: Envirodual d. o. o. Tepanje 28 D 3210 Slovenske Konjice Datum: december 2020, dopolnitev september 2021 Vodja projekta: Katarina Pogacnik, mag. varstva okolja in naravnih virov Sodelavci na projektu: Danijela Strle, mag. geog. Aljoša Umek, mag. inž. stavb. Domen Svetlin, mag. geog. Dejan Tasic, mag. inž. energ. Matic Plazar, dipl. inž. energ. (UN) Vesna Horvat, mag. ekon. in posl. ved KAZALO VSEBINE 1 Uvod ................................................................................................................................ 185 1.1 Izhodišca .............................................................................................................................. 185 1.2 Ozadje projekta .................................................................................................................... 186 1.3 Metode dela ......................................................................................................................... 186 2 Namen in cilji LEK Trzin .................................................................................................... 189 3 Analiza rabe energije in energentov po posameznih podrocjih in za obcino kot celoto ...... 191 3.1 Raba energije v stanovanjskem sektorju ................................................................................ 191 3.2 Rabe energije v javnem sektorju ........................................................................................... 193 3.2.1 Javne stavbe v obcinski lasti ................................................................................................... 193 3.2.2 Javne stavbe v državni lasti .................................................................................................... 196 3.2.3 Javna razsvetljava ................................................................................................................... 196 3.3 Raba energije v industriji in podjetniškem sektorju ................................................................ 197 3.3.1 Poraba energije v podjetjih..................................................................................................... 200 3.4 Raba energije v prometu ....................................................................................................... 203 3.4.1 Javni potniški promet .............................................................................................................. 205 3.4.2 Obcinski vozni park ................................................................................................................. 206 3.4.3 Ocena emisij iz prometa na cestnih odsekih štetja prometnih obremenitev ....................... 206 3.4.4 E-mobilnost ............................................................................................................................. 207 3.5 Raba elektricne energije ....................................................................................................... 207 3.6 Skupna raba energije v obcini................................................................................................ 209 4 Analiza oskrbe z energijo .................................................................................................. 213 4.1 Skupne kotlovnice ................................................................................................................ 213 4.2 Daljinsko ogrevanje .............................................................................................................. 213 4.3 Oskrba z elektricno energijo .................................................................................................. 213 4.3.1 Razvojni nacrti ......................................................................................................................... 214 4.3.2 Zanesljivost oskrbe .................................................................................................................. 214 4.3.3 Proizvodnja elektricne energije .............................................................................................. 216 4.4 Oskrba z zemeljskim plinom .................................................................................................. 219 5 Analiza emisij ................................................................................................................... 221 6 Šibke tocke oskrbe in rabe energije .................................................................................. 229 6.1 Stanovanjski sektor ............................................................................................................... 229 6.2 Javni sektor .......................................................................................................................... 229 6.3 Industrija in podjetniški sektor .............................................................................................. 230 6.4 Javna razsvetljava ................................................................................................................. 230 6.5 Elektricna energija ................................................................................................................ 230 6.6 Potenciali OVE ...................................................................................................................... 231 7 Analiza možnosti ucinkovite rabe energije ........................................................................ 232 7.1 Stanovanjski sektor ............................................................................................................... 232 7.2 Obcinske stavbe ................................................................................................................... 232 7.3 Javna razsvetljava ................................................................................................................. 247 8 Analiza potencialov obnovljivih virov energije .................................................................. 248 8.1 Potencial izrabe lesne biomase ............................................................................................. 248 8.2 Potencial izrabe bioplina ....................................................................................................... 250 8.3 Potencial izrabe soncne energije ........................................................................................... 254 8.3.1 Ocena sedanje rabe soncne energije ...................................................................................... 258 8.3.2 Potencial obcinskih javnih stavb ter ostalih stavb za izrabo soncne energije s fotovoltaiko259 8.4 Potencial izrabe geotermalne energije................................................................................... 259 8.4.1 Ocena sedanje rabe geotermalne energije ............................................................................ 260 8.4.2 Ocena potenciala geotermalne energije ................................................................................ 260 8.5 Potencial izrabe vetrne energije ............................................................................................ 263 8.5.1 Ocena sedanje rabe vetrne energije....................................................................................... 264 8.5.2 Potencial izrabe vetrne energije ............................................................................................. 264 8.6 Potencial izrabe vodne energije............................................................................................. 266 9 Terminski nacrt in predvideni stroški ukrepov po letih (v EUR) .......................................... 269 10 Napotki za izvajanje ...................................................................................................... 276 11 Viri in literatura ............................................................................................................ 281 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Raba toplote v stanovanjskem sektorju po vrsti energenta. ................................................. 191 Preglednica 2: Raba toplote in elektricne energije v stanovanjskem sektorju. ............................................ 192 Preglednica 3: Povprecna letna raba energentov v javnih stavbah v lasti Obcine Trzin (povprecje obdobja 2018-2020). ................................................................................................................................................... 193 Preglednica 4: Poraba elektricne energije za javno razsvetljavo v obdobju 2017-2020. .............................. 197 Preglednica 5: Poraba elektricne energije za javno razsvetljavo na prebivalca v obdobju 2017-2020......... 197 Preglednica 6: Poslovni subjekti v obcini Trzin. ............................................................................................. 198 Preglednica 7: Poslovni kazalniki v obcini Trzin po letih. .............................................................................. 198 Preglednica 8: Raba energentov v rudarstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu v obcini Trzin v obdobju 2017 – 2019 v MWh. ....................................................................................................................... 199 Preglednica 9: Podjetja s predelovalno dejavnostjo in dejavnostjo gradbeništva, katerim je bil poslan anketni vprašalnik o rabi energije. ............................................................................................................................. 200 Preglednica 10: Podjetja s predelovalno dejavnostjo in dejavnostjo gradbeništva, ki so odgovorila na anketni vprašalnik. ...................................................................................................................................................... 201 Preglednica 11: Dolžine cest v Obcini Trzin v letu 2020. ............................................................................... 203 Preglednica 12: Cestna vozila konec leta 2020 (31. 12.) v Obcini Trzin. ....................................................... 204 Preglednica 13: Prometne obremenitve v Obcini Trzin v letu 2019. ............................................................. 204 Preglednica 14: Skupna raba energije v obcinskem voznem parku. ............................................................. 206 Preglednica 15: Podatki o posameznem vozilu v obcinskem voznem parku. ............................................... 206 Preglednica 16: Ocena emisij iz prometa na cestnih odsekih štetja prometa (PLDP). .................................. 207 Preglednica 17: Poraba elektricne energije v obcini Trzin po tarifnih skupinah v obdobju 2017–2020. ...... 208 Preglednica 18: Stopnje rasti ali upada rabe (%) elektricne energije po posameznih skupinah porabnikov in skupaj za obmocje obcine Trzin in v Sloveniji, za obdobje 2017–2020. ........................................................ 209 Preglednica 19: Skupna raba energije v obcini Trzin za leto 2020. ............................................................... 209 Preglednica 20: Statistika dogodkov za obmocje Elektro Ljubljana v letu 2019. .......................................... 215 Preglednica 21: Število prekinitev na obmocju RTP Crnuce v letih 2018 in 2019. ........................................ 215 Preglednica 22: Število nenacrtovanih dolgotrajnih prekinitev na obmocju RTP Crnuce v letih 2018 in 2019 po vzroku nastanka. ............................................................................................................................................ 216 Preglednica 23: Proizvedena kolicina elektricne energije v obcini Trzin in število elektrarn za proizvodnjo. ....................................................................................................................................................................... 216 Preglednica 24: Proizvedena kolicina elektricne energije v obcini Trzin in število elektrarn za samooskrbo. ....................................................................................................................................................................... 217 Preglednica 25: Proizvodne naprave elektricne energije na obmocju obcine Trzin. .................................... 218 Preglednica 26: Raba zemeljskega plina v obcini Trzin v obdobju 2017 – 2020, po letih. ............................ 219 Preglednica 27: Standardni emisijski faktorji za izracun emisij CO2 pri rabi energentov. ............................. 221 Preglednica 28: Emisije CO2 v letu 2020. ....................................................................................................... 222 Preglednica 29: Standardni emisijski faktorji za izracun emisij drugih onesnaževal zraka. .......................... 224 Preglednica 30: Emisije SO2 v letu 2020......................................................................................................... 226 Preglednica 31: Emisije NOX v letu 2020. ....................................................................................................... 226 Preglednica 32: Emisije CXHY v letu 2020. ...................................................................................................... 227 Preglednica 33: Emisije CO v letu 2020. ........................................................................................................ 227 Preglednica 34: Emisije prahu v letu 2020. ................................................................................................... 228 Preglednica 35: Skupne emisije obravnavanih onesnaževal v letu 2020. ..................................................... 228 Preglednica 36: Šibke tocke oskrbe in rabe energije – stanovanjski sektor. ................................................. 229 Preglednica 37: Šibke tocke oskrbe in rabe energije – javni sektor. ............................................................. 229 Preglednica 38: Šibke tocke oskrbe in rabe energije – industrija. ................................................................. 230 Preglednica 39: Šibke tocke oskrbe in rabe energije – javna razsvetljava. ................................................... 230 Preglednica 40: Šibke tocke oskrbe in rabe energije – elektricna energija. .................................................. 230 Preglednica 41: Šibke tocke oskrbe in rabe energije – potenciali OVE. ........................................................ 231 Preglednica 42: Površina gozdov v obcini Trzin v ha. .................................................................................... 248 Preglednica 43: Ocena potenciala lesne biomase v Obcini Trzin. ................................................................. 249 Preglednica 44: Kmetijska gospodarstva - splošni pregled – obcina Trzin. ................................................... 251 Preglednica 45: Kmetijska gospodarstva po velikostnih razredih kmetijskih zemljišc v uporabi v obcini Trzin. ....................................................................................................................................................................... 251 Preglednica 46: Kmetijska gospodarstva po rabi vseh in kmetijskih zemljišc v uporabi v obcini Trzin v letu 2010. .............................................................................................................................................................. 251 KAZALO SLIK Slika 1: Linije in postajališca javnega potniškega prometa v Obcini Trzin. .................................................... 205 Slika 2: Plinovodno omrežje v obcini Trzin. ................................................................................................... 220 Slika 3: Letni globalni in kvaziglobalni obsev v Sloveniji. Vir: Soncna energija v Sloveniji, Jože Rakovec, Damijana Kastelec in Klemen Zakšek. ........................................................................................................... 255 Slika 4: Povprecno trajanje soncnega obsevanja (ure) v obdobju 1981 – 2010 v obcini Trzin. .................... 256 Slika 5: Povprecna letna energija kvaziglobalnega soncnega obsevanja površja na obmocju obcine Trzin. 257 Slika 6: Lokacije soncnih kolektorjev, sofinanciranih s strani Eko sklada, in soncnih elektrarn z deklaracijo za proizvodne naprave na obmocju obcine Trzin. ............................................................................................. 258 Slika 7: Karta temperature (°C) v globini 1000 m. Vir: Geološki zavod Slovenije. ......................................... 261 Slika 8: Potencial za geotermalne toplotne crpalke na obmocju obcine Trzin.............................................. 262 Slika 9: Vetrovno primerna obmocja – obmocja s povprecno hitrostjo vetra vec kot 4,5 m/s 50 m nad tlemi v obdobju 1994-2000 iz modela Aladin DADA. Vir: Celovit pregled potencialno ustreznih obmocjih za izkorišcanje vetrne energije - strokovna podlaga za NEP 2010-2030, Aquarius d. o. o., februar 2011. ....... 264 Slika 10: Povprecna letna hitrost vetra 50 m nad tlemi v obdobju 1994-2000 v Obcini Trzin na podlagi modela Aladin DADA. Vir podatkov: ARSO, kartografija Monolit d. o. o. .................................................................. 265 Slika 11: Ocenjena povprecna letna hitrost vetra 100 m nad tlemi na obmocju obcine Trzin na podlagi podatkov Svetovnega vetrnega atlasa (Global Wind Atlas). Vir podatkov: Global Wind Atlas, kartografija Monolit d. o. o. .............................................................................................................................................. 265 Slika 12: Vodotoki na obmocju obcine Trzin. Vir: DRSV, GURS; kartografija Envirodual d. o. o. .................. 268 KAZALO GRAFIKONOV Grafikon 1: Poraba toplotne energije v stanovanjskem sektorju po vrsti energenta v %. ............................ 192 Grafikon 2: Poraba toplote in elektricne energije v stanovanjskem sektorju v %. ....................................... 192 Grafikon 3: Deleži skupne letne rabe energentov za delovanje javnih stavb v Obcini Trzin. ........................ 194 Grafikon 4: Deleži skupne letne rabe energentov za ogrevanje javnih stavbah v Obcini Trzin. ................... 194 Grafikon 5: Specificna raba toplote (kWh/m2) javnih stavb v Obcini Trzin. .................................................. 195 Grafikon 6: Specificna raba elektricne energije (kWh/m2) javnih stavb v Obcini Trzin. ................................ 195 Grafikon 7: Skupna specificna raba energije (kWh/m2) v obcinskih javnih stavbah v Obcini Trzin. ............. 195 Grafikon 8: Raba elektricne energije in zemeljskega plina v industriji (v MWh) na obmocju obcine Trzin. . 199 Grafikon 9: Rabe elektricne energije (kWh) v obcini Trzin v obdobju 2017–2020 po odjemnih skupinah. .. 208 Grafikon 10: Skupna raba energije v obcini po energentih v letu 2020. ....................................................... 210 Grafikon 11: Skupna raba energije v obcini po odjemalcih v letu 2020. ....................................................... 211 Grafikon 12: Obnovljivi viri energije v Obcini Trzin (proizvodnja toplote in elektricne energije) v letu 2020. ....................................................................................................................................................................... 211 Grafikon 13: Proizvedene kolicine elektricne energije po vrsti elektrarn [kWh]. ......................................... 217 Grafikon 14: Distribuirane kolicine zemeljskega plina v obcini Trzin v obdobju 2017–2020. ....................... 219 Grafikon 15: Emisije CO2 po odjemalcih v letu 2020. .................................................................................... 223 Grafikon 16: Emisije CO2 po energentih v letu 2020. .................................................................................... 224 Grafikon 17: Povprecna mesecna energija globalnega soncnega obsevanja na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad v obdobju 2000-2016. Vir podatkov: ARSO. ................................................................................... 257 KRATICE IN OKRAJŠAVE a leto (annual) AB armiran beton ALU aluminij AN akcijski nacrt ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje BAT Best available technology CCN centralna cistilna naprava CH4 metan CM SAF Satellite Application Facility on Climate Monitoring CO ogljikov oksid CO2 ogljikov dioksid CPS Celostna prometna strategija CSD Center za socialno delo DO daljinsko ogrevanje DPN državni prostorski nacrt DRSV Direkcija Republike Slovenije za vode DV daljnovod EE elektricna energija EEA Evropska agencija za okolje EGP Evropski gospodarski prostor EI energetska izkaznica ELENA European Local ENergy Assistance ELKO ekstra lahko kurilno olje EMEP Program monitoringa zunanjega zraka ENP elektro napajalna postaja EPA Energetsko-podnebni atlas EPS ekspandiran polistiren ESCO Energy Service Company ESRR Evropski sklad za regionalni razvoj ESS Evropski socialni sklad EŠD evidencna številka dedišcine EU Evropska unija EUMETSAT European Organisation for the Exploitation of Meteorological Satellites EVIDIM evidenca dimnikarskih storitev eVRD varstveni režimi kulturne dedišcine EZ-1 Energetski zakon FURS Financna uprava Republike Slovenije GDPR General Data Protection Regulation GIS geografski informacijski sistem GTC geotermalna toplotna crpalka GURS Geodetska uprava Republike Slovenije GVŽ glava velike živine IKT Informacijsko-komunikacijska tehnologija IPCC Intergovernmental Panel on Climate Change IPPC naprave, ki lahko povzrocajo onesnaževanje okolja vecjega obsega (Integrated Pollution Prevention and Control) ISO International Organization for Standardization JPP javni potniški promet JR javna razsvetljava JZP javno-zasebno partnerstvo KS Kohezijski sklad LED light-emitting diode (svetleca dioda) LEK lokalni energetski koncept LiDAR Light Detection And Ranging MHE mala hidro elektrarna MJU Ministrstvo za javno upravo MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MOP Ministrstvo za okolje in prostor MP Ministrstvo za pravosodje MRP merilno regulacijska postaja N2O dušikov oksid NEP Nacionalna energetska pot NEPN Celoviti nacionalni energetski in podnebni nacrt Republike Slovenije nmHOS nemetanske hlapne organske spojine NN nizka napetost NOx dušikovi oksidi np ni podatka OPN obcinski prostorski nacrt OPP obmocje prijaznega prometa OPPN obcinski podrobni prostorski nacrt OPVO obcinski program varstva okolja OŠ osnovna šola OVE obnovljivi viri energije PE populacijska enota PLDP povprecni letni dnevni promet PM10 delci s premerom manjšim od 10 µm PURES pravilnik o ucinkoviti rabi energije v stavbah PV GIS Photovoltaic Geographical Information System PVC polivinilklorid RCP 4.5 Representative Concentration Pathway 4.5 (zmerno optimisticen podnebni scenarij s sevalnim prispevkom 4,5 W/m2) REN register nepremicnin REP razširjeni energetski pregled RKD register kulturne dedišcine RS Republika Slovenija RTP razdelilna transformatorska postaja SCI posebna ohranitvena obmocja (Special conservation areas) SIST Slovenski inštitut za standardizacijo SKD standardna klasifikacija dejavnosti SN srednja napetost SOx žveplovi oksidi SPA posebno obmocje varstva (Special protected areas) SPF faktor sezonske ucinkovitosti SPTE soproizvodnja toplote in elektrike SSE sistem soncne energije STC Standard Test Conditions STV = TSV sanitarna topla voda SURS Statisticni urad Republike Slovenije TC toplotna crpalka TE toplotna energija TGP toplogredni plini TI toplotna izolacija TP transformatorska postaja TSG-1 Tehnicna smernica za graditev U toplotna prehodnost UJP Uprava za javna placila UNP utekocinjen naftni plin URE ucinkovita raba energije VOC hlapne organske snovi ZGO-1 Zakon o graditvi objektov ZKZ-C Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljišcih ZP zemeljski plin ZRSOVE Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije ZUPUDPP-A Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o umešcanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor ZURE Zakon o ucinkoviti rabi energije ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora ZUUJFO Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ obcin ZVKD-1 Zakon o varstvu kulturne dedišcine ZVKDS Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije ZVO Zakon o varstvu okolja ZVO-1B Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja 1 Uvod 1.1 Izhodišca Skladno z 29. clenom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno precišceno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE) lokalna skupnost sprejme lokalni energetski koncept (v nadaljevanju LEK) kot program ravnanja z energijo v lokalni skupnosti. LEK je koncept razvoja lokalne skupnosti na podrocju oskrbe in rabe energije, ki vkljucuje ukrepe za ucinkovito rabo energije ter nacin oskrbe z energijo iz obnovljivih virov, soproizvodnje, odvecne toplote in iz drugih virov. Na podlagi LEK se nacrtujejo prostorski in gospodarski razvoj lokalne skupnosti, razvoj lokalnih energetskih gospodarskih javnih služb, ucinkovita raba energije in njeno varcevanje, uporaba obnovljivih virov energije ter izboljšanje kakovosti zraka na obmocju lokalne skupnosti. LEK vkljucuje posebne cilje in ukrepe za prihranek energije in za povecanje energetske ucinkovitosti stavb v lasti lokalnih skupnosti in stanovanjskih skladov ter lokalne nacrte za energetsko ucinkovitost, ki upoštevajo dolgorocne strategije za spodbujanje naložb prenove stavb in možnost ucinkovitega individualnega ogrevanja in hlajenja. V lokalnem energetskem konceptu se opredelijo cilji in ukrepi za doseganje teh ciljev, ki morajo biti skladni s pravnimi akti, ki urejajo podrocje energetike1 ter cilji na podrocju kakovosti zraka. 1 Zakonodajni predpisi, ki vplivajo na pripravo LEK-a so podani v poglavju Zakonodajne zahteve. V letu 2020 sprejeti Nacionalni energetski in podnebni nacrt (NEPN) za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) doloca cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih evropske unije in te so: razogljicenje (emisije TGP in OVE), energetska ucinkovitost, energetska varnost, notranji trg ter raziskave, inovacije in konkurencnost. Navedenim podrocjem sledimo tudi znotraj LEK Obcine Trzin. LEK se sprejme na vsakih deset let oziroma tudi pogosteje, ce se s strateškimi zakonodajnimi zahtevami na ravni države spremenijo cilji in ukrepi ali ce se spremenijo podlage za urejanje prostora in razvoja v lokalni skupnosti. Lokalna skupnost lahko na podlagi usmeritev iz LEK z upoštevanjem okoljskih kriterijev ter tehnicnih karakteristik stavb, z odlokom predpiše prioritetno uporabo energentov za ogrevanje. Organi lokalne skupnosti ter izvajalci energetskih dejavnosti na obmocju, ki ga pokriva LEK, so dolžni svoje razvojne dokumente ter delovanje uskladiti s cilji in ukrepi, predvidenimi v LEK. Skladno z desetim odstavkom 29. clena EZ-1 LEK predstavlja obvezno strokovno podlago za pripravo prostorskih nacrtov lokalnih skupnosti. Lokalna skupnost je dolžna svoje prostorske nacrte usklajevati z LEK, ki velja na njihovem obmocju. V primeru neskladnosti med LEK in prostorskim nacrtom, lokalna skupnost neskladnosti upošteva v postopku priprave oziroma sprememb in dopolnitev prostorskega nacrta. Ce lokalna skupnost v casu sprejema LEK ne vodi postopka priprave oziroma sprememb in dopolnitev prostorskega nacrta, zacne ta postopek na podlagi ugotovljenih neskladnosti v LEK. 1.2 Ozadje projekta Obcina Trzin ima izdelan in sprejet Lokalni energetski koncept obcine Trzin, ki je bil noveliran v letu 2014. Obcinska uprava se je leta 2020 odlocila, da pristopi k izdelavi novega Lokalnega energetskega koncepta. 1.3 Metode dela LEK je pripravljen skladno z dolocili Pravilnika o metodologiji in obvezni vsebini lokalnega energetskega koncepta (Ur. l. RS, št. 56/16) in Prirocnikom za izdelavo lokalnega energetskega koncepta2. 2 Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, avgust 2016. Vsebine LEK-a temeljijo tudi na pravnih in strateških podlagah, ki jih podajamo v naslednjem poglavju. Postopki in metode dela lokalnega energetskega koncepta lahko delimo v tri kljucne stebre, in sicer: 1. ANALITICNI DEL, 2. PROGRAMSKI DEL, 3. VKLJUCEVANJE JAVNOSTI in SPREJEM LEK. V sklopu priprave Analiticnega dela se je tako, izdelala analiza obstojecega stanja na podrocju energetske rabe in oskrbe z energijo, pregledale so se možnosti izrabe lokalnih obnovljivih virov energije, ki povecujejo zanesljivost oskrbe s toploto in elektricno energijo v obcini ter potenciali ucinkovite rabe energije. Pri tem smo izhajali iz naslednjih podatkovnih virov: - Obstojece študije, programski dokumenti na podrocju URE in OVE, ki smo jih pridobili s strani obcine ali pa drugih pristojnih organov na regijski ali nacionalni ravni. - Podatki pristojnih inštitucij (Elektro Ljubljana d. d., Statisticni urad Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Eko sklad, Obcina Trzin, itd.). - Energetsko knjigovodstvo za obcinske javne stavbe. - Energetske izkaznice. - Anketiranje podjetij. Pri pregledu dokumentov je bila pozornost usmerjena v evidentiranje obstojecega stanja, beleženje verodostojnosti podatkov ter oceno možnosti za spremembo le-teh. Na osnovi analize, opredeljenih šibkih tock, zakonodajnih zahtev, predvidenih trendov in ocene možnosti na podrocju rabe in oskrbe so bili v Programskem delu predlagani ukrepi z upoštevanjem cim vecje ucinkovitosti rabe energije, povecanju deleža OVE in izboljšanje kakovosti zraka. V procesu vkljucevanja javnosti smo identificirali in povabili k sodelovanju kljucne deležnike s podrocja: prostorskega planiranja, varstva okolja, oskrbe z energijo (toplotna in elektricna), gospodarstva, turizma, prometa, pametnih mest in skupnosti, digitalizacije, izobraževanj, raziskav in inovacij, ranljivih skupin, javnih organizacij, prebivalcev in obcinske uprave. Oblikovala se je usmerjevalna skupina za pripravo Lokalnega energetskega koncepta Obcine Trzin, ki je je bila s strani župana tudi potrjena. Naloge usmerjevalne skupine so bile, da vodi izdelovalca LEK skozi celotni proces izdelave, aktivno spremlja izdelavo LEK v vseh fazah, usmerja izdelovalca pri pripravi predlogov projektov za akcijski nacrt, mu nudi popolno podporo pri pridobivanju vseh potrebnih podatkov za izdelavo LEK, poda predloge za nove sestanke, ter je aktivno in v celotni sestavi udeležena na vseh sestankih/predstavitvah v casu izdelave LEK. Njen cilj je kakovostno izdelan lokalni energetski koncept Obcine Trzin. Na podlagi identificiranih kljucnih deležnikov se je oblikovala tudi razširjena skupina, kateri se je posredoval Lokalni energetski koncept v podrobnejši pregled in možnost podajanja pripomb in predlogov. Lokalni energetski koncept Obcine Trzin je bil javno razgrnjen v obdobju od 27. 9. 2021 do 11. 10. 2021 na spletni strani Obcine Trzin z možnostjo podajanja pripomb in predlogov vseh zainteresiranih organov, organizacij in posameznikov. Pripombe in predloge se je lahko podalo pisno na elektronski naslov Obcine Trzin ali izdelovalca lokalnega energetskega koncepta Obcine Trzin. 2 Namen in cilji LEK Trzin 2.1 Namen LEK Trzin Na podlagi LEK se nacrtujejo prostorski in gospodarski razvoj lokalne skupnosti, razvoj lokalnih energetskih gospodarskih javnih služb, ucinkovita raba energije in njeno varcevanje, uporaba obnovljivih virov energije ter izboljšanje kakovosti zraka na obmocju lokalne skupnosti. V LEK se opredelijo cilji in ukrepi za doseganje teh ciljev, ki morajo biti skladni s pravnimi akti, ki urejajo podrocje energetike 3 ter cilji na podrocju kakovosti zraka. LEK vkljucuje posebne cilje in ukrepe za prihranek energije in za povecanje energetske ucinkovitosti stavb v lasti lokalnih skupnosti in stanovanjskih skladov ter lokalne nacrte za energetsko ucinkovitost, ki upoštevajo dolgorocne strategije za spodbujanje naložb prenove stavb in možnost ucinkovitega individualnega ogrevanja in hlajenja. 3 Zakonodajni predpisi, ki vplivajo na pripravo LEK-a so podani v poglavju Zakonodajne zahteve. LEK tako omogoca: . izbiro in dolocitev ciljev energetskega nacrtovanja v obcini, . pregled preteklega stanja na podrocju rabe in oskrbe z energijo, . pregled ukrepov za ucinkovito izboljšanje energetskega stanja in s tem tudi stanja okolja, . oblikovanje in primerjavo razlicnih alternativ in scenarijev možnega razvoja, . izdelavo predloga kratkorocne in dolgorocne energetske politike, . spremljanje, ugotavljanje in dokumentiranje sprememb energetskega in okoljskega stanja. Osnovni cilji izdelave in izvedbe LEK so: . ucinkovita raba energije na vseh podrocjih, . povecanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa, soncna energija, bioplin itd.), . zmanjšanje obremenitve okolja, . spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in elektricne energije, . uvajanje daljinskega ogrevanja, . zamenjava fosilnih goriv za obnovljive vire energije, . zmanjšanje rabe koncne energije, . uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih stavb, . uvedba energetskega knjigovodstva in menedžmenta za javne stavbe, . zmanjšanje rabe energije v industriji, široki rabi in v prometu, . uvedba energetskega svetovanja, informiranja in izobraževanja. 2.2 Cilji LEK Trzin Znotraj LEK Obcine Trzin zasledujemo cilje, in sicer zagotoviti zanesljivo, varno in konkurencno oskrbo z energijo na trajnosten nacin za prehod v nizkoogljicno družbo in s tem spodbudno okolje za potrebne aktivnosti in investicije ter kakovostne energetske storitve za prebivalce in gospodarstvo. Lokalni energetski koncept s podrobnejšo analizo rabe energentov in energije po skupinah odjemalcev omogoca evidentiranje najvecjih problemov in šibkih tock oskrbe in rabe energije v obcini. Cilje energetskega nacrtovanja v obcini je možno opredeliti na osnovi teh izsledkov in ob upoštevanju potencialov za izboljšanje ucinkovitosti rabe energije in izrabe obnovljivih virov. Energetska ucinkovitost, diverzifikacija energetskih virov, uvajanje obnovljivih virov energije, premagovanje energetske revšcine, energetska pismenost in informiranje, strateška partnerstva ter razvoj in inovacije z namenom ustvarjanja novih zelenih delovnih mest so zatorej kljucnega pomena pri dolgorocnem energetskem planiranju obcine. Podrocja opredelitve ciljev LEK Trzin so: Ucinkovita raba energije. URE kot prednostno podrocje razvoja; rast in delovna mesta. Povecanje gostote in kapacitet polnilne infrastrukture za elektricne avtomobile, URE kot prednostno podrocje razvoja; rast in delovna mesta. Povecanje gostote in kapacitet polnilne infrastrukture za elektricne avtomobile, spodbujanje kolesarjenja. a.) Ucinkovita raba energije: . URE kot prednostno podrocje razvoja; rast in delovna mesta. b.) Trajnostno nacrtovanje mobilnosti in izboljšanje kakovosti zraka: . povecanje gostote in kapacitet polnilne infrastrukture za elektricne avtomobile, . spodbujanje kolesarjenja (obcina Trzin je s sosednjimi obcinami povezana z medobcinskimi in regionalnimi državnimi povezavami), . izvajanje meritev kakovosti zraka v obcini Trzin. c.) Obnovljivi viri energije: . povecanje deleža obnovljivih virov energije v proizvodnji elektricne energije, . povecanje deleža energije iz obnovljivih virov pri oskrbi s toploto (plitva geotermalna energija, soncna energija) in v prometu, . Zmanjšanje emisij CO2 pod 2 tone na prebivalca. d.) Lokalna oskrba z energijo: . prehod na vire z nizkimi izpusti CO2 oz. brez izpustov CO2 , . nova omrežja za oskrbo s toploto, . povecanje ucinkovitosti sistemov in zmanjšanje toplotnih izgub, . spodbujanje postavitve soncnih elektrarn za samooskrbo. Izvedbeni cilji Izvedbeni cilji so podani za posamezen ukrep, ki je opredeljen znotraj AN LEK, ki v povzetek ni vkljucen. 3 Analiza rabe energije in energentov po posameznih podrocjih in za obcino kot celoto 3.1 Raba energije v stanovanjskem sektorju Raba energentov za ogrevanje v stanovanjskem sektorju na ravni obcine se vec ne spremlja oziroma ne vodi v državni statistiki (SURS).4 Za analizo znotraj lokalnega energetskega koncepta so se pridobili podatki iz evidence malih kurilnih naprav (EVIDIM), ki jo vodi Ministrstvo za okolje in prostor (v evidenci se za posamezno stavbo vodijo tudi podatki o vrsti goriva, ki se uporablja v kurilni napravi), podatki iz Eko sklada, energetskih izkaznicah, distributerja zemeljskega plina ter iz drugih razpoložljivih podatkovnih baz. Podatki o rabi elektricne energije v gospodinjstvih so pridobljeni od distributerja. 4 Zadnji razpoložljiv podatek o rabi energentov za ogrevanje v stanovanjskem sektorju je iz leta 2002, ko je bil izveden Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj – podatek o številu stanovanjih in površini stanovanj po viru ogrevanja. Ocena rabe energije v stanovanjskem sektorju v letu 2020 se je pripravila s kombiniranim pristopom: - Za rabo elektricne energije in zemeljskega plina v gospodinjstvih so se pridobili podatki od distributerjev. - Pri oceni rabe ekstra lahkega kurilnega olja, utekocinjenega naftnega plina in lesne biomase se je uporabil kombiniran pristop (lastni preracun), ki temelji na podatkih EVIDIM in ogrevalnih površinah stanovanj v obcini Trzin. V obcini Trzin je v stanovanjskem sektorju 160.286 m2 ogrevanih površin. Povprecna specificna raba toplote v stanovanjskih stavbah je ocenjena na 88,6 kWh/m2 ogrevane stanovanjske površine. Delež obnovljivih virov energije za toploto v stanovanjskem sektorju znaša 20,2 %, pri cemer je upoštevana tudi obnovljiva toplota iz toplotnih crpalk. Na podlagi izvedene ocene je bila leta 2020 v Obcini Trzin raba energije v stanovanjskem sektorju sledeca: Preglednica 1: Raba toplote v stanovanjskem sektorju po vrsti energenta. vrsta energenta raba energije (MWh) lesna biomasa 2.566,7 ZP 8.965,3 ELKO 2.661,2 UNP 8,6 toplota skupaj 14.201,8 18,1% 63,1% 18,7% 0,1% lesna biomasa ZP ELKO UNP Grafikon 1: Poraba toplotne energije v stanovanjskem sektorju po vrsti energenta v %. Preglednica 2: Raba toplote in elektricne energije v stanovanjskem sektorju. vrsta energenta raba energije (MWh) elektricna energija 6.511,5 toplota 14.201,8 skupaj 20.713,3 31,4% 68,6% elektricna energija toplotna energija Grafikon 2: Poraba toplote in elektricne energije v stanovanjskem sektorju v %. Kljucne ugotovitve: - V stanovanjskih stavbah v letu 2020 za ogrevanje prevladuje raba zemeljskega plina s 63,1 %, sledijo ELKO z 18,7 %, lesna biomasa z 18,1 % in UNP z 0,1 %. - 68,6 % celotne rabe energije predstavlja toplota, medtem ko 31,4 % elektricna energija. - Ocenjeni delež toplote iz OVE v stanovanjskem sektorju predstavlja 20,2 % od skupne rabe toplote, pri cemer je upoštevana tudi obnovljiva toplota iz toplotnih crpalk. - Raba toplote v stanovanjskem sektorju znaša v obcini Trzin 3,6 MWh/prebivalca (slovensko povprecje 4,2 MWh/prebivalca), medtem ko raba elektricne energije znaša 1,7 MWh/prebivalca (slovensko povprecje 1,6 MWh/prebivalca). - Povprecna specificna raba toplote v obcini je v stanovanjskih stavbah ocenjena na 88,6 kWh/m2 ogrevane stanovanjske površine (slovensko povprecje znaša 152 kWh/m2). 3.2 Rabe energije v javnem sektorju V skupini javnega sektorja so zajete javne stavbe, ki so v lasti lokalne skupnosti, obcinska javna razsvetljava in javne stavbe v državni lasti. 3.2.1 Javne stavbe v obcinski lasti V okviru javnih stavb so se analizirale javne stavbe, ki so v lasti lokalne skupnosti in ki so prikazane v preglednici v nadaljevanju. Raba energentov se je analizirala na podlagi podatkov, ki jih je posredovala obcina in podatkov iz energetskih izkaznic. Glede na podatke o rabi energije je v obdobju 2018-2020 za ogrevanje obcinskih javnih stavb prevladovala raba zemeljskega plina (ZP), dva objekta pa sta ogrevana s toplotno crpalko (TC). V obcinskih javnih stavbah se skupaj letno porabi 1.174 MWh toplote in 377 MWh elektricne energije. Preglednica 3: Povprecna letna raba energentov v javnih stavbah v lasti Obcine Trzin (povprecje obdobja 2018-2020). energent povprecna letna raba energentov (kWh) zemeljski plin (ZP) 1.173.901 toplota skupaj 1.173.901 elektricna energija 376.854 skupaj 1.550.755 Vir: Obcina Trzin, energetske izkaznice. 1.173.901; 76% 376.854; 24% zemeljski plin elektricna energija Grafikon 3: Deleži skupne letne rabe energentov za delovanje javnih stavb v Obcini Trzin. Vir: Obcina Trzin, energetske izkaznice. 100% zemeljski plin Grafikon 4: Deleži skupne letne rabe energentov za ogrevanje javnih stavbah v Obcini Trzin. Vir: Obcina Trzin, energetske izkaznice. 0 20 40 60 80 100 120 140 160 Osnovna šola Trzin Vrtec Trzin Obcinska stavba Center Ivana Hribarja Kulturni dom Lopa na Habatovi Jafacnikova domacija Dom starejših obcanov Grafikon 5: Specificna raba toplote (kWh/m2) javnih stavb v Obcini Trzin. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Osnovna šola Trzin Vrtec Trzin Obcinska stavba Center Ivana Hribarja Kulturni dom Lopa na Habatovi Jafacnikova domacija Dom starejših obcanov Grafikon 6: Specificna raba elektricne energije (kWh/m2) javnih stavb v Obcini Trzin. 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 Osnovna šola Trzin Vrtec Trzin Obcinska stavba Center Ivana Hribarja Kulturni dom Lopa na Habatovi Jafacnikova domacija Grafikon 7: Skupna specificna raba energije (kWh/m2) v obcinskih javnih stavbah v Obcini Trzin. Kljucne ugotovitve: - Skupna letna raba toplote v javnih stavbah Obcine Trzin je 1.174 MWh. - Skupna letna raba elektricne energije v javnih stavbah Obcine Trzin je 377 MWh. - Kot energent za ogrevanje se je v obcinskih javnih stavbah v obdobju 2018-2020 porabilo najvec zemeljskega plina (100 %), dva objekta se ogrevata s toplotno crpalko. - Specificna raba toplote v obcinskih javnih stavbah se giblje do 99 kWh/m2. - Povprecna specificna raba energije v obcinskih javnih stavbah znaša 131 kWh/m2. 3.2.2 Javne stavbe v državni lasti Sezname državnih javnih stavb posredujejo Ministrstva v RS. Analize rabe energije v javnih stavbah, ki so v lasti države ni bilo mogoce izdelati, saj na obmocju obcine Trzin ni javnih stavb v državni lasti. Kljucne ugotovitve: - Na obmocju obcine Trzin ni javnih stavb v državni lasti. 3.2.3 Javna razsvetljava Upravljavec vira svetlobe, pri katerem vsota elektricne moci svetilk presega 10 kW, ali 1 kW, ce gre za razsvetljavo kulturnega spomenika, fasade ali objekta za oglaševanje, mora imeti izdelan nacrt razsvetljave, iz katerega so razvidni osnovni podatki o viru svetlobe. Upravljavec mora nacrt razsvetljave preveriti vsako peto leto po zacetku obratovanja razsvetljave in ga po potrebi spremeniti ali dopolniti. Ne glede na to mora upravljavec izdelati nov nacrt razsvetljave, ce razsvetljavo obnovi tako, da se poveca elektricna moc svetilk za vec kot 15 % ali gre za zamenjavo vec kot 30 % njenih svetilk. Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. L. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) je predpisana letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na obmocju posamezne obcine vgrajene v razsvetljavo obcinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih obcina upravlja – 44,5 kWh na prebivalca. V obcini Trzin je upravljavec javne razsvetljave podjetje EIS Skocaj d. o. o. s sedežem na naslovu Gajeva ulica 58, 1235 Radomlje. Javna razsvetljava v obcini zajema cestno razsvetljavo, razsvetljavo javnih površin ter razsvetljavo objektov. Glede na podatke nacrta javne razsvetljave, ki je bil izdelan 31. 1. 2019, je v obcini osvetljenih 20 km obcinskih in državnih cest. V obcini je 12 prižigališc javne razsvetljave in 611 svetilk s celotno elektricno mocjo 42.707 W. Skupna dolžina kablov omrežja znaša 24.084 m (Nacrt razsvetljave …, 2019). Po podatkih iz nacrta javne razsvetljave se je v letu 2018 za javno razsvetljavo skupno porabilo 193.848 kWh, od tega 156.137 kWh (80,55 %) za obcinske ceste ter 37.711 kWh (19,45 %) za državne ceste. Skupna poraba elektricne energije na prebivalca je leta 2018 znašala 49,96 kWh. Ob upoštevanju zgolj obcinskih cest je leta 2018 poraba na prebivalca znašala 40,24 kWh. Podatki o rabi elektricne energije za javno razsvetljavo so razvidni iz racunov elektricne energije oz. odcitani iz spletne aplikacije in zajemajo leta 2017, 2018, 2019 in 2020. Preglednica 4: Poraba elektricne energije za javno razsvetljavo v obdobju 2017-2020. ceste raba 2017 [kWh] raba 2018 [kWh] raba 2019 [kWh] raba 2020 [kWh] obcinske 127.370 156.137 146.863 151.253 državne 37.203 37.711 37.881 37.401 skupaj 164.573 193.848 184.744 188.654 Vir: Obcina Trzin, Nacrt razsvetljave, SURS. Preglednica 5: Poraba elektricne energije za javno razsvetljavo na prebivalca v obdobju 2017-2020. ceste raba 2017 [kWh/preb.] raba 2018 [kWh/preb.] raba 2019 [kWh/preb.] raba 2020 [kWh/preb.] obcinske 32,82 40,24 37,27 38,39 državne 9,59 9,72 9,61 9,49 skupaj 42,40 49,96 46,89 47,88 Vir: Obcina Trzin, Nacrt razsvetljave, SURS. Skupna raba elektricne energije na prebivalca za javno razsvetljavo (obcinske in državne ceste) je v letu 2020 znašala 47,88 kWh na prebivalca. Poleg državnih cest, skupno porabo na prebivalca zvišuje tudi OIC Trzin, kjer so zaradi varnostnih ukrepov svetila prižgana vso noc. Ob upoštevanju zgolj obcinskih cest, je poraba na prebivalca v letu 2020 znašala 38,39 kWh, kar ne presega mejne vrednosti 44,5 kWh, ki je dolocena z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in se nanaša zgolj na razsvetljavo obcinskih cest. Kljucne ugotovitve: - Poraba elektricne energije za javno razsvetljavo obcinskih in državnih cest na obmocju obcine je leta 2020 na prebivalca znašala 47,88 kWh/leto. Ob upoštevanju zgolj obcinskih cest je bila poraba na prebivalca 38,39 kWh, kar ne presega mejne vrednosti 44,5 kWh/prebivalca. - Obcina ima izdelan nacrt javne razsvetljave iz leta 2019. Obcina oziroma upravljavec vira svetlobe, pri katerem vsota elektricne moci svetilk presega 10 kW, mora vsakih 5 let preveriti in posodobiti nacrt razsvetljave, kot to doloca Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13). Ce se razsvetljavo obnovi tako, da se poveca elektricna moc svetilk za vec kot 15 % ali gre za zamenjavo vec kot 30 % svetilk, mora upravljavec izdelati nov nacrt razsvetljave. 3.3 Raba energije v industriji in podjetniškem sektorju Leta 2020 je bilo v obcini Trzin registriranih 1.016 poslovnih subjektov, od tega 642 gospodarskih družb ter 289 samostojnih podjetnikov. Vsi vecji poslovni subjekti v obcini so locirani na obmocju Obrtno-industrijske cone (OIC) Trzin. Preglednica 6: Poslovni subjekti v obcini Trzin. Vrsta družbe Število druge fizicne osebe 14 društva 48 gospodarske družbe 642 nepridobitne organizacije - pravne osebe zasebnega prava 20 pravne osebe javnega prava 3 samostojni podjetniki posamezniki 289 zadruge 0 skupaj 1.016 Vir: AJPES, 2020. Po podatkih SURS je bilo leta 2019 (zadnji razpoložljiv podatek) v obcini 943 podjetij. Podjetja na obmocju obcine so v letu 2020 zaposlovala 5.528 oseb, samozaposlenih je bilo 218. Skupni prihodek podjetij v obcini je leta 2019 znašal 1.068.497.000 EUR. Preglednica 7: Poslovni kazalniki v obcini Trzin po letih. podatek 2016 2017 2018 2019 2020 Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališcu) 1.615 1.653 1.671 1.700 1.704 Število delovno aktivnih prebivalcev (po delovnem mestu) 5.161 5.329 5.530 5.786 5.746 Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu) 4.965 5.125 5.315 5.573 5.528 Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu) 196 204 215 213 218 Stopnja delovne aktivnosti (%) 67 69 70 71 71 Število podjetij 923 940 937 943 - Prihodek podjetij (1.000 EUR) 821.716 879.585 996.660 1.068.497 - Vir: Statisticni urad RS, Si-stat podatkovni portal. Podatki o porabi energentov oziroma energije v industriji so pridobljeni na Statisticnem uradu RS, ki izvaja letno raziskavo o porabi energije, goriv in izbranih naftnih proizvodov, v katero so zajeti poslovni subjekti vseh pravnoorganizacijskih oblik, ki imajo 20 in vec zaposlenih in so po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2008) registrirani v dejavnostih B (rudarstvo), C (predelovalne dejavnosti) in F (gradbeništvo). V naslednji preglednici je navedena raba elektricne energije in energentov v obdobju 2017–2019. Potrebno je poudariti, da se navedene kolicine rabe energije v industriji lahko bistveno razlikujejo od realnega stanja, saj k porocanju o porabi energentov, toplotne energije in elektricne energije SURS-u ne pristopijo vsa podjetja v obcini. Metodologija pridobivanja podatkov SURS-a je raziskovanje na vzorcu. Poleg tega je zaradi zaupnosti podatkov vecina vrednosti zakritih, saj je bilo v raziskavo vkljuceno premajhno število enot. Preglednica 8: Raba energentov v rudarstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu v obcini Trzin v obdobju 2017 – 2019 v MWh. energent 2017 2018 2019 elektricna energija 10.177 12.364 6.972 zemeljski plin z 4.744 1.203 dizelsko gorivo (za delovne stroje) z z z ekstra lahko kurilno olje 0 z z utekocinjen naftni plin (propan, butan) z z z toplotna energija (nabavljena topla voda, para) 0 z 0 les in lesni odpadki 0 z 0 Vir podatkov: SURS. z – statisticno zaupni oziroma zakriti podatki zaradi GDPR. Grafikon 8: Raba elektricne energije in zemeljskega plina v industriji (v MWh) na obmocju obcine Trzin. Vir: SURS. Po podatkih Elektro Ljubljana d. d. je bila leta 2020 skupna raba elektricne energije v poslovnem sektorju 21.733,8 MWh, medtem ko je glede na podatke distributerja Petrol d. d. skupna raba zemeljskega plina v negospodinjskem sektorju, ce odštejemo rabo v obcinskih stavbah, znaša 17.487,9 MWh. 3.3.1 Poraba energije v podjetjih V nadaljevanju sledi prikaz poslovnih subjektov v obcini, ki so bili izbrani glede na specifiko obcine in zastopanost industrije. Praviloma se izbere majhne, srednje in velike enote s podrocja predelovalne dejavnosti, gradbeništva in rudarstva po SKD, lahko pa tudi ostale dejavnosti (npr. turizem in druge storitve), odvisno od specifike posamezne obcine. V obcini Trzin so bila zaradi zadostnega števila enot izbrana majhna, srednje velika in velika podjetja s podrocij gradbeništva in predelovalnih dejavnosti. Preglednica 9: Podjetja s predelovalno dejavnostjo in dejavnostjo gradbeništva, katerim je bil poslan anketni vprašalnik o rabi energije. Naziv Naslov Velikost enote Dejavnost ARBA PLUS, D. O. O. ŠPRUHA 19, 1236 TRZIN majhna enota gradbeništvo - F EKOPLAN, D. O. O., TRZIN HABATOVA ULICA 6A, 1236 TRZIN majhna enota gradbeništvo - F MONTAŽA ŠKERJANEC D. O. O. BRODIŠCE 18, 1236 TRZIN majhna enota gradbeništvo - F ACCURO D. O. O. ŠPRUHA 19, 1236 TRZIN majhna enota gradbeništvo - F SOLIDA D. O. O. ŠPRUHA 36, 1236 TRZIN majhna enota gradbeništvo - F CPS D. O. O. ŠPRUHA 14, 1236 TRZIN majhna enota gradbeništvo - F JUSUFI D. O. O. ŽUPANCICEVA ULICA 8, 1236 TRZIN majhna enota gradbeništvo - F ESA-AIRCO D. O. O. BRODIŠCE 7A, 1236 TRZIN majhna enota gradbeništvo - F BACO D. O. O., TRZIN MOTNICA 11, 1236 TRZIN majhna enota gradbeništvo - F KLIMATEH D. O. O. KMETICEVA ULICA 12, 1236 TRZIN majhna enota gradbeništvo - F ST-CS D. O. O. MOTNICA 8, 1236 TRZIN majhna enota predelovalne dejavnosti - C CESTEL D. O. O. ŠPRUHA 32, 1236 TRZIN majhna enota predelovalne dejavnosti - C METRA INŽENIRING D. O. O. ŠPRUHA 19, 1236 TRZIN majhna enota predelovalne dejavnosti - C PRINSIS D. O. O. PESKE 15, 1236 TRZIN majhna enota predelovalne dejavnosti - C IMS INVEST, D. O. O. PLANJAVA 4, 1236 TRZIN majhna enota predelovalne dejavnosti - C TISKARNA OZIMEK D. O. O. MOTNICA 2, 1236 TRZIN majhna enota predelovalne dejavnosti - C EURO M D. O. O. PLANJAVA 7, 1236 TRZIN majhna enota predelovalne dejavnosti - C INDENNA DVIGALA D. O. O. PREVALE 7, 1236 TRZIN majhna enota predelovalne dejavnosti - C Naziv Naslov Velikost enote Dejavnost TESNILA TRZIN D. O. O. JEMCEVA CESTA 12, 1236 TRZIN majhna enota predelovalne dejavnosti - C PLASTIKA REPOVŠ D. O. O. GMAJNA 13, 1236 TRZIN majhna enota predelovalne dejavnosti - C EPLAS D. O. O. PESKE 1, 1236 TRZIN majhna enota predelovalne dejavnosti - C SES GROUP D. O. O. ŠPRUHA 30, 1236 TRZIN majhna enota predelovalne dejavnosti - C FOKAB D. O. O. PESKE 7, 1236 TRZIN majhna enota predelovalne dejavnosti - C EBTS ŠKRLEP & RUCIGAJ D.N.O., TRZIN JEMCEVA CESTA 41, 1236 TRZIN majhna enota predelovalne dejavnosti - C VALENTIN OKUSI D. O. O. LJUBLJANSKA CESTA 12F, 1236 TRZIN majhna enota predelovalne dejavnosti - C ROTIS D. O. O. BRODIŠCE 5, 1236 TRZIN srednja enota predelovalne dejavnosti - C MAAR D. O. O. BRODIŠCE 36, 1236 TRZIN srednja enota predelovalne dejavnosti - C ANNI D. O. O. MOTNICA 7A, 1236 TRZIN srednja enota predelovalne dejavnosti - C UNI&FORMA D. O. O. PLANJAVA 6, 1236 TRZIN srednja enota predelovalne dejavnosti - C KIMI D. O. O. PLANJAVA 1, 1236 TRZIN srednja enota predelovalne dejavnosti - C PEKARNA PECJAK D. O. O. PREVALE 2, 1236 TRZIN velika enota predelovalne dejavnosti - C Vir podatkov: Bisnode. Izbranim podjetjem je bil poslan elektronski anketni vprašalnik, v katerem nas je zanimalo nekaj osnovnih podatkov o podjetju ter podatki o porabi elektricne energije, toplote in ostalih energentov za tehnološke procese. Podatki s strani posameznih podjetij, ki so odgovorili na anketni vprašalnik, se prikazujejo kot skupna raba energentov. Na anketni vprašalnik je v celoti odgovorilo 11 podjetij v obcini. Skupna raba elektricne energije je v letu 2019 tako v podjetjih, ki so nam posredovala podatke, znašala 10.650,7 MWh, medtem ko je bila skupna raba zemeljskega plina za ogrevanje in tehnološke procese 4.299,7 MWh. Eno od podjetij se ogreva z aerotermalno toplotno crpalko ter kot dodaten vir uporablja odpadno toploto tehnološke vode. Od podjetij, ki so odgovorila na vprašalnik, jih ima 5 izdelan enostavni energetski pregled, medtem ko razširjenega energetskega pregleda nima izdelano nobeno od sodelujocih podjetij. Preglednica 10: Podjetja s predelovalno dejavnostjo in dejavnostjo gradbeništva, ki so odgovorila na anketni vprašalnik. Ime podjetja Naslov objekta, kjer se opravlja dejavnost Cestel cestni inženiring d. o. o. Špruha 32, 1236 Trzin PLASTIKA REPOVŠ d. o. o. Gmajna 13, 1236 Trzin Ime podjetja Naslov objekta, kjer se opravlja dejavnost MAAR d. o. o. Brodišce 36, 1236 Trzin Anni d. o. o. Motnica 7A 1236 Trzin Stigma cevni sistemi d. o. o. Motnica 8, 1235 Trzin FIST d. o. o. Brodišce 4, 1236 Trzin TELMA TRADE d. o. o. Motnica 13, 1236 Trzin KALCER d. o. o. Ljubljanska cesta 51, 1236 Trzin PLASTIKA REPOVŠ d. o. o. Gmajna 13, 1236 Trzin Kimi d. o. o. Planjava 1, 3, 1236 Trzin Pekarna Pecjak d. o. o. Prevale 2, 1236 Trzin Kljucne ugotovitve: - V sektorju industrija se je po podatkih SURS-a v obravnavanem obdobju 2017-2019 v povprecju na leto porabilo 9.838 MWh elektricne energije ter 2.974 MWh zemeljskega plina. Podatki za ostale energente so zakriti zaradi varstva osebnih podatkov (premajhno število podjetij v vzorcu anketiranih). - Glede na podatke porabe elektricne energije, posredovane s strani distributerja Elektro Ljubljana d. d., je leta 2020 znašala poraba v poslovnem sektorju 21.733,8 MWh. - Glede na podatke distributerja Petrol d. d. je skupna raba zemeljskega plina v negospodinjskem sektorju, ce odštejemo rabo v obcinskih stavbah, leta 2020 znašala 17.487,9 MWh. - Na elektronski vprašalnik je odgovorilo 11 podjetji, v katerih je skupna raba elektricne energije leta 2019 znašala 10.650,7 MWh, skupna raba zemeljskega plina za ogrevanje in tehnološke procese pa 4.299,7 MWh. 3.4 Raba energije v prometu V Obcini Trzin je bilo leta 2020 24,4 km cest, od tega 4,6 km državnih cest in 19,8 km obcinski cest. Gostota javnega cestnega omrežja v obcini znaša 2,84 km/km2. Konec leta 2020 (31. 12.) je bilo registriranih 3.973 motornih vozil, od tega 69,9 % predstavljajo osebni avtomobili. Obcina Trzin ima ugodno prometno lego v prostoru, saj znotraj obcine potekajo pomembnejši infrastrukturni koridorji (glavna cesta G2 in železniška proga), prav tako ima tudi ugodno geografsko lego, saj obcina leži v Osrednjeslovenski statisticni regiji in meji na Mestno obcino Ljubljana na jugu. Skozi obcino poteka Glavna cesta II. reda (G2) s številko ceste 104 (Kranj vzhod–Brnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana (Tomacevo)) ter Regionalna cest II. Reda (R2) s številko ceste 447 (Medlog–Žalec–Šempeter–Locica–Trojane–Želodnik–Trzin). Ostalo so obcinske ceste. Preglednica 11: Dolžine cest v Obcini Trzin v letu 2020. kategorija dolžina (m) JAVNE CESTE - SKUPAJ 24.393 Državne ceste 4.616 ..avtoceste - AC 0 ..hitre ceste (z deljenim cestišcem) - HC 0 ..hitre ceste (brez deljenega cestišca) - H1HC 0 ..glavne ceste I - G1 0 ..glavne ceste II - G2 4.271 ..regionalne ceste I - R1 0 ..regionalne ceste II - R2 345 ..regionalne ceste III - R3 0 ..regionalne turist. ceste - RT 0 Obcinske ceste 19.777 ..lokalne ceste - LC 0 ..glavne mestne ceste - LG 0 ..zbirne krajevne ceste - LZ 5.016 ..krajevne ceste - LK 4.576 ..javne poti - JP 10.185 ..javne kolesarska pot - KJ 455 Vir: Ministrstvo za infrastrukturo. Preglednica 12: Cestna vozila konec leta 2020 (31. 12.) v Obcini Trzin. Število % Vozila - SKUPAJ 3.973 100,0 Motorna vozila 3.861 97,2 ..kolesa z motorjem 105 2,6 ..motorna kolesa 146 3,7 ..osebni avtomobili in specialni osebni avtomobili 2.803 70,6 ....osebni avtomobili 2.776 69,9 ....specialni osebni avtomobili 27 0,7 ..avtobusi 0 0,0 ..tovorna motorna vozila 770 19,4 ....tovornjaki 649 16,3 ....delovna motorna vozila 30 0,8 ....vlacilci 67 1,7 ....specialni tovornjaki 24 0,6 ..traktorji 37 0,9 Priklopna vozila 112 2,8 ..tovorna priklopna vozila 94 2,4 ....priklopniki 78 2,0 ....polpriklopniki 16 0,4 ..bivalni priklopniki 16 0,4 ..traktorski priklopniki 2 0,1 Vir: SURS. Preglednica 13: Prometne obremenitve v Obcini Trzin v letu 2019. Kat. ceste Štev. ceste Štev. odseka Prometni odsek Stac. zacetka Stac. konca Števno mesto Ime števnega mesta PLDP G2 104 0295 TRZIN - LJ(CRNUCE) 0 3.687 73 Trzin 34.520 Motorji Osebna vozila Avtobusi Lah. tov. < 3,5t Sr. tov. 3,5-7t Tež. tov. nad 7t Tov. s prik. Vlacilci Dnevni NOO 213 30.299 179 2.637 353 247 103 489 / PLDP - povprecni letni dnevni promet vseh motornih vozil. Vir: Direkcija RS za infrastrukturo, 2020. Obcina Trzin sama nima sprejete Celostne prometne strategije (CPS) obcine, ima pa sprejeto CPS v okviru Ljubljanske urbane regije (LUR). Obcina ima sprejetih vec Odlokov, ki se nanašajo na promet in prometno ureditev v obcini. Sprejeti in veljavni odloki v obcini Trzin so: - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o obcinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v Obcini Trzin. Odlok je bil sprejet s strani Obcinskega sveta Obcine Trzin na 11. redni seji, dne 4. marca 2020. - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ravnanju z zapušcenimi ali nepravilno parkiranimi vozili v obcini Trzin. Odlok je bil sprejet s strani Obcinskega sveta Obcine Trzin na 22. redni seji, dne 24. aprila 2013. - Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne obcinske gospodarske javne službe rednega vzdrževanja obcinskih cest na obmocju Obcine Trzin. Odlok je bil sprejet s strani Obcinskega sveta Obcine Trzin na 9. redni seji, dne 27. novembra 2019. 3.4.1 Javni potniški promet Na obmocju obcine Trzin je na voljo medkrajevni avtobusni in železniški javni potniški promet. V obcini se nahaja 7 avtobusnih postajališc in 3 železniške postaje. Slika 1: Linije in postajališca javnega potniškega prometa v Obcini Trzin. Vir: GURS, Ministrstvo za infrastrukturo, kartografija Monolit d. o. o. Znotraj obmocja obcine se izvaja javni avtobusni promet za potrebe prevoza šolskih otrok. V obdobju 2017–2020 je prevoze šolskih otrok v Obcini Trzin izvajalo podjetje Avtobusni prevozi, Stanko Šinkovec s.p. Za prevoze otrok se je po razpisu uporabljalo vozilo Mercedes Benz Sprinter, letnik 2012, na dizelski pogon. Vozilo na dan povprecno prevozi 20 km (vozi 190 dni na leto), povprecna poraba vozila znaša 18 l/100 km. Glede na pridobljene podatke, se za potrebe prevozov šolskih otrok letno porabi 684 l dizelskega goriva, kar znaša 6.846,8 kWh oziroma 6,84 MWh energije. 3.4.2 Obcinski vozni park V sklopu obcinskega voznega parka so bila obravnavana vozila v lasti obcine Trzin. V obcinski lasti sta bila obravnavani 2 vozili, obe sta na dizelski pogon. Eno vozilo se uporablja za namene obcine, drugo pa za namene OŠ Trzin. Skupna raba energije v obcinskem voznem parku je razvidna iz naslednje preglednice. V povprecju se za potrebe obcinskega voznega parka v obcini v enem letu porabi skupaj 15,5 MWh (cca. 1.500 litrov dizla). Preglednica 14: Skupna raba energije v obcinskem voznem parku. Poraba (l) poraba (MWh) Povprecna letna poraba 1.500 15,5 Vir: Obcina Trzin, lastni preracun. Preglednica 15: Podatki o posameznem vozilu v obcinskem voznem parku. Znamka vozila Leto izdelave vozila Podatek o energentu Povprecno letno število prevoženih kilometrov (ni evidence po letih) Podatek o povprecni porabi (l/100 km) Citroen Berlingo 2007 Dizel 10.000 6,1 Fiat Ducato 2,3 Mjet 2012 Dizel 10.000 8,9 Vir: Obcini Trzin. 3.4.3 Ocena emisij iz prometa na cestnih odsekih štetja prometnih obremenitev Ocena emisij CO, CO2, NOx, PM in VOC v letu 2019 iz prometa na državnih cestah je bila za Obcino Trzin izvedena z uporabo programa COPERT Street Level. COPERT je programsko orodje, ki se uporablja po vsem svetu za izracun emisij onesnaževal zraka in emisij toplogrednih plinov v cestnem prometu. Razvoj COPERT usklajuje Evropska agencija za okolje (EEA) v okviru dejavnosti Evropskega tematskega centra za onesnaženje zraka in ublažitev podnebnih sprememb. Skupni raziskovalni center Evropske komisije upravlja znanstveni razvoj modela. COPERT je bil razvit za uradno pripravo evidenc emisij cestnega prometa v državah clanicah EEA. Vendar pa velja za vse ustrezne raziskovalne, znanstvene in akademske aplikacije. Metodologija COPERT je del prirocnika za evidenco emisij onesnaževal zraka EMEP / EGP za izracun emisij onesnaževal zraka in je v skladu s smernicami IPCC 2006 za izracun emisij toplogrednih plinov. Uporaba programskega orodja za izracun emisij cestnega prometa omogoca pregleden in standardiziran, torej dosleden in primerljiv postopek zbiranja podatkov in postopek porocanja o emisijah, v skladu z zahtevami mednarodnih konvencij in protokolov ter zakonodaje EU. Za izracun emisij so zahtevani sledeci vhodnih podatki: ID cestnega odseka (doloci ga uporabnik sam), dolžina cestnega odseka (km), povprecni letni dnevni promet (PLDP) za posamezen cestni odsek ter hitrost vozil (km/h). Na podlagi zahtevanih podatkov smo s programom izracunali dnevne emisije CO, CO2, NOx, PM in nmHOS za posamezen prometni odsek, na podlagi slednjih podatkov pa smo izracunali emisije iz prometa na državnih cestah v obcini za leto 2019 (t/leto). Preglednica 16: Ocena emisij iz prometa na cestnih odsekih štetja prometa (PLDP). Prometni odsek CO (t/leto) CO2 (t/leto) NOx (t/leto) PM (t/leto) nmHOS (t/leto) TRZIN – (LJ) CRNUCE 107,8 687,1 20,6 1,1 7,4 SKUPAJ 107,8 687,1 20,6 1,1 7,4 Vir: Ministrstvo za infrastrukturo, lastni izracuni. V letu 2019 je bilo iz državnih cest v Obcini Trzin 107,8 t emisij CO, 687,1 t emisij toplogrednega plina CO2, 20,6 t emisij NOx, 7,4 t emisij nemetanskih hlapnih ogljikovodikov (nmHOS) in 1,1 t emisij delcev PM. 3.4.4 E-mobilnost Zaradi spodbujanja e-mobilnosti in uporabe osebnih vozil, ki manj obremenjujejo okolje, se na obmocju Slovenije postavlja vse vec polnilnic za elektricna vozila. V obcini Trzin po podatkih spletne aplikacije PlugShare 5 javnih polnilnic za elektricne avtomobile, in sicer se ena nahaja v OIC Trzin, ena pri Vrtcu Trzin, pri Splošni ambulanti Trzin, Kulturnem domu ter Jafacnikovi domaciji. Kljucne ugotovitve: - V Obcini Trzin je 24,4 km cest, od tega 4,6 km državnih cest in 19,8 km obcinski cest. Konec leta 2020 je bilo registriranih 3.973 motornih vozil, od tega 69,9 % predstavljajo osebni avtomobili. - Na obmocju obcine Trzin je na voljo medkrajevni avtobusni in železniški javni potniški promet. V obcini se nahaja 7 avtobusnih postajališc in 3 železniške postaje. - Znotraj obmocja obcine se izvaja javni avtobusni promet za potrebe prevoza šolskih otrok, ki letno porabi 684 l dizelskega goriva oziroma 6,84 MWh energije. - V obcinski lasti sta dve vozili na dizelski pogon. Vozili letno porabita okoli 15,5 MWh. - Na cestnih odsekih štetja prometa se je v letu 2019 povzrocilo 107,8 t emisij CO, 687,1 t emisij toplogrednega plina CO2, 20,6 t emisij NOx, 7,4 t emisij nemetanskih hlapnih ogljikovodikov (nmHOS) in 1,1 t emisij delcev PM. 3.5 Raba elektricne energije Na obmocju obcine Trzin je distributer elektricne energije Elektro Ljubljana d. d. V nadaljevanju je podana analiza rabe elektricne energije v obcini. Podatki so bili s strani Elektra Ljubljana posredovani po tarifnih skupinah: gospodinjski odjem in poslovni odjem ter gospodinjski in poslovni odjem proracunskih uporabnikov (javne stavbe). Podatkov o rabi elektricne energije za javno razsvetljavo posebej ne vodijo. V naslednji preglednici je prikazana poraba elektricne energije po tarifnih skupinah, ki so bile podane s strani distributerju Elektro Ljubljana. Pregled podatkov pokaže, da poraba gospodinjskega odjema skozi vsa leta rahlo narašca, najvecji porast se je zgodil v letu 2020. Raba poslovnega odjema od leta 2018 upada, najvecji upad je opazen leta 2020. Poslovni odjem je v obcini Trzin bistveno vecji od gospodinjskega, saj je leta 2020 predstavljal 75 %. Preglednica 17: Poraba elektricne energije v obcini Trzin po tarifnih skupinah v obdobju 2017–2020. leto gospodinjski odjem [kWh] poslovni odjem [kWh] ostali odjem (proracunski uporabniki) [kWh] skupaj [kWh] 2017 6.090.456 22.410.223 723.957 29.224.636 2018 6.152.722 22.939.694 741.273 29.833.689 2019 6.122.480 22.860.249 741.141 29.723.870 2020 6.511.448 21.733.785 673.376 28.918.609 Vir: Elektro Ljubljana, d. d. Grafikon 9: Rabe elektricne energije (kWh) v obcini Trzin v obdobju 2017–2020 po odjemnih skupinah. Vir: Elektro Ljubljana d. d. Raba elektricne energije v obravnavanem obdobju v tarifni skupini poslovnega odjema kaže na trend upadanja rabe, in sicer leta 2019 za 0,3 % in leta 2020 za 4,9 % (vpliv pandemije korona virusa v letu 2020). Nasproten pojav je opazen pri rabi elektricne energije v gospodinjstvih, saj je leta 2020 narasla za 6,4 % glede na prejšnje leto. V opazovanem obdobju se je skupna raba elektricne energije zmanjšala, in sicer za 2,7 % v letu 2020 glede na leto 2019 ter za 1,0 % glede na leto 2017. Porast rabe elektricne energije je bil opazen le med letoma 2017 in 2018. Preglednica 18: Stopnje rasti ali upada rabe (%) elektricne energije po posameznih skupinah porabnikov in skupaj za obmocje obcine Trzin in v Sloveniji, za obdobje 2017–2020. tarifne skupine 2018/2017 2019/2018 2020/2019 2020/2017 gospodinjstva 1,0 -0,5 6,4 6,9 poslovni odjem 2,4 -0,3 -4,9 -3,0 ostali odjem (proracunski uporabniki) 2,4 0,0 -9,1 -7,0 skupna raba 2,1 -0,4 -2,7 -1,0 Slovenija 1,4 -3,0 -4,8 -6,8 Vir: Elektro Ljubljana d. d., lastni izracun. Raba elektricne energije na prebivalca je v obcini Trzin v letu 2020 znašala 7.339,7 kWh. V Sloveniji je bila raba elektricne energije v letu 2020 6.041,9 kWh na prebivalca (SiStat podatkovni portal). Raba elektricne energije, ki se porabi samo v gospodinjstvih, je na prebivalca v obcini Trzin v letu 2019 znašala 1.561,1 kWh/prebivalca. V Sloveniji je bila leta 2019 (zadnji razpoložljiv podatek za Slovenijo) raba elektricne energije v gospodinjstvih 1.632,6 kWh/prebivalca (SiStat podatkovni portal). Kljucne ugotovitve: - Na obmocju obcine Trzin je distributer elektricne energije Elektro Ljubljana d. d. - Podatki o rabi elektricne energije so na voljo za gospodinjstva, poslovni odjem in ostali odjem (proracunski uporabniki – javne stavbe). - V obdobju 2017–2020 se je raba elektricne energije povecala pri gospodinjskem odjemu za 6,9 % in zmanjšala pri poslovnem odjemu za 3,0 %. Skupna raba energije se je v tem obdobju zmanjšala za 1,0 %. - V rabi elektricne energije v letu 2020 prevladuje poslovni odjem (75 %), v gospodinjstvih se porabi 23 %, 2 % pa se porabi v javnih stavbah (proracunski uporabniki). - Raba elektricne energije, ki se porabi samo v gospodinjstvih, je v obcini Trzin v letu 2019 na prebivalca znašala 1.561,1 kWh, kar je manj kot na nivoju Slovenije, kjer je bila raba elektricne energije na prebivalca 1.632,6 kWh. - Skupna raba elektricne energije na prebivalca je v obcini Trzin v letu 2020 znašala 7.339,7 kWh, kar je vec od slovenskega povprecja, ki je bilo 6.041,9 kWh/prebivalca. 3.6 Skupna raba energije v obcini Preglednica 19: Skupna raba energije v obcini Trzin za leto 2020. koncna raba energije [MWh] elektricna energija kurilno olje zemeljski plin utekocinjen naftni plin lesna biomasa dizel bencin skupaj obcinske javne stavbe 344,1 0,0 1.218,1 0,0 0,0 0,0 0,0 1.562,2 javna razsvetljava 188,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 188,7 stanovanjske stavbe 6.511,4 2.661,2 8.965,3 8,6 2.566,7 0,0 0,0 20.713,3 industrija in podjetja* 21.733,8 0,0 17.487,9 0,0 0,0 0,0 0,0 39.221,7 obcinski vozni park 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 15,5 0,0 15,5 potniški promet 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 6,8 0,0 6,8 ostalo (drugi odjem) 140,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 140,7 skupaj 28.918,6 2.661,2 27.671,3 8,6 2.566,7 22,3 0,0 61.848,8 delež [%] 46,76 4,30 44,74 0,01 4,15 0,04 0,00 100,0 *Raba energije v industriji in podjetniškem sektorju je podana na podlagi podatkov Elektra Ljubljana d.d. (poslovni odjem elektricne energije) ter Petrola d.d. (negospodinjski odjem zemeljskega plina, kateremu je odšteta raba plina v obcinskih javnih stavbah). 28.918,6147% 2.661,204% 27.671,3445% 8,600% 2.566,704% 0,000% 22,340% 0,000% rabaenergije po energentih [MWh] elektricna energija kurilno olje zemeljski plin utekocinjen naftni plin lesna biomasa dizel bencin Grafikon 10: Skupna raba energije v obcini po energentih v letu 2020. 1.562,23% 188,70% 20.713,334% 39.221,763% 15,50% 140,70% raba energije po odjemalcih [MWh] obcinske javne stavbe javna razsvetljava stanovanjske stavbe industrija obcinski vozni park ostalo (drugi odjem) Grafikon 11: Skupna raba energije v obcini po odjemalcih v letu 2020. 103,93% 488,316% 2566,781% obnovljivi viri energije [MWh] SPTE soncna energija lesna biomasa Grafikon 12: Obnovljivi viri energije v Obcini Trzin (proizvodnja toplote in elektricne energije) v letu 2020. Kljucne ugotovitve: - Skupna raba energije v obcini Trzin znaša 61.848,8 MWh/leto, od tega predstavlja raba elektricne energije 28.918,6 MWh/leto (46,8 %) ter raba toplote 32.907,8 MWh/leto (53,2 %). - V skupni rabi energije prevladuje raba v industriji in podjetniškem sektorju 63,42 %, sledi raba v stanovanjskem sektorju z 33,49 %. Obcinske javne stavbe v skupni porabi predstavljajo 2,53 %, obcinski vozni park 0,03 %, potniški promet znotraj obcine 0,01 % in javna razsvetljava 0,31 %. - Glede na razdelitev po energentih v obcini prevladuje raba elektricne energije (46,8 %), sledijo zemeljski plin s 44,7 %, kurilno olja s 4,3 %, lesna biomasa s 4,15 %, dizel z 0,04 % (upoštevan zgolj obcinski vozni park in potniški promet znotraj obcine) ter utekocinjen naftni plin z 0,01 %. - Delež obnovljive energije (elektrika in toplota) znaša 5,1 % skupne rabe energije v obcini. 4 Analiza oskrbe z energijo 4.1 Skupne kotlovnice Skupne kotlovnice so kotlovnice, iz katerih se ogreva vec objektov. Praviloma gre pri tem za ogrevanje skupine vecstanovanjskih stavb ali za (manjši) sistem daljinskega ogrevanja, kjer se kotlovnica nahaja v eno od ogrevanih stavb. Na obmocju obcine Trzin ni skupnih kotlovnic, iz katerih bi se ogrevalo vec objektov. Kljucne ugotovitve: - Na obmocju obcine Trzin ni skupnih kotlovnic, iz katerih bi se ogrevalo vec objektov. 4.2 Daljinsko ogrevanje Na obmocju obcine Trzin ni vzpostavljenega sistema daljinskega ogrevanja. Kljucne ugotovitve: - Na obmocju obcine ni vzpostavljenega sistema daljinskega ogrevanja. 4.3 Oskrba z elektricno energijo5 5 Vir: Obcinska lokalna energetska zasnova obcine Trzin, 2020. Elektro Ljubljana d. d. Z distribucijskim omrežjem elektricne energije v obcini Trzin upravlja podjetje Elektro Ljubljana d. d., ki je posredovalo podatke o oskrbi z elektricno energijo, distribucijskem omrežju in razvojnih nacrtih. Distribucijsko podjetje Elektro Ljubljana d. d. na obmocju obcine Trzin oskrbuje 1.900 uporabnikov distribucijskega sistema. Napajanje poteka po treh napetostnih nivojih (110 kV, 20 kV, 1 kV in 0,4 kV). Vecina srednjenapetostnega (SN) 20 kV distribucijskega omrežja dolžine 28,4 km, ki v normalnem obratovalnem stanju obratuje kot radialno napajano omrežje, se v obcini Trzin napaja iz razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV Crnuce. RTP 110/20 kV Crnuce je vkljucena v 110 kV omrežje z dvosistemskim (2×110 kV) daljnovodom med RTP 220/110 kV Klece in TE-TOL. Za omenjeni dvosistemski 110 kV daljnovod je izpolnjen kriterij N-1. RTP 110/20 kV Crnuce je bila zgrajena leta 1931 na severnem delu Ljubljane v Crnucah in z elektricno energijo oskrbuje uporabnike omrežja na obmocju Crnuc, Trzina in okolice. V RTP110/20 kV Crnuce obratujeta dva transformatorja 110/20 kV, vsak nazivne moci 31,5 MVA. Transformatorja zadostujeta za elektroenergetsko oskrbo obmocja v normalnih in rezervnih obratovalnih stanjih. Celotno SN distribucijsko omrežje na obmocju obcine Trzin obratuje na 20 kV napetostnem nivoju. Vecina SN omrežja poteka nadzemno (okrog 65 %). Kabelsko oziroma podzemno je SN omrežje grajeno na obmocju obrtne cone Trzin in naselja Trzin. Transformatorske postaje 20/0,4 kV v novem delu naselja Trzin in obrtni coni Trzin napaja 20 kV kabelski izvod iz RTP 110/20 kV Crnuce, transformatorske postaje 20/0,4 kV na obmocju severnega (starejšega) dela naselja pa 20 kV nadzemni vod prav tako iz RTP 110/20 kV Crnuce. Le manjši del uporabnikov distribucijskega omrežja na skrajnem severnem in severozahodnem delu obcine se z elektricno energijo oskrbuje iz transformatorskih postaj 20/0,4 kV, ki so vkljucene v 20 kV izvode iz RTP 110/20 kV Mengeš in RTP 110/20 kV Domžale. Za zagotovitev rezervnega napajanja se osnovni vodi SN omrežja zakljucujejo v razklenjene zanke z 20 kV izvodi iz iste oziroma sosednje RTP 110/20 kV. Posamezni radialni odcepi v SN omrežju do koncnih TP 20/0,4 kV nimajo zagotovljene rezerve. Kabelsko 20 kV omrežje je vecinoma grajeno z vodniki Al 150 mm2 in vodniki manjšega prereza Al 70 mm2. Nadzemno omrežje je grajeno vecinoma z vodniki Al/Fe 70/12 mm2, posamezni radialni odcepi do koncnih TP 20/0,4 kV so izvedeni z vodniki manjšega prereza Al/Fe 35/6 mm2. Na obmocju obcine Trzin je v SN omrežje vkljucenih 14 transformatorskih postaj 20/0,4 kV katere napajajo okrog 67 km nizkonapetostnega (NN) omrežja, ki obratuje radialno. Vecina NN omrežja je grajenega podzemno (okrog 61 km) s prerezi vodnikov Al 240 mm2, Al 150 mm2, Al 70 mm2 in Al 35 mm2. 4.3.1 Razvojni nacrti Elektro Ljubljana na obmocju obcine Trzin nima predvidenih investicij v 110 kV omrežje. Zaradi predvidene povecave odjema na obmocju OIC Trzin in visoke obremenjenosti 20 kV kabelskega omrežja se bo na obmocju obrtne cone in v novem delu naselja Trzin menjalo 20 kV kabelske vodnike manjšega prereza z zmogljivejšimi. V letu 2025 se nacrtuje tudi izgradnjo novega 20 kV kabelskega izvoda iz RTP 110/20 kV Mengeš do Trzina. Z novim izvodom bodo izboljšali zanesljivost oskrbe transformatorskih postaj na obmocju obcine Trzin in omogocili nadaljnji razvoj obcine. Preostali razvoj distribucijskega sistema na obmocju obcine Trzin bo potekal v odvisnosti od nadaljnjega razvoja obcine oziroma od potreb investitorjev, katerih novogradnje bi ob priklopu na obstojec sistem pomenile nedopustno poslabšanje napajalnih razmer obstojecim uporabnikom in s tem izkazano potrebo po upravicenem posegu v distribucijski sistem. 4.3.2 Zanesljivost oskrbe Zagotavljanje kriterija N-1 na 110 kV napetostnem nivoju, možnost zagotavljanja dvostranskega napajanja na 20 kV napetostnem nivoju in zagotavljanje višje zanesljivosti obratovanja z izgradnjo novega izvoda. Vsi našteti ukrepi so medsebojno odvisni in z vsemi vplivamo na zanesljivost napajanja uporabnikov DS. Zato se pri nacrtovanju razvoja omrežij upoštevajo njihovi medsebojni ucinki. Zasledovanje stanja zanesljivosti oskrbe spremljajo s pomocjo dimenzije kakovosti oskrbe uporabnikov z elektricno energijo - neprekinjenost napajanja, ki se nanaša na število in trajanje prekinitev. V naslednji tabeli je prikazana statistika vseh dogodkov na obmocju Elektro Ljubljana glede na število in trajanje prekinitev. Preglednica 20: Statistika dogodkov za obmocje Elektro Ljubljana v letu 2019. Število dogodkov Nenacrtovani 1059 Nacrtovani 2524 Skupaj 3583 Število dolgotrajnih prekinitev (> 3 min) Nenacrtovane 1059 Nacrtovane 2281 Skupaj 3340 Trajanje dolgotrajnih prekinitev v urah (> 3 min) Nenacrtovane 2853 Nacrtovane 5220 Skupaj 8073 Število kratkotrajnih prekinitev (=< 3 min) Skupaj 1502 Vir: Elektro Ljubljana d. d. V naslednji tabeli je prikazana statistika vseh prekinitev na napajalnem obmocju RTP Crnuce, ki napajajo obmocje obcine Trzin. Dogodki so razporejeni na nacrtovane dolgotrajne prekinitve (remonti, vzdrževanja), nenacrtovane dolgotrajne prekinitve (izpadi in izklopi zaradi okvar) ter kratkotrajne prekinitve. Preglednica 21: Število prekinitev na obmocju RTP Crnuce v letih 2018 in 2019. 2018 2019 Obmocje napajanja RTP 110/SN, RTP SN/SN Število vseh prekinitev Število nacrtovanih dolgotrajnih prekinitev Število nenacrtovanih dolgotrajnih prekinitev Število kratkotrajnih prekinitev Število vseh prekinitev Število nacrtovanih dolgotrajnih prekinitev Število nenacrtovanih dolgotrajnih prekinitev Število kratkotrajnih prekinitev RTP 110/20 KV CRNUCE 103 39 22 42 88 53 9 26 Vir: Elektro Ljubljana d. d. V naslednji tabeli je prikazana statistika nenacrtovanih dolgotrajnih prekinitev na napajalnem obmocju RTP Crnuce glede na vzrok nastanka (višja sila, tuji vzrok in lastni vzrok). Preglednica 22: Število nenacrtovanih dolgotrajnih prekinitev na obmocju RTP Crnuce v letih 2018 in 2019 po vzroku nastanka. 2018 2019 Obmocje napajanja RTP 110/SN, RTP SN/SN Število vseh nenacrtovanih dolgotrajnih prekinitev Višja sila Tuji vzrok Lastni vzrok Število vseh nenacrtovanih dolgotrajnih prekinitev Višja sila Tuji vzrok Lastni vzrok RTP 110/20 KV CRNUCE 22 3 1 18 9 0 1 8 Vir: Elektro Ljubljana d. d. Poleg izvajanja zapisanih ukrepov za izboljšanje zanesljivosti napajanja uporabnikov so v letu 2014 zgradili RTP Mengeš. S tem se je izboljšala možnost rezervnega napajanja. 4.3.3 Proizvodnja elektricne energije V naslednjih preglednicah sta prikazana število proizvodnih naprav in proizvodnja elektricne energije (proizvedene kolicine) na obmocju obcine Trzin s soncnimi elektrarnami in v soproizvodnji (SPTE). Podatki o proizvodnji elektricne energije na obmocju obcine so pridobljeni s strani Elektra Ljubljana d. d. Kolicina proizvedene elektricne energije v obdobju 2017–2020 rahlo niha, saj se je leta 2018 nekoliko zmanjšala, v letu 2019 znova povecala in leta 2020 zopet rahlo zmanjšala. Nihanje v proizvodnji je predvsem na racun sistema SPTE, medtem ko je proizvodnja soncnih elektrarn relativno konstantna. Pri samooskrbi se je kolicina proizvedene elektricne energije iz soncnih elektrarn znatno povecala, saj se je povecalo število soncnih elektrarn za samooskrbo (leta 2019 skoraj za polovico). V letu 2020 je bilo na obmocju obcine Trzin porabljenih 28.918,6 MWh elektricne energije, proizvedlo pa se je skupno 592,2 MWh. V obcini se je tako proizvedlo zgolj 4,9 % porabljene elektricne energije. Preglednica 23: Proizvedena kolicina elektricne energije v obcini Trzin in število elektrarn za proizvodnjo. vrsta elektrarne (proizvodnja) proizvedena kolicina (kWh) v letu 2017 proizvedena kolicina (kWh) v letu 2018 proizvedena kolicina (kWh) v letu 2019 proizvedena kolicina (kWh) v letu 2020 število elektrarn leta 2020 soncne elektrarne 388.819 361.461 371.950 368.582 6 SPTE 101.034 48.551 112.250 103.883 1 skupaj 489.853 410.012 484.200 472.465 7 Vir: Elektro Ljubljana d. d. Preglednica 24: Proizvedena kolicina elektricne energije v obcini Trzin in število elektrarn za samooskrbo. vrsta elektrarne (samooskrba) proizvedena kolicina (kWh) v letu 2017 proizvedena kolicina (kWh) v letu 2018 proizvedena kolicina (kWh) v letu 2019 proizvedena kolicina (kWh) v letu 2020 SONCNE ELEKTRARNE 5.514 32.422 76.784 119.729 Število elektrarn 4 7 13 16 Vir: Elektro Ljubljana d. d. Grafikon 13: Proizvedene kolicine elektricne energije po vrsti elektrarn [kWh]. Vir podatkov: Elektro Ljubljana d. d. V naslednji preglednici so prikazani podatki Agencije za energijo iz registra deklaracij za proizvodne naprave, ki proizvajajo elektricno energijo iz obnovljivih virov in v soproizvodnji z visokim izkoristkom. V registru se vodijo podatki o proizvodnih napravah z veljavno deklaracijo in imetniki deklaracij. Preglednica 25: Proizvodne naprave elektricne energije na obmocju obcine Trzin. številka deklaracije veljavnost deklaracije naziv proizvodne naprave naslov proizvodne naprave nazivna elektricna moc [kW] vrsta proizvodne naprave proizvajalec 312-1800/2017-2/341 16.11.2017 do 16.11.2022 MFE Golplast Brodišce 34, 1236 Trzin 46,08 Soncna elektrarna GOLPLAST, proizvodnja, storitve in trgovina, d. o. o., Brodišce 34, 1236 Trzin 312-197/2019-2/341 11.12.2018 do 11.12.2023 MFE TESNILA TRZIN Jemceva cesta 12, 1236 Trzin 33,44 Soncna elektrarna TESNILA proizvodnja in zastopanje Trzin d. o. o., Jemceva cesta 12, 1236 Trzin 312-311/2019-2/311 2.8.2019 do 2.8.2020 SPTE OŠ Trzin Mengeška cesta 7B, 1236 Trzin 29,4 Soproizvodnja z visokim izkoristkom PETROL, Slovenska energetska družba, d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana 312-354/2016-4/361 28.3.2016 do 28.3.2021 FOTONAPETOSTNA ELEKTRARNA na objektu Salesianer Miettex Periteks Blatnica 2, 1236 Trzin 40,25 Soncna elektrarna Salesianer Miettex Periteks, negovanje in izposoja tekstila, d. o. o., Blatnica 2, 1236 Trzin 312-7/2017-2/341 31.1.2017 do 31.1.2022 Mala fotonapetostna elektrarna MFE Pecjak Prevale 2, 1236 Trzin 249,6 Soncna elektrarna PEKARNA PECJAK d. o. o., Dolenjska cesta 442, 1291 Škofljica 312-803/2017-2/378 13.3.2017 do 13.3.2022 MFE EMZOR 1 Gmajna 10, 1236 Trzin 33,17 Soncna elektrarna EMZOR družba za izvajanje hidroizolacij in ravnih streh d. o. o., Gmajna 10, 1236 Trzin Vir: Register deklaracija proizvodnih naprav, 2020. Kljucne ugotovitve: - Distribucijsko podjetje Elektro Ljubljana d. d. na obmocju obcine Trzin oskrbuje 1.900 uporabnikov distribucijskega sistema. - Vecina srednjenapetostnega (SN) 20 kV distribucijskega omrežja dolžine 28,4 km se v obcini Trzin napaja iz razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV Crnuce. Celotno SN distribucijsko omrežje na obmocju obcine Trzin obratuje na 20 kV napetostnem nivoju. Vecina SN omrežja poteka nadzemno (okrog 65 %). Kabelsko oziroma podzemno je SN omrežje grajeno na obmocju obrtne cone Trzin in naselja Trzin. - Na obmocju obcine Trzin je v SN omrežje vkljucenih 14 transformatorskih postaj 20/0,4 kV katere napajajo okrog 67 km nizkonapetostnega (NN) omrežja. Vecina NN omrežja je grajenega podzemno (okrog 61 km). - Elektro Ljubljana na obmocju obcine Trzin nima predvidenih investicij v 110 kV omrežje. V letu 2025 se nacrtuje izgradnjo novega 20 kV kabelskega izvoda iz RTP 110/20 kV Mengeš do Trzina. Z novim izvodom bodo izboljšali zanesljivost oskrbe transformatorskih postaj na obmocju obcine Trzin in omogocili nadaljnji razvoj obcine. - V letu 2020 se je na obmocju obcine Trzin skupno proizvedlo 592,2 MWh elektricne energije, kar predstavlja zgolj 4,9 % vse porabljene elektricne energije v obcini. 4.4 Oskrba z zemeljskim plinom Opravljanje javne službe oskrbe z zemeljskim plinom na obmocju obcine Trzin zagotavlja podjetje Petrol d. d., Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana. Na obmocju Obcine Trzin so na zemeljski plin prikljuceni vsi vecji uporabniki. Skupna dolžina plinovodnega omrežja na obmocju obcine znaša 40,7 km, plinovodno omrežje ima dimenzije polietilenskih cevi PE 23 – PE 315. Po podatkih Petrola je celotna obcina že plinificirana, zato se v prihodnje nacrtuje zgolj nove hišne plinske prikljucke na obstojecem plinovodnem omrežju. Skupno število plinskih prikljuckov na obmocju obcine je 1040, od tega je aktivnih prikljuckov 872, kar je 84 %. V spodnji preglednici je po letih prikazana poraba zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja in število odjemnih mest po podatkih podjetja Petrol d. d. Preglednica 26: Raba zemeljskega plina v obcini Trzin v obdobju 2017 – 2020, po letih. raba zemeljskega plina [kWh] 2017 2018 2019 2020 gospodinjski odjem 9.936.150 9.073.726 9.053.989 8.965.307 negospodinjski odjem 23.540.519 22.073.556 21.837.847 18.706.031 SKUPAJ 33.476.669 31.147.283 30.891.836 27.671.338 Vir podatkov: Petrol d. d. Grafikon 14: Distribuirane kolicine zemeljskega plina v obcini Trzin v obdobju 2017–2020. Vir podatkov: Petrol d. d. V obdobju 2017–2020 se je skupna raba zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja v obcini Trzin zmanjšala za 17,3 %. Zmanjšanje rabe je v zadnjem letu (2020) opaznejše pri negospodinjskem odjemu, saj v obdobju 2017-2020 znaša kar 20 % (najvecji upad rabe med letoma 2019 in 2020), medtem ko je pri gospodinjskem odjemu zmanjšanje rabe 9,8-odstotno. Slika 2: Plinovodno omrežje v obcini Trzin. Vir: GURS, kartografija Monolit d. o. o. Kljucne ugotovitve: - Oskrbo z zemeljskim plinom opravlja koncesionirana gospodarska javna služba Petrol d. d. - Skupna raba zemeljskega plina v obcini je leta 2020 znašala 27.671.338 kWh in se je v obdobju 2017–2020 zmanjšala za 17,3 %. - Po zadnjih podatkih iz leta 2020 je bilo v obcini Trzin 1.040 vseh plinskih prikljuckov, od tega je bilo 872 aktivnih prikljuckov (84 %). - Zgrajeno distribucijsko omrežje pokriva prakticno vse poseljene predele v obcini, zato širitve omrežja niso predvidene, nacrtujejo pa nove hišne plinske prikljucke na obstojecem omrežju. 5 Analiza emisij Analiza sedanjih emisij, ki izhajajo iz pridobivanja in rabe energije, je osnova za ukrepe za zamenjavo fosilnih energentov za obnovljive vire ter za ucinkovitejšo rabo energije. Sestavni del energetske politike je namrec tudi ucinkovita raba energije (URE) in spodbujanje rabe obnovljivih virov energije (OVE). Pri tem so pomembne direktive Evropske Unije, ki zapovedujejo povecanje deleža OVE v primarni energetski bilanci ter Kjotskega protokola o zmanjšanju emisij CO2. Tudi Slovenija se je zavezala, da bo dvignila delež OVE v primarni bilanci. Kjotski protokol je bil v Sloveniji sprejet z Zakonom o ratifikaciji Kyotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Ur. l. RS, št. 17/2002). Protokol zavezuje države pogodbenice k vrsti aktivnosti, katerih cilj je kolicinsko omejevanje in zniževanje emisij toplogrednih plinov. V okviru teh aktivnosti je med drugim predvideno tudi povecanje energetske ucinkovitosti na ustreznih podrocjih gospodarstva v državi, raziskovanje, spodbujanje, razvoj in povecana uporaba novih in obnovljivih virov energije. Eden izmed najboljših nadomestilo za uporabo fosilnih goriv je lesna biomasa, med katero spadajo lesni ostanki v gozdovih, ostanki pri industrijski predelavi lesa in kemicno neobdelan les. Pri zgorevanju lesa je kolicina v zrak sprošcenega CO2 enaka kot pri gnitju in ga drevesa spet porabijo za svojo rast. Zaradi tega pravimo, da je lesna biomasa z vidika CO2 nevtralno gorivo. Za preracunavanje emisij za razlicne energente smo uporabili standardne emisijske faktorje, ki se uporabljajo v Evropski Uniji in so obicajni tudi v Sloveniji. Uporaba standardnih emisijskih faktorjev v skladu z naceli medvladnega odbora za podnebne spremembe, pri katerih se upoštevajo vse emisije CO2 nastale zaradi porabe energije na obmocju lokalnega organa, in sicer neposredno z zgorevanjem goriv v lokalni skupnosti ali posredno z zgorevanjem goriv zaradi uporabe elektricne energije in ogrevanja/hlajenja na njegovem obmocju. Ta pristop temelji, tako kot pri nacionalnih evidencah toplogrednih plinov pripravljenih na podlagi Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah in Kjotskega protokola, na vsebnosti ogljika v gorivu. Pri tem pristopu so emisije CO2, nastale z uporabo energije iz obnovljivih virov in emisije, nastale z uporabo zelene energije, za katero so bila izdana potrdila o izvodu, enake nic. Ker je CO2 najpomembnejši toplogredni plin, deleža emisij CH4 in N2O ni treba racunati. Standardni emisijski faktorji, ki sledijo IPCC principom, temeljijo na vsebnosti ogljika v gorivu. Poenostavljeno, v nadaljevanju predstavljeni emisijski faktorji, predpostavljajo, da ves ogljik v gorivih tvori CO2. Dejansko pa manjši delež ogljika (obicajno manj od 1 %) tvori tudi druge spojine, kot na primer ogljikov monoksid (CO) in vecina tega ogljika oksidira v CO2 šele v atmosferi. Uporabili smo privzete emisijske faktorje naveden v Pravilniku o metodah za dolocanje prihrankov energije (Ur. l. RS, št. 67/15, 14/17) oziroma emisijske faktorje, navedene v prirocniku za izdelavo SEAP. Preglednica 27: Standardni emisijski faktorji za izracun emisij CO2 pri rabi energentov. energent emisijski faktor (t/MWh) ekstra lahko kurilno olje 0,267 zemeljski plin 0,202 utekocinjen naftni plin 0,227 lesna biomasa 0 daljinsko ogrevanje 0,320 elektricna energija 0,490 rjavi premog 0,341 lignit 0,364 sonce 0 voda 0 bencin 0,249 dizel 0,267 Preglednica 28: Emisije CO2 v letu 2020. emisije CO2 [t/leto] / emisije ekvivalentov CO2 [t/leto] elektricna energija kurilno olje zemeljski plin utekocinjen naftni plin lesna biomasa dizel bencin skupaj Delež [%] obcinske javne stavbe 168,6 0,0 246,1 0,0 0,0 0,0 0,0 414,6 2,02 javna razsvetljava 92,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 92,4 0,45 stanovanjske stavbe 3.190,6 710,5 1.811,0 2,0 0,0 0,0 0,0 5.714,1 27,90 industrija 10.649,6 0,0 3.532,6 0,0 0,0 0,0 0,0 14.182,1 69,25 obcinski vozni park 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,1 0,0 4,1 0,02 javni promet 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,8 0,0 1,8 0,01 ostalo 68,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 68,9 0,34 skupaj 14.170,1 710,5 5.589,6 2,0 0,0 6,0 0,0 20.478,2 100,0 delež [%] 69,20 3,47 27,30 0,01 0,00 0,03 0,00 100,00 Na obmocju obcine Trzin v obravnavanih sektorjih skupaj letno nastane 20.478,2 ton emisij CO2 oz. 5,2 ton emisij CO2 na prebivalca. Pri izracunu je upoštevana raba elektricne (posredne emisije), proizvodnja toplote in raba energije za obcinski vozni park ter javni promet znotraj obcine (neposredne emisije), ne pa tudi osebni prevoz prebivalcev, potovanja in nakup izdelkov, s cimer posamezna oseba prav tako neposredno ali posredno povzroca emisije CO2. Glede na podatke Slovenske fundacije za trajnostni razvoj (Umanotera), znaša ravnotežna vrednost izpustov 2 toni CO2/leto na osebo. Ob tej vrednosti bi glede na številcnost svetovne populacije Zemljina atmosfera še lahko vzdrževala ravnovesje ogljikovega dioksida (Umanotera, 2021). 414,62% 92,41% 5.714,128% 14.182,169% 4,10% 68,90% emisije CO2 po odjemalcih [t] obcinske javne stavbe javna razsvetljava stanovanjske stavbe industrija obcinski vozni park ostalo Grafikon 15: Emisije CO2 po odjemalcih v letu 2020. 14.170,169% 710,54% 5.589,627% 2,00% 0,00% 0,00% 6,00% 0,00% emisije CO2 po energentih [t] elektricna energija kurilno olje zemeljski plin utekocinjen naftni plin lesna biomasa geotermalna energija dizel bencin Grafikon 16: Emisije CO2 po energentih v letu 2020. Poleg emisij CO2 so izracunane tudi emisije nekaterih drugih plinov in prahu, in sicer emisije SO2, NOX, CXHY, CO ter prahu oziroma delcev PM10. Emisijski faktorji za izracun navedenih onesnaževal so podani v naslednji preglednici. Preglednica 29: Standardni emisijski faktorji za izracun emisij drugih onesnaževal zraka. energent SO2 (t/MWh) NOX (t/MWh) CXHY (t/MWh) CO (t/MWh) prah (t/MWh) ekstra lahko kurilno olje 0,000432 0,000144 0,0000216 0,000162 0,000018 utekocinjen naftni plin 0,0000108 0,00036 0,0000216 0,00018 0,0000036 zemeljski plin 0,0 0,000108 0,0000216 0,000126 0,0 lesna biomasa 0,0000396 0,000306 0,000306 0,00864 0,000126 rjavi premog 0,0054 0,000612 0,003276 0,01836 0,001152 bencin - 0,000736088 - 0,007141653 0,0000025295 dizel - 0,001104859 - 0,000283887 0,0000937766 elektricna energija 0,0029016 0,0025992 0,0011016 0,0064008 0,0001008 Vir: Študija Joanneum Research Graz „Emisijski faktorji in energetsko tehnicni parametri za izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na podrocju toplotne oskrbe“. Poleg emisijskih faktorjev podajamo tudi osnovne znacilnosti in lastnosti posameznih spojin: . Žveplov dioksid (SO2): molska masa: 64 g/mol; težji od zraka; je brezbarven, ostrega vonja, strupen plin, ki z vodno paro iz zraka tvori žveplasto kislino, ki je kot vodna raztopina nizke koncentracije med ljudmi poznana kot „kisel dež“, ki se utemeljeno povezuje s problematiko „umiranja gozdov“. Znanstveno je dokazano, da SO2 lahko povzroci razlicne bolezni kot so bronhitis, draženje dihalnih poti itd., popoln obseg škodljivih ucinkov pa še vedno ni poznan. . Ogljikov oksid (CO): molska masa: 28 g/mol; približno enako težak kot zrak (29 g/mol); je življenjsko nevaren strupen plin. CO je brezbarvni plin brez vonja in zaradi teh lastnosti še posebno nevaren in se pri vdihovanju veže na hemoglobin namesto kisika, zato lahko pri izpostavljenosti višjim koncentracijam pride do ti. zadušitve celic (podobno se obnaša plin cianid). CO nastaja pri nepopolnem zgorevanju. . Dušikovi oksidi (NOX): molska masa: 46 g/mol kot NO2 ; težji od zraka, po eni strani nastaja pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo dušik, po drugi strani pa nastaja pri visokih temperaturah zgorevanja preko 1.000 °C. Dušikovi oksidi so življenjsko nevarni plini. . Ogljikov dioksid (CO2): molska masa: 44 g/mol; je brezbarvni plin s šibko kislim okusom in je težji od zraka. Ogljikov dioksid nastaja pri vseh procesih zgorevanja. Ogljikov dioksid je glavni krivec za ucinek tople grede. Koncentracija CO2 v atmosferi se stalno povecuje in je po eni strani posledica industrializacije, po drugi strani pa stalnega narašcanja prebivalstva na zemlji. Po najboljših danes razpoložljivih klimatskih modelih bo podvojitev vsebnosti CO2 v atmosferi povzrocila globalni dvig temperature za 3 °C do 4,5 °C. . Ogljikovodiki (CXHY): v dimnih plinih; so produkt nepopolnega zgorevanja. . Prah: v zraku najdemo mnogo delcev, ki se razlikujejo tako po kemijskih kot tudi fizikalnih lastnostih, viru in velikosti. Razlikujemo med delci PM10 (< 10 µm) in PM2,5 (< 2,5 µm). Oboji so dovolj majhni, da lahko prodrejo globoko v pljuca in tako predstavljajo veliko zdravstveno tveganje, medtem ko vecji delci niso zdravju nevarni, saj se iz zraka izlocajo s sedimentacijo. Izpušni plini, zlasti izpuhi dizelskih goriv, so glavni vir delcev PM10 in PM2,5 v evropskih mestih. Mejne vrednosti so tam pogosto prekoracene. Preglednica 30: Emisije SO2 v letu 2020. emisije SO2 [t/leto] elektricna energija kurilno olje zemeljski plin utekocinjen naftni plin lesna biomasa dizel bencin skupaj obcinske javne stavbe 0,998 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,998 javna razsvetljava 0,547 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,547 stanovanjske stavbe 18,893 1,150 0,000 0,000 0,102 0,000 0,000 20,145 industrija 63,062 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 63,062 obcinski vozni park 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 javni promet 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 ostalo 0,408 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,408 skupaj 83,910 1,150 0,000 0,000 0,102 0,000 0,000 85,161 delež [%] 98,53 1,35 0,00 0,00 0,12 0,00 0,00 100,00 Preglednica 31: Emisije NOX v letu 2020. emisije NOX [t/leto] elektricna energija kurilno olje zemeljski plin utekocinjen naftni plin lesna biomasa dizel bencin skupaj obcinske javne stavbe 0,894 0,000 0,132 0,000 0,000 0,000 0,000 1,026 javna razsvetljava 0,490 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,490 stanovanjske stavbe 16,924 0,383 0,968 0,003 0,785 0,000 0,000 19,064 industrija 56,490 0,000 1,889 0,000 0,000 0,000 0,000 58,379 obcinski vozni park 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,017 0,000 0,017 javni promet 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,008 0,000 0,008 ostalo 0,366 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,366 skupaj 75,165 0,383 2,988 0,003 0,785 0,025 0,000 79,350 delež [%] 94,73 0,48 3,77 0,00 0,99 0,03 0,00 100,00 Preglednica 32: Emisije CXHY v letu 2020. emisije CXHY [t/leto] elektricna energija kurilno olje zemeljski plin utekocinjen naftni plin lesna biomasa dizel bencin skupaj obcinske javne stavbe 0,379 0,000 0,026 0,000 0,000 0,000 0,000 0,405 javna razsvetljava 0,208 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,208 stanovanjske stavbe 7,173 0,057 0,194 0,000 0,785 0,000 0,000 8,210 industrija 23,942 0,000 0,378 0,000 0,000 0,000 0,000 24,320 obcinski vozni park 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 javni promet 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 ostalo 0,155 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,155 skupaj 31,857 0,057 0,598 0,000 0,785 0,000 0,000 33,298 delež [%] 95,67 0,17 1,80 0,00 2,36 0,00 0,00 100,00 Preglednica 33: Emisije CO v letu 2020. emisije CO [t/leto] elektricna energija kurilno olje zemeljski plin utekocinjen naftni plin lesna biomasa dizel bencin skupaj obcinske javne stavbe 2,202 0,000 0,153 0,000 0,000 0,000 0,000 2,356 javna razsvetljava 1,208 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 1,208 stanovanjske stavbe 41,678 0,431 1,130 0,002 22,176 0,000 0,000 65,417 industrija 139,114 0,000 2,203 0,000 0,000 0,000 0,000 141,317 obcinski vozni park 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,004 0,000 0,004 javni promet 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,002 0,000 0,002 ostalo 0,900 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,900 skupaj 185,102 0,431 3,487 0,002 22,176 0,006 0,000 211,204 delež [%] 87,64 0,20 1,65 0,00 10,50 0,00 0,00 100,00 Preglednica 34: Emisije prahu v letu 2020. emisije prahu [t/leto] elektricna energija kurilno olje zemeljski plin utekocinjen naftni plin lesna biomasa dizel bencin skupaj obcinske javne stavbe 0,035 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,035 javna razsvetljava 0,019 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,019 stanovanjske stavbe 0,656 0,048 0,000 0,000 0,323 0,000 0,000 1,028 industrija 2,191 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 2,191 obcinski vozni park 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,001 0,000 0,001 javni promet 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,001 0,000 0,001 ostalo 0,014 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,014 skupaj 2,915 0,048 0,000 0,000 0,323 0,002 0,000 3,288 delež [%] 88,64 1,46 0,00 0,00 9,83 0,06 0,00 100,00 Preglednica 35: Skupne emisije obravnavanih onesnaževal v letu 2020. emisije [t/leto] CO2 SO2 NOX CXHY CO prah obcinske javne stavbe 414,6 1,0 1,0 0,4 2,4 0,0 javna razsvetljava 92,4 0,5 0,5 0,2 1,2 0,0 stanovanjske stavbe 5.714,1 20,1 19,1 8,2 65,4 1,0 industrija 14.182,1 63,1 58,4 24,3 141,3 2,2 obcinski vozni park 4,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 javni promet 1,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 ostalo 68,9 0,4 0,4 0,2 0,9 0,0 skupaj 20.478,2 85,2 79,3 33,3 211,2 3,3 Kljucne ugotovitve: - Na obmocju obcine Trzin je zaradi rabe energije v obravnavanih sektorjih leta 2020 skupaj nastalo 20.478,2 ton emisij CO2 oz. 5,2 ton emisij CO2 na prebivalca. - Glede na podatke Slovenske fundacije za trajnostni razvoj (Umanotera), znaša ravnotežna vrednost izpustov 2 toni CO2/leto na osebo. Ob tej vrednosti bi glede na številcnost svetovne populacije Zemljina atmosfera še lahko vzdrževala ravnovesje ogljikovega dioksida (Umanotera, 2021). - Zaradi rabe energije v obcini je leta 2020 nastalo tudi 85,2 ton emisij SO2, 79,3 ton emisij NOX, 33,3 ton emisij CXHY, 211,2 ton emisij ogljikovega monoksida ter 3,3 ton emisij prahu. 6 Šibke tocke oskrbe in rabe energije Šibke tocke oskrbe in rabe energije so opredeljene na podlagi analize podatkov o oskrbi in rabi energije. Šibke tocke so opredeljene s kazalniki odmikov trenutnega stanja od želenega oziroma pricakovanega stanja. Na obmocju obcine so evidentirana varovana obmocja narave in enote kulturne dedišcine, ki predstavljajo omejitve pri umešcanju dejavnosti v prostor in pri gradnji objektov ter pri izkorišcanju razlicnih naravnih virov in uporabi razlicnih energetskih sistemov. 6.1 Stanovanjski sektor Preglednica 36: Šibke tocke oskrbe in rabe energije – stanovanjski sektor. kazalniki trenutno stanje pricakovano stanje obrazložitev delež kurilnih naprav na ELKO (%) 13,4 Zamenjava kurilnih naprav na ELKO z napravami na OVE ali na zemeljski plin kot cistejše fosilno gorivo. delež kurilnih naprav na lesno biomaso (%) 12,9 Povecanje števila novih, sodobnih kurilnih naprav na lesno biomaso na obmocjih, kjer trenutno prevladujejo individualna kurišca na fosilna goriva ter stare kurilne naprave na lesno biomaso. povprecna starost kurilnih naprav kurilne naprave na ELKO: 23 let kurilne naprave na lesno biomaso: 20 let Zamenjava kurilnih naprav, ki so starejše od 20 let z novimi, bolj ucinkovitimi kurilnimi napravami, s cimer se zmanjša tudi negativen vpliv na okolje in zdravje prebivalcev. prikljucenost na omrežje zemeljskega plina (%) 84 Povecati delež aktivnih prikljuckov, ki imajo status neaktivni prikljucek. Zemeljski plin kot energent za ogrevanje naj uporabijo predvsem stavbe, ki se trenutno ogrevajo s kurilnim oljem. delež toplote iz obnovljivih virov energije (%) 20,2 Zaradi zmanjšanja števila kurilnih naprav na fosilna goriva se v prihodnosti pricakuje dvig deleža rabe obnovljivih virov energije. 6.2 Javni sektor Preglednica 37: Šibke tocke oskrbe in rabe energije – javni sektor. kazalniki trenutno stanje pricakovano stanje obrazložitev povprecna specificna poraba elektricne in toplotne energije (energijsko število) (kWh/m2/a) 131 kWh/m2 Zmanjšanje letne porabe energije pod 100 kWh/m2 v javnih objektih. Trije od sedmih objektov imajo že v obstojecem stanju letno porabo energije pod 100 kWh/m2. 6.3 Industrija in podjetniški sektor Preglednica 38: Šibke tocke oskrbe in rabe energije – industrija. kazalniki trenutno stanje pricakovano stanje obrazložitev poraba energije elektricna energija (21.733,8 MWh) zemeljski plin (17.849,2 MWh) Preuciti možnosti izrabe geotermalne energije in odpadne toplote iz proizvodnih procesov, postavitev soncnih elektrarn na strehe vecjih industrijskih in poslovnih objektov, predvsem na obmocju OIC Trzin. Predlagana je namestitev novih sistemov soproizvodnje toplote in elektrike (SPTE) v proizvodnih in poslovnih objektih. 6.4 Javna razsvetljava Preglednica 39: Šibke tocke oskrbe in rabe energije – javna razsvetljava. kazalniki trenutno stanje pricakovano stanje obrazložitev specificna poraba elektricne energije na prebivalca na leto (kWh/prebivalca) 47,88 kWh/prebivalca (obcinske in državne ceste) 38,39 kWh/prebivalca (obcinske ceste) Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. L. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) je predpisana letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na obmocju posamezne obcine vgrajene v razsvetljavo obcinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih obcina upravlja – 44,5 kWh na prebivalca. 6.5 Elektricna energija Preglednica 40: Šibke tocke oskrbe in rabe energije – elektricna energija. kazalniki trenutno stanje pricakovano stanje obrazložitev koncna poraba elektricne energije v gospodinjstvih na prebivalca (kWh/prebivalca) 1.561,1 (leta 2019) Koncna poraba elektricne energije v gospodinjstvih na prebivalca, Slovenija (2019): 1.632,6 kWh/prebivalca (vir: SURS). Raba elektricne energije v gospodinjstvih na prebivalca je nižja od slovenskega povprecja. Kljub temu je želeno ciljno zmanjšanje rabe elektricne energije na prebivalca v gospodinjstvih. koncna poraba EE na prebivalca (kWh/prebivalca) 7.339,7 (leta 2020) Koncna poraba elektricne energije v Sloveniji (2020): 6.041,9 kWh/prebivalca. Skupna raba elektricne energije na prebivalca je višja od slovenskega povprecja. Želeno je zmanjševanje rabe koncne energije na prebivalca. 6.6 Potenciali OVE Preglednica 41: Šibke tocke oskrbe in rabe energije – potenciali OVE. kazalniki trenutno stanje pricakovano stanje obrazložitev možna raba soncne energije glede na razpoložljivi potencial javnih stavb neizkorišcen potencial Možnost izkorišcanja soncne energije: Z mocjo 325 Wp: 481,5 MWh (vse obcinske stavbe, ki nimajo statusa varstva kulturne dedišcine). Pricakuje se povecanje proizvodnje elektricne energije s soncnimi elektrarnami. možna raba soncne energije glede na razpoložljivi potencial vseh stavb v obcini neizkorišcen potencial Možnost izkorišcanja soncne energije: Z mocjo 325 Wp: 16.644,8 MWh (vse obcinske stavbe, ki nimajo statusa varstva kulturne dedišcine). Pricakuje se povecanje proizvodnje elektricne energije s soncnimi elektrarnami. možnosti izrabe plitke geotermalne energije neizkorišcen potencial Na obmocju obcine je na 17,8 % površine najbolj primerna vgradnja odprtih sistemov voda-voda (obmocje Mengeškega polja), medtem ko je na 82,2 % ozemlja obcine bolj primerna vgradnja zaprtih sistemov (geosond in vkopanih toplotnih izmenjevalcev). Temperatura tal v globini 100 m je 12 do 13 °C. Pricakuje se povecanje števila geotermalnih toplotnih crpalk za izrabo plitke geotermalne energije. možnosti izrabe globoke geotermalne energije neizkorišcen potencial Temperature v globini 1000 m na obmocju obcine dosegajo med 36 in 38 °C, na 2000 m pa med 58 in 62 °C. Predlaga se vsaj en projekt za podrobnejšo preucitev izrabe globoke geotermalne energije ter realizacija v primeru ugodnega naravnega in ekonomskega potenciala. 7 Analiza možnosti ucinkovite rabe energije 7.1 Stanovanjski sektor Raba energije v stanovanjih je odvisna od razlicnih dejavnikov: lege bivališca, starosti hiš, nacina gradnje, vrste, debeline in ucinkovitosti toplotne izolacije, nacina ogrevanja in vrste energijskih virov, števila porabnikov elektricne energije, življenjskega sloga itd. Analiza energijske bilance povprecne enodružinske hiše pokaže, da se najvec energije dovaja v objekt zaradi ogrevanja, ostali del dovedene energije so soncni pritoki (dobitki) skozi okna in notranji viri toplote. Investicijski ukrepi, ki pomenijo povecanje ucinkovitosti rabe energije v stavbah, so predvsem: - tesnjenje oken, - zamenjava stavbnega pohištva, - toplotna izolacija podstrešja, - toplotna izolacija zunanjih sten, - pregled napeljav ogrevanja objektov, - hidravlicno uravnoteženje ogrevalnega sistema in vgradnja termostatskih ventilov, - ureditev centralne regulacije ogrevalnih sistemov, - zamenjava zastarelih in kurilnih naprav z nizkim izkoristkom, - zamenjava zastarele in neucinkovite razsvetljave, - zniževanje porabe elektricne energije – varcne naprave. Ocene analiz opravljenih energetskih pregledov, sofinanciranih s strani Sektorja za ucinkovito rabo in obnovljive vire energije kažejo, da v Sloveniji znaša potencial varcevanja z energijo v stavbah od 30 % do 60 %. Z ukrepi na ogrevalnem sistemu je mogoce znižati rabo energije do 20 %, z dodatno toplotno izolacijo zunanjih sten 20 %, z izolacijo stropa stavbe pri podstrešju do 12 % in z zamenjavo oken do 20 %. Deleži prihrankov pomenijo prihranke po posameznih ukrepih. Ce se npr. izvedejo vsi ukrepi naenkrat, se lahko doseže skupne prihranke do 50 %. Zgolj z uvedbo ne investicijskih ukrepov povezanih z energetskim gospodarjenjem v stavbah (uvedba energetskega knjigovodstva, energetskega monitoringa in izobraževanje in osvešcanje uporabnikov), pa je možno doseci znižanje porabe energije tudi do 10 %. Na podrocju rabe elektricne energije je kot prvi ukrep za znižanje stroškov izbira med enotarifnim in dvotarifnim sistemom merjenja in obracunavanja elektricne energije za gospodinjski odjem. V primeru dvotarifnega sistema je smiselno uporabljati elektricne naprave in aparate v casu nižje tarife. Sodobni elektricni aparati porabijo bistveno manj elektricne energije ob enakih ucinkih od starejših (npr. hladilniki, zamrzovalne omare, varcne sijalke itd.). Drugi tak ukrep je vsekakor zamenjava klasicnih sijalk z energijsko varcnimi, npr. z LED sijalkami. Znano je, da pri enaki svetilnosti energijsko varcna sijalka porabi vsaj 80 % manj energije kot klasicna. 7.2 Obcinske stavbe V nadaljevanju navajamo glavna opažanja posameznih objektov. Viri podatkov obcinskih javnih stavb so izdelane energetske izkaznice za posamezno stavbo ter podatki posredovani s strani obcine. 1. Osnovna šola Trzin Vir fotografije: http://os-trzin.splet.arnes.si/files/2019/11/PUBLIKACIJA_19_20_p.pdf OSNOVNI PODATKI O OBJEKTU Naslov Mengeška cesta 7B, 1961 Trzin Namembnost objekta stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo Leto izgradnje 1985 Katastrska obcina 1961 Trzin Številka stavbe (objekta) 1345 Številke parcel 119/22, 119/23 Št. etaž 3 Kondicionirana površina objekta (Ak) 5.187 m2 Energent za ogrevanje zemeljski plin (ZP) Lastnik objekta Obcina Trzin Upravljavec objekta Obcina Trzin KRATEK OPIS KLJUCNIH ZNACILNOSTI OBJEKTA Z ENERGETSKEGA VIDIKA Osnovna šola Trzin se nahaja na naslovu Mengeška cesta 7B. Stavba je zgrajena leta 1985. Stavba je enonadstropna brez kleti. V pritlicju so ucilnice, vrtec, kuhinja z jedilnico, telovadnica s sanitarijami in garderobami. V nadstropju so ucilnice s kabineti, knjižnica, zbornica in upravni prostori. Zunanje stene v starejšem delu stavbe so bile zgrajene leta 1983 iz ometane armiranobetonske konstrukcije debeline 20 cm s toplotno izolacijo 2 cm in prekrite s fasadno opeko 12 cm. Zunanje stene v novejšem delu stavbe so zgrajene prav tako iz ometane armiranobetonske konstrukcije s toplotno izolacijo 7cm in fasadno opeko debeline 12 cm. Strop stavbe je izveden iz ometa, armiranobetonske plošce debeline 20 cm, toplotne izolacije iz stiropora debeline 10 cm in estriha debeline 3 cm. talna plošca je sestavljena iz AB plošce, toplotne izolacije, estriha in vinifleksa ali keramicnih plošcic. Okna in vrata so bila v celoti zamenjana do leta 2012 s PVC okni. Ogrevanje se izvaja z dvema plinskima kotloma ter SPTE napravo. Razvod ogrevalnega sistema je izveden s 6 ogrevalnimi vejami, ki toploto dovajajo 211 klasicnim radiatorjem. Radiatorji imajo termostatske ventile. Na stavbi se za pisarne vodstva uporabljajo 3 lokalne klimatske naprave. Po vecini je stavba naravno prezracevana. Mehansko prezracevanje je v kuhinji, kjer delujejo 3 prezracevalne naprave s rekuperacijo toplote. razsvetljava je izvedena s cevnimi svetili moci od 18 do 58 W. . Dovedena toplotna energija: 102 kWh/m2/a . Dovedena elektricna energija: 25 kWh/m2/a . Skupna raba energije: 127 kWh/m2/a Vir: Podatki obcine, energetska izkaznica IZVEDENI UKREPI Okna in vrata so bila v celoti zamenjana do leta 2012 s PVC okni s toplotno prevodnostjo 1,3 W/m2K. PREDLAGANI UKREPI Predlagani so predvsem organizacijski ukrep, ki bi zmanjšali porabo energije. Vir: energetska izkaznica IZDELANA DOKUMENTACIJA 2014 – merjena energetska izkaznica 2. Vrtec Trzin http://www.vrtec-trzin.si/wp-content/blogs.dir/3313/files/galerija/vrtec_trzin.jpg Vir fotografije: http://www.vrtec-trzin.si/wp-content/blogs.dir/3313/files/galerija/vrtec_trzin.jpg OSNOVNI PODATKI O OBJEKTU Naslov Plošcad dr. Tineta Zajca 1, 1961 Trzin Namembnost objekta stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo Leto izgradnje 2012 Katastrska obcina 1961 Trzin Številka stavbe (objekta) 1774 Številke parcele 873/3 Št. etaž 2 Kondicionirana površina objekta (Ak) 1.431 m2 Energent za ogrevanje Toplotna crpalka (geosonde) Lastnik objekta Obcina Trzin Upravljavec objekta Obcina Trzin KRATEK OPIS KLJUCNIH ZNACILNOSTI OBJEKTA Z ENERGETSKEGA VIDIKA Vrtec je bil zgrajen v letu 2012 skladno z modernimi gradbenimi smernicami. Stavba se primarno ogreva s toplotno crpalko (geosonde). . Dovedena toplotna energija: 1 kWh/m2/a . Dovedena elektricna energija: 54 kWh/m2/a . Skupna raba energije: 55 kWh/m2/a Vir: energetska izkaznica (GURS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp), podatki obcine. IZVEDENI UKREPI / PREDLAGANI UKREPI Za stavbo so priporocljivi organizacijski ukrepi, ki bodo delovanje stavbe pripeljali k njenem energetskem optimumu. Vir: energetska izkaznica (GURS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp). IZDELANA DOKUMENTACIJA 2014 - racunska energetska izkaznica 3. Obcinska stavba http://www.trzin.si/assets/news/0222461001595831089.jpg Vir fotografije: http://www.trzin.si/assets/news/0222461001595831089.jpg OSNOVNI PODATKI O OBJEKTU Naslov Mengeška cesta 22, 1961 Trzin Namembnost objekta stavba javne uprave Leto izgradnje 1947 Katastrska obcina 1961 Trzin Številka stavbe (objekta) 1148 Številke parcel 456/4 Št. etaž 3 Kondicionirana površina objekta (Ak) 414 m2 Energent za ogrevanje zemeljski plin (ZP) Lastnik objekta Obcina Trzin Upravljavec objekta Obcina Trzin KRATEK OPIS KLJUCNIH ZNACILNOSTI OBJEKTA Z ENERGETSKEGA VIDIKA Stavba deluje kot glavna pisarniška stavba Obcine Trzin. Primarno se v stavbi opravlja pisarniška dejavnost, v njej so tudi sejne sobe, ki služijo namenom obcine. Stavba je bila zgrajena po 2. svetovni vojni in postopoma obnavljana ter prizidana. Zadnji poseg je bil leta 2006. Energetska izkaznica je izdelana za celotno stavbo, ki energetsko ni povezana z drugimi stavbami. Primarno se energija troši za ogrevanje stavbe (energent zemeljski plin), elektricna energija pa se troši v namene elektricnih pisarniških naprav in razsvetljave. Manjši del energije se potroši za lokalne prezracevalne naprave in klime, ki so redkeje v uporabi. Stene objekta so zgrajene iz polne opeke debeline 50 cm in toplotno izolirane s stiroporom 8 cm. Strop je izveden po sistemu cukature debeline 35 cm in brez dodatne toplote izolacije. V pritlicju na zahodnem delu stavbe so vgrajena okna z dvojno zasteklitvijo in lesenimi okvirji (U=1,6 W/m2K). Ostala okna so energijsko varcnejša z dvojno zasteklitvijo (U=1,2W/m2K). Na objektu sta prisotna energenta zemeljski plin in elektricna energija. Ogrevanje stavbe je s plinskim kotlom na zemeljski plin. Toplota se po stavbi dovaja s klasicnimi radiatorji. Radiatorji imajo termostastske ventile. Hlajenje se izvaja s tremi klimatskimi napravami za dolocene prostore objekta. Prezracevanje je po vecini naravno z odpiranjem oken, sicer je vgrajen manjši prezracevalni sistem 2 prostora objekta, ki pa ni vec v uporabi. Topla sanitarna voda se pripravlja v dveh elektricnih grelnikih. Razsvetljava objekta je narejena s cevnimi žarnicami moci 18 do 58 W. Skupna moc razsvetljave je okoli 8,5 kW. . Dovedena toplotna energija: 110 kWh/m2/a . Dovedena elektricna energija: 26 kWh/m2/a . Skupna raba energije: 136 kWh/m2/a Vir: energetska izkaznica (GURS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp), podatki obcine IZVEDENI UKREPI Po letu 1998 je bila kotlovnica postopoma preurejena na delovanje na zemeljski plin, v letu 2006 pa so bila zamenjana nekatera okna in obnovljena fasada. Do leta 2008 so bila zamenjana preostala okna. Vir: energetska izkaznica (GURS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp). PREDLAGANI UKREPI Objekt je bil nazadnje saniran v letu 2006 (menjava oken, izolacija fasade) in od modernih zahtev mocno ne odstopa. Ker gre za pisarniški objekt, ki ni neprestano v uporabi so primerni predvsem organizacijski ukrepi, ki bi zmanjšali porabo energije in investicijski, ki se nanašajo na znižanje stroška energije. Vir: energetska izkaznica (GURS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp). IZDELANA DOKUMENTACIJA 2014 - merjena energetska izkaznica 4. Center Ivana Hribarja http://www.trzin.si/assets/center-ivana-hribarja-trzin.jpg Vir fotografije: http://www.trzin.si/sl/content/obcina/center-ivana-hribarja.html OSNOVNI PODATKI O OBJEKTU Naslov Ljubljanska cesta 12F, 1961 Trzin Namembnost objekta druge vrste stavb, ki so porabniki energije, pisarne Leto izgradnje 2003 Katastrska obcina 1961 Trzin Številka stavbe (objekta) 1617 Številka parcele 119/49 Št. etaž 5 Kondicionirana površina objekta (Ak) 1.044 m2 Energent za ogrevanje zemeljski plin (ZP) Lastnik objekta Obcina Trzin Upravljavec objekta Obcina Trzin KRATEK OPIS KLJUCNIH ZNACILNOSTI OBJEKTA Z ENERGETSKEGA VIDIKA Stavba je del kompleksa T3 Trzin Center. Nahaja se v središcu stanovanjskega dela Trzin. Procelje stavbe je obrnjeno proti jugu. Vhodi v objekt so z južne strani. Stavba je bila zgrajena leta 2003. Primarno se energija troši za ogrevanje stavbe (energent zemeljski plin), elektricna energija pa se troši v namene razsvetljave in manjših elektricnih naprav v potrebe uporabnikov. Elektricna energija se troši tudi za klimatizacijo v poletnem casu ter prezracevanje v casu delovanja galerije in dvorane. . Dovedena toplotna energija: 141 kWh/m2/a . Dovedena elektricna energija: 37 kWh/m2/a . Skupna raba energije: 178 kWh/m2/a Vir: energetska izkaznica (GURS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp), podatki obcine. IZVEDENI UKREPI Stavba je bila zgrajena leta 2003 in od takrat ni bila spreminjana. Vir: energetska izkaznica (GURS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp). PREDLAGANI UKREPI Objekt je relativno nov (star le nekaj vec kot 10 let), kljub temu pa je poraba energije glede na kvadraturo relativno velika. Primarno je to mogoce pripisati dejstvu da imajo vhodna galerija in dvorana vecjo prostornino, hkrati pa manjšo uporabno površino. Primarno pa je mogoce izgube pripisati ventilaciji, saj se dvorana ogreva in hladi preko prezracevalnega sistema, ki pa ne deluje rekuperacijsko. Posledicno so te izgube vecje. Predlagan ukrep je zato vgradnja prezracevanja z rekuperacijo, za katerega se ocenjuje, da bi se investicija povrnila v okoli 10 letih. Procelje objekta je povsem prekrito s steklenimi površinami. Ker je trenutno stavbno pohištvo narejeno z ALU okvirji in toplotno prevodnejšo starejšo dvoslojno zasteklitvijo, je predlagana menjava steklenih površin. Po oceni bi se investicija v okna povrnila v okoli 15 letih. Predlagana je tudi izvedba razširjenega energetskega pregleda, ki bi tocno dolocil najvecje faktorje izgub na objektu. V kotlovnici sta namešcena klasicna plinska kotla, ki imata nekoliko nižji izkoristek (okoli 90%). Predlagana je njuna menjava na kondenzacijske kotle z vsaj 10 % vecjim izkoristkom. Posledicno bi se zmanjšala poraba energenta. Investicija bi se povrnila v 8 do 12 letih. Vir: energetska izkaznica (GURS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp). IZDELANA DOKUMENTACIJA 2014 - merjena energetska izkaznica 5. Kulturni dom Vir fotografije: Google Street View OSNOVNI PODATKI O OBJEKTU Naslov Mengeška cesta 9, 1961 Trzin Namembnost objekta druge vrste stavb, ki so porabniki energije Leto izgradnje 1946 Katastrska obcina 1961 Trzin Številka stavbe (objekta) 1080 Številke parcel 103/4, 103/5 Št. etaž 3 Kondicionirana površina objekta (Ak) 853 m2 Energent za ogrevanje zemeljski plin (ZP) Lastnik objekta Obcina Trzin Upravljavec objekta Obcina Trzin KRATEK OPIS KLJUCNIH ZNACILNOSTI OBJEKTA Z ENERGETSKEGA VIDIKA Stavba stoji v središcu starega dela Trzina. S proceljem in vhodi je obrnjena proti glavni cesti, pomožni vhodi so tudi na zadnji strani stavbe. Glavna poraba energije je za ogrevanje, porablja se zemeljski plin. Sekundarno se elektricna energija uporablja predvsem za razsvetljavo in pisarniških naprav. . Dovedena toplotna energija: 71 kWh/m2/a . Dovedena elektricna energija: 18 kWh/m2/a . Skupna raba energije: 89 kWh/m2/a Vir: energetska izkaznica za del 1 in 3 (GURS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp), podatki obcine. IZVEDENI UKREPI Stavba je bil zgrajena leta 1946 in nato minimalno spreminjana. Stene stavbe so zidane, do leta 2011 pa je bila nazadnje obnovljena fasada, ki je bila izolirana s 16 cm slojem toplotne izolacije. Menjava oken in vrat objekta se je zacela leta 2007 in koncala 2011. Podstrešje objekta ni v uporabi, zato je bilo le to izolirano s polaganjem toplotne izolacije po tleh podstrešja. Vir: energetska izkaznica (GURS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp). PREDLAGANI UKREPI Ostajajo še nekateri investicijski ukrepi, ki bi bili primerni: - Izolacija stropa neogrevanega dela kleti. Ta bi se povrnila v 3 do 5 letih. - Vgradnja sistema za rekuperacijsko prezracevanje bi bila smiselna predvsem v lokalu. Cas povrnitve je odvisen od obratovalnih ur in zasedenosti lokala. - Mogoca je tudi vgradnja kotla na lesno biomaso. Vir: energetska izkaznica (GURS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp). IZDELANA DOKUMENTACIJA 2014 – merjena energetska izkaznica 6. Lopa na Habatovi Vir fotografije: Google Street View OSNOVNI PODATKI O OBJEKTU Naslov Habatova ulica 7D Namembnost objekta Druge vrste stavb, ki so porabniki energije Leto izgradnje 2013 Katastrska obcina 1961 Trzin Številka stavbe (objekta) 967 Številke parcel 153/2 Št. etaž 3 Kondicionirana površina objekta (Ak) 320 m2 Energent za ogrevanje zemeljski plin (ZP) Lastnik objekta Obcina Trzin Upravljavec objekta Obcina Trzin KRATEK OPIS KLJUCNIH ZNACILNOSTI OBJEKTA Z ENERGETSKEGA VIDIKA Stavba je bila zgrajena v letu 2013 in je skladna z modernimi gradbenimi smernicami. Posledicno vecji investicijski posegi niso potrebni. . Dovedena toplotna energija: 90 kWh/m2/a . Dovedena elektricna energija: 8 kWh/m2/a . Skupna raba energije: 98 kWh/m2/a Vir: energetska izkaznica (GURS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp), podatki obcine. IZVEDENI UKREPI / PREDLAGANI UKREPI Predlagana je vgradnja rekuperacijskih prezracevalnih sistemov v stanovanja. Glede na dejansko porabo tople vode oziroma zemeljskega plina za ogrevanje in pripravo le te, je predlagana razširitev solarnega sistema. Vir: energetska izkaznica (GURS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp). IZDELANA DOKUMENTACIJA 2014 - racunska energetska izkaznica 7. Jafacnikova domacija Vir fotografije: Google Street View OSNOVNI PODATKI O OBJEKTU Naslov Jemceva cesta 37A Namembnost objekta stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo Leto izgradnje 2013 Katastrska obcina 1961 Trzin Številka stavbe (objekta) 1776 Številka parcele 5/4, 12 Št. etaž 3 Kondicionirana površina objekta (Ak) 233 m2 Energent za ogrevanje elektrika (toplotna crpalka) Lastnik objekta Obcina Trzin Upravljavec objekta Obcina Trzin KRATEK OPIS KLJUCNIH ZNACILNOSTI OBJEKTA Z ENERGETSKEGA VIDIKA Objekt je bil zgrajen 2013, skladno z modernimi smernicami, z izjemo tock, kjer so se zaradi spomeniške vrednosti ohranile starejše konstrukcije. Objekt je ustrezno izoliran in ogrevan. . Dovedena toplotna energija: 0 kWh/m2/a . Dovedena elektricna energija: 74 kWh/m2/a . Skupna raba energije: 74 kWh/m2/a Vir: energetska izkaznica (GURS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp), podatki obcine. IZVEDENI UKREPI / PREDLAGANI UKREPI Predlagan je ukrep vgradnje rekuperatorja toplote, s cimer bi se zmanjšale ventilacijske izgube. Vir: energetska izkaznica (GURS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp). IZDELANA DOKUMENTACIJA 2014 - racunska energetska izkaznica 8. Dom starejših obcanov Vir fotografije: Energetska izkaznica OSNOVNI PODATKI O OBJEKTU Naslov Ljubljanska cesta 10A Namembnost objekta Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine Leto izgradnje 2007 Katastrska obcina 1961 Trzin Številka stavbe (objekta) 1710 Številka parcele 1600/69 Št. etaž 5 Kondicionirana površina objekta (Ak) 2.330 m2 Energent za ogrevanje zemeljski plin (ZP) Lastnik objekta Obcina Trzin Upravljavec objekta Obcina Trzin KRATEK OPIS KLJUCNIH ZNACILNOSTI OBJEKTA Z ENERGETSKEGA VIDIKA Stavba doma za starejše obcane v Trzinu je relativno nova (2007) vendar ni bila grajena po najmodernejših gradbenih smernicah (grajena je po PURES 2002). Posledicno so nekateri deli toplotnega ovoja ter nekatere komponente ogrevalnega sistema neoptimalne glede na današnje zahteve. Kljub temu je odstopanje manjše in se vecje investicije, ki bi energetsko izboljšale ovoj stavbe oz. povecale izkoristek naprav v stavbi ne izplacajo. . Dovedena toplotna energija: 155 kWh/m2/a . Dovedena elektricna energija: 37 kWh/m2/a . Skupna raba energije: 192 kWh/m2/a Vir: energetska izkaznica (GURS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp), podatki obcine. IZVEDENI UKREPI / PREDLAGANI UKREPI Predlagana je vgradnja nadzornega sistema, s katerim bi bilo mogoce optimalno upravljati s kotlovnico glede na zahteve objekta. Prav tako se predlaga vgradnja rekuperatorja toplote za bivalni del, s katerim bi znižali toplotne izgube zaradi prezracevanja in namestitev solarnih kolektorjev za pripravo sanitarne tople vode. IZDELANA DOKUMENTACIJA 2014 - racunska energetska izkaznica 9. Dom zašcite in reševanja Vir fotografije: Energetska izkaznica OSNOVNI PODATKI O OBJEKTU Naslov brez naslova Namembnost objekta Druge stavbe, ki niso uvršcene drugje Leto izgradnje 2021 Katastrska obcina 1961 Trzin Številka stavbe (objekta) 1951 Številka parcele 490/5 Št. etaž 3 Kondicionirana površina objekta (Ak) 1.413 m2 Energent za ogrevanje elektrika (toplotna crpalka), zemeljski plin (ZP) Lastnik objekta Obcina Trzin Upravljavec objekta Obcina Trzin KRATEK OPIS KLJUCNIH ZNACILNOSTI OBJEKTA Z ENERGETSKEGA VIDIKA Objekt je bil zgrajen 2021, skladno z modernimi smernicami. Zaradi vecjih razponov je zasnovan iz armirano-betonske konstrukcije, ki je zaradi svoje robustnosti hkrati tudi vidno betonska fasada objekta. Konstrukcijski sistem je sistem pravokotnih AB sten in slopov ter nosilcev za premošcanje vecjih razponov. Objekt je temeljen na AB temeljni plošci. Stiki AB etažnih plošc z zunanjimi nosilnimi AB stenami so delno loceni s toplotnoizolacijskim elementi in delno z notranjo toplotno izolacijo/oblogo prostorov. Objekt je ustrezno toplotno izoliran. Okenske odprtine so velike, okna so aluminijasta z visokoizolativno troslojno varnostno (kaljeno-lepljeno) zasteklitvijo ter zunanjimi screen sencili. Energetska oskrba objekta je predvidena preko visoko ucinkovite toplotne crpalke zrak/voda in plinskega kondenzacijskega kotla. TC zrak/voda bo namešcena na strehi objekta in bo zagotavljala potrebno toploto za ogrevanje v zimskem casu ter za hlajenje objekta v poletnem casu. Kot pomožni vir ogrevanja je predviden tudi plinski kondenzacijski kotel v kombinaciji delovanja s toplotno crpalko zrak/voda. Predvideno je, da bo konec leta 2021 pridobljeno uporabno dovoljenje. . Dovedena toplotna energija: 16 kWh/m2/a . Dovedena elektricna energija: 5 kWh/m2/a . Skupna raba energije: 21 kWh/m2/a Vir: energetska izkaznica (GURS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp), podatki obcine. IZVEDENI UKREPI / PREDLAGANI UKREPI / IZDELANA DOKUMENTACIJA 2021 - racunska energetska izkaznica 7.3 Javna razsvetljava Prihranki pri prenovi celotne javne razsvetljave znašajo od 20 % do 50 % elektricne energije, odvisno od trenutnega stanja. Dodatni prihranki elektricne energije se dosežejo z uporabo centralne regulacije javne razsvetljave, kjer se ob doloceni uri zniža elektricni tok sijalkam in s tem porabo elektricne energije. Dodatni prihranki elektricne energije z regulacijo so do 20 %. Ob zamenjavi zastarelih svetilk z energetsko najucinkovitejšimi (npr. LED svetilkami) ter z zvezno regulacijo vsake svetilke, se lahko prihrani od 40 %, z regulacijo vred pa maksimalno do 65 % elektricne energije. Prihranke elektricne energije in zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja lahko dosežemo tudi z uvedbo dinamicne javne razsvetljave, pri cemer se ob daljši odsotnosti vozil in pešcev na cesti svetilke lahko povsem zatemnijo. 8 Analiza potencialov obnovljivih virov energije 8.1 Potencial izrabe lesne biomase Pojem biomasa opredeljuje vso organsko snov. Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. V to skupino uvršcamo: les in lesne ostanke (lesna biomasa), ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošce oz. usedline ter organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske industrije. V tem pomenu sodi biomasa med obnovljive vire energije. V skupino lesne biomase uvršcamo: les iz gozdov, les iz površin v zarašcanju, les iz kmetijskih in urbanih površin, lesne ostanke primarne in sekundarne predelave lesa in odslužen (neonesnažen) les. Obnovljivost vira, domacnost, razvoj tehnologij priprave in rabe ter cenovna konkurencnost dviguje pomen lesa kot vira energije. Les je pomemben vir energije predvsem v ruralnih predelih Slovenije, saj se skoraj 30 % stanovanj ogreva z lesom. Žal pa so glavne znacilnosti trenutne rabe naslednje: zastarele tehnologije priprave in rabe, slabi izkoristki kurilnih naprav, neustrezne emisijske vrednosti ter nekonkurencne cene pridobljene energije (Zavod za gozdove Slovenije, 2020). Potencial lesne biomase je kolicina lesa, ki je na nekem obmocju trajno razpoložljiva v energetske namene. Pri tem moramo locevati med teoreticnim in dejansko razpoložljivim potencialom. Teoreticni potencial lesne biomase iz gozdov je vsa lesna biomasa, ki jo teoreticno lahko pridobimo iz gozdov. Teoreticni potencial lesne biomase gozdov je tako najvišji dovoljen posek lesa. Dejanski razpoložljivi potencial je manjši od teoreticnega zaradi razlicnih dejavnikov: nacel gospodarjenja z gozdovi, tehnologij pridobivanja in rabe lesne biomase (opremljenost in usposobljenost lastnikov gozdov in gozdarskih podjetji za pridobivanje lesne biomase), trga gozdnih lesnih proizvodov (razmerje med stroški pridobivanja in ceno lesne biomase oz. posameznih gozdnih lesnih sortimentov na trgu) in socio-ekonomskih razmer lastnikov gozdov - znacilnosti posameznih socio-ekonomskih kategorij lastnikov gozdov in iz tega izhajajoc odnos do gozda (Zavod za gozdove Slovenije, 2020). Glede na dejansko rabo tal v obcini Trzin 45,7 % površine pokriva gozd. Na podlagi tega lahko zakljucimo, da obcina ima teoreticni potencial za izrabo lesne biomase iz gozdov v energetske namene. Dejansko razpoložljive kolicine lesne biomase iz gozdov pa omejujejo socialni, ekonomski in okoljski dejavniki. Pri odlocanju o spodbujanju rabe lesne biomase na lokalnem nivoju je pomembno poznavanje omejitev. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije znaša površina gozdov v obcini Trzin 359 ha, prevladuje zasebni gozd (93,2 %). Preglednica 42: Površina gozdov v obcini Trzin v ha. površina skupaj (ha) zasebni gozd (ha) državni gozd (ha) Trzin 359 335 24 Vir: Zavod za gozdove Slovenije. V Sloveniji vecji del proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov predstavlja hlodovina (cca. 40 %) in drug tehnicni les (cca. 30 %), ki je namenjen mehanicni in kemicni predelavi, ostane v energetske namene cca. 30 % poseka. V naslednji preglednici je za obcino Trzin prikazana ocena potenciala za izrabo lesne biomase, ki so jo izdelali na Zavodu za gozdove Slovenije na podlagi njihovih podatkov ter podatkov Statisticnega urada RS (podatki iz baze SWEIS iz let 2002, 2003 in 2004). Predstavljeni podatki so pripomocek za lažje odlocanje. Rezultati niso namenjeni izdelavam študij izvedljivosti za posamezne biomasne objekte. S predstavitvijo posameznih pomembnih parametrov na nivoju obcin ter izracunom strokovnih ocen so želeli prikazati kako raznolike so razmere v Sloveniji. Hkrati so želeli omogociti posamezniku, da oceni kateri dejavniki (socialni, ekonomski ali okoljski) so v posamezni obcini bolj kriticni in kateri manj. Za osnovo so vzeli podatke o gozdovih in nekatere splošne podatke o obcinah. Podatki o lesnopredelovalni industriji in kolicinah lesnih ostankov niso zajeti v analizo. Podatki v obliki rangov ne morejo biti podlaga za strokovne študije (Zavod za gozdove Slovenije, 2020). Preglednica 43: Ocena potenciala lesne biomase v Obcini Trzin. površina gozdov 359 ha delež gozda 41,7 % površina gozda na prebivalca 0,1 ha/prebivalca delež zasebnega gozda 93,2 % najvecji možni posek 1.113 m3/leto realizacija najvecjega možnega poseka 621 m3 delež manj odprtih in težje dostopnih gozdov 0 % delež stanovanj ogrevanih z lesom 14 % demografski kazalci: 1 socialno-ekonomski kazalci: 3 gozdnogospodarski kazalci: 5 sinteza kazalcev: 3 Ocena 1 – obcine so manj primerne za rabo lesne biomase, ocena 5 – obcine so bolj primerne za rabo lesne biomase. Vir: http://www.zgs.si/delovna_podrocja/lesna_biomasa/potenciali_po_obcinah/index.html Pri oceni potenciala za izkorišcanje lesne biomase so na Zavodu za gozdove upoštevali: - demografske kazalce: v to skupino so uvrstili delež zasebne gozdne posesti, površino gozda na prebivalca in delež stanovanj, kjer za ogrevanje uporabljajo les kot glavni oziroma edini vir energije; - socialno-ekonomske kazalce: v to skupino so uvrstili delež gozda, realizacijo najvišjega možnega poseka in ocenjen delež lesa primernega za energetsko rabo; - gozdnogospodarske kazalce: povprecna velikost gozdne posesti, delež težje dostopnih in manj odprtih gozdov ter delež mlajših razvojnih faz gozda. Kljucne ugotovitve: - Glede na ocene Zavoda za gozdove Slovenije obcina Trzin ne sodi med najbolj primerne obcine za izrabo lesne biomase v energetske namene (ocena 3), delež gozda v obcini je 45,7 %. 8.2 Potencial izrabe bioplina Bioplin se lahko pridobiva iz naslednjih virov: - odpadki v kmetijstvu: živalski iztrebki in kmetijski zeleni odpadki, - organski odpadki na odlagališcih komunalnih odpadkov, - biorazgradljivi odpadki na centralnih cistilnih napravah odpadne vode (odplake), - biorazgradljivi odpadki industrije, - odpadki kuhinj, restavracij in trgovin z živili. Bioplin iz kmetijstva Kmetijstvo predstavlja glavni potencial bioplinske proizvodnje v Sloveniji. Glede na podatke iz Registra deklaracij za proizvodne naprave Agencije RS za energijo ima Sloveniji trenutno deklaracijo za proizvodno napravo 38 elektrarn na bioplin iz razlicnih virov. Kriteriji za izbiro kmetij in kmetijskih podjetij: - vecje živinorejske kmetije in kmetijska podjetja, ki: - redijo 30 ali vec GVŽ govedi ali - 20 GVŽ ali vec prašicev ali perutnine, - poljedelske kmetije in kmetijska gospodarstva, ki: - redijo manj kot 5 GVŽ in - obdelujejo 10 ali vec ha njivskih površin. (Ocena izrabe bioplina v slovenskem prostoru, Inštitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji d. o. o., avgust 2007; www.se-f.si/uploads/BH/Q8/BHQ8nP3gzKci0NkRMA_IQg/Jug.pdf). V nadaljevanju navajamo podatke o kmetijstvu v obcini Trzin na podlagi podatkov popisa kmetijstva. V obcini je bilo leta 2010 po podatkih popisa kmetijstva 15 kmetijskih gospodarstev, od tega je pri devetih družinskih kmetijah pretežni namen kmetijske pridelave za lastno porabo, pri šestih pa za prodajo. Kmetijskih gospodarstev, ki redijo živino je bilo leta 2010 v obcini 12. Detajlni podatki so prikazani v spodnjih preglednicah. Kmetijska gospodarstva so imela v letu 2000 skupaj 134 glav velike živine (GVŽ), za leto 2010 pa podatek ni na voljo. Skupno je bilo leta 2000 v uporabi 97 ha kmetijskih zemljišc, za leto 2010 zaradi varovanja zasebnosti podatki niso na voljo. Preglednica 44: Kmetijska gospodarstva - splošni pregled – obcina Trzin. število kmetijskih gospodarstev kmetijska zemljišca v uporabi (ha) število glav velike živine (GVŽ) pretežni namen kmetijske pridelave družinskih kmetij: za lastno porabo pretežni namen kmetijske pridelave družinskih kmetij: za prodajo 2000 18 97 134 - - 2010 15 z z 9 6 z – zakrit podatek zaradi varovanja osebnih podatkov. Vir: Statisticni urad RS, Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000 in 2010. Preglednica 45: Kmetijska gospodarstva po velikostnih razredih kmetijskih zemljišc v uporabi v obcini Trzin. velikostni razredi KZU 2000 2010 površina (ha) število kmetijskih gospodarstev površina (ha) število kmetijskih gospodarstev velikostni razred KZU - vec kot 0 po pod 2 ha 6 5 6 4 velikostni razred KZU - 2 do pod 5 ha 24 7 21 7 velikostni razred KZU - 5 do pod 10 ha 26 4 z z velikostni razred KZU - 10 ha ali vec z z z z velikostni razred KZU - SKUPAJ 97 18 z z z – zakrit podatek zaradi varovanja osebnih podatkov. Vir: Statisticni urad RS, Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000 in 2010. Preglednica 46: Kmetijska gospodarstva po rabi vseh in kmetijskih zemljišc v uporabi v obcini Trzin v letu 2010. raba zemljišc površina (ha) število kmetijskih gospodarstev 1. VSA ZEMLJIŠCA V UPORABI 141 15 1.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠCA 105 15 1.1.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠCA V UPORABI z z 1.1.1.1. Njive 67 12 1.1.1.1.01. Žita z z raba zemljišc površina (ha) število kmetijskih gospodarstev 1.1.1.1.01.01. Pšenica in pira 9 6 1.1.1.1.01.02. Jecmen z z 1.1.1.1.01.05. Koruza za zrnje z 3 1.1.1.1.02. Krompir z z 1.1.1.1.03. Industrijske rastline z z 1.1.1.1.04. Krmne rastline z 10 1.1.1.1.04.04. Silažna koruza z 8 1.1.1.1.07.02. Zelenjadnice - - 1.1.1.2. Trajni travniki in pašniki 32 14 1.1.1.2.01. Travniki in pašniki: z enkratno rabo z z 1.1.1.2.02. Travniki in pašniki: z dvakratno rabo z z 1.1.1.2.03. Travniki in pašniki: s trikratno rabo 19 8 1.1.1.2.04. Travniki in pašniki: s štiri in veckratno rabo z z 1.1.1.3. Trajni nasadi z z 1.1.1.3. P01_02 Sadovnjaki in oljcniki - skupaj z z 1.1.1.3.03. Površina vinogradov - - 1.2.1. GOZD 33 9 1.2.2. NERODOVITNA ZEMLJIŠCA 3 15 z – zakrit podatek zaradi varovanja osebnih podatkov. Skupni pašniki niso vkljuceni. Vir: Statisticni urad RS, Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000 in 2010. Bioplin in energija iz odlagališc odpadkov Za storitev zbiranja in odvoza odpadkov v obcini Trzin skrbi Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o. V obcini Trzin ni zbirnega centra za ravnanje z odpadki. Loceno zbrani odpadki, kosovni odpadki in nevarni odpadki iz gospodinjstev se odvažajo v Center za ravnanje z odpadki Dob. Biološko razgradljivi odpadki so iz zbirnega centra Dob predani v kompostarno. Mešani komunalni odpadki se iz zbirnega centra odvažajo na odlagališce nenevarnih odpadkov v Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO Ljubljana), kjer se predelujejo ali odlagajo. V RCERO Ljubljana se s pomocjo fermentacije biorazgradljivih odpadkov že proizvaja bioplin. V sklopu mehansko-biološke obdelave v objektih RCERO Ljubljana se vsako leto pridobi približno 60.000 ton trdnega goriva iz odpadkov razlicne kurilne vrednosti, 35.000 ton digestata po anaerobni obdelavi težke frakcije mešanih komunalnih odpadkov, 6.000 ton lesa, 7.000 ton komposta po obdelavi loceno zbranih organskih, biorazgradljivih odpadkov, 25.000 ton izlocenih sekundarnih surovin, 17.000 MWh elektricne energije in 36.000 MWh toplotne energije iz pridobljenega bioplina v procesu (RCERO, 2020). Bioplin iz cistilnih naprav odpadne vode Komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode z obmocja obcine Trzin po kanalizacijskem sistemu odtekajo na Centralno cistilno napravo Domžale-Kamnik, ki ima zmogljivost 149.000 populacijskih ekvivalentov (PE). Odpadna voda se na cistilni napravi Domžale-Kamnik cisti v treh stopnjah, in sicer je prva mehanska stopnja, kjer se iz odpadne vode izlocijo vsi vecji in manjši delci. Sledi druga, aerobna biološka stopnja, kjer se voda ocisti ogljikovih, dušikovih in fosforjevih snovi. Na tretji anaerobni biološki stopnji se blato razgradi do bioplina in pregnitega blata. CCN Domžale-Kamnik lahko letno sprejme do 9 milijonov m3 odpadne vode, poleg tega pa sprejema tudi greznicne gošce, mulje malih komunalnih cistilnih naprav in tekoce odpadke. V procesu nastane letno okoli 4.000 ton odpadnega blata, proizvede pa se okoli 3 milijone kWh elektricne energije (Centralna …, 2020). Na CCN so anaerobni razgradnji primarnega in sekundarnega blata ter muljem namenjena tri glinišca, v enem gnilišcu pa poteka anaerobna razgradnja higieniziranih biološko razgradljivih tekocih odpadkov. Skupni volumen gnilišc je 7.200 m3. V gnilišcih brez prisotnosti kisika poteka pri temperaturi okoli 39 °C in zadrževalnem casu 30 dni anaerobna razgradnja organske snovi v bioplin, ki se skladišci v plinohramu. Bioplin je mešanica okoli 65 % metana, 34 % ogljikovega dioksida in 1 % ostalih plinov. Proizvedeni bioplin se iz plinohrama preko plinovoda vodi v kolono z aktivnim ogljem, kjer se ocisti necistoc, nato pa se porabi na bioplinskih motorjih za proizvodnjo elektricne energije. Elektricna energija se v 90 % porabi za lastne potrebe, prav tako se proizvede vsa potrebna toplotna energija za procese. Presežna kolicina elektricne energije se odda v omrežje (Centralna …, 2020). Kljucne ugotovitve: - Glede na obseg kmetijske dejavnosti (število glav velike živine in velikost kmetijskih gospodarstev) obcina Trzin ne spada med obcine z visokim potencialom za izrabo bioplina iz kmetijstva. - Na obmocju obcine Trzin ni odlagališca komunalnih odpadkov, kar pomeni slabši potencial za izkorišcanje bioplina iz odlagališc odpadkov. Odpadki z obmocja obcine se odlagajo in predelujejo v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana, kjer se iz biorazgradljivih odpadkov proizvaja bioplin, ki se ga pretvori v elektricno in toplotno energijo. - Komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode z obmocja obcine Trzin se cistijo na centralni cistilni napravi Domžale-Kamnik, ki ima zmogljivost 194.000 PE. Na CCN Domžale-Kamnik se iz odpadnega blata že pridobiva bioplin, iz katerega se proizvede letno okrog 3.000 MWh elektricne energije. Vecina se porabi za lastne potrebe cistilne naprave, viške pa se oddaja v omrežje. 8.3 Potencial izrabe soncne energije S pomocjo fotovoltaike in termosolarnih sistemov lahko ucinkovito uporabimo soncno energijo za proizvodnjo elektricne energije, ogrevanje in hlajenje prostorov, pripravo tople sanitarne vode in za visoko temperaturne procese v industriji. Solarne tehnologije so pasivne ali aktivne glede na nacin zajema, pretvorbe in distribucije soncne energije. Aktivne solarne tehnike delujejo na principu fotovoltaike in kolektorjev, pasivne pa vkljucujejo usmerjenost stavb in izbiro najugodnejšega materiala. Na obmocju celotne Slovenije je potencial soncne energije dokaj enakomeren in razmeroma visok. Na letnem nivoju je razlika med najbolj osonceno Primorsko in najmanj osoncenimi podrocji le 15 %. Povprecna letna vrednost za Slovenijo je okrog 1.250 kWh vpadle soncne energije na m2 horizontalne površine. Natancnejše vrednosti in geografsko porazdelitev prikazujejo naslednje slike. Energijo soncnega obsevanja izražamo v MJ na m2 ali v kWh na m2 (1 kWh = 3,6 MJ). Za izrabo potenciala energije sonca je pomemben predvsem globalni in kvaziglobalni soncni obsev (gostota soncne energije, vpadle v dolocenem casu na horizontalno oziroma nagnjeno sprejemno površino). Globalno soncno obsevanje je vsota direktnega in difuznega soncnega obsevanja. Slovenija je precej gorata in hribovita, v pokrajini so bodisi bolj bodisi manj prisojne ali osojne lege. Zato je poleg globalnega obseva (torej obseva horizontalnih tal) pri nas precej pomemben tudi kvaziglobalni obsev razlicno nagnjenih tal. Glede na izracune Fakultete za matematiko in fiziko, znaša letno socno obsevanje (horizontalno) v obcini Trzin v povprecju med 1.190 in 1.230 kWh/m2, oziroma približno 4.200 do 4.500 MJ/m2. Kvaziglobalni obsev je na severno usmerjenih pobocjih ter obmocjih, ki so osencena zaradi reliefa, lahko precej manjši, medtem ko je na prisojnih pobocjih lahko vecji od globalnega. globalni obsev kvaziglobalni obsev Slika 3: Letni globalni in kvaziglobalni obsev v Sloveniji. Vir: Soncna energija v Sloveniji, Jože Rakovec, Damijana Kastelec in Klemen Zakšek. Podatki dolgoletnih meritev kažejo, da je v Obcini Trzin v pomladnem casu med 530 in 550 ur, v poletnem casu v povprecju od 770 do 780 ur, v jesenskem casu med 330 in 360 ur ter v zimskem casu med 240 in 260 ur soncnega obsevanja. Letno povprecje trajanja soncnega obsevanja se giblje med 1.900 in 1.920 ur. D:\ENVIRODUAL\LEK_Trzin\soncno_obsevanje.png Slika 4: Povprecno trajanje soncnega obsevanja (ure) v obdobju 1981 – 2010 v obcini Trzin. Vir podatkov: ARSO, kartografija Monolit d. o. o. Podrobnejša karta energije soncnega obsevanja za obmocje obcine Trzin je bila izdelana v GIS programskem okolju na podlagi digitalnega modela nadmorskih višin v locljivosti 100 m. Z modelom potencialnega prejetega soncnega obsevanja je bila izracunana letna energija soncnega obsevanja v kWh/m2. Ker na prejeto soncno energijo poleg dejavnikov, kot so površje in astronomski dejavniki, vplivajo tudi atmosferski dejavniki (predvsem oblacnost), je bil izracun potencialnega (teoreticnega) soncnega obsevanja umerjen na podlagi podatkov satelitskih meritev, ki so bili uporabljeni v projektu PVGIS (Photovoltaic Geographical Information System). Podatki soncnega obsevanja površja, pridobljeni s satelitskimi meritvami, so pripravljeni s strani organizacije CM SAF, ki deluje v sklopu Evropske organizacije za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT). S satelitskimi meritvami pridobljene vrednosti povprecnega letnega soncnega obsevanja ravnega površja za obdobje 1988 – 2017 se dobro ujemajo z meritvami Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) v obdobju 2000 – 2016. Letna energija soncnega obsevanja je vsota dnevnih ali mesecnih vrednosti globalnega soncnega obsevanja na nekem obmocju. Na meteoroloških postajah ARSO Ljubljana Bežigrad in Letališce Jožeta Pucnika Ljubljana, ki sta najbližje obcini Trzin, se opravljajo meritve globalnega soncnega obsevanja. Po podatkih ARSO znaša povprecna letna energija soncnega obsevanja v obdobju 2000 – 2016 v Ljubljani 1.237 kWh/m2 in na Brniku 1.209 kWh/m2. Grafikon 17: Povprecna mesecna energija globalnega soncnega obsevanja na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad v obdobju 2000-2016. Vir podatkov: ARSO. Slika 5: Povprecna letna energija kvaziglobalnega soncnega obsevanja površja na obmocju obcine Trzin. Viri podatkov: CM SAF, GURS, ARSO; kartografija Envirodual d. o. o. 8.3.1 Ocena sedanje rabe soncne energije Ocena sedanje proizvodnje elektricne energije s soncnimi elektrarnami je izdelana na podlagi javno dostopnih podatkov o soncnih elektrarnah na obmocju obcine Trzin. Podatki zajemajo soncne elektrarne z deklaracijo za proizvodno napravo iz obnovljivih virov ter bazo podatkov nepovratnih financnih spodbud Eko sklada. Na podlagi zgoraj navedenih virov podatkov je na obmocju obcine Trzin namešcenih najmanj 14 soncnih elektrarn s skupno nazivno mocjo 493,3 kW. Po podatkih distributerja Elektro Ljubljana d. d. je bilo leta 2019 na obmocju obcine Trzin s soncnimi elektrarnami skupno proizvedenih 448.734 kWh elektricne energije. D:\ENVIRODUAL\LEK_Trzin\trzin_soncne_elektrarne.png Slika 6: Lokacije soncnih kolektorjev, sofinanciranih s strani Eko sklada, in soncnih elektrarn z deklaracijo za proizvodne naprave na obmocju obcine Trzin. Vir: EnGIS. 8.3.2 Potencial obcinskih javnih stavb ter ostalih stavb za izrabo soncne energije s fotovoltaiko V poglavju so analizirani podatki potenciala obcinskih javnih stavb ter ostalih stavb za postavitev soncne elektrarne. Podrobnejša analiza potenciala soncne energije je izdelana na podlagi digitalnega modela površja s prostorsko locljivostjo 1 m, ki je narejen iz oblaka tock laserskega skeniranja (LiDAR). Digitalni model površja zajema poleg reliefa tudi vegetacijo in objekte, kar omogoca grobo tridimenzionalno podobo površja z vsemi ovirami, ki povzrocajo sencenje in s tem zmanjšujejo prejeto soncno sevanje. Z modelom potencialnega prejetega soncnega obsevanja je bila za vsak kvadratni meter površja izracunana letna energija soncnega obsevanja v kWh/m2. Podobno kot pri karti letne energije soncnega obsevanja je bil modelski izracun potencialnega (teoreticnega) soncnega obsevanja umerjen na podlagi podatkov satelitskih meritev CM SAF. V koncnih izracunih so bile obravnavane zgolj tiste strešne površine stavb z velikim potencialom za namestitev fotovoltaike. Ocenjena površina strehe ali dela strehe z velikim potencialom je vsota vseh sklenjenih površin posameznih delov strehe istega objekta, ki prejmejo nadpovprecno letno soncno obsevanje. Deli strehe z velikim potencialom oziroma deli strehe z nadpovprecnim soncnim obsevanjem so tisti deli strešne površine, kjer je povprecna letna energija soncnega obsevanja vecja od tiste, ki bi jo na enaki lokaciji prejelo ravno površje. Obravnavani in prikazani so zgolj deli strehe, katerih površina je vecja od 21 m2, saj manjše površine niso primerne za postavitev soncne elektrarne. Na podlagi obravnavanih podatkov lahko zakljucimo: - Ce bi na obmocju obcine na vse najbolj primerne strešne površine obcinskih javnih stavb brez varstva kulturne dedišcine namestili soncne elektrarne, bi z njimi letno proizvedli okrog 481,5 MWh elektricne energije. - Ce bi v obcini na vse strešne površine vseh stavb brez varstva kulturne dedišcine namestili soncne elektrarne, bi z njimi letno proizvedli okrog 16.644,8 MWh elektricne energije. Kljucne ugotovitve: - Letni globalni obsev na obmocju obcine je med 1.190 in 1.230 kWh/m2, obcina kot celota na nivoju Slovenije spada med povprecno osoncena obmocja, predvsem na neosencenih in prisojnih legah v obcini je velik potencial za izkorišcanje soncne energije. - Na obmocju obcine Trzin so že postavljene soncne elektrarne in soncni kolektorji. - Ce bi na obmocju obcine na vse najbolj primerne strešne površine obcinskih javnih stavb brez varstva kulturne dedišcine namestili soncne elektrarne, bi z njimi letno proizvedli okrog 481,5 MWh elektricne energije. - Ce bi v obcini na vse strešne površine vseh stavb brez varstva kulturne dedišcine namestili soncne elektrarne, bi z njimi letno proizvedli okrog 16.644,8 MWh elektricne energije. 8.4 Potencial izrabe geotermalne energije Geotermalna energija je povsod dostopen obnovljiv vir energije, ki ga izkorišcamo z uporabo termalne vode ali z geotermalnimi toplotnimi crpalkami. Geotermalna energija je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje. Izkorišcamo jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev oziroma s hlajenjem vrocih kamenin. Temperatura termalne vode pogojuje možnost uporabe geotermalne energije. Locimo visokotemperaturne in nizkotemperaturne geotermalne vire. Pri prvih je temperatura vode nad 150°C in jih izrabljamo za proizvodnjo elektrike, pri drugih pa je temperatura vode pod 150°C in jih izrabljamo neposredno za ogrevanje. Odvisno od globine vrtanja, obstajata dve glavni možnosti geotermalne energije: plitva in globoka geotermalna energija. Plitva geotermija je dejavnost, ki se ukvarja z izkorišcanjem zemljine toplote plitvo pod površjem. Meja med plitvo in globoko geotermijo ni natancno dolocena, vendar pa v dosedanji praksi v svetu velja meja nekje na globini 300 ali 400 metrov. V dosedanji praksi v Sloveniji globinska razmejitev še ni bila uporabljena, razen v primeru rudarskega zakona, kjer je za vrtine globlje od 300 metrov zahtevan rudarski projekt. Do globine 300 metrov se upošteva, da so tveganja pri tehnicni izvedbi manjša in se ne zahteva rudarskega projekta. Do globine 300 m tudi ni potrebno pridobiti koncesije za rabo termalne vode. Plitka geotermija izkorišca toplotno energijo iz zgornjih plasti zemlje (do 400 metrov) in podtalnice ter je bolj dostopna vecini uporabnikov. Ta energija nastaja pod vplivom toplote, ki jo oddaja sonce in dovoda toplotne energije iz notranjosti zemlje na površino. Primerna je za ogrevanje in hlajenje stavb ter za ogrevanje vode. V zgornjih zemeljskih plasteh, do globine približno 20 metrov ter odvisno od geoloških pogojev, do najvec 40 metrov, so temperature odvisne od sezonskih nihanj. Na globini okoli 20 metrov, prevlada ravnotežje med zunanjo in notranjo temperaturo Zemlje. Na tej globini podnebna nihanja niso vec zaznavna, temperatura pa je konstantno nekje v višini povprecne letne temperature na tej lokaciji. V Sloveniji so temperature na globini 10 – 20 m povprecno nekje med 8 – 12 °C, z globino pa se temperatura povecuje v povprecju za okoli 3 °C na vsakih 100 metrov globine in doseže temperaturo od 20 – 25 °C na globini 400 metrov. Toplota, ki izhaja iz tal pa je seveda odvisna tudi od lastnosti tal in kamnin. 8.4.1 Ocena sedanje rabe geotermalne energije Na obmocju Slovenije je bil prispevek plitve geotermalne energije leta 2018 že bistveno vecji kot delež globoke geotermalne energije. Trend narašcanja deleža plitve geotermije se je pojavil po letu 2010. V Sloveniji imamo trenutno že vec kot 11.700 delujocih naprav s skupno zmogljivostjo 185 MW termicne moci, ki so v letu 2018 prispevale približno 260 GWh energije letno (Prestor in sod., 2019). Naprave za rabo globoke geotermalne energije iz termalne vode imajo skupno zmogljivost 62 MW, njihov prispevek pa je 161 GWh/leto. Inštalirana moc geotermalnih naprav v Sloveniji skupno znaša 247 MW termicne moci, njihov prispevek k obnovljivim virom energije pa je 421 GWh/leto (Pestotnik in sod., 2019). Oceno sedanje rabe geotermalne energije v obcini Trzin ni mogoca, saj imamo premalo podatkov o prisotnosti geotermalnih toplotnih crpalk na obmocju obcine. Glede na podatke vodnih dovoljenj za pridobivanje toplote, ki jih izdaja Direkcija Republike Slovenije za vode, v obcini ni nobene geotermalne toplotne crpalke voda-voda. Po podatkih izvedenih naložb, sofinanciranih s strani Eko sklada, je na obmocju obcine ena toplotna crpalka zemlja-voda, ki se uporablja za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. 8.4.2 Ocena potenciala geotermalne energije V Sloveniji je potencial za izrabo geotermalne energije velik, a je nesorazmerno porazdeljen po državi (Prestor in sod., 2019). Možnost izkorišcanja geotermalne energije je na obmocju Slovenije tako zaradi raznolike geološke sestave tal razlicna. Geotermalno najbogatejša in tudi najbolj raziskana so naslednja obmocja: Panonska nižina, Krško-Brežiško polje, Rogaško-Celjsko obmocje, Ljubljanska kotlina ter slovenska Istra. Na naslednji karti so prikazane pricakovane temperature na globini 1000 m. S karte lahko razberemo, da je najvecji naravni potencial v delu severovzhodne Štajerske ter v Pomurju. http://peridot.geo-zs.si/geonetwork/srv/slv/resources.get?uuid=C211EED2-54CA-4F43-8E85-EF59696A73CC&fname=geotermicna_karta.png Slika 7: Karta temperature (°C) v globini 1000 m. Vir: Geološki zavod Slovenije. Glede na zgornjo karto lahko zakljucimo, da je obmocje obcine Trzin z vidika izrabe globoke geotermije razmeroma ugodno oziroma je med najbolj ugodnimi obmocju v osrednji Sloveniji. Temperature v globini 1000 m dosegajo med 36 in 38 °C. Ce se pomikamo od površja v globino, so temperature na 100 m globine med 12 in 13 °C, na 500 m 22 do 24 °C, na 2000 m pa med 58 in 62 °C. Podrobnejše ocene za možnost izrabe plitve geotermije na obmocju obcine Trzin v primeru postavitve geotermalnih toplotnih crpalk so podane na karti potenciala za geotermalne toplotne crpalke. Karta prikazuje obmocje obcine, razdeljeno na razlicne kategorije glede na pogostost uporabe geotermalnih toplotnih crpalk (obmocja, kjer se najpogosteje vgrajuje sisteme voda-voda, obmocja, kjer so sistemi voda-voda pogosti, vendar ne prevladujejo kot najboljša izbira, sistemi zemlja-voda z navpicnimi toplotnimi izmenjevalci (geosonde), ter sistemi zemlja-voda z navpicnimi in vodoravnimi kolektorji, kjer so mogoci enostavni izkopi do globine 1,5 m) (Pestotnik in sod., 2019). D:\ENVIRODUAL\LEK_Trzin\plitva_geotermija_trzin.png Slika 8: Potencial za geotermalne toplotne crpalke na obmocju obcine Trzin. Vir: Geološki zavod Slovenije, kartografija Monolit d. o. o. Najvec površine v obcini je primerne za geotermalne toplotne crpalke zemlja-voda z navpicnimi in vodoravnimi kolektorji (skupaj 76,5 % površine obcine), sledijo obmocja, najprimernejša za toplotne crpalke voda-voda (15 % površine obcine), medtem ko je najmanj obmocij, kjer so pogosto v uporabi sistemi voda-voda (2,9 %) ter najpogosteje navpicni sistemi zemlja-voda (5,7 %). Skupno je na obmocju obcine tako za 17,8 % površine najbolj pogosto primerna vgradnja odprtih sistemov voda-voda, medtem ko je na 82,2 % ozemlja obcine bolj primerna vgradnja zaprtih sistemov (geosond in vkopanih toplotnih izmenjevalcev). Zakljucimo lahko, da je na obmocju obcine Trzin glede na podatke Geološkega zavoda Slovenije potencial tako za izrabo plitve kot tudi globoke geotermalne energije, ceprav obcina na nivoju države ne spada med najprimernejše za izkorišcanje globoke geotermije. Potencial je ugoden predvsem za bolj razširjene in cenovno bolj dostopne možnosti izrabe plitve geotermalne energije, kot so odprti sistemi voda-voda in zaprti sistemi zemlja-voda. Kljucne ugotovitve: - Na obmocju obcine Trzin obstaja potencial izrabe globoke geotermalne energije ter zelo dober potencial za izrabo plitve geotermalne energije (toplotne crpalke voda-voda in zemlja-voda). - Po dostopnih podatkih izvedenih naložb, sofinanciranih s strani Eko sklada, je na obmocju obcine ena toplotna crpalka zemlja-voda, ki se uporablja za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. 8.5 Potencial izrabe vetrne energije Veter je cist in obnovljiv vir energije, ki nastaja zaradi razlik v temperaturi in zracnem tlaku nad razlicnimi deli zemeljskega površja ali morja. Veter je lahko tako vertikalno kot horizontalno gibanje zraka. Vertikalno gibanje najpogosteje nastaja zaradi nestabilnega ozracja, ko se zrak pri tleh ogreje precej bolj kot zrak v višjih slojih, zaradi cesar pride do vzgona. Kot posledica vertikalnega gibanja zracnih mas lahko nastanejo tudi horizontalna gibanja. Za izrabo vetrne energije je pomembno horizontalno gibanje zraka, ki najpogosteje nastane zaradi razlik v zracnem tlaku nad razlicnimi predeli Zemljinega površja. Zracne mase se pomikajo proti obmocjem nižjega zracnega tlaka, a se njihove poti zaradi ucinka vrtenja Zemlje pri tem odklanjajo. Pomemben vpliv na pogostost pojavljanja in hitrost vetra ima tudi relief, ki veter bodisi okrepi ali pa njegovo hitrost zmanjšuje. Hitrost vetra praviloma narašca z višino nad tlemi, saj je višje vse manj trenja s podlago (tla, vegetacija, hribovje, grajeni objekti …). Nad morjem lahko veter pri tleh dosega višje hitrosti, saj je trenje tam manjše kot nad kopnim. Poznavanje hitrosti vetra je bistveno pri oceni možnosti izkorišcanja energije vetra. Hitrost vetra se lahko hitro spreminja, zato se na osnovi stalnih meritev preuci frekvence hitrosti vetra, na podlagi katerih lahko izrišemo krivulje verjetnosti posameznih hitrosti. S pomocjo teh krivulj lahko dobro ocenimo lastnosti vetra na posamezni lokaciji (Energija vetra, 2020). Sila, s katero deluje veter na predmete, narašca s kvadratom hitrosti vetra. Vetrno energijo pridobivamo s pretvorbo kineticne energije zraka v mehansko oz. elektricno energijo. Za proizvodnjo elektricne energije najpogosteje uporabljamo vetrnice oz. vetrne turbine, pri cemer vetrnica poganja elektricni generator. Proizvodnja elektricne energije posamezne vetrne turbine je odvisna od pogostosti (stalnosti) ter od hitrosti vetra na nekem obmocju. Za vrtenje vetrne elektrarne je potrebna hitrost vetra najmanj 3 do 5 m/s, kar je odvisno predvsem od tipa vetrnice. Pomembno pri tem je, da je veter karseda stalen, ne prešibak in ne premocan, saj se pri hitrostih vetra nad 25 m/s vecina vetrnih turbin ustavi, da ne pride do poškodb. Vetrne turbine so najbolj ucinkovite pri hitrostih vetra med 15 in 25 m/s. Najprimernejša za postavitev vetrnih elektrarn so obmocja s povprecno hitrostjo vetra nad 6 m/s (Primc, 2010). Slovenija je v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami relativno slabo prevetrena, predvsem zaradi lege v zavetrju Alp. Na obmocju Zahodne in srednje Evrope najpogosteje pihajo vetrovi zahodnih smeri, ki so posledica zahodne zracne cirkulacije nad zmernimi geografskimi širinami. Zaradi vpliva Alp so zahodni oz. severozahodni vetrovi na obmocju Slovenije precej omejeni, z izjemo visokogorja. Veter na nekaterih obmocjih sicer lahko dosega visoke hitrosti, a je njihov pojav razmeroma redek, trajanje pa obicajno kratko. Najbolj pogosta tipa vetrov na obmocju Slovenije sta jugozahodnik in burja oz. severovzhodnik v notranjosti. Najvišje hitrosti pri nas dosegajo burja na pobocjih dinarske pregrade in na Primorskem, severni fen na pod Karavankami in v Posocju ter jugozahodnik v Podravju ter v višjih legah (na grebenih) oz. jugo ob morju. Poleg znacilnih in pogostih vetrov se predvsem poleti pojavlja tudi mocan, viharen a prostorsko omejen veter iz razlicnih smeri kot posledica neviht (nevihtni piš), ki ni vezan na specificno obmocje. Zaradi razgibanosti reliefa so znacilnosti vetra na posameznih mikrolokacijah po državi lahko precej razlicne. Z vidika potenciala za postavitev vecjih polj vetrnih elektrarn, so v Sloveniji pogoji najbolj ugodni v delih Primorske ter v višjih legah, predvsem na grebenih. Vetrne elektrarne imajo tako kot drugi obnovljivi viri energije prednosti in tudi nekaj slabosti. Prednosti vetrnih elektrarn so predvsem cista energija brez izpustov ogljikovega dioksida in onesnaževal, brez nevarnih kemikalij in odpadkov ter tudi nizki stroški obratovanja. Slabosti so pogosto prenizke hitrosti vetra na obmocju Slovenije, hrup vetrnih turbin, spremenjena podoba pokrajine, kamor se vetrnice umešcajo ter nevarnost za ptice. 8.5.1 Ocena sedanje rabe vetrne energije Glede na podatke registra deklaracij za proizvodne naprave v obcini Trzin ni nobene vetrne elektrarne ali male vetrne elektrarne. 8.5.2 Potencial izrabe vetrne energije Za Slovenijo so za celotno državo na razpolago z modelom ocenjene vrednosti hitrosti vetra na višinah 10 in 50 m, ki so primerne za oceno potenciala vetrnih elektrarn v državi. Hitrost vetra, ki doloca možnost izrabe vetrne energije in tehnicno opredeljuje vetrna obmocja, ki lahko v dejanskih razmerah izkazujejo ugodne razmere za izkorišcanje vetrne energije, je 4,5 m/s na višini 50 m. Kar pomeni, da so za izkorišcenje vetrne energije primerna obmocja s povprecno hitrostjo vetra nad 4,5 m/s na višini 50 m (Celovit pregled …, 2015). Modelske ocene hitrosti vetra ne zadostujejo za natancno oceno ekonomske upravicenosti posamicnih vetrnih elektrarn – pri presoji objektov je potrebno upoštevati dejanske hitrosti vetra na obmocju, kar pa pomeni izvedbo meritev. Ce je v obcini na podlagi modelskih ocen ugotovljen potencial za izrabo vetrne energije, so kot naslednji korak tako potrebne meritve vetra na izbranem obmocju, ki pokažejo dejanske hitrosti vetra ter njegovo stalnost. Šele na podlagi natancnejših meritev je mogoce oceniti smotrnost ter ekonomsko upravicenost postavitve vetrnih elektrarn. veter_obmocja Slo Slika 9: Vetrovno primerna obmocja – obmocja s povprecno hitrostjo vetra vec kot 4,5 m/s 50 m nad tlemi v obdobju 1994-2000 iz modela Aladin DADA. Vir: Celovit pregled potencialno ustreznih obmocjih za izkorišcanje vetrne energije - strokovna podlaga za NEP 2010-2030, Aquarius d. o. o., februar 2011. D:\ENVIRODUAL\LEK_Trzin\veter_arso.png Slika 10: Povprecna letna hitrost vetra 50 m nad tlemi v obdobju 1994-2000 v Obcini Trzin na podlagi modela Aladin DADA. Vir podatkov: ARSO, kartografija Monolit d. o. o. D:\ENVIRODUAL\LEK_Trzin\veter_100m.png Slika 11: Ocenjena povprecna letna hitrost vetra 100 m nad tlemi na obmocju obcine Trzin na podlagi podatkov Svetovnega vetrnega atlasa (Global Wind Atlas). Vir podatkov: Global Wind Atlas, kartografija Monolit d. o. o. Povprecna hitrost vetra 50 metrih nad tlemi glede na podatke ARSO znaša na vecini obmocja obcine 1 – 2 m/s. Povprecna hitrost vetra 100 m nad tlemi, ocenjena v okviru Svetovnega vetrnega atlasa, znaša na vecini obmocja obcine okrog 3 m/s, le na zahodnem in jugozahodnem robu doseže skoraj 4 m/s. Celotno obmocje obcine je tako za postavitev vetrnih elektrarn neprimerno. Kljucne ugotovitve: - Na obmocju obcine Trzin ni teoreticnega potenciala za postavitev vetrnih elektrarn. 8.6 Potencial izrabe vodne energije Voda je obnovljiv vir energije, saj njen krogotok poganjajo številni dejavniki, od katerih ima Sonce najpomembnejšo vlogo. Z izhlapevanjem vode iz tal ter predvsem iz velikih vodnih površin se nižji sloji atmosfere obogatijo z vodno paro, ki se s kondenzacijo in padavinami nato zopet izloca nazaj na tla oz. v vodna telesa. Za hrambo vode je zelo pomembna snežna odeja v gorah, ki se pozimi kopici, spomladi in poleti pa tali ter tako polni alpske reke in z njimi povezane podzemne vode. Prav tako je za ohranjanje energetsko izkoristljivih ter ekološko sprejemljivih pretokov rek pomembna razmeroma enakomerna razporeditev in zadostna kolicina padavin, brez daljših sušnih obdobij. Žal se z vse vecjim izražanjem ucinkov podnebnih sprememb tako prvi kot drugi vzrok za dobro vodnatost slovenskih rek spreminjata, saj je snaga v visokogorju in predvsem v sredogorju pogosto premalo, prica pa smo tudi daljšim sušnim obdobjem. Pri energiji vode izkorišcamo energijo tekocih voda, ki je povezana s silo gravitacije. Ta vodo prisili k toku iz višjih proti nižjim predelom, pri cemer se vodni tokovi najpogosteje koncajo na višini morske gladine. Obmocja, iz katerih se voda preko vodotokov steka v posamezno morje, imenujemo povodja. V Sloveniji imamo dve povodji, in sicer manjše Jadransko in vecje Crnomorsko povodje. Voda je eden najstarejših virov energije, ki jih je clovek zacel uporabljati in v svetovnem merilu predstavlja najpomembnejši obnovljiv vir energije, saj je kar 22 % vse elektricne energije proizvedene z izkorišcanjem vodne energije. Sprva se je energija vode uporabljala predvsem za pogon mlinov in žag, energija vodnega toka je bila uporabljena (in se ponekod še uporablja) za transport hlodovine. Kasneje smo ugotovili, da lahko energijo vode pretvorimo v elektricno energijo. S casom so se tehnike pridobivanja hidroenergije izpopolnjevale in rezultat so današnje hidroelektrarne z nazivno mocjo od nekaj 10 pa vse do nekaj 1000 MW. Potenciali za izrabo hidroenergije so predvsem odvisni od mnogih geografskih in klimatskih dejavnikov, kot so relief (nakloni oz. padci), kolicina in razporeditev padavin, gostota recne mreže itd. Postavitev zlasti vecjih hidroelektrarn predstavlja poleg pozitivnih vidikov izrabe obnovljivega vira energije tudi velik vpliv na okolje, saj s posegi pogosto povzrocimo spremembe vegetacijskega pokrova, živalstva, reliefa, vodnega toka in recne struge, tal in podtalne vode, mikroklime ipd. Pogosto se posegi v vodotoke z namenom izrabe hidroenergije kombinirajo s posegi za zagotavljanje poplavne varnosti ob visokih vodostajih (Vodna energija, Wikipedija, 2020). Vodna energija se v elektricno energijo pretvarja v hidroelektrarnah. Moderne hidroelektrarne izkorišcajo kineticno energijo vode, ki je posledica padca. Proizvodnja elektricne energije je odvisna od trenutnih razmer oz. stanja vodotoka ter od lastnosti vodotoka in obmocja, na katerem se nahaja. Najpomembnejša dejavnika sta kolicina vode in višinska razlika vodnega padca. Glede na te dejavnike se na razlicne vodotoke ali dele vodotoka lahko postavi razlicne vrste hidroelektrarn, in sicer pretocne, akumulacijske ali pretocno-akumulacijske hidroelektrarne. Te so predvsem primerne za vecje vodotoke, medtem ko na manjših rakah in potokih najpogosteje postavljamo male hidroelektrarne. Male hidroelektrarne (MHE) so po slovenskih kriterijih hidroelektrarne z nazivno mocjo do 10 MW in vecinoma predstavljajo manjše posege v okolje oz. strugo vodotoka. MHE lahko oddajajo elektricno energijo v javno omrežje ali pa se jih uporablja za omejeno število porabnikov oz. za samooskrbo z elektricno energijo (Vodna energija, Wikipedija, 2020). Poleg hidroelektrarn na vodotokih poznamo tudi pretocne hidroelektrarne, kjer se voda crpa v višje ležece akumulacijsko jezero in spušca po cevovodu na turbine. V Sloveniji po takšnem principu deluje CHE Avce. Na podoben nacin delujejo tudi mnoge hidroelektrarne na obmocju nekdanje Jugoslavije, kjer se iz vodotokov ali akumulacijskih jezer na višje ležecih kraških poljih skozi predore spušca voda na turbine na nižje ležeca kraška polja ali na obalo Jadranskega morja (t.i. derivacijske hidroelektrarne). V tem primeru se izkorišca naravne višinske razlike med vodnimi telesi brez precrpavanja vode v višje lege (npr. HE Zakucac na Hrvaškem). Hidroenergetski potencial v Sloveniji je ocenjen na 9960 GWh, od tega najvec prispevajo vecje reke (Drava, Sava, Mura, Soca, Ljubljanica, Notranjska Reka), in sicer 8760 GWh, medtem ko ostale manjše reke in potoki, ki so primerni za male hidroelektrarne, prispevajo 1200 GWh (Vodna energija, Wikipedija, 2020). Nižinski del obcine Trzin leži v Ljubljanski kotlini, vendar obmocja tam ne precka nobena vecja reka, ki bi predstavljala potencial za izrabo vodne energije. Najvecji potok na obmocju obcine je Pšata s širino struge 2 do 5 m ter skupno dolžino 2,4 km na obmocju ozemlja obcine Trzin. Skupen padec vodotoka (višinska razlika od najvišje do najnižje nadmorske višine na obmocju obcine) znaša zgolj 11 m, saj tece po ravninskem delu. Dva manjša vodotoka v obcini (Motnica in Blatnica) priteka še s hribovitega predela pod Dobenom in Rašico ter sta na ravninskem predelu speljana po umetnih jarkih. Noben od omenjenih vodotokov nima potenciala za izrabo hidroenergije. D:\ENVIRODUAL\LEK_Trzin\vodotoki_trzin.png Slika 12: Vodotoki na obmocju obcine Trzin. Vir: DRSV, GURS; kartografija Envirodual d. o. o. Glede na podatke deklaracij za proizvodne naprave in vodnih dovoljenj za male hidroelektrarne na obmocju obcine Trzin ni malih hidroelektrarn. Kljucne ugotovitve: - Na obmocju obcine Trzin ni primernega potenciala za izrabo vodne energije in prav tako ni obstojecih malih hidroelektrarn. 9 Terminski nacrt in predvideni stroški ukrepov po letih (v EUR) PODROCJE UKREP 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 Ukrepi za obcinske stavbe, opremo/zmogljivosti Izvajanje energetskega menedžmenta (EM) 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 Izvajanje energetskega knjigovodstva v obcinskih stavbah 900 900 900 900 900 900 900 900 900 900 Izvajanje zahtev Uredbe o upravljanju z energijo v javnem sektorju 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 3.500 Izvajanje pregledov klimatskih sistemov 250 €/ napravo - - - - 250 €/ napravo - - - - Izvajanje pregledov ogrevalnih sistemov - - - 400 €/stavbo - - - - - - Izdelava razširjenih energetskih pregledov javnih objektov - od 2.000 €/stavbo od 2.000 €/stavbo od 2.000 €/stavbo od 2.000 €/stavbo - - - - - Letni preliminarni pregledi stavb s poudarkom na organizacijskih ukrepih 250 250 250 250 250 250 250 - - - PODROCJE UKREP 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 Izdelava ali posodobitev energetskih izkaznic javnih stavb - - 900 150 - - - - - - Izobraževanje v OŠ in zaposlenih v javni upravi 600 - 600 - 600 - 600 - 600 - Obvešcanje javnosti o doseženih ucinkih na podrocju URE in OVE - - - - - - - - - - Spremljanje razpisov in priprava vlog za subvencioniranje in izvedbo projektov in ukrepov - - - - - - - - - - Aktivnosti pridobivanja potencialnih investitorjev za financiranje ukrepov - - - - - - - - - - PODROCJE UKREP 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 Ukrepi za obcinske stavbe, opremo/zmogljivosti Izvedba manjših ukrepov za zmanjšanje letne porabe toplotne in elektricne energije in znižanje stroškov za toplotno in elektricno energijo v obcinskih javnih zgradbah in ukrepi s kratkimi vracljivimi dobami 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 Namestitev soncne elektrarne na vsaj dve obcinski javni stavbi - - 137.900 - - 115.600 - - - - Energetska sanacija izbranih javnih objektov Odvisno od ugotovitev razširjenih energetskih pregledov. Vzpostavitev vzorcnega sistema nadzora in upravljanja z energijo Odvisno od velikosti posameznega objekta in potrebnih ukrepov. Vzpostavljena partnerstva za izvajanje skupnih politik, programov, projektov opredeljenih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni - - - - - - - - - - PODROCJE UKREP 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 Ukrepi za obcinske stavbe, opremo/zmogljivosti Menjava kurilne naprave v OŠ Trzin - - - 100.000 - - - - - - Izracun ogljicnega odtisa obcinske uprave in Obcine Trzin - - 10.000 - - - - - - - Ukrepi za stanovanjske zgradbe Sistemsko komuniciranje/ozavešcanje in promocija – razlicne informacijske strategije – delo z lokalnim prebivalstvom 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 Preucitev primernih obmocij za vpeljavo skupnih sistemov na OVE - 4.000 - - - - - - - - Aktivna udeležba pri spodbujanju prikljucitve na plinovodno omrežje (neaktivni prikljucki) - - - - - - - - - - Prehod iz ELKO na druge vire ogrevanja - - - - - - - - - - Ogrevanje sanitarne vode s soncnimi kolektorji - - - - - - - - - - PODROCJE UKREP 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 Postavitev soncnih elektrarn za samooskrbo na stanovanjske stavbe - - - - - - - - - - Vzpostavitev svetovalne pisarne ENSVET v obcini - - - - - - - - - - Energetska sanacija stanovanjskih stavb - - - - - - - - - - Odpravljanje energetske revšcine - - - - - - - - - - Ukrepi na podrocju prometa Elektrifikacija (plinifikacija) obcinskega voznega parka - - - - - - 30.000 - - 30.000 Izvedba mobilnostnih nacrtov za podjetja in ustanove, ki so velik povzrocitelj prometa - - - - - - - - - - Vzpostavitev/nadgradnja podpornega okolja za trajnostno mobilnost - 2.000 - - 2.000 - - 2.000 - - Izgradnja kolesarske infrastrukture 228.463 - - - - - - - - - PODROCJE UKREP 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 Ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka Postavitev vsaj ene merilne postaje kakovosti zraka in meteoroloških spremenljivk - 30.000 - - - - - - - - Zamenjava starejših kurilnih naprav na lesno biomaso 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 Ukrepi za javno razsvetljavo Zmanjšanje porabe elektricne energije za javno razsvetljavo obcinskih cest - - - - 150.000 - - - - - Izvajanje javne razsvetljave v obcini z inovativnimi pristopi - - - - - - - - - - Ostali ukrepi Izboljšave in nadgradnje elektroenergetskega omrežja - - - - - - - - - - Ostali ukrepi Vzpostavitev novih rešitev v IKT in digitalizacije na podrocju energetike in trajnostnega razvoja - - - - 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 PODROCJE UKREP 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 Identifikacija in vzpostavitev samozadostnih sosesk - - - - - - - - - - Postavitev nove naprave za soproizvodnjo toplote in elektricne energije - - - - - - - - - - Ohranjanje mokrišc na obmocju obcine 1.200 1.200 1.200 1.200 1.200 1.200 1.200 1.200 1.200 1.200 Zamenjava azbestne strešne kritine 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 10 Napotki za izvajanje Nosilci izvajanja LEK Pogoj za uspešno izvajanje LEK je dolocitev odgovornih oseb, zadolženih za izvedbo ukrepov akcijskega plana. Za izvajanje LEK skrbi: - lokalna energetska agencija in /ali - obcinski energetski upravljalec. Obcinski energetski upravljavec pripravlja, spodbuja in v posameznih primerih tudi izvaja projekte opisane v akcijskem nacrtu, nadzira njihovo izvajanje, pripravlja razpise, letno poroca o doseženih rezultatih ipd.. Obcinski energetski upravljavec je kljucni akter pri vseh projektih. Za izvajanje LEK se imenuje tudi akcijska skupina. Sestavo akcijske skupine se opredeli glede na strukturo zaposlenih v obcinski upravi. Njena možna sestava je sledeca: - predstavnik vodstva obcinske uprave, - predstavniki oddelkov (družbene dejavnosti, okolje in prostor …), - zunanji strokovni sodelavci. Naloge akcijske skupine: - po predlogu energetskega upravljavca presoja o predlogih projektov in nalog, ki se bodo izvajale v tekocem letu in soodloca o predlogih projektov, ki jih nato župan predlaga obcinskemu svetu za uvrstitev v proracun obcine za naslednje leto in v potrditev, - pregleduje in strateško presoja o posameznih letnih/vecletnih nalogah iz AN s stališca vodstva obcine, - ocenjuje financno izvedljivost projektov, - presoja o tehnicnih priložnostih z vidika trajnostnega razvoja in vrši koordinacijo med oddelki obcine za projekte iz AN, - presoja letno porocilo o izvajanju LEK in AN, - predlaga dopolnitev ali spremembe LEK in AN. Napotki za pridobivanje financnih virov za izvajanje ukrepov Za vsak projekt je pred izvajanjem treba pregledati možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev prek razlicnih razpisov v Republiki Sloveniji, možnosti crpanja sredstev iz evropskih skladov, ugodnega kreditiranja (Eko sklad j.s.) ter ostalih potencialnih virov financiranja (ESCO model pogodbeništva, javno-zasebno partnerstvo, ipd). Sredstva iz EU skladov Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 je strateški izvedbeni dokument, ki bo podlaga za crpanje 3,2 milijarde evrov razpoložljivih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (KS) v obdobju 2014-2020. V okviru cetrtega tematskega cilja "trajnostna raba, proizvodnja energije in pametna omrežja" bodo podprte naslednje prednostne naložbe: - podpora energetski ucinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi vkljucno v javnih stavbah in stanovanjskem sektorju, - spodbujanje proizvodnje in distribucije energije, ki izvira iz obnovljivih virov, - razvoj in uporaba pametnih distribucijskih sistemov, ki delujejo pri nizkih in srednjih napetostih, - spodbujanje nizkoogljicnih strategij za vse vrste obmocij, zlasti za mestna obmocja, vkljucno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi. V okviru tematskega cilja bo najvec sredstev namenjeno spodbujanju naložb v energetsko sanacijo stavb, ki predstavlja velik potencial za zmanjšanje rabe energije. Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad Namen delovanja je opravljanje nalog po zakonu, ki ureja varstvo okolja, pri cemer upravlja s sredstvi, ki so mu dana s strani države. Glavni namen Eko sklada je spodbujati razvoj na podrocju varstva okolja. Je edina specializirana ustanova v Sloveniji, ki zagotavlja financne podpore za okoljske projekte. Financno pomoc Eko sklad nudi predvsem preko kreditiranja iz namenskega premoženja in od leta 2008 preko nepovratnih financnih spodbud. Bistveni prednosti kreditiranja v primerjavi s komercialnimi bankami sta v nižji obrestni meri in daljši dobi odplacila. Eko sklad izvaja naslednje financne programe: - krediti za pravne osebe (obcine in/ali javna podjetja, zasebna podjetja in ostali pravni subjekti) in samostojne podjetnike za naložbe v okoljsko infrastrukturo, okolju prijazne tehnologije in proizvode, energetsko ucinkovitost, naložbe v energetske prihranke in uporabo obnovljivih virov energije; - krediti za obcane (gospodinjstva) za zamenjavo naprav na fosilna goriva z napravami na obnovljive vire energije, naložbe v energetske prihranke, naložbe v zmanjšanje porabe vode, priklop na kanalizacijsko omrežje, majhne cistilne naprave, zamenjava azbestne kritine; - nepovratne financne spodbude, namenjene obcanom, za naložbe pri nakupu baterijskih elektricnih vozil ter za naložbe v stanovanjske stavbe (energetska ucinkovitosti in obnovljivi viri energije); - nepovratne financne spodbude, namenjene obcinam in/ali javnim podjetjem, zasebnim podjetjem in ostalim pravnim subjektom, za naložbe pri nakupu baterijskih elektricnih vozil in avtobusov za prevoz potnikov, ki kot pogonsko gorivo uporabljajo stisnjen zemeljski plin ali bioplin; - nepovratne financne spodbude obcinam za gradnjo ali prenovo nizkoenergijskih in pasivnih stavb v lasti obcin, namenjenih izvajanju vzgojno izobraževalnih dejavnosti (šole, vrtci, knjižnice ipd.). Energetsko pogodbeništvo Javno - zasebno partnerstvo predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti, ki so v javnem interesu in s tem povezanim izvajanjem gospodarskih in drugih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na nacin in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu oziroma drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu. Javni partner išce partnerstvo pri zasebnih investitorjih predvsem v primerih, kadar: - nima razpoložljivih financnih sredstvih za izvedbo investicije; - naložbe prinašajo financne koristi, iz katerih se v dobi vracanja naložbe poplaca zasebni partner – investitor; - se izvajajo specificne investicije, kjer mora imeti investitor izkušnje z investicijo in/ali kasneje z obratovanjem. V Sloveniji se energetsko pogodbeništvo opredeljuje kot pogodbeno znižanje stroškov za energijo, ki pa ni samo nacin financiranja, ampak je pogodbeni model, ki poleg nacrtovanja in vgradnje novih naprav zajema tudi financiranje, vodenje in nadzor obratovanja, servisiranje in vzdrževanje, odpravo motenj pa tudi motiviranje porabnikov za ucinkovito rabo energije. Pogodbeništvo je nacin pogodbenega znižanja stroškov za energijo, pri katerem izvajalec zagotovi vrsto potrebnih ukrepov za ucinkovito rabo energije na narocnikovih objektih, narocnik pa se zaveže izvajalcu za te storitve placati dogovorjeni znesek, pri cemer se morajo upoštevati morebitni penali za nedoseganje dogovorjenih rezultatov oziroma prihrankov. Osnova je pogodba, ki je za dogovorjeni cas sklenjena med lastnikom (ali upravljavcem) stavbe – narocnikom, in podjetjem za energetske storitve (poznano tudi kot ESCO – »Energy Service Company«) – izvajalcem. V Sloveniji in Evropi se pojavljajo razlicne pojavne oblike pogodbeništva, vse zaradi prilagoditve potreb narocnikov pri doseganju želenih ucinkov. Najpogostejši pojavni obliki pa sta: - pogodbena oskrba z energijo (Energy Supply Contracting, Energy Delivery Contracting, Energieliefer Contracting), ki je namenjena investicijam v nove, nadomestne in dopolnilne naprave za oskrbo s toploto, elektricno energijo in/ali hladom; - pogodbeno zagotavljanje prihranka energije (Energy Performance Contracting, Energiespar-Contracting, Energieeinspar-Contracting), ki pomeni pogodbeno obveznost izkorišcanja razpoložljivih ekonomskih potencialov za varcevanje z energijo, vkljucno s financiranjem potrebnih ukrepov ucinkovite rabe energije. Pri obeh pojavnih oblikah pogodbeništva so seveda možne variacije in odstopanja, saj je osnovni princip delovanja pogodbeništva prav izkorišcanje razpoložljivega potenciala prihrankov energije. Pogodbeno zagotavljanje energije je namenjeno racionalizaciji oskrbe z energijo, ki pride v poštev pri novih gradbenih projektih, kjer so potrebna vlaganja v nove naprave za oskrbo z energijo, kot tudi pri investicijah v zamenjavo že obstojecih, starih in neucinkovitih naprav. Pogodbeno zagotavljanje prihrankov pa je usmerjeno v gospodarsko izkorišcanje potencialov za varcevanje z energijo z vidika njene rabe in stroškov. Težišce investicij, ki jih je potrebno izvesti, je pri tej obliki pogodbenega znižanja stroškov za energijo na podrocju racionalizacije potreb po energiji in ne na podrocju investicij v nove naprave ali na podrocju zamenjave starih naprav za oskrbo z energijo. Ob upoštevanju zahtev za ucinkovitejše ravnanje z energijo ter upoštevanju zahtev za varstvo okolja in zaradi pogosto preobremenjenega državnega proracuna in proracunov lokalnih skupnosti, je pogodbeništvo primeren nacin, tako za dolgorocno zmanjšanje stroškov za energijo, kakor tudi za uresnicitev zastavljenih ciljev na podrocju energetske ucinkovitosti. Tveganje in odgovornost za zmanjšanje porabe in s tem stroškov za energijo se pri tem v celoti prenese na izvajalca. Vendar pa se pogodbe za zagotavljanje prihranka energije obicajno sklepajo za daljša casovna obdobja, od 10 do 15 let, lahko tudi vec. V casu trajanja pogodbe je narocnik vezan na enega samega izvajalca, s cimer se zmanjšajo njegove možnosti za sklepanje drugih pogodb ter povecajo tveganja npr. zaradi stecaja zasebnega partnerja. Za uspešnost projekta je zaradi dolgorocnosti sklenjene pogodbe bistvenega pomena, da pogodbenika dobro sodelujeta in ucinkovito rešujeta vse morebitne nastale težave. Prednosti modela so naslednje: - pogodbeništvo pogosto omogoci izvedbo investicij, do katerih drugace ne bi prišlo zaradi omejenih financnih sredstev, saj izvajalec lahko na svoje stroške izvede projekt namesto narocnikov javnega sektorja, katerih možnosti za prevzemanje obveznosti v breme proracunov prihodnjih let so omejene. - s pogodbo je zagotovljeno zmanjšanje porabe energije zaradi povecanja energetske ucinkovitosti. Izvajalec oceni, kolikšne prihranke je mogoce v posameznem primeru doseci in razvije primerno tehnicno rešitev za njihovo doseganje. Višino prihranka stroškov za energijo izvajalec narocniku zagotavlja s pogodbo. Izvajalec s pogodbo dodatno zagotavlja tudi dolocen obseg in strukturo investicij ustrezne standarde kakovosti. - za narocnike iz javnega sektorja zmanjšanje stroškov za energijo obenem pomeni tudi zmanjšanje obremenitve proracuna, ki lahko nastopi že v casu izvajanja glavne storitve projekta ali pa najkasneje po preteku veljavnosti pogodbe. - za razliko od tradicionalne izvedbe energetsko ucinkovitih projektov prevzame izvajalec tehnicno tveganje, ki je povezano z vgradnjo, nacinom obratovanja in še posebej z zanesljivostjo naprav, ki jih vgradi in upravlja izvajalec, v celotnem casu trajanja pogodbe. Operativni tveganji, kakršno sta tveganje uporabe stavbe, ki se navezuje na možno spremembo namembnosti stavbe in cenovno tveganje, ki je povezano z vplivom možne spremembe cen energije na pogodbeno dogovorjeno vrednost zmanjšanja stroškov za energijo, praviloma ostajata v domeni narocnika. - izvajalec zagotavlja vse storitve, ki so potrebne za pripravo in celovito izvedbo projekta v objektih ali stavbah narocnika, vkljucno z dolgorocnim spremljanjem prihrankov projekta. - okolju in podnebju prijaznejše ravnanje z energijo. Z vgradnjo ucinkovitejših naprav se zmanjša poraba energije in s tem emisije v okolje. Okoljske koristi se pri tovrstnih projektih v primerjavi s klasicno izvedbo energetsko ucinkovitih projektov tudi lažje spremlja in meri. Napotki za spremljanje izvajanja ukrepov Sistematska izvedba LEK zahteva spremljanje rezultatov in uspešnosti. Za spremljanje izvajanja ukrepov je zadolžen nosilec izvajanja LEK – obcinski energetski upravljalec. Njegove naloge so naslednje: - analiza ucinkov vsakega izvedenega ukrepa, - objavljanje rezultatov ucinkov ukrepov v sredstvih javnega obvešcanja lokalne skupnosti, - enkrat letno mora pripraviti porocilo o izvajanju LEK in ga predstaviti obcinskemu svetu ter posredovati pristojnemu ministrstvu. Obcinski energetski upravljalec enkrat letno poroca o izvajanju LEK pristojnemu ministrstvu (do 31. 3. za preteklo leto). Obrazci za porocanje so doloceni s Pravilnikom o metodologiji in obvezni vsebini lokalnega energetskega koncepta (Ur. l. RS, št. 56/16), od leta 2017 je obvezno elektronsko porocanje. 11 Viri in literatura 1. Agencija za energijo. URL: https://www.agen-rs.si/domov 2. ARSO GIS, Ministrstvo za okolje in prostor. URL: http://gis.arso.gov.si/geoportal/catalog/main/home.page 3. ARSO Narava. 2021. URL: https://www.arso.gov.si/narava/ (Citirano 23. 3. 2021). 4. ARSO, arhiv podatkov. URL: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ 5. ARSO, podnebni scenariji RCP 4.5. 6. Atlas okolja. URL: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso 7. Celovit pregled potencialno ustreznih obmocjih za izkorišcanje vetrne energije, Aquarius d. o. o., avgust 2015. URL: https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ove/posodobitev_2017/strokovne_podlage_ve-comb.pdf (Citirano 31. 3. 2020). 8. Centralna cistilna naprava Domžale-Kamnik. 2020. URL: https://www.ccn-domzale.si/index.php/sl/ciscenje-odpadne-vode2/centralna-cistilna-naprava (Citirano 10. 4. 2020). 9. Dejanska raba tal, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. URL: http://rkg.gov.si/GERK/ 10. Direkcija RS za infrastrukturo. 11. E-geodetski podatki, Geodetska uprava RS. 12. Eko sklad j.s, 13. Eko sklad, 2021. https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/zmanjsevanje-energetske-revscine 14. Elektro Ljubljana d. d. 15. Energija vetra. 2020. URL: http://www2.arnes.si/~rmurko2/VETER.htm (Citirano 9. 4. 2020). 16. EnGIS 17. Evidenca malih kurilnih naprav, Ministrstvo za okolje in prostor. 18. Focus, 2019. URL: https://focus.si/wp-content/uploads/2020/07/empowermed_zlozenka_koncno.pdf 19. Focus, 2020a. URL: https://focus.si/wp-content/uploads/2020/07/empowermed_zlozenka_koncno.pdf 20. Focus, 2020b. URL: https://focus.si/kljub-zahtevam-eu-slovenija-v-nepn-ni-ustrezno-naslovila-energetske-revscine/ 21. Leag, 2019. URL: https://leag.si/trece/ 22. M-energetika. 23. Ministrstvo za kulturo, Pravni režimi varstva kulturne dedišcine (eVRD), Register nepremicne kulturne dedišcine (Rkd). 24. Nacrt razsvetljave Obcina Trzin, 31.1.2019. URL: http://www.trzin.si/assets/ag/nacrt-cestne-razsvetljave-2019.pdf (Citirano 21. 8. 2020). 25. Obcina Trzin. 26. Obcinska lokalna energetska zasnova obcine Trzin, 2020. Kratek opis trenutne oskrbe z elektricno energijo v obcini Trzin (daljnovodi, rezervna napajanja itd.) in nacrti v prihodnosti. Elektro Ljubljana d. d. 27. Odprti podatki Slovenije, Ministrstvo za javno upravo. 28. Pestotnik, S., Prestor, J., Rajver, D., Svetina, J., Lapanje, A., Rman, N., 2019. Pregledna analiza potenciala plitve geotermalne energije za pripravo lokalnih energetskih konceptov (LEK-ov). V: Mineralne surovine v letu 2018. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije. ISSN: 1854-3995. 29. Podatki za LEK obcine Trzin. Elektro Ljubljana, elaborat št.: 1/2020. Kranj, 2020. 30. Portal energetika, Ministrstvo za infrastrukturo. 31. Portal prostor, Geodetska uprava RS. 32. Prestor, J., Svetina, J., Lapanje, A., Rman, N., 2019. Geotermalna energija za Lokalni energetski koncept Murska Sobota, Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. 33. Primc, B., 2010. Ni vsak veter dober. Delo, Delo in dom v: Gore-ljudje, 2010. URL: https://www.gore-ljudje.net/novosti/58242/ (Citirano 27. 3. 2020). 34. RCERO. 2020. URL: http://www.rcero-ljubljana.eu/ (Citirano 10. 4. 2020). 35. Register nepremicnin, Geodetska uprava RS. 36. Sistem spremljanja rabe energije obcine Trzin. 37. Statisticni urad RS, Si-stat podatkovni portal. URL: http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp 38. Umanotera, 2021. Izracunaj svoj ogljicni odtis. URL: https://www.umanotera.org/izracunaj-svoj-ogljicni-odtis/ (Citirano 24. 11. 2020). 39. Vlada RS, 2020. Celoviti nacionalni energetski in podnebni nacrt Republike Slovenije 40. Vodna energija, Wikipedija, 2020. URL: https://sl.wikipedia.org/wiki/Vodna_energija (Citirano 9. 4. 2020). 41. Zavod za gozdove Slovenije. ...... Izdajatelj: Obcina Trzin, Mengeška cesta 22 1236 Trzin ISSN: 2386-0464