Na Balkanu. Bolgarija zahteva, da pe samo Rusija, ainpak tudi Srbija pnpozna veljavnbst srbsko-bolgarske pogodbe, predno se zaSnejo pogajanja v Petrogradu.Tega Srbija noee, zato pa tudi ni gotovo, ali bo sploh prišlo do pogajanj v Petrogradu. Med tem postaja napetost med Srbijo in Bolgarijo vedno ve8ja. Bolgarija je že izjavila, da je iz&rpala proti Srbiji vsa sredstva, ki so ji v mirnih 6asih na razpolago. Ostaja ji sedaj še eno sredstvo, da prisili Srbijo, naj pripozna sklenjeno in podpisano pogodbo. T'o sredstvo je seveda vojska. Bolgarija in Srbija se z velikansko naglostjo pripravljata na novo vojsko. Ta je neizogibna, ako Srbija v zadnjem trenotku ne popusti. Dnlgo smo bili preprifiani, da se bo Srbija v zadnjem trenolku gotovo umaknila, toda sedaj vidimo nekatera znamenja, ki nam majejo to prepri8anje. Rusija pošilja Srbom vojna. sredstva, kakor konje, orožje, municijo in kar se v vojski potrebuje. Srbija bi se udala, samo, ako bi je Rusija ne podpirala. Sedaj jo podpira in zato se bojimo, da je vojskina nevarnost večja kakor smo mislili. Nevarnost je celo tako velika, da je treba na eni ali drugi strani nenavadnega dogodka, ki bi s svojo silo prepre6il vojni spopad med brati. Rusija je stala dosedaj v sporu med Bolgarijo in Srbijo na strani Srbije. Ni si upala re8i, da imajo Srbi prav, ako se no6ejo držati pogodbe, a varovala se je tudi povedati, da je to grdo, ako zavezniki po izvršenem delu no8ejo držati ve8 svojih obljub. Bolgarija tudi ni držala rok križem ter si je iskala svojih prijateljev. Najprej si je skušala zavarovati hrbet ter si pridobiti Rumunijo in Tur8ijo. Kakor poroSila pravijo, se ji je to tudi posrecilo, 8eprav je posebno Nemčija hujskala na nesramen nafiin Rumune, naj ne dajo Bolgarom nobenih zagotovil. Avstrija sicer izjavlja, da je nepristranska, vendar je iz uradnih glasov razvidno, da na tihem podpira pravično stvar Bolgarov. Bolgari pripravljeni. Bolgarija je pripravljena. Zato tudi njen odločen odgovor Srbom, da je iz8rpala vsa mirna sredstva. Imela je še tri infanterijske divizije spraviti s lurškega bojiš8a proti srbski meji. Dne 1. junija je za8ela s transi)ortom. Za transport ,je samo železniena proga Dimotika— Odrin—Plovdiv na razpolago; na njej se lahko na dan prepelje 8—10 vlakov, vsak vlak s 60 vozovi. Ker se je torej s 1. junijem zaftel transport, je bil komaj dne 20. junija končan. Da je naš ručun pravilen, nam dokazuje poro8ilo, ki pravi, da je omenjena železnica zopet odprta za javen osebni in blagovni promet. Tudi srbske priprave so gotove. Poro6ila pravijo, da so pred dnevi prišle še zadnje grške 8ete na dolo6ena jim mcsta. Srbske 8ete same pa so itak že vofi 8asa na svojih mestili. Bolgari imajo pripravljenili 300.000 mož s 600 topovi, Srbi in Grki skupaj 240.000 mož s 620 topovi, in sicer je 160.000 Srbov s 450 topovi in 75.000 Grkov s 170 topovi. Ako pride do spopada, se bo bila glavna bitka na severu Makedonije. To je razvidno iz moči razpostavlienih armad. Bolgari imajo na severu 240.000 raož, Srbi 160.000. Srbi stojijo v dveh skupinab. Večina, 100.000 raož, je postavljenih pri Skoplju, 50.000 mož pri Pirotu in Nišu. Proti tem četam imajo Bolgari pripravijenih v prostoru Sofija—Caribrod 100.000 mož. Razven tega imajo še proti srbskim &etam postavljenih pri Kiistendilu 40.000 mož. Vojaški strokovnjaki trdijo, da je Bolgarija svoje vojne mo8i na dubovit na6in razpostavila za slu6aj, da jo Srbi napadejo. Ako Srbi za6nejo vojsko, jo morajo za8eti pod velikimi in neugodnimi okolnostmi. A tudi Bolgare 6akajo velike naloge, ako sami začnejo z napadom. D.a je Bolgarija s svojimi pripravami gotova, se da razbrati tudi iz poročila, ki pravi, da je Bolgarija voljna samo do torka, dne 24. t. m., čakati, da Srbija odpokliče svoje vojake iz onih makedonskih krajev, ki po pogodbi pripadajo Bolgariji. Rusija na strani Srbov. Bolgarski list ,,Ve6erna pošta" poro6a: Rusija je poslala zadnje dni veeje množine streliva v Srbijo. Ruske ladje ,,Beograd", ,,Sv. Jurij" in ,,Grof Ignacijev" so pretečeni teden pripeljale z Ruskega v rumunska pristanišea mnogo streliva, konj, živeža ter dnigih vojnih potrebš8i:i za Srbe. Kv.31.:^ ^zlrgc sc spravlja deloma 6ez Rumunsko po železnici v Srbljo, deloma pa ga vozijo ruske manjše ladje kar gor po Donavi v srbska obdonavska pristanišča. Z Radujevaca ob Donavi, ne dale6 od bolgarsko-rumunske meje, se dan za dnem naklada ruskoblago invozi v srbski tabor. Dosedaj je dobila baje Srbija odRusov5000 konj. Ruske ladje, ako tudi prazne, ne obišcejo nobenega bolgarskega pristanišča. Bolgari so radi tega nad Rusijo zelo ozlovoljeni. Nekateri listi tudi poročajo, da je došlo v Srbijo mnogo prostovoljcev iz Ru' sije, ki se ho6ejo boriti proti Bolgarom. Crnogorci za Srbe. Iz Cetinja poro8ajo: Kralj Nikola je izjavil, da npa v mirno poravnavo med Srbi in Bolgari. Za vsak slucaj pa stoji Crna gora na strani Srbov. Tri 6rnogorske brigade so že odpotovale v Pec, da varujejo Sandžak, ostale črnogorske 8ete pa stražijo mejo proti Albaniji, kjer se ra6una z vstajo. Odstop srbskega ministrskega predsednlka. Srbski ministrski predsednik PašiS je dne 23. t. m. naznanil kralju Petru svoj odstop. Kot vzrok njegovega odstopa navajajo listi nesoglasje med 81ani vlade. Paši8 je bil namreč za brezpogojno rusko razsodišce, do6im je vojni minister Božanovi6 predlagal, naj se izro6i Bolgariji napoved vojske. V ministrstvu, ki je imelo dne 23. t. m. posebno sejo, je bila ve6ina proti Paši8u in je odklonila njegove predloge. Paši6 jcj že drugič naznanil svoj odstop. Ni pa gotovo, ako bo njegov odstop kralj sprejel. Paši8 je eden najboljših srbskih državnikov. Vojska med Bolgari in Srbi 1. 1885. Sedanji spor med Bolgari in Srbi nas spominja na 1. 1885., ko so napovedali Srbi Bolgarom vojsko. Po rusko-tnrški vojski 1. 1870. je postala Srbija neodvisna od Turka, do8im so iBolgarijo razdelili. Kar je bolgarske dežele od Donave do Balkana (gorovja), je dobil bolgarski knez Aleksander; druga polovica, pod imenom Vzhodna Rumelija, pa je še ostala pod Turčijo. Ker ])a Bolgari s to razdelitvijo niso bili zadovoljni, so 18. septembra 1884 spodili iz Vzhodne Rumelije turškega namestnika. Bolgarski knez je zasedel deželo ter jo je kljub temu, da sta se protivili Avstrija in NemSija, obdržal. Naenkrat pa so Srbi napovedali Bolgarom vojsko. Bilo je 14. novembra 1885. Zafiudil se jeves svet. Srbi in Bolgari so iste vere in-tudi po jeziku se ne Io8ijo mnogo. Iz gole nevošljivosti, da je postala bolgarska dežela ve8,ja, so hoteli imeti Srbi od Bolgarov mesto Vidin z okolico. Tako se ,je pri8el boj med brati, kalerega so zakrivili Srbi. Ko je bolgarski knez dne 14. novembra pono8i dobil naznanilo, da so udarili Srbi 8ez mejo, je dal svoji vojski slede8e povelje: ,,Kralj srbski nam je napovedal vojsko in dal srbski armadi povelje, da vdere na našo zemljo. Naši srbski bratje, mesto, da bi nam pomagali, lioSejo uni8iti našo domovino. Vojaki, pokažite svoj pogum, branite svoje matere in svoja ognjišSa ter preganjajte sovražnika, ki nas je zavratno napadel kakor izdajalec, dokIer ga ne uni8ite!" V za8etku so Srbi mislili, da bodo v enem tednu že v Sredcu ali Soliji, glavnem mestu Bolgarije. Sprva so se morali Bolgari povsod umikati Srbom. To ni čudno, ker so imeli Bolgari le kakih 36.000 vojakov, Srbi pa še enkrat toliko. Bolgarski knez Aleksander je šel sam v vojsko ter se bojeval v prvih vrstah, kar je tako navdtišilo Bolgare, da so se borili kot levi. Najhujši boji so bili pri Slivnici na bolgarski zemlji 17., 18. in 19. novembra in naslednje dni v D'ragomanski soteski. 16. novembra so Bolgari že pridrli do srbske meje pri Pirotu Tu se je vnel strašen boj. Okoli 6000 mož je padlo v 24. urah. Bolgarski knez je hotel na vsak način skleniti mir na srbski zemlji. Se bi bila tekla kri, todaAvstrija je posegla vmes in zapretila Bolgarom, ako ne odnehajo, da pošlje Avstrija Srbom svojo armado na pomo6. 28. nov. zve6er se je končal bratomorni boj. Mir med Bolgari in Srbi pa je bil podpisan še-le 3. marca 1886 v Bukareštu. Od tega 8asa so Srbi vedno na tihem kuliali jezo zoper Bolgare. Morilci Malimnd Šefket-paše ofosojeni na smrt. V Carigradu so bili dne 22. t. m. obsojeni na smrt na vislice morilci velikega vezirja Mahmud Šefket-paše. Obsojenih je bilo 12 oseb, ki so se ali umora dejansko udeležile, ali pa so druge nahujskale k umoru. 3 izmed udeležencev pri umoru so ubežali. Obsojence nameravajo obesiti v Carigradu na raznih krajih. Sultan se baje brani, potrditi snirtne obsodbe. Smrt na vislicah je za mohamedance nekaj strašnega. Po njih veri obešenec nikdar ne vidi preroka Mohameda v raju.