Priproste misli o narodnosti in kmetski izobrazbi. Gotovo vsaki domoljub, kateri v resaici ljubi svoj aarod, obžaljuje, da ao ae Sloveaci pred nekaterimi leti zavoljo aarodaega programa razcepili v dve straaki, aamreč v Staroia Mladosloveace. Sicer se je ta razpor, hvala Bogu, že aekoliko poravnal, veudar pa ae še večkrat vaame, zlasti po čaaopisih, ia težko, če bode kedaj aapočila srečna doba prave ediaosti ia aloge. Ceravao je ta aarodna vojska iz jedae atraai sicer koriataa, ker se zmote ia kriva aačela razkrivajo iu preaojajo, veadar bi Sloveaci imeli veliko večjo moc ia veljavo, ko bi bili aložai in edini ter bi vai vzajemao delovali pod geslom: ,,Vse za vero, narodnoat ia omiko". Lep je — na oči — program Mladoaloveacev: ,,Vae za aarodaost, omiko ia svobodo", veadar, veadar ae velja, ker ne zadoatuje človeškemu uameau, ker je zavrgel to, kar je za človeka aajboljše, aamreč sv. vero. Brez vere pa vaa uarodaost, omika ia svoboda, aima aajaiaajše veljave, je samo lupiaa brez jedra, zakaj vsi aapori za aarodaost ia omiko, ako niso združeui z aauki sv. vere, človeka aikakor ae osrečijo, že aa zeailji ae, ia ko gleda človek v drugo življenje, aimajo za-aj aajmaajše tolažbe ia upanja za arečao večnost. Kdor ima pravo pamet ia modroat ia ai dusevao slep, bo vae svoje dušae iu teleane moči porabil v prvi vrsti v ta aamea, da ai pridobi večao domoviao; drugič bo pa tudi ljubil avojo čaauo domoviao ali avoj aarod, ter bo, kolikor mogoče, delal za ajegov blagor ia aapredek iu tretjič si bo pridobil tudi potrebae ia doatojne omike, da bo koristeu ud človeške družbe. Obžaljevati pa je, da imajo aekateri alov. rodoljubi, poleg obiluo dobrib, tudi aekaj krivih aačel, iu tukaj posebao mialim, kar zadeva kmetako omiko. Cital sem v aekem aovejšem slov. liatu, ki je v drugem oziru prav izvrstea in hvale vredea, daprevetika omika je za kmeta pogubaa, da učea kmet je brezverea, ai za goapodaratvo ia aplob. malo kaj velja; aikakor mu ae aodi, da bi za ,,plug držal ia zravea čaaopise prebiral". Resaica je, da marsikateri omikaa kmet, ako ga aapuh pravzame, zgubi vero, zabrede v hudobije in pride tudi aa nkant" ; da bi pa omika aploh bila za kmetaki staa nevaraa, to je pa aeapametao mialiti.*) Ako človek po avetu pogleda, prepriča se pač labko, da neveduost je uajveč kriva, da ae toliko ljudi pogubi, ia sicer zato, ker aimajo spozuanja božjega, ae apozaanja samega sebe. Nevedaost zakrivi splob. aajveč hudodelatev, potem slabo materijalao stanje, revščiuo ia aravni propad. Krivo je torej, kdor misli, da ima kraet že zadosti omike. Ker aedaj vae aapreduje, je pač potrebno, da tudi kmet ae zaoataae v omiki ia aapredku Veaeliti mora vaakega domoljuba, da ae vedao maoži število izobraženih ia zaačajaih alov. kmetov, ki imajo verao, doaioljubao in za vae dobro vaeto arce. Kako veaelo je, v katerib župaijab so zavedai ia izobražeai ljudje, poaebao mladiaa! Imajo bralaa društva, čitalaice, skorej pri vsaki hiši Mohorake knjige, (itajo v obilnem številu razne slov. liste, imajo velike pevake zbore za cerkveao in aarodao petje, — sploh ao aavdušeai za vae, kar je lepo, dobro, aravao ia plemeaito. (Koaec prih.) *) Tega ne tidi nibče, tudi oui list ne. Ured.