Štev. 218.
T UM« v srejfl One 24. SQMl 1924. Posamezna Številka stane 1'50 Din LflO LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ...... Din 20
sa pol leta . . . . . .120 ta celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 38
Sobotna izdaja:
celoletno
f Jugoslaviji .... Din 40 V inozemstvu.... . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din t'50 ln Din 2-—, veijl oglasi nad 43 mm vlSine po Din 2*50, veliki po Din V- ln 4 —, oglasi v urednišhem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naroČilu popust.
Izhaja vsak dan lzvzerall ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSlniHa plačana v gotovini.
UrednIStv«. je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UrednIStv« telefon 50. upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 In 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7,563. Zagreb 39.011. Praga ln Dunaj 24,797.
Vlada sporazuma.
Vlada g. Davidoviča je tekom komaj dveh mesecev storila za razčiščene našega političnega življenje in za rešitev najbolj perečih državnih problemov toliko, kakor doslej nobena vlada pred njo. Odločnost in sigurnost, s katero se vlada svojemu cilju približuje, je združena s toliko previdnostjo, da vzbuja in utrjuje zaupanje na vseh straneh, ker priča tako o jasnosti njenega končnega smotra kakor o doslednosti in dalekovidnosti. Tam, kjer bi druga vlada zadela na nepremostljiva nasprotja najde sedanja pot do nepričakovanih možnosti rešitve, ker je vsaka stran prepričana o njeni dobri volji in čistih namenih ter resnični ljubezni do celokupne države.
Prvo, kar se mora tej vladi šteti v zaslugo, je, da je Pribičeviča in njegovo samostalno »demokratsko« stranko za vedno izločila iz političnega življenja Jugoslavije. Ta izločitev je tako radikalna, da niti v pribičevičevskem tisku, ki ra-pidno hira, ni opaziti niti sledu več kakšnega upanja na zopetno vzpostavitev. Vlada, oziroma njene stranke, so dosegle to s tem, da se jim je posrečilo raztrgati lažnivo kopreno »jugoslovanskega patriotizma«, ki so si jo nadeli prečanski »demokrati«, da se Srbom predstavijo kot edini »državotvorni« elementi v naši državi, kakor so to prakticirali v bivši monarhiji nemški in mažarski liberalci, njihovi učitelji. Kakor hitro se je razkrilo, kakšni samopašni nameni vežejo to družbo na državo in kako so »integralno« jugo-slovanstvo hlinili zgolj za to, da se morejo s Pašieevimi radikali udeleževati na grab-ljenju državnega imetja, je bilo konec njihove slave. Sami so bistveno pripomogli k svoji politični smrti s tem, da so hoteli v zadnjem trenutku obdržati oblast s silo tudi proti volji onega ustavnega faktorja v državi, ki se je proti sili odločil za sporazum, in s tem pokazali, da jim je več zase nego za mirni razvoj države. S tem so bili ti ostanki pred- in medvojne miselnosti iz bivšega strankarskega življenja v Avstro-Ogrski, utelešeni v njeni birokraciji, ki še ni nadomeščena z novo, odpravljeni za vedno, in bodočnost Jugoslavije se bo hvalabogu snovala brez njih.
Drugo veliko delo, ki se ga je vlada pogumno lotila, je boj zoper korupcijo, ki ima tudi pozitivno stran, to je, ustvarjenje pogojev, pod katerimi se bo vzgojilo novo pokolenje uradništva v duhu demokratične ere v Evropi, nepodkupljivosti in neomajljivega poštenja ter spoštovanja zakona. To prizadevanje vlade, ki odgovarja najbolj nujnim in živo občutenim potrebam ljudstva, za katero dobro uprava pomeni vse, zadeva predvsem v živo oni del radikalne stranke, ki nima z idealnimi smernicami njenega prvotnega dela med srbskim narodom ničesar opraviti, marveč pomeni samo skupino družabnih zajedavcev, špekulantov in lizunov, ki so se naslonili na Pašiča, da pod senco njegovega renomeja neovirano izkoriščajo svoj delež na oblasti in obogatijo hlineč največjo skrb za državno »edinstvo« in >moč«. Tudi v tem oziru je nova vlada storila vse, da te elemente docela razgali, in odmev, ki ga je našla za to med ljudstvom, je tudi jamstvo, da se ta pokvarjena družba ne bo nikoli več dokopala do kakšnega vpliva v našem javnem življenju.
Vse te že danes uspeha gotove naloge vlade g. Davidoviča pa so le predpogoj za njen poglavitni cilj, za trajni sporazum med tremi jugoslovanskimi narodi v državi. Radikaisko-demokratska koalicija je venomer ponavljala, da je med tremi narodi sporazum absolutno nemogoč, ker da ne nihče drug drugemu ne bo hotel podrediti; zato da je mogoče samo vladstvo enega, to je Srbov pod firmo enotnega »jugo-slovenskega« naroda. To slamo opleta še danes nekdo v ^Slovenskem narodu«. Mi pa trdimo, da je sporazum mogoč med narodi, ako je v njih dovolj demokratičnega duha, smisla za skupne interese, odjenlji-vosti in moralne solidarnosti; in če so se sporazumeli v tem duhu najrazličnejši, plemensko popolnoma drugorodni narodi v imenu golih gospodarskih interesov, se bodo tudi Jugoslovani, ki jih veže med-seboj veliko več. Sporazum se zdi nemogoč samo temu, ki ga noče*
Sedanja vlada ta sporazum odločno hoče in vanj trdno veruje. Kjer je odločna in dobra volja, tam se najde tudi pot. In vse kaže, da se ta pot res najde, ker vsi demokratični elementi naše države, ki se naslanjajo na ljudstvo in ne na klike, te poti iskreno iščejo, ne da bi hoteli drug drugega nadmodrovati ali prevarati, kakor je to delala Pašičeva klika, koje politika je sploh obstojala samo v varanju. Pri delu
na rporazumu bodo stranke, ki danes vodijo državo, dokazale, da so res le one resnično državotvorna, in to delo bo kronano z uspehom, ker 'vlgovprji največji in najnujnejši potrebi no samo "sega ljudstva v Jugoslaviji, ampak izobraženega sveta sploh, ki v Jugoslaviji po pravici vidi steber reda, miru in napredka na jugovzhodu Evrope.
za vstop HRSS v vlado.
IZJAVA NOTRANJEGA MINISTRA PETROVIČA. — NOBENIH NEPREMOSTLJIVIH ZAPREK SPORAZUMU. — KO SE KRALJ VRNE V BELGRAD, BODO NOVI MINISTRI ZAPRISEŽENI. — POLOŽAJ POPOLNOMA RAZČIŠČEN.
Zagreb, 23. sept. (Izv.) Danes dopoldne se je z brzoviakom iz Belgrada pripeljal v Zagreb minister za notranje zadeve g. Nastas Petrovič in se nastanil v banski palači. Dopoldne si je g. minister ogledal recorne urade in sprejel načelnike posamoznih oddelkov ter namestnika pokrajinskega namestnika dr. Gojkoviča. Ob .12. je minister Petrovič obiskal policijsko vojašnico in izrekel o organizaciji vojašnice svoje zadovoljstvo.
Popoldne od 3.—4. je imel minister sestanek s predsednikom Hrvatske Za-jednice dr. Lorkovieem v njegovi hiši, od 4.—7. pa istotam sestanek s Stepa-nom Radičem. Temu sestanku je prisostvoval tudi dr. Lorkovič. Vaš dopisnik je ob 7. uri v banskem dvoru obiskal ministra Petroviča, ki ga je sprejel in mu dal nekaj značilnih informacij o svojem bivanju v Zagrebu.
Na vprašanje: »Kako ste zadovoljni z današnjim sestankom z Radičem?« je minister odgovoril:
»Jaz sem bil popolnoma prepričan prej kakor tudi sedaj po dolgem razgovoru z Radičem, da smo složni in da ne bo trajalo dolgo časa, ko bo ljudstvo videlo popolno slogo med svojimi predstavniki. S svojimi iskrenimi izjavami in vedenjem me je g. Radič popolnoma | prepričal, da brezmejno ljubi Srbe, Hrvate in Slovence, ljubi veliko zgradbo, današnjo našo domovino, in da ho s svoje strani storil vse, da čimprej prenehajo vse diference med nami v naši
i državi. Sled nami ni danes nobenih zaprek, ki se ne bi dale lahko premostiti.«
»Ali obstojajo kake težkoče za vstop predstavnikov HRSS v vlado?«
»Nobenih težav ni. Moja pot v Bolje je imela namen, da obvestim kralja o položaju v državi in da mu predložim v podpis nekaj ukazov. Z istim namenom je prišel v Belje tudi predsednik vlade, g. Davidovič. Ko se kralj vrne v Belgrad, bo vprašuje vstopa HRSS v vlado končnoveljavno rešeno, ker je potrebna navzočnost kralja v Belgradu radi zaprisege ministrov.«
»Kako je, g. minister, z vprašanjem zaključitve definitivnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci?«
»Mi bomo skupno sodelovali v parlamentu. Mi bomo vsa vprašanja skupaj polagoma in stopnjeina reševali.«
»Ali bodo volitve kmalu?«
»Za volitve ni nobene potrebo. Volitve bodo, kadar bo za to parlamentarna potreba. Sedaj te potrebe ni, dokler obstoji močna parlamentarna večina, ki podpira politiko, katero vodi vlada.«
»Da-li jo vaše bivanje v Zagrebu popolnoma razčistilo položaj?«
»Misl m in upam, da je popolnoma razčistilo.«
Končno je minister izjavil, da bo šo jutri ostal v Zagrebu in pregledal še nekatere naprave. Ako dobi gotova poročila iz Belgrada, bo potoval naravnost v Belje, sicer se pa odpelje v Belgrad.
Zagreb, 23. sept. (Izv.) Nocoj ob 9. uri se vrši v Radičevem stanovanju sestanek med predstavniki HRSS in ministrom Petrovičem. Temu sestanku prisostvujejo poleg Petroviča in Radiča dr. Krnjevic, dr. Maček, inž. Košutič in Predavec.
RADIČ 0 VSTOPU HRSS V VLADO.
Zagreb, 23. sept. (Izv.) V jutrišnjem •Slobodnem Domu« bo izšla notica, ki jo je napisal Radič o vstopu HRSS v vlado. V tej notici se registrirajo vse vesti, ki jih je razširilo časopisje polom vstopa HRSS v
vlado in vse zapreke, ki branijo, da vstopi vvlado. Radič piše dalje: Hrvatsko narod, zastopstvo kot najmočnejši del parlamentarne večine smatra za svojo pravico in dolžnost, da bo vlada v resnici sposobna, da čimbcJj popravi upravo, da ministrske in druge lopove izroči sodišču in da s poštenostjo in zakonitostjo pripravi teren za iskren in pošten sporazum. Po sklepu ple-numa HRSS, da gremo v vlado, vpijejo radikali in batinaši, da pomenja vstop HRSS v vlado začetek propada monarhije in cele Jugoslavije ter začetek pravega uničenja Srbije in srbskega naroda. To so neumnosti in podlosti. Vodstvu HRSS ni bilo še nič sporočeno, da obstoje kake zapreke za vstop kmečkih republikanskih zastopnikov v Davidovičevo vlado. Ako se vodstvu sporoči, da obstoje take zapreke, se bo takoj potrudilo, da jih odstrani, če to zavisi od njega. Povdarjamo pa, da HRSS ne želi in ne potrebuje ministrskih stolčkov, posebno če bi se s tem vlada oslabila mesto okrepila. HRSS bo še nadalje z vso močjo podpirala današnjo parlamentarno vlado, bo pa tudi napela vse svoje parlamentarne in izvenparlamentarne sile, da se ne povrne zopet pokvarjena in nasilna vlada radikalne manjšine. HRSS dobro ve, da sedanja parlamentarna vlada zavisi od drugega ustavnega faktorja, in če bi bilo potrebno za to, da bi se vlada pri tem drugem ustavnem faktorju okrepila na ta način, da kmečki republikanci ne vstopijo v vlado, bi bilo tem bolje za HRSS in ves hrvatski narod.
ODMEV V BELGRADU.
Belgrad, 23. septembra, (Izv.) Današnji dan je potekel v odmevanju poročil iz Zagreba povodom N. Petrovičevega obiska. Vladni krogi so prejeli zvečer okoli 7. ure poročila iz Zagreba o popolnem uspehu in doseženem sporazumu med Petrovičem, Radičem in predstavniki HRSS. Ta vest se v merodajnih političnih krogih označuje kot najbolj zadovoljiva za položaj vlade. Smatra se, da je položaj vlade popolnoma učvrščen in da je za dolgo časa ne bo mogla zrušiti nobena sila. Vprašanje sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci je usmerjeno h končnoveljavnemu pravičnemu in iskrenemu sporazumu. Nekateri radikali so šele zvečer po 9. uri zvedeli za potek zagrebških razgovorov. Pri njih je ta vest izzvala pravo konsternacijo. Posamezni radikali so zvečer javno obsojali politiko Pašiča in izjavljali, da se politika današnje vlade približuje svojemu triumfu in da se bo spor med Srbi, Hrvati in Slovenci rešil brez radikalov, Dolžili so Pašiča in so Jovanoviču očitali, da je premalo energičen in pogumen. Nekateri od njih so izjavljali, da je edino Nastas Petrovič imel pogum, da je napravil prelom s stranko, ker je jasno videl položaj in da je on edini pričel z delom za sporazum, Jovanoviča poživljajo, da naj ohrani edinstvo stranke, ker sicer pride radikalna stranka v nevarnost, da izgubi vse šansc in pri prihodnjih volitvah dobi samo 30 mandatov, ostanek srbskih mandatov bi si pa razdelili demokrati in zemljoradniki. Razen tega bi se njen položaj poslabšal tudi takrat, kadar bodo posamezni prvaki radikalne stranke zaprti radi zlorabe državne imovine. Mnogi radikali so po večernih vesteh iz Zagreba javno dejali, da je sedaj prišel trenutek, ko je treba postopati z vso obzirnostjo. In ker nima Jovanovič dovolj poguma, da bi nastopal odkrito, bi bilo potrebno, da nekateri radikali izstopijo iz kluba in sc pridružijo Petroviču. Iz vsega lega se vobče vidi samo en namen, da radikali rešijo svojo stranko. Politični krogi smatrajo, da
se je zvečer položaj popolnoma in končno^, veljavno ustalil in da je vprašanje v«topa HRSS v vlado le še vprašanje nekaj dni in da se res položaj giblje z naglimi koraki naprej v smeri končnoveljavnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci.
NASTAS PETROVIČ POTUJE V BELJE.
Belgrad, 23. sept. (Izv.) Minister za notranje zadeve Nastas Petrovič odpotuje jutri ob 12. uri iz Zagreba v Belje, da poroča kralju. Iz Belja se vrne v Belgrad.
Belgrad, 23. septembra. (Izv.) Vlada je predložila finančnemu odboru naredijo o draginjskih dokladah za upokojence. Po tej naredbi bodo upokojenci in upokojenke meščanskega in vojnega reda, kakor tudi iz državnih in privatnih1 ustanov, ki so bili upokojeni, predno jo stopil v veljavo nov uradniški zakon, dobivali draginjske doklade z ozirom na veličino pokojnine. Ako imajo upokojenci 20 službenih let in do 2999 dinarjev letne pokojnine, bodo dobivali oni v I. dravinjskem razredu mesečno po 900 dinarjev, v II. drag. razredu 800 Din, v, III. draginjskem razredu 700 Din. Oni, ki imajo od 3000 do 4999 dinarjev letne pokojnine bodo dobivali v I. razr. 1000 dinarjev, v II. razredu 900 Din, v III. r. 800 dinarjev; z letno pokojnino 5000— 6999 dinarjev bodo dobivali v I. razredu 1200 Din, v II. 1000 dinarjev in v III. r. 900 dinarjev; z letno pokojnino od 7000 dinarjev naprej bodo dobivali: v I. raz. 1400 Din, v II. raz. 1200 dinarjev, v III. razredu 1000 Din. Ako imajo upokojenci več kakor 20 službenih let in letno pokojnino 2999 dinarjev bodo dobivali v
I.	razredu 1200 Din, v II. razredu 1000 dinarjev, v III. razredu 900 Din; z letno pokojnino 3000—4999 dinarjev dobijo mesečnih draginjskih doklad v I. draginjskem razredu 1400 Din, v II. drag. razr. 1200 Din, v III. drag. razr. 1000 dinarjev; z letno pokojnino 5000—6999 dinarjev dobijo v I. razr. 1600 Din, v II. drag. razr. 1400 Din, v III. drag. razr. 1200 Din. Z letno pokojnino od 7000 dinarjev naprej dobijo v I. drag. razredu 1800 dinarjev, v II. drag. razr. 1600 Din, v III. drag. razr. 1400 Din. Upokojenci-zvaničniki brez ozira na veličino penzije dobijo z 20. službenimi leti v I. razredu 500 dinarjev, v II. razredu 450 dinarjev, v III. razredu 400 dinarjev. Upokojenci, ki imajo polno število službenih let, dobijo poleg položajne plače, kakor so bili upokojeni, tudi mesečno doklade in sicer pri letni pokojnini v znesku 2999 dinarjev v I. razredu 1500 dinarjev, v II. razredu 1300 dinarjev, v III. razredu 1100 dinarjev; pri. letni pokojnini v znesku 3000—4999 dinarjev dobijo v I. clrag. razredu 1700 Din, v II. drag. razr. 1400 dinarjev, v III. drag. razr. 1200 Din; pri letni pokojnini od 5000—7999 dinarjev dobijo v I. razr. 2000 Din, v II. 1600, v III. 1300, pri letni pokojnini od 7000--8999 dinarjev v I. razredu 2100 dinarjev, v II. razredu 1800 Din, v III. 1500 dinarjev in pri letni pokojnini od 9000 dinarjev naprej v I. razredu 2200 dinarjev, v
II.	1900 dinarjev, v III. 1600 dinarjev. Upokojenci zvaničniki in njim podobni dobijo brez ozira na višino pokojnine s polnimi službenimi leti mesečne doklade: I. razr. 750 dinarjev, II. 700 dinarjev,
III.	650 dinarjev.
Uredba določa dalje, da tudi oficirji, polni invalidi, kakor tudi državni uradniki, ki služijo kot rezervni oficirji, dobijo take doklade na položajno plačo, kakor so bili upokojeni. Vse osebe imajo po tem zakonu pravico do rodbinskih doklad; za legitimno ženo 150 Din in za vsakega zakonskega ali pozalconjenega otroka 150 Din. Na koncu so v uredbi našteti vsi slučaji, v katerih se sme prejemati uredba. V glavnem so ti slučaji isti kakor v uradniškem zakonu: Za ženo, ki jc aktivni državni uslužbcnec ozir. ima dovolj zasebnih dohodkov, mož ne dobiva draginjskih doklad.
O tej vladni uredbi je finančni odbor razpravljal na današnji seji.
Navzočih je bilo 26 narodnih poslancev in minister za finance. V načelni debati jc govoril Vlajko K o č i č (radikal) in
dejal, da je ta uredba delo prejšnje vlade
in da jc bivši minister za finance dr. Stoja-dinovič dobil ta kredit s tem, da je postavil v proračun 50 milijonov za povišanje dravinjskih doklad za vpokojence. Da ni prišlo do spremembe režima, bi bile sprejete nove doklade z veljavo od 1. aprila. Iz nove uredbe sc nc vidi, kolik jc njen finančni efekt. Temu je kriva naglica, s katero se dela. Predlogu ugovarja, ker ne veljajo doklade od 1. aprila, nego od 1. septembra. Izjavlja, cla bodo radikali glasovali za, ker smatra to uredbo za delo prejšnje vlade.
Minister za finance dr. Spaho se v svojem govoru ni oziral na politične opombe. Pravi, da je vlada vzajemna v tem, da se krivice popravijo in da se vprašanje upokojencev pravilno reši. Obširno obravnava posamezna mesta v načrtu,
Poslanec dr. Jovan R a d o n j i č (radikal) pravi, da je ta načrt boljši kakor oni, ki ga je izdelal bivši minister za finance Stojadincvič, ki pa je odobril tudi doklade za duhovščino in vprašuje, zakaj te dravinjske doklade niso bile predložene finančnemu odboru v proučevanje. Minister za finance dr. Spaho odgovarja, da so dela o izplačevanju draginjskih doklad v teku. Moral se je o tem sporazumeti z ministrom za vere. Dr. K r a f t (nemški klub) pozdravlja ta predlog z navdušenjem in izjavlja svojo zadovoljstvo, da se kronska pokojnina izenači z dinarsko. Demokrat Voja V e 1 j k o v i č pravi, da se samo po sebi razume, da se mora finančni učinek tega načrta gibati v mejah proračunske možnosti. Nedeljkovič Milan (radikal) na-glaša ostrost, s katero se obravnava to vprašanje. Treba bi bilo po njegovem mišljenju glasovati za vsako stvar, ki jc dobra, tudi za to. Bo?d. M a k s i m o v i č (radikal) zahteva, da se finančnemu odboru predloži finančni učinek tega načrta.
S tem je bila načelna debata končana in načrt je bil soglasno v načelu sprejet. V posebni debati ie bii prvi člen sprejet brez razprave. Pri členu 2. se je razvila daljša debata. Ta člen govori o razdelitvi mest v razne razrede. Po načrtu bi bila v prvem razredu razen Belgrada, Zemuna in Sušaka, mesta Zagreb, Sarajevo, Ljubljana in Split ter Skoplje. Samostojni demokrat Svetislav Popovič trdi, da se s tem, da se Sarajevo, Ljubljana, Split, Skoplje in Zagreb postavljajo v prvi razred, zasleduje namen, da se je s tem hotelo naglasiti, da so pokrajinska mesta politična središča. Radikal Jovan Radonjič smatra, da je treba voditi račune v posameznih mestih. Demokrat dr. Slavko Šečerov pravi, da je treba v obče črtati mesta prvega razreda. Radikal Vlajko Kočič zahteva, da se med mesta prvega razreda uvrste vsa središča oblasti. Minister za finance dr. Spaho odgovarja, da ga pri razvrstitvi niso vodili nobeni politični nameni nego zgolj gospodarski.
Pri glasovanju je bilo 13 glasov »za«, 13 »proti«. Radi tega je vladni predlog propadel. Minister za finance je vsled tega pristal na to, da ostane v tem vprašanju dosedanje stanje, s čemer je bil 2. č*,en sprejet. 3. člen je bil sprejet z manjšimi statističnimi spremembami. Pri 4. členu se je razvila kratka razprava, ki je bila prekinjena in se je razprava o njej odložila, dokler se ne najde boljše besedilo v sporazumu z ministrom za finance in ministrom za vojno.
Seia je bila ob pol 1. popoldne zaključena. Prihodnja se vrši jutri ob 9. dopol- , dne z nadaljevanjem dnevnega reda.	1
Belgrad, 23. sept. K sejam finančnega ! odbora, ki se bodo vršile skoro gotovo cel j teden, so pripotovali včeraj 22. t. m. slovenski poslanci — člani finančnega odbora P u š e n j a k , Š k u 1 j in Žebot.
SEJA G 0 S PO D AR SIvO -FINANČNEGA ODBORA MINISTROV.
Belgrad, 23. sept. (Izv.) Nocoj od 7. do 9. ure se je vršila seja gospodarsko-finanč-nega odbora ministrov. Na tej seji se je razpravljalo o likvidaciji Ortliebovega deleža, ki znaša eno četrtino pri firmi Eisler-Ortlieb d. d. Ta likvidacija se bo izvršila na podlagi verzajske mirovne pogodbe, ker je Ortlieb nemški državljan. Druga dvojica članov firme ne spada pod likvidacijo, ker je Eisler čehoslovaški državljan, tretji družabnik pa avstrijski. Sekvester je bil že prej ukinjen, ko je bil minister za pravosodje dr . Ninko Perič. Sedaj so dela na likvidaciji Ortliebovega deleža. O tem se je že razpravljalo na sejah gospodarsko-finančnega odbora in sicer o načiuu, kako dobili eno četrtino akcij, ki pripadajo Ort-Jiebu in ki gredo v korist države na račun rcparacijskega fonda. Razen tega bo država vstopila v to družbo z akcijskim kapitalom 20 milijonov Din. O tem vprašanju ee bo razpravljalo na prihodnji seji.
POSLANCI PRI MINISTRU VESENJAKU.
Belgrad, 23. sepi. (Tzv.) Minister za agrarno reformo V o .s e n j a k je danes »prejel odposlanstvo džemijeta, ki se ie j eanimalo za nekatera agrarna vprašanja ' p Južni Srbiji, Pri ministru sta bila nadalje zemljoradniška poslanca Moskov-tfevič in Jovan Popovic, ki sta se zani-
mala za agrarno vprašanje v Dalmaciji in za agrarna vprašanja med dobrovolj-ci. Socialist Divac se je zanimal za posestva dobrovoljcev, ki so sporna radi razmejitve z Romunijo.
PRIHOD KRALJA V BELGRAD PRI-HODNJI TEDEN.
Belgrad, 22. sept. (Izv.) Kralj in kraljica ostaneta še ta teden v Bolju, ker je j vreme za lov zelo ugodno. Pričakuje se, da se kraljeva dvojica vrne v Belgrad začetkom prihodnjega tedna.	>
ŽIVINOZDRAVNIŠKI POMOČNIKI.
Belgrad, 23. sept. (Izv.) Ministrstvo za poljedelstvo je odredilo, cla se v vsej državi otvori večje število živinozdravniških šol, na katerih se bodo pripravljali mladeniči za živinozdravniške pomočnike.
»RIJEC« PRENEHA?
Zagreb, 23. sept. (Izv.) Vaš dopisnik je iz zanesljivega vira zvedel, da stoji glavno glasilo Pribičevicevih demokratov na Hrvatskem »Riječ« pred polomom. Ako se ne posreči v zadnjem hipa dobiti denarja, bo »Riječ« v par dneh prenehala izhajati. ! Riječ« dolguje Slavenski banki 2 in pol milijona dinarjev. Ta dolg sedaj banka tir-ja, ker njeni predstavniki ne soglašajo s pisavo »Riječic
POGAJANJA Z AVSTRIJO.
Belgrad, 23. sept. (Izv.) Na Dunaju so se ponovno začela pogajanja med našo in avstrijsko delegacijo. Pogajanja so se že enkrat vršila, pa so se prekinila za toliko časa, da se je avstrijski minister za zunanje zadevo dr. Griinberger vrnil iz Ženeve, nakar so se včeraj začela prava pogajanja. Trajala bodo kakih šest tednov.
v Jsižnl Srbiji.
Belgrad, 23. sept. (Izv.) Ukaz o pomilostitvi političnih kaznjencev v južni Srbiji je napravil najboljši vtis med ljudstvom v južni Srbiii. Sedaj se v ministrstvu za pravosodje dela na to, da se ta ukaz kar najbolje izvrši. N£ vprašanje, ali se ta pomilostitev nanaša tudi na makedonske emigrante, je minister za pravosodje odgovoril, da je pomilstitev omejena na ona mesta, ld so označena v ukazu in samo na one osebe, ki prebivajo v teh mestih.
SPORAZUM Z ROMUNIJO.
Belgrad, 23. septembra. (Izv.) Romunska vlada je naši vladi predložila sporazum, ki so ga sklenili naši in romunski izvedenci glede obmejnih postaj in glede tranzita. Glede tega sporazuma zahteva romunska vlada nekih malih popravkov.
RAZMEJITEV PRI ZADRU KONČANA.
Belgrad, 23. septembra. (Izv.) Naša komisija, ki ie delala okoli Zadra za razmejitev z Italijo, je končala svoje delo. Te dni pride v Belgrad predsednik naše komisije Milic, da poroča o razmejitvi.
KABELJ MED RABOM IN PAGOM.
Belgrad, 23. septembra. (Izv.) Minister za pošto in brzojav dr. Pera Markovič je odobril kredit za polaganje kabljev med otokoma Rab in Pag. Te kablje so Italijani prekinili.
i car
is
?
Belgrad, 23. sept. (Izv.) Danes so je lazširila po Belgradu vest, iz Sofijo, da je bolgarski car Boris ubit od pristašev Aleka Paše in Atanasova. Ta vest se je v Belgradu ves dan vzdrževala, vendar še do večera ni bila potrjena. Iz Sofije ni prispela nobena brzojavka, ki bi javila podrobnosti o tem. Tudi zunanjo ministrstvo ni prejelo nobenega uradnega poroči la.
Belgrad, 23. sept. (Izv.) Kakor poročamo na drugem mestu, so se danes razširile vesti, da je bolgarski car Boris ubit. Vaš dopisnik se jo razgovarjal z ministrom za zunanje zadeve dr. Vojo Marinkovicem, ki je izjavil, da mu o tem ni nič znanega. Zdi se, da so te vesti o uboju carja Borisa izmišljeno.
sivo narodov.
Berlin, 23. sept. (Izv.) Pod predsedstvom predsednika republike se je posvetoval danes ministrski svet o vstopu Nemčije v Društvo narodov. Nemčijo sili cela vrsta vprašanj, da pristopi k Društvu narodov, vendar pa Nemčija ne more vstopiti prej, dokler se ji ne prizna značaj soodlo-čujoče velesile. To priznanje je za Nemčijo glavni pogoj za vstop. Z vprašanjem pristopa k Društvu narodov se je pričela nemška vlada pečati takoj po londonski konferenci. Zaupna poročila iz Ženeve bodo pokazale, ali je čas za vstop Nemčije v Društvo narodov že prišel ali še ne.
Pariz, 23. sept. (Izv.) Herriot se je včeraj dolgo razgovarjal z angleškim veleposlanikom glede vstopa Nemčije v Društvo narodov.*-
POTRESI.
St. Paul (Minesota), 23. sept. (Izv.) Potres v W:iconsinu je porušil mnogo hiš. Okoli 60 oseb je mrtvih.
Tokio, 23. sept. (Izv.) Minister za notranje zadeve je izjavil, da je 70% vsled potresa porušenih hiš že popravljenih. Popolna obnova bo končana šele v 10 letih.
Rim, 23. sept. (Izv.) V Genovi so začutili včeraj 5 močnih potresnih sunkov. Prebivalstvo je prestrašeno bežalo na vse strani. Pri neki veselici na korist »Zelenega križa« so poteptali bežeči gostje več oseb.
M0SULSK0 VPRAŠANJE.
Ženeva, 23. sept. (Izv.) Pododsek tretje komisije je končal svoje poročilo o mosulskem vprašanju. Anglija zahteva razsodišče, Turčija pa plebiscit.
ŠPANCI V MAROKU.
Madrid, 23. sept. (Izv.) Španske čete so vzpostavile zveze med Tetuanom in Tangerjem.
OPROŠČENA GENERALA.
Atene, 23. sept. (Izv.) Generala Zeru-lis in Panajatopulos, ki sla bila obtožena zaradi upera, je vojno sodišče oprostilo.
Potreben ukrep prosvetnega ministra. Prosvetni minister g. dr. Korošec je razveljavil Pribičevičevo naredbo z dne 25. julija t. 1., s katero se ie prepovedal profesorjem in učencem vstop v kako drugo telovadno organizacijo razen v jugoslovanskega Sokola. Obenem je izšlo opozorilo,^ da ni dovoljeno kogarkoli v sokolska ! društva siliti. To je stvar svobodne volje. To ie zares demokratičen ukrep, ki brani svobodo in izključuje nasilstvo.
+ Samostalni demokrati proti uvrstitvi Ljubljane v prvi draginjski razred. Dne 23. septembra se js vršila v finančnem odboru razprava o draginjskih dokla-dah za vpokojence. Finančni minister dr. Spaho, oziroma vlada je v členu 2. zakonskega načrta predlagala, da naj se poleg Belgrad a, Zemuna in Sušaka tudi L j u b^ Ijana, Zagreb, Sarajevo in Skoplje uvrstijo v prvi draginjski razred. Vstnl pa je Pribicevičev demokrat dr. Svetozar Popovič , bivši železniški minister, in izjavil v ibenu opozicije, da je proti temu predlogu, češ da vlado vodijo »politični motivi!« Za samostalne demokrate in Pašičeve radikale je torej »politični motiv«, ako naj vpokojenci v prečanskih mestih
i postanejo deležni draginjskih doklad, ki jih uživajo v Belgradu in Zemunu bratje Srbi! To so pravi prijatelji »ujedin;ene-ga<- naroda! To škandalozno in sovražno stališče Pribičevičevih in Pašičevih oprod je imelo tudi žalostno posledico, da je vladni predlog padel, ker je bilo za 13 in proti 13 glasov, vsled česar po poslovniku ne more biti'sprejet. Na samostalne demokrate v prvi vrsti je vtisnjen pečat sramotnega nastopa proti interesom onih vpoko-jencev, ki živijo v prestolici Slovenije, katerim so odžrli draginjske doklade, kakor jih imajo v Belgradu. S tem je zopet podan en dokaz več, kakšni strupeni sovražniki slovenskega (in tudi hrvatskega naroda so Pribičevicevi hlapci, ki imajo tudi v Ljubljani svoje kot išče in ki so tudi v svojem uradniškem zakonu dali Belgradu in Zemunu prednost pred uradništvom v slovenskem stolnem mestu, v katerem je danes, kakor znano življenje mnogo dražje kakor v Belgradu. Za uradnike, invalide, vpokojence itd. zna ta družba samo po »Jutru« kričati, kadar pa je bila na oblasti, ga je vedno le oškodovala, oziroma sploh ni nič zanj storila. Da so le bili siti njihovi kolovodje!
-f Bivši poslanec Urek prijatelj L are Markovica. Bivši poslanec Samostojne Iv. Urek se hvali po gostilnah, da je naznanil dr. Lazi Markoviču v Belgrad, kako govorijo na shodih SLS naši poslanci proti Markoviču. Posebno na piki ima Urek poslanca Krajnca in Žebota, o katerih je pisal Markoviču, da sta dne 15. avgusta na shodu v Pišecah ljudstvu opisala, kako jc Laza Markovič oškodoval za težke milijone državo. Urek se boji, da bi bil Markovič obsojen. Zanimiv pojav!
Prašen klopotec. človek se nehote spomni na zgodbo o žabi, ki se je napihovala, kadar se oglasi Orjuna. Ta' organizacija domišljavih mladičev je z orožjem v roki uganjala nasilstva, kakršnih Slovenija ni še doživela. Umore in nešteto na-silstev ima na svoji vesti, danes se pa še dela. kakor da bi se ji delala v nebo vpijoča krivica, ako so njihovi voditelji v preiskovalnih zaporih. Mi seveda pričakujemo, da zločini Orjune ne bodo samo preiskani, ampak da so bodo materialni in moralni krivci tudi našli in kaznovali. Malo poniž-nejša je vendar postala ta prelepaška organizacija, odkar jo začutila roko pravice. Zdaj že oelo izjavlja, da se uklanja zakonom, prej pa je pred očmi oblnsti po svojem zastopniku grozila, da sc ne bo oziialu
na noben zakon. Je pa le še toliko drzna,
da še vedno grozi v svojem rovtarskem organu, v katerem se huduje, da je bilo »razvitje državne zastavo v Zagorjah prepovedano«. Prelepaška organizacija, ki ima umore na svoji vesti, pa državna zastava! To se nam zdi ravnotako, kakor če totalno pijan človek kruli državno himno in jo one-čašča, pa bi ga moral orožnik v uradni pozi in salutirajoč še poslušati! Oblast je storila edino prav, da je izzivalni pohod Orjune prepovedala. Že objava, da Orjuna-šice ne bodo šle v Zagorje v kroju, pač pa Orjunaši, pove mnogo. Orjuna se je nadejala pač, da bodo orožniki preiskovali Orjunaše v kroju, Orjunašic v »civilu« pa ne. Če bi bilo prišlo do prelivanja krvi v Zagorju, bi si bila Orjuna umivala roke, češ saj so nas preiskali in nismo imeli orožja seboj. Poznamo te tičke!
Raka. Volitev župana in svetovalcev se je vršila šele v sredo, ker so se nekateri odborniki priložili na veliko županstvo, da nikakor nočejo v občinskem odboru skupaj sedeti z znanim »agentom Al. Mlakarjem, ki je bil žo čez dvajsetkrat kaznovan zaradi nečastnih dejanj. Pritožbi se je ugodilo. Za župana je bil izvoljen Janez Grm; ravno tako so vsi svetovalci iz vrst Kmečke zveze (SLS). Novi odbor je precej zavzel stališče zoper odbor gradbene direkcije v Ljubljani, ki je brez sklepov občinskih odborov Raka in Cerklje zaukazala popravo občinske ceste čez Drenov-ce v Leskovec, ki teče večinoma po krški občini, Raka pa naj več prispeva kot Krško. Odločno je oporekal zoper zadnji odlok, da naj krška občina kar najame posojilo 200.000 Din, raška in cerkljanska pa naj kar skleneta naklado. Od kdaj pa sta oba avtonomna odbora odvisna od krškega, zlasti sedanjega, ki je kljub večini Kmetske zveze šel k purgarjem na posodo po župana Pfeiferja. Ko je župan naznanil, da so je odposlala pritožba v tem smislu na ministrstvo, ie odbor sklenil, da so vloži pritožba tudi na upravno sodišče zaradi kršitve zakona, ako ministrstvo no ugodi. Žalostno, da mora občinski odbor nastopati zoper kršitev zakona po uradnikih tako važne ko rp orači je, kot je gradbeno ravnateljstvo. Soglasen je bil tudi sklep za dva nova sejma na Raki.
Smihel pri Novem mestu. Tukajšnji Orli in Orlice so za petletnico ustanovitve organizacije napravili v nedeljo 21. sept. popoldne javno telovadbo. V podružnični vasi Veliki Slatnik je dal posestnik Mavsar na razpolago vrt poleg hiše, kjer je bilo okusno prirejeno telovadišče. Po litanijah je bil obhod skozi vas, nato telovadba domačega odseka Orlov iu Orlic v prav lepem številu. Izmed telovadnih točk so zlasti ugajale proste vaje članov 3- male perice« — gojenke, simbolična vaja s petjem in orodna telovarba. Pred telovadbo je govoril o pomenu Orla za kmetsko mladino odv. kandidat br. Lavrič iz Novega mesta. Ob sodelovanju godbe iz Št. Jerneja in društvenega pevskega zbora se je razvila lepa prosta zabava. Udeležba gestov je bila lahko rečemo, velika. Opazili je bilo med gledalci tudi več naših starejših kmetskih korenin, Iti so z veseljem gledali, kaj zna orlovska mladina in so rekli, da je lepo, kar znajo. Zato, šmlhelski Orli, pogumno naprej!
Bohinjska Bistrica. V nedeljo 28. t. m. bomo praznovali blagoslovitev in otvoritev novega društvenega doma. Po dopoldanski službi božji bo blagoslovite-" opravil preč. gospod kanonik Ivan Sušnik, govoril pa bo o krščanski prosveti g. župnik M a r č i č, naš domačin. Popoldne po krščanskem nauku bomo šli pa vsi mladi in stari k slovesni otvoritvi novega društvenega in prosvetnega ognjišča. Nihče ne sme izostati. Naši fantje »Orlk in dru« štvenlki so se potrudili, da nain bodo v svoji »Akademiji« pokazali toliko lepega, da bo vsakomur žal, če bo zamudil to prelepo priliko. Pozdravni in otvoritveni govor bo govoril ustanovitelj našega orlovskega odseka brat Rozman (Šimnovc). Sledile bodo proste vaje, orodne, skupinske i.u boks-vaje članov, višjega in nižjega naraščaja. Nastopile bodo tudi Or-licc-mladonke. Pester spored bo zaključila burka onodejanka »Vso našo«, ki jo tudi igrajo člani orlovskega odseka. S tem pa še ni konec. Najveselejše še pricle. Posedli se bomo okoli miz in se prav živahno porazgovoril vsak v svoji dražbi o vsem lepem in veselem. Smeha ne bo manjkalo. Zato bo skrbela šaljiva pošta in srcčolov. Za srečolov so darovali naši prijatelji že več sto bogatih dobitkov. Zato pridno segajte po srečkah. Sreča bo v nedeljo imela svoj dan. Da bo pa prireditev še popolnejša, smo preskrbeli, da bo 16 članov jeseniškega salonskega orkestra z umetniško dovršenimi godbenimi točkami spremljalo ves spored in zamašilo šc sleherno praznoto. Dvorana in donr bnsta praznično ozaljšana. Pridimo in izkaži-mo svojo naklonjenost in svoje veselja!
6 Prihod škola dr. Karlir.a v Rogaško Slatino. Dne 22. t. m. je prispel v Rogaško Slatino z vozom iz Poljčan naš presvetli vladika dr. Andrej Kurlin s svojim premstvom na duhovne vaje. Pred zdraviliškim domom je bil sprejet z nagovori. V Rogaško Slatino je prispelo do sedaj h duhovnim vajam 80 duhovni-
koV, med njimi tudi prof. dr. Ukmar Jakob, ki bo imel govore. Duhovne vaje se zaključijo 26. t m.
g Smrtna kosa. V Brežicah ob Savi je umrla dne 22. t. m. po daljši mučni bolezni ga Frančiška Novak roj. Šlcrinjar, posešt-nica in okr. babica; v Rečici v Savinjski dolini je pa isti dan umrl ondotnl trgovec in posestnik g. Anton T u r n š e k. Naj počivata v miru!
g Blagoslovitev društvenega doma v Konjicah. Naši konjiški somišljeniki so si pb vsestranskem prizadevanju zgradili prav ličen Društveni dom. Blagoslovitev se je izvršila na prav svečan način v nedeljo, 21. t. m. Slovesno sv. mašo je imel g. arhidijakon Hfastelj, ■nakar je blagoslovi? Društveni dom in prostore posojilnice. Po blagoslovitvi je g. arhidijakon pozdravil vse goste, predvsem rodbino. Win-discbgrtltzovo, ter se zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali in sodelovali pri zgradbi doma. Otvoritvenemu zborovanju jo predsedoval vrli Matija Napotnik. Govorila sta poslanca dr. Hohnjec in načelnik Orlovske podzveze dr. Basaj. Pri popoldanski akademiji so konjiški Orli in Orlice izvajali prav strumno Bvoje vaje. Moški in mešani pevski zbor sta skrbela z ubranim petjem za lepo zabavo.
š Mariborske testi. 21, t. m. se je poročil V mariborski stolnici g. sodnik Emil Kramer z gdč. Pavlo Opelka. — Iz državne službe. Pomožnim paznikom v moški kaznilnici v Mariboru so imenovani: Ivan Lešnik, Andrej Curk, Ivan Pihler, Ferdo Stelzer, Anton Šega in Angelo Kolenc. — Avtomobilna nezgoda. .V nedeljo, 21. t. m. ob 16. uri se je peljala skupina orjunašev na tovornem avtomobilu v Lajtersberg. Ko so nameravali pri hiši Aleksandrova cesta 166 pasirati železniški prehod, je odpovedal volant in avto se je zaletel v leseni plot, ki je bil močno poškodovan. — Mala policijska kronika. V trušču volivne nedelje jo ukradel ključavničar Ivan Z. v Narodnem domu kolo, last posestnika Alojzija Krežarja. Eno uro pozneje — v trenutku, ko je hotel postaviti kolo v garderobo na gl. kolodvoru — ga je policija že za — sačila. V nedeljo je vladal v mestu najlepši mir in red. Aretirana je bila samo ena oseba. Prepoved motenja alkoholnih pijač ni imela pravega učinka, ker so se Mariborčani prav pridno posluževali okoli šivih fcostilnic. — Prostitutko Nežo G. je poslala policija v Begunje, da se bo odvadila pohajkovanja. — Svetovni šahist dr. Emanuel Lasker jo javil mariborskemu klubu, da pride v Maribor v torek, dne 30. t. m. :V Mariboru bo predaval o šahovski umetnosti.
š Najdenine iz rimske dobo. Na posestvu g. Blažeka v Orehovi vasi pri Ptuju so našli rimsko grobišče. Najdeni kovani denar, ki se je nahajal v njem, je iz dobe Dioklecijana.
Občinske volitve v Celju.
Izjava. Da ne bo takoimenovani »Narodni blok« begal Celjanov z narodnim izdajstvom dr. Ogrizeka in njegovega bloka, izjavlja podpisana Celjska gospodarska stranka oficielno, da smo ob vstopu v »Celjski socialno gospodarski blok« podali ostalim blokašem nasproti obvezno izjavo:
1.	da se vsi blokaši vežemo le v svrho pariranja krivičnega Žerjavovega volivne-ga reda ter obstoja blok le do izvršitve volitev;
2.	Celjska gospodarska stranka dobi manj mandatov, kakor bi jih pripadlo isti po čistem proporcu na bazi razmerja zadnjih volitev v Narodno skupščino — vsi Žerjavovi prekočisto proporčni mandati pripadejo ostalim t. j. slovenskim blokašem;
3.	Celjska gospodarska stranka se še naprej odpoveduje vsaki aspiraciji na mesto župana ali podžupana v korist slovenskim strankam in skupinam, zastopanim v bodočem občinskem svetu;
4.	Celjska gospodarska stranka zasleduje a priori gospodarsko udejstvovanje, izključivši vsako nacionalno aspiracijo;
5.	Celjska gospodarska stranka se pri imenovanju svojih kandidatov ozira na narodne želje ostalih blokasev, osobito v pogledu na preteklost ter splošno jezikovno sposobnost (slovenski jezik) kandidatov podpisane stranke.
iZa Celjsko gospodarsko stranko: Dr. Skoberne.
Resnica. »Laži Narodni blok« razširja po Celju izmišljotino, da bo centrala SLS v Mariboru ozir. v Ljubljani s posebnim bklicem na pristaše SLS v Celju izdala parolo, da naj se na dan volitev vzdrže glasovanja, ozir. celo, da naj volijo »Nerodni blok«. Po avtentični informaciji iz Maribora lahko izjavljamo, da je to čisto navadna izmišljotina in volivni trik »Nerodnega bloka« ter da ta zadeva niti v Mariboru niti v Ljubljani ni bila nikdar predmet kakega sklepanja vodstva SLS. To so laži »Nerodnega bloka«, ki gre brez upa zmage v volitve in hoče še rešiti, kar se rešiti da, s tem da se mu nekaj sanja, kako bi razbil skupino SLS v Celju, da bi pristaši SLS podpirali »Nerodni blok«, ker si brez njih niti sam ne domišljuje, da bi zmagal.
Več koSiiorterjav (kolporterk)
sprejmemo pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe pod šifro »TAKOJ« ua upravo »Slovenca«.
Dnevne novice.
—	Smrt rojaka v tujini. Kakor se nam sporoča, je .11. t. m. v Draždanih pri svoji hčeri umrl po kratki bolezni naš rojak kem. inž. g. Franc Zmerzlikar, rodom ia Logatca in tovarnar v Deutsch Wagram pri Dunaju, v 74. letu svoje dobe. Kot reven dijak se je izšolal do kemika. S trudom je ustanovil svojo tovarno za katranske izdelke, v kateri stroki je bil strokovnjak malo ne svetovnega slovesa. Akoravno je colo svojo moško dobo preživel v tujini, je ostal zvest svojemu narodu, govoril in pisal je povsem pravilno Slovensko in se zadnja leta še trudil, da bi ustanovil v Jugoslaviji svoje podjetje in b tem koristil svoji domovini. Žal da mu je nenadna smrt to namero preprečila. Sledil je v smrti svoji 6. septembra .1919 umrli soprOgl Ant roj. Piskar iz Krškega, tet zapustil dvojfe sinov iii dvoje hčera, katerih prva vodita sedaj podjetje. Bodi dragemu rojaku in prijatelju tuja zemlja lahka. N. v m. p.!
—	Odhod g. Lompsona. 22. t. m. je odpotoval iz Belgrada sit LompsOn, načelnik oddelka za bližnji vzhod v Foreign Office-u. Na kolodvoru še je poslovil od odličnega diplomata pomočnik zunanjega ministra gošp. Vučkovič.
—	Odličen gost v Sarajevu. V Sarajevo Je dospel francoski zdravnik g. dr. Čdyllon, član pariške zdravniške zbornice, da si ogleda posamezne zdravstvene institucije, zlasti pa bo posvetil svojo pozornost našim uredbam proti prostituciji.
—	Dr. Laskor v Belgradu. Svetovni šahist dr. Emahuel Lasker (Berlin) je dospel te dni v Belgrad, kjer je gost tamkajšnjega šahovskega kluba. V hotelu Palače je imei mojster najprej predavanje, nato pa je zmagoslavno odigral par partij. Drugega dne je odigral v dvorani hotela Palače slftiulantno partijo proti 40 našim najbojšim šahistom. Zvečer so njemu na čast priredili svečani banket.
—	Smrtna kosa. Msgr. Karla Cankarja v Sarajevu, brata pokojnega pisatelja Ivana Cankarja, jo zadela bridka izguba: Pred par dnevi ga je obiskala njegova sestra gospa Francka Kavčič iz Vrhnike, toda po prihodu je nevarno zbolela in nenadno umrla. 22. t. m. so prepeljali njeno truplo iz kaptolske palače na kolodvor, od koder je bila odpravljena v domovino.
—	Smrt odličnega pravnika. Te dni je umrl v Zagrebu g. Franjo Emil Smecehia, podpredsednik stola sedmorice, oddelek B. Pokojnik je bil načelnik vrhovne sodne instance za Slovenijo in Dalmacijjo, odkar je bila 1.1919 ustanovljena. Rodom je bil iz Dalmacije. Pred preobratom je služboval kot sekcijski načelnik v ministrstvu za pravosodje na Dunaju.
—	Avtomobilna nesreča. Blizu Domžal sta se včeraj popoldne ob štirih ponesrečila hotelir MartinoviČ in restavrater J. Majdic iz Celja, ko sta se peljala z avtomobilom k pogrebu g. Josipa Schreya v Ljbuljano. Odpovedalo je avtomobilno krmilo. Vsled sunka so bili iz avtomobila vrženi šofer in oba pasažirja. Sprednji del avtomobila je ves polomljen, šoferju pa se ni ničesar zgodilo. Martinovič in MajdiČ sta se precej pretresla, resnih zunanjih poškodb pa nima nobeden. Snoči sta se že oba mogla odpeljati z vlakom v Celje.
—	Kdor se v mladih letih navadi alkoholnih pijač, navadno postane popolni pijanec. Zato naročite za mladino list, ki vceplja že od mladih nog mladini veselje za trezno življenje. »Mladi junak«, LJubljana, Poljanski nasip 10.
—	Strojna podčastniška šola naše mornarice. V teku meseca novembra bodo sprejeli v strojno podčastniško šolo naše mornarice v Gjenoviču (Boka Kotorska) 90 gojencev, ki se bodo uvrstili v IX. razred z 18 mesečno učno dobo. Pogoji so bili razposlani vsem vojaškim oblastem in civilnim uradom, kjer so tudi na vpogled.
—	Vojaški manevri. Pretekli teden so se vršili v bližini Kiseljaka (Bosna) manevri med enim delom sarajevske in travniške garnizije. Manevri so dobro izpadli in pokazali, da naša armada popolnoma odgovarja svoji svrhi.
—	Spominska plošča J. .T. Sfrossmaycrju v Bjelovaru. 13. septembra 1888 so se vršili v Bjelovaru veliki manevri, katerim je prisostvoval sam cesar Franc Jožef. Med mnogimi dostojanstveniki se je takrat pojavil tudi veliki vladika Strossmayer. Ob tej priliki je cesar očital škofu njegovo slovanofilstvo, a Strossmayer mu je odločno odgovoril: »Veličanstvo, moja vest je čista.« Nato je demonstrativno ter ob velikih ovacijah občinstva (brez razlike vere) zapustil Bjelovar in tujca-cesar-ja. Bjelovardske Hrvatice so postavile na hiši, v kateri je takrat bival veliki vladika, spominsko ploščo. Svečano odkritje se bo vršilo 28. t. m.
—	Vinska letina. V ministrstvu za poljedelstvo zbirajo podatke o letošnji vinski letini.
—	Pomanjkanje srednješolskih profesorjev v Vojvodini. Kakor poročajo iz Vojvodine, je tam opažati ob pričetku šolskega leta nenavadno pomanjkanje profesorjev. Večina profesorjev zapušča svoja mesta radi slabih plač in prevelike zaposlenosti. Posamezna šolska vodstva so se obrnila na prosvetno ministrstvo, naj napravi temu težavnemu stanju konec, ker bi utegnila profesorska kriza izzvati tudi krizo pouka na vojvodinskih srednjih šolah.
—	Kongres zobotelinikov. Kongresa zobo-tehnikov v Belgradu se je udeležilo okoli 800 delegatov iz cele države.
—	Smrt časnikarja. Pred desetimi dnevi je umrl v Moskvi za skrlatieo naš mladi časnikar Aslm Behmen. Pokojni je bil so-trudnih mnogih delavskih listov ter dopisnik nekaterih inozemskih glasil. Jugoslovanski časnikarji bodo ohranili pokojnemu Asi-mu Behmenu, temperamentnemu in nenavadno firio čutečemu tovarišu blag spomin.
—	Imenovanje. Za šefa kmetijskega oddelka pri pokrajinski upravi V Zagrebu je imenovan g. Oton Navratil, upravitelj drž. tršnice v Bjelovaru.
—	Zeta smrlnonevdrno obstrelil. Franceta Zaletelja, posestnika k Klečet, obč. Žužemberk, je 21. t. m, v prepiru vsled družinskih Jsadev oCe njegove žene Franc Glavič s samokresom ustrelil v trebuh. Rana je sihrtneiievarha. Obstreljenega so takoj prepeljali V bolnico v Kandiji.
—	Iz prevelike IjubeeUi do mačehe. V Dolenji vasi pri Šmarjeti so je Prane Mače-doni, star 23 let, ženil pri vdovi mačehi po-sestnikovega sina Jfliieia RUdiča. Rudiču to ni bilo Všeč ln je MaCedOhija zato v nedeljo 21. t. m. zvečer napadel ter ga pobil s kolom po glavi in z nožem pO licu obrežal, tako da šo ga morali odpeljati V bolnico usmiljenih bratov v Kaiidijo. Poškodba pa nI težka.
—	Tipografska stavke, v tiskarni *Hir« lajja«. Nedavno smo poročali, da Je izbruhnila v uredništvu subotiškega dnevnika »Hir-lap« Časnikarska stavka, ki jo je izzval s svojo fiekbleiijftlnostjč glavtti urednik Karel Havasz. Sedaj jo stopilo V štrajk še 90 črkostaVčev, zaposlenih v omenjenem podjetju.
—	Pomilostitev. Kralj je pomilostil Andreja Totha, ki ga je bilo subolišltO sodišče obsodilo radi umora na smrt. Kazen je spremenjena v dosmrtno ječo.
—	Novi ameriški konzul v Zagreb«. Ameriški konzul v Zagrebu g Joseph Mac Gurk je premeščen v Helslftgfers (Finska). Njegovo mesto bo zasedel dosedanji ameriški konzul na finskem.
—	Težka železniška nesreča pri Sesvetah. Na prbgl Zagreb—Se*»veto se je dogodila 21. t. m. težka železniška nesreča. Pl'ed postajo Sesvete sta padla na doslej nepojasnjeni način iz mešanega vlaka dva potnika, in sicer 50 letni Ljuba Kosekovlč ter 18 letni Marcel Fogt iz Zagreba. Kosekoviču so kolesa odrezale noge, a Fogt je zadobll tako težke poškodbe, da ja kmalu nato umrl. Kusekoviča So prepeljali z avtomobilom v Zagreb.
—	Za državno ceste. Ža temeljito popravilo staro državne ceste Osijek—Vranjina je bil odobren kredit v znesku 100.000 dinarjev.
—	Skrlatica v Dalmaciji. Radi škrlatice je bila v Dalmaciji izdana naredba, s katero se odlaga pouk na tamošnjih šolah za dogledno dobo. To velja zlasti za mesto Split.
—	Listnica uprave. Gosp. Fr. F.: Na Vaše vprašanje Vam odgovarjamo, da takozvana »Škofova klet« v Ljubljani m last škofijstva. Ime Jej je ostalo vsled tega, ker je bila svoje-dobno ta hiša last pokojnega brata gospoda knezoškofa.
Farina gegenilber z rdečim lotosovim cvetom na etiketi je edino prava izvirna ko-lonj3ka voda svetovno primane prve destile-rlje v Kolihu: Johann Maria Farina gegen-iiber dem Jtilicha Platz.
lj Umrl je v Novem Vodmatu št. 44 do-broznani g. Martin Jančar v 80. letu svoje starosti. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj v miru počiva!
lj Cercle Iranfais. S poukom v francoščini se prične dne 1. oktobra in neha koncem aprila. Pouk se bo vršil v pritličju I. drž. gimnazije (pri Narodnem domu) in sicer Za začetnike v I. kurzu po tri ure na teden, ob pondeljkih in četrtkih od 18. do 19^, v IT. kurzu za frekventante lanskega I. kurza po 2 uri na teden, ob torkih in petkih od 18. do 19., v III. kurzu, ki se letos izdatno razširi, da pritegne čim več frekventanlov, se bo predavalo o francoski literaturi in zgodovini vsak torek in petek od 18. do 19., za družabne pogovore je pa določen pondeljek in četrtek od 18J4 do 191/2. Obiskovalci I. kurza bodo smeli obiskovati tudi 11. kurz, obiskovalci II. kurza bodo pa lahko obiskovali tudi III. kurz. Kdor se hoče udeležiti pouka, naj se ustmeno ali pismeno priglasi pri šolskem slugi I. drž. gimn. g. Schottu, toda le od 3. do 5. ure pop. Pripominja se pa izrecno, da se sprejemajo srednješolci le od IV. razreda naprej. Učnlna bo znašala letos mesečno 10 dinarjev in se bo plačevala po poštnih čekovnih položnicah, ki jih je dobiti pri omenjenem šolskem slugi. Ker bo pouk prvovrsten tudi letos in ker se zlasti obeta, da bo III. kurz izredno zanimiv, pričakuje društvo obile udeležbe.
lj Vojaško vajo. Dne 26. t. m. se vrši v bližini Ljubljane združena vaja čet ljubljanske posadko. Rezervni oficirji, kateri želijo prisostvovati tej vaji v uniformi, naj se javijo do 25. t. m. do 18. ure pri poveljniku Dravske artilerijske brigade v artilerijski vojašnici Kralja Aleksandra radi obveščenja o njihovem prisostvovanju na tej vaji.
lj Huda vdova. Mizarskega pomočnika Malesa P. iz Rožne doline je napadla mlada .vdova Pepca Z. Razhudila se je nad fantom,
ker je uverjena, da ji je postal nezvest in se ne briga Več zanjo. Razjarjena ženska ga je najpreje prav pošteno ozmerjala, nato pa je pograbila nož in ga je sunila proti prsmi. K sreči ga je zadela samo v roko. Fanta so prepeljali v bolhieo, ker ima prerezane žile na roki.
lj Ptičarji pazite! V zadnjih dneh je došla na razne urade več pritožb* da love naši ptičarji, ki kaj pridno posečajo s svojimi lima-nicaml in žanjkami posebno gozde za Rožnikom In ob Večni poti, tie samo škodljive itt manj Vi;edno ptiefe, marveč ugonabljajo tudi razne koristne ptice pevke In jih neusmiljeno uničujejo. Oblasti so postale vsled tega boij pozorne in se bo proti tem okrutlležehi brezobzirno in sirOgo postopale.
lj Neprevidne vožttje. Posestnik Iz Bič* jega A. Dermelj je vozil pO Dolenjski cesti tako heprevidno, da je zadel posestnika Janeza Pirca, ki je padel ha tla in se je precej poškodoval. — Redov v državni žrebCatni fla Selil Erazem Marceli! se je peljal t vozom korakoma po Zaloški cesti proti Vodmatu. Za njim je pripeljat Voz cestne električno železnice. KoUj se je Voza tako Ustrašil, da se je splašil In se je zaletel v rteko okno. Konj s6 obrezal po glavi in po nogah in je napravil precej škode.
lj Nezgoda. Na državnem kolodvoru v Šiški je padel lampist J. Pečnlk okrog 2 m globoko iz voza in si je pri padcu tako pretresel možgane, da so ga morali prepeljati v bolnico.
lj Nepreviden hlapec. Na Bregu je raa-kladal hlapec stavbne družbe France Progar premog. Bil je tako nepreviden, da je otvoril voz zadaj itt spredaj. Pti tem se je Vsul premog konjema po nogah, Vsled Česar sta se splaŠila iu sta zdirjala z vozoln po Bregu na Turjaški trg. Tatu s6 jo pred hišo št. 2 snelo kolo, Vsled česar sta se morala konja ustaviti. Ko jO prišel k vozniku stražnik, ga je voznik še nahrulll, kaj ga lo briga, kar tudi ne bo ostalo brez poslodic.
lj Vsi od oiieruogloRtl je padel v Vrtni ulici prodajalec sladoleda Fraite Butolln iz Vrha št. 4. Odpeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico.
lj Poneverba. Trafikantinja na Selu štev. 32 Frančiška Simonova je izročila 16 letnemu dečku Alojziju Ferčniku knjižico za dobavo 'tobačnih izdelkov, nahrbtnik in pa 748 Din denarja in ga je poslala v glavno zalogo po tobak. Fant je vzel knjigo, nahrbtnik in denar in je pobegnil ter se tudi doma ni zglasil.
lj Ukradeno je bilo kolo g. Narobetu Ign. znamke Standart Luxtis, vredno Din 1500.—. Kolo je črno lakirano, ima ponikljane sklepe spredaj, blatnike, polno veliko verižnico, navzdol upognjeno vodilo. Kdor bi kaj vedel, se prosi, da to naznani proti nagradi prvi orož-niški postaji.
lj Policijske prijave. Včeraj je bilo vloženih 32 objav, iu sicer radi kaljenja nočnega miru 3, radi pijanosti 2, radi prestopka fija-karskega reda 1, radi nedostojnega vedenja 3, radi nezgod 2 in po ena radi poneverbe, nadlegovanja straže, nevarne grožnje, poškodbe tuje lastnine, radi godbe brez dovoljenja in radi hoje po železniški progi. — Aretirani so bili dva radi pijanosti in eden radi goljufije.
Prosvetna zveza*
Občni zbor Prosvetne zveze za L 1924-25.
se bo vršil v sredo 8. okt. t.. 1. v Akademskem domu (poleg Unlona). Začetek točno ob pol-desetlh!
Spored: čitailje in odobrenje zapisnika zadnjega obč, zbora, poročila odbora, prosvetnih okrajev in preglednikov, predlogi odbora in društev, volitve novega odbora, slučajnosti.
Dostop imajo zastopniki društev in okrajev s pismenim pooblastilom in zastopniki vabljenih organizacij.
Vsako včlanjeno društvo naj skrbi, da bo zastopano. Pismoni predlogi društev se upoštevajo le, ako jih prejme zveza 8 dni pred občnim zborom.
Želeti je, da se izrazijo društva zlasti glede novega poslovnika. Društva, ki še niso izvršila sklepov zadnjega občnega zbora, naj to takoj store. Tudi naj izvrše vso dolžnosti do zveze (članarina, Vestnik, poslovne knjige, članske izkaznico itd.).
Storimo vse, da bo občni zbor v čast in korist naši prosvetni organizaciji!
Ljubljana, 23. sept. .1924. Jernej Hafner,	Dr. Jakob Mohorič,
tajnik.	predsednik.
Prosveta.
pr AleksanilerBorovskl, eden največjih svetovnih pianistov, nastopi prvokrat v Ljubljani v petek, dne 26.-1 m. Do sedaj je nastopil v Jugoslaviji samo v Zagrebu, kjer so bili vsi dosedanji koncerti razprodani. Borov-ski odlično obvlada svoj instrument ter izvrstno impretira tako skladbo klasičnih mojstrov Bacha, Mozarta, Brahmsa in Lizsta, kakor tudi svoje najodličnejše glasbene rojake Prokofijeva. Scrinbinskega in Stravinskoga. Da je posvetil posebno pažnjo tudi modernim francoskim klavirskim komponistom, je le popolnoma naravno, snj se velik del koncertov vrši na zapadu Evrope in v Ameriki. Pred-prodajn vstopnic za ta prvovrsten koncert je v Matični knjigarni«
Dr. Basa}:
Poljedelski kredit,
(Konec.)
Kmetijski kredit — zadružni kredit.
Navajali so proti temu načinu rešitve kmetijskega kredita to, da na ta način dobimo iz kmetijskega kredita le delno rešitev, namreč takozvani zadružni kredit in da pridejo potom ugodnosti državnvega kredita v prid le oni četrtini naših kmetov, ki je organizirana v zadrugah, tri četrtine pa ostanejo brez državnih sredstev. Nasproti temu moramo navajati, da je zadružni kredit ravno rajracijonalnejše izrabljeni in od najinicijativ-nejših ljudi uporabljeni kredit. Če je v zadružništvu pri nas organizirana res samo četrtina kmetovalcev (v Sloveniji seveda več), pa so v tej četrtini združeni najbolj naobra-ženi in najagilnejši kmetovalci, ki s svojim gospodarstvom delajo gaz naprednemu kmetijstvu, ki s svojim primerom prej ali slej potegnejo za sabo celo vas ali celo občino. V zadružništvu so organizirani oni kmetje, ki imajo največ zmisla za skupno gospodarstvo.
Naše gospodarstvo je namreč v največ pokrajinah države radi prevladovanja srednje in male kmetije nujno navezano na skupnost za večji uspeh ali za omogočenje uspeha. To velja za naše mlekarstvo in sirarstvo, to velja za porabo strojev in električne sile v kmetijstvu, to velja za povzdigo živinoreje, to velja za naše vinogradništvo, sadjarstvo in za razne druge panoge kmetijstva. Kajti ravno ako se državna sredstva ne dajo pojedincem kot kredit, ampak se uporabljajo pri kaki kmetijski zadrugi, potem je njih uporaba najuspešnejša, najsigurnejša in najbolj pravilna. Od takega kredita ima korist občnost, skupnost, ne pa posameznik. In pri taki uporabi je zloraba izključena, dočim pri posamezniku ni vedno onemogočena.
Kar namerava država s poljedelskim kredi-ditom, vršijo zadruge.
Država sama je najbolj interesirana, da se med kmetskim stanom pospešuje inicija-tivnost in zmisel za napredek, da se goji skupnost, da prihaja v ljudi zavest kolektivne odgovornosti. Vse to gojijo in dosegajo pri svojih članih zadruge s kulturnim in gospodarskim delom in zato imajo zadruge prve upravičenost, ako je kaj sredstev na razpolago, da jih država da njim. .V kolikor pa so med neorganiziranimi kmetovalci še taki, ki imajo interes na uspešni porabi državnih sredstev za povzdigo kmetijstva, moremo samo to reči, da jim je pristop k zadrugi prost, ker zadruge se ne zapirajo kot se zapirajo trgovske družbe. Zadruge so družbe neomejenega števila članov, kakor določa zakon.
Samo prehodno sredstvo.
Omenili smo že, da so potrebe po kmetijskemu kreditu naravnost ogromne in je zato izključeno, da bi država tem potrebam -zadostila. Tudi ako bi dala osrednji zadružni banki 500 milijonov dinarjev na razpolago, je to naravnost malenkost v primeri s potrebo po kreditu. Saj bi ena sama pokrajina naše države najmanj toliko če ne več potrebovala, ako bi hotela zadostiti potrebam po obrtnem poljedelskem kreditu, po srednjeročnem kreditu in po hipotekarnem kreditu za nabavo zemljišč, za kmet. zgradbe, za melioracije, za kmetijsko (agrarno) industrijo itd. To, kar naj se s tem malenkostnim kreditom doseže, je troje: 1. popravi naj se krivica, ki se godi kmetom s tem, da je za trgovino, industrijo in obrt na razpolago pat milijard kapitala Narodne banke, za kmetijstvo pa nič; 2. pomaga naj se zadružništvu v splošni krizi, da "more nemoteno in v povečanem, ne skrčenem obsegu vršiti svoje naloge za povzdigo kmetijstva; 3. naj bo to prvi sunek onim obširnim delom države, kjer še vlada pretežno naturalno gospodarstvo, v katerih pa bi zadružništvo s primeroma malimi kapitali moglo dati razmaha kmetijstvu, * da napravi prvi korak k naprednemu, denarnemu gospodarstvu, k intenzivnemu proiz-vodstvu za trg. Brez dvoma je torej ta kredit samo prehodnega značaja.
Na trajno je pomoč v varčnosti.
rAko pa državna sredstva nikakor ne bodo zadostovala širokim potrebam po kmetijskem kreditu, tudi če se do skrajnosti poiščejo vsi viri za to svrho, kje je potem izhod, kje pomoč kmetijstvu? Na to daje odgovor zadružništvo: samopomoč. Tako ogromen stan kot je kmetijski (nad 80 odst. vsega prebivalstva) bo mogel priti do zadostnih kapitalov le, ako razvije lastne sile in sicer v prvi vrsti moralne in organizatorične sile. Treba je privesti kmeta do prepričanja: moreš, ako se izobraziš, ako varčuješ in ako se organiziraš. Vse troje je v zadružništvu, ki je tudi kulturna in vzgojna organizacija, ne le ekonomska. Le poglejmo primer, ki ga imamo v naši državi. Tam, kjer so se kmetje najbolj oprijeli zadružništva, tam so to pot samopomoči že nastopili. Slovenci so si usta-noviU bazo svojega zadružništva ravno v kreditnih zadrugah. Kakor v mreži naj se v teh zadrugah lovijo vsi kmečki prihranki, naj počrpajo te zadruge vse, tudi najmanjše vire
kmečkega denarja, da ga potem vračajo kmetu kot zadružni kredit, ki je kredit vseh vrst, kakršnega pač potrebuje kmetija. Te zadruge so kmečke banke, ne diferencirane po vrstah kredita, pač pa kmetu tako blizu, od vsakega profitarstva tako daleč, da jim je pomoč kmetu in napredek njegovega gospodarstva edini in glavni cilj. To so ustanove, ki že skoro trideset let z uspehom rešujejo pri nas vprašanje kmetijskega kredita po edino pravilnih geslih: »Delaj, zbiraj!« ter »Kmečki denar kmetu«. Le velika, avtonomna organizacija zadružništva more za trajno ustvariti dosti močne vire, da se krijejo potrebe po kmetijskem kreditu. Da bodo ti viri dosti močni, za to jamčijo neizčrpne, zdrave in neumorne sile kmečkega ljudstva, ki bo hotelo braniti svoj obstoj in delati za svoj napredek, samo ako mu enkrat pokažemo pot Pot pa je zadružništvo.
* o *
g Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Dne
22. t. m. popoldne so se začela pogajanja za sldenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo. 0 poteku pogajanj bomo še poročali.
g Trgatev tobaka v Hercegovini. Iz Mo-starja poročajo listi, da je letina tobaka v Hercegovini izredno obilna, tako da se niti najstarejši ljudje ne spominjajo obilnejše. Upoštevajoč dobro letino v celi državi, posebno pa v Hercegovini je jasno, da mora uprava državnih monopolov pristopiti k najavljenemu znižanju cen tobačnim izdelkom.
g Izredna plenarna seja odbora zveze industrijcev. Dne 20 t m. se je vršila izredna plenarna seja odbora zveze industrijcev ob znatni udeležbi. Obravnavala je vprašanje carinske zaščite naše industrije posebno z ozirom na tekoča trgovinska pogajanja. Nato se je razvila diskusija o vprašanjih, ki jih bo obravnavala anketa predstavnikov industrije iz cele države. Ta anketa se vrši dne 25. t m. v Belgradu.
g Obrtna razstava v Podgoriei. V Podgo-rici (Črna gora) namerava prirediti mestna občina februarja meseca 1. 1925. veliko razstavo obrtnih izdelkov predvsem iz Črnegore.
g Krediti gradbenega ministrstva. Gradbeno ministrstvo je dovolilo za popravo državne ceste Osijek —Vranjica—državna meja kredit v znesku 90.000 dinarjev, za zgradbo novega železnega mostu čez Jablanico pri Me-dvedniku pa 300.000 dinarjev.
g Plavžarstvo v Češkoslovaški. Lani je bilo produciranih v Češkoslovaški 104 kg zlata in 21.644 kg srebra, skupaj v vrednosti L18 milijonov Kč. Lanska produkcija surovega železa je znašala 817.000 ton v vrednosti 436 miii-jonov češkoslovaških kron.
g Italijanska zunanja trgovina. V prvih 6 mesecih t. 1. je znašal uvoz v Italijo 9455 milijonov lir, izvoz pa 6672 milijonov.
g Letina v Italiji. Letošnji pridelek pšenice v Italiji je 48 milijonov met. stotov (lani 61 milijonov), riža 5.2 milijona (lani ravnoto-liko). Računajo dalje na produkcijo 38 milijonov meterskih stotov sladkorne pese in na trgatev vina 44.5 milijonov hL
g Produkcija tobaka v Turčiji. Letošnja letina tobaka v Turčiji dosega rekordno višino. Računajo na produkcijo približno 70—90 milijonov kg. Zalog od prejšnjega leta je preostalo še ca. 800.000 kg. Tobak se bo nabiral v skladiščih v Smirni in letos pričakujejo zelo velik izvoz. Zadnja tako izborna letina je bila pred 8 leti.
Borze,
23. septembra.
DENAE.
Zagreb. Italija 3.1250—3.1550 (3.1350— 3.1650), London 317.85-320.85 (318.75-312.75) New York 70.70—71.70 (71—72), Pariz 3.77—382 (3.80—3.85), Praga 2.1350— 2.1650 (2.1410-2.1710), Dunaj 0.100250-0.101250 (0.1002—0.1027), Curih 113.50—13.60 (13.50-13.60), efekt dol. 698750-708750 (70.25-71.725).
Curih. Belgrad 7.40 (7.40), Budimpešta 0.006875 (0.0069), Berlin 1.26 (1.26), Italija 23.15 (23.19), London 23.55 (23.62), New York 528.— (528.875), Pariz 27.85 (28.05), Praga 15.80 (15.8750), Dunaj 0.007460 (0.007470).
Dunaj, Devize: Belgrad 992—996, Kodanj 12080—12120, London 316500—317500, Milan 3109—3121, New York 70935—71185, Pariz 3747—3736, Varšava 13600—13700. — Valute: dolarji 70460—70480, angleški funt 314500— 316300, francoski frank 3730—3760, lira 3095—3115, dinar 987—092, češkoslovaška krona 2112—2128.
Praga. Devize: Lira 148.75, Zagreb 47.12, Pariz 179.75, London 151.425, New York 33 95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 2'A% drž. renta za vojno odškodnino 119.50, 120 zaklj. 11.9.50, Celjska posojilnica d. d. Celje 210 (denar), Ljubljanska Icreditna banka Ljubljana 225—240, Merkan-tilna banka Kočevje 123—130, Prva hrvatska štedionica Zagreb 915—918, Trbovelj, premo-gokopna družba 460 (blago), Združene papirnice Vevče 123—126.
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka Zagreb 109.50—110, Jugoslovenska banka Zagreb 105—107, Hrv. slav. zem. hipotekama
banka Zagreb 58, Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 225, Prva hrvatska štedionica Zagreb 915, Slavenska banka Zagreb 95, Dio-ničko društvo za eksploataciju drva Zagreb 102, Narodna šumska industrija Zagreb 70, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera Zagreb 890— 930, Guttman 870—890, Slavonija 75—77, 7% drž. inv. posojilo 63, Vojna odškodnina 114.75 -$15.
Dunaj. 'Alpine 346.500, Greinitz 140.000, Kranjska industrijska družba 740.000, Trboveljska družba 396.000, Hrvatska eskomptna banka 143.000, Leykam 106.000, Jugoslovanska banka 100.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 55.000, Avstrijske tvornice za dušik 171.000, Mundus 690.000, Slavex 200.000, Slavonija 70.100.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Trami merkantilni, tesani, 5 m dolž., 16-22 cm, fco meja 3 vag. 567 —570, zaklj. 567. Trami merkantilni, tesani, 7 m dolž., 19-24 cm, fco meja 1 vag. 567—570, zaklj. 567. Remeljni 4—5 m, 8-10 cm, fco meja 1 vag. 567—570, zaklj. 567. Letve 3—4 m, 3-5 cm, fco meja 1 vag. 567—570, zaklj. 567. Testoni, fco meja 510. Hlodi, smrekovi, jelovi, od 4—8 m dolžine, media 25 cm, fco nakl. postaja 325. Bukov parjeni les, 2.2.50 m, deb. 20 in 27 mm, fco meja 950. Oglje vilano, fco meja 112.50.
Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 370. Pšenica bačka, fco Bačka postaja 365. Koruza bačka, fco Bačka postaja 290. Oves bački, fco Bačka postaja 290. Suhe gobe po kakovosti, fco Ljubljana 50—58. Brinje hrvatsko, fco Karlovac 250. Ko-nopla mandžurska, btto za ntto, fco Ljubljana 880.
Stročnice, sadje: Fižol ribničan, fco Ljubljana 550. Fižol ribničan, fco Postojna trans, btto za ntto 650. Fižol prepeličar, fco Ljubljana 500. Fižol prepeličar, z roko izbran, fco Ljubljana 600. Fižol mandolon, fco Ljubljana 375.
Seno, slama: Seno Ia, sladko, preša-no, fco Ljubljana 75.
Vino: Vino belo, dolenjsko, štajersko, hrvatsko, po vzorcu, fco nakladal, postaja 710 -780.
Nori Sad. Pšenica 355, koruza 282, koruza v storžih 100—105, moka basis nnlerca 530 —540, otrobi 180, fižol beli 445, tendenca mlačna.
Načrt invalidskega
(Dalje.)
Prosta vožnja po železnici.
Invalidi imajo prosto vožnjo po železnici in sicer: prostaki, kaplari in podčastniki v III. razredu, Invalidi s 70 in več procenti nesposobnosti in nižji oficirji v n. razredu in višji oficirji v I. razredu. Prosto vožnjo pa imajo le, kadar se vozijo na zdravniški pregled, v zdravstvene zavode, v šole, ali pa k popravi protez.
Invalidnlna-
Z ozirom na odstotno delovno nesposobnost se dele invalidi na nesposobne z 20, 30, 40, 50, 60, 70, 80 90 in 100 odstotne in nad 100 odstotne invalide.
Prejemajo pa: 20 odstotni invalidi-pro-staki 1080 dinarjev (72 dinarjev v zlatu) letno. Invalidnina se povečava za vsakih na-daljnih 10 odstotkov nesposobnosti za 540 dinarjev (36 dinarjev v zlatu) letno, tako da prejema 100 odstotni invalid letno 5400 dinarjev (360 dinarjev v zlatu) nad 100 odstotni invalid pa 9000 dinarjev letno (600 dinarjev v zlatn).
Kaplari dobivajo 5 odstotno višjo invalidnino.
Državni nslužbenoi, ki postanejo invalidi. prejemajo 15 odstotkov njihove osnovne in položajne plače kot doklado svojim rednim prejemkom.
Dijaki, ki se niso dosegli častniškega čina, dobivajo prejemke podporočnika. Prosti inteligenčni poklici pa prejemajo to, kar Jim pripada po njihovem častniškem činu.
Invalidski domovi.
Pravico za sprejem v invalidske domove imajo predvsem slepci in pa. oni, katerim manjkajo obe roki, obe nogi ali so sploh tako poškodovani, da se brez potrebne pomoči ne morejo vzdrževati. Dokler se nahajajo ti invalidi v invalidskem domu, prejemajo le eno tretjino invalidnine. Če imajo revno rodbino, dobivajo letno 1200 dinarjev podpore, toda polovico dobiva njihova siromašna rodbina.
Tuberkulozni invalidi
Tuberkulozni invalidi imajo pravico, da prejemajo po vsakokratnem odpustu iz bolnice invalidnino 100 odstotnih invalidov brez ozira na stopinjo njihove lastne invalidnine.
60 letni invalidi
imajo brezpogojno pravico na 100 odstotno invalidnino.
Udovnina.
Pravico do udovnine imajo: 1. udove oseb, ki so umrlo na v vojni dobljenih ranah in boleznih ali na njihovih posledicah; 2. udove invalidov z najmanj 50 odstotno nesposobnostjo za delo; 3. udove interni.ran-cov in ostalih civilnih v pl. 6. omenjenih
vojnih žrtev in 4. udove v čl. 2. in 3. tega zakona omenjenih oseb.
Udovnina znaša: Za udove, ki so mlajše od 45 let lij, še za delo sposobne, dobivajo 20% invali('f:ino, določeno za prostake, t. jj. 1080 dinarjev letno; starejše udove, in pa oue„ ki so nesposobno za delo, pa prejemajo 30% za prostake določene invalidnine, t. j. 1620 dinarjev letno.
Udove z otroki, .ki spadajo pod ta zakon, dobivajo 30% za prostake določena invalidnine (1620 Din letno) vsak otrok pa še posebej 540 dinarjov letno.
Udove pripadnikov svobodnih poklicev prejemajo mirovnino, ki odgovarja činu moža v armadi.
Sirote. %
Za sirote, ki nimajo ne očeta ne mater, določa čl. 49. invalidnino v znesku 2700 Din na leto, a to samo za najstarejšo siroto v. rodbini, ostale sirote pa prejemajo po 540 dinarjev letno.
StarišL
Stariši onih invalidov, katere so invalidi vzdrževali, dobivajo 20 % invalidnine, določene za prostake, za očeta in mater pa skupno določenih 30%, če so izgubili sina edinca in njihovega edinega vzdrževalca. Stariši, ki so izgubili dva taka sinova, imajo pravico na 40 % (za oba 50 %) invalidnine, določene za prostake, oni pa, ki so izgubifi 3 take sinove, imajo pravico na 60%, odnosno za oba stariša 70% za prostake odmerjene invalidnine.
Bratje in sestre.
Mladoletni bratje in sestre invalltfa* kojih stariši so že pomrli in ki jih je padli brat vzdrževal, imajo pravico na 20% za prostake določene invalidnine. Kako dolgo traja pravica 3o invalidnine1?
Invalidnina se začne izplačevati od dns> odpusta iz vojaške službe oziroma 5 odpustom iz bolnice.	't
Za izplačevanje in odmero invalidnine in njeno trajanje je merodajen vsakoletni zdravniški pregled. Od tega je odvisno, ali se invalidnina zvišuje ali pa znižuje.
Sorodniki invalidov uživajo invalidni, no: Oče po smrti invalida, sestre, dokler se ne omože, najdalje pa do 16. leta, udovam In' materam, dokler se znova ne omože oziroma; do smrti, sirotam pa najdalje do 21. leta starosti,
Invalidnino izgube oni, ki so se posluževali za njeno dosego po-narejenh dokumentov, ki so bolezen simulirali itd. Ravno tako izgube pravico do invalidnine pijanci in nemoralneži. O izgubi invalidnine odloča poseben invalidski sodnik.
Invalidnino izgube tudi sodnijsko obsojeni invalidi. Za časa preiskovalnega zapora se invalidnina ustavi.
Odpravnina za udove.
Udove invalidov, ki se zopet omože, imajo pravico do 4000 dinarjev odpravnjjie.
Kdo nima pravice do invalidnine?
Na invalidnino nimajo pravice osebe, ki so dobile od države, trafike ali kako sliiS-no koncesijo, potem oni, ki so prejeli odpravnino, in pa oni, ki so dobili od države zemljo.
Zastaranje invalidnine.
Invalidnina zastara, če se invalid zanjo pe oglasi eno leto. Nedvignjene svote zapadejo v korist »Narodnega fonda«.
Invalidnina je nezastavljcua.
Invalidnine se ne more zastaviti in se :je ne sme zarubiti.
Pogrebni stroški.
Na račun pogrebnih stroškov se izplača trimesečna invalidnina.
Odkup invalidnine.
Invalidnino se da odkupitL Pravico 3o odkupa ima »Narodni fond«. Ta odkupuje samo stalne invalidnine in če je invalid starejši kot 21, a mlajši od 50 let. Odkupi jo pa le v slučaju, če invalid dokaže, da bo s kapitalom lažje živel kot od stalne invalidnine.
Odkupnina znaša 12 kratnj znesek letne invalidnine za one, ki so mlajši kot 35 let Kolikor starejši je invalid, toliko nižja je odkupnina.
Kdor prejme odkupnino, mora jamčiti, da bo izplačani kapital porabil za nakup takih stvari, oziroma tako naložit da mu bo zasigurano življenje. Kar invalid kupi za odkupnino, ne sme prodati brez dovoljenja uprave »Narodnega fonda«.
Če pa invalid odkupnino vrne, ima zopet pravico do invalidnine.
Zemlja kot odkupnina-
Namesto odkupnine v gotovini 'dobi Invalid lahko tudi zemljo. Zemljo kupuje za invalide »Narodni fond«. Zemlje dobi invalid toliko, kolikor je odgovarja vrednosti odkupnine.	(Konec prihodnjič.)
mauBnnanflaHBBMBBoaiaHBBnMra
Specielno za gospode DUHOVNIKE nudi črne
dežne in Hufierliss-plašče
ter PELERINE samo iz prvovrstnega in nepremoč-liivpga blaga konfekcijska >n modna TRGOVINA
Fran Lukič, Pred škofijo 19.
Ln. občni zbor O. P. dno '28. sept. kupite na vstopni postaji celo karto, nn obratni strani žigosano z mokrim dnevnim postajnim žigom. Te karte v Ljubljani pri dohodu ne oddaste, ampak jo hranite; karta vam služi v zvezi s potrdilom, da sto 30 udeležili občnega zbora, za povratek. Potrdila so ne razpošiljajo, ampak jih dobite na dan občnega zbora v O. P.
Nagrade za Čebelico in diplome okrožnih tekem se bodo razdelile na občnem zboru. Po poslovniku je za vse odseke udeležba obvezna. Ker se bodo obravnavale važne zadeve, zato naj noben odsek ne izostane.
Učiteljski vestnik.
še šopek iz predlogov UJU za učiteljska imenovanja. Ljubljana: I. deška osnov, šola. Predlog UJU: Trost Franc, 19 let, zdaj pa je imenovan Baje Maks, 21 -let. Stalna su-plentinja: Kališ Danijela, 15 let (ni nobena starejša, gospod Jelene?), dobila radi težkih družinskih razmer Kaligar z istimi službenimi leti. J e ž i c a : Požar Ladislav, 12 let, imenovan Bensa, 17 let. Šmarje : Beniger Vi-ljemina, 15 let, ki je dosedaj vedno sedela v Ljubljani, imenovana Orel z 18 leti, ki je dosedaj zmerom služila na deželi! Zalog: Kregelj, 3 leta, imenovan Rupert s 5 leti.
Mengeš: Flegar, 3 leta, vsi drugi prosilci starejši! Dobila Stelč z lj, leti! L i v o 1 d : Rom
H.,	3 leta, dobila Erker 5 let Ljubljana:
I.	delil, uprav.: Mihelič Majda, 19 let, dobila Polak 20 let. Studenci: Mušič, 23 let, imenovan Demšar 26 let. Učiteljici: Mušič 11, Pla-uer 9, dobili Cerjak 13 let in dolgo časa v Prekmurju, Predikaka, 16 let! Radvanje : Komavli 6 let, imenovana Hribar 10 let! F r a m : Vodušek 6 let, imenovana Šket 18 leti Celje : "VVušler 15 let, imenovana Jurjevčič 19 let, ki jo toliko časa preživela v hribih! Petrovč e : Zotter 6 let, imenovana Piano 10 let. — Imamo še zelo zanimive stvari! Kaj pa, če je za vse to vedel, vse to podpisal dika naše fare, govornik iz Rogaške Slatine — starosta Gangl?
G. Turk — in poklicno gasilstvo. Povo-
dom požara pri Rastoharju na Karlovski cesti
v noči 25. oktobra so prišli na pomoč ljubljanski prostovoljni gasilci pod vodstvom g. Turka, podstaroste »Jugoslovanske gasilske zveze« in pa oddelek mestnih poklicnih gasilcev, katere je vodil pokojni g. Koleša, višji nadzornik, ki je bil takrat kot tak, mestni uradnik VIII. čin. razreda. G. Turk, ki ni bil nikdar poklicnemu gasilstvu poseben prijatelj in je dosledno nasprotoval tej instituciji, je hotel tedaj pri požaru uveljaviti na čelu svojega oddelka svo-
jo avtoriteto in j® hotel na vsak način prevzeti vrhovno vodstvo pri gašenju in podrediti svojim odredbam tudi mestno poklicno gasilstvo. Vsled tega je prišlo med obema do ostrega spora in je Turk žalil Kolešo, vsled česar je prišlo do tožbe. Priče so povedale, da sta bila oba zelo razburjena, posebno pa Turk. Dva poveljnika res nista mogla biti, toda prav lahko bi se bila zadeva mirno uredila iu bi si oba oddelka delo lahko razdelila. Občiustvo, ki je bilo navzoče, je ostro kritiziralo ta nastop. Turk pa je zakričal, kaj bodo poklicni gasilci, ki nič ne znajo, ki delajo kuluk. — Kaj bo ta mladič komandiral, ki nič no zna. — Kuluk dela. Jaz sem že veliko hiš pogasil, pa bom to tudi. Nato je nastalo kričanje vso vprek in zagovornik Tuika je očital uvodoma županu, da je uvedel poklicno gasilstvo, še predno je postal organizatorni statut pravomočen. Ugotavljal je, da Kolpša ni imel kot poklicni gasilec zaščite zakona. Trdil je tudi, da se je v gneči vse vprek kričalo in vpilo, in se ne da kontrolirati, čo je res ravno Turk izustil žaljivke. (Klic iz dvorane: Turkov glas se predobro pozna, posebno če vpije. Poznamo ga tudi iz občinskega sveta.) Turk je imel po organizator-nem štatutu pravico do poveljevanja, četudi ni imel uniforme. Končno se je ugotovilo, da je bil organizatorni statut mestnega poklicnega gasilstva sprejet dne 14. maja 1923. Mestno poklicno gasilstvo je podrejeno mostnemu ga-
občinskemu svetu in je poklicno gasilstvo vojaško organizirano. Na požarišču jo poveljnik najvišji uradnik gasilskega urada in njemu izenačeni šef ima kot zastopnik župana pravico^ da nadzira tudi prostovoljno gasilstvo. Turk jei bil končno obsojen samo, ker je žalil Kolešo, in sicer na 250 Din, vsled drugih očitanj pa je bil oproščen, ker statut za poklicno gasilstvo takrat še ni bil pravomočen. Turk se obravnave ni udeležil. Njegov zastopnik je priglasil ničnostno pritožbo.
(zgubila se je denarnica z denarjem v Višnji gori na semnju. Oddati jo je proti nagradi v župnišču ali ua orožniški postaji v Višnji gori.
Žepni koledar z raznimi važnimi spisi in okoli 140 Din denarja se je zgubil na potu mimo Trojan v Zagorje. Naj se odda vse v župnem uradu Št. Gothard. Rudolf Itegancin, Toplice 11.
Pozabljeni dežnik. Pri podpisu abonmaja za Narodno gledališče v Ljubljani je pozabil nek abonent v vestibulu dramskega gledališča dežnik. Isti je na razpolago lastniku v pisarni gledališke uprave, ♦»♦♦♦►»♦♦♦.s
Nftjeenejžo ln najnovejšo obleko za damo in
gospodo dobite samo: Šelenb. ul. 3. Gričar & Me-silskemu uradu, ta je podrejen županu, on pa 1 jač.
V tem-le oddelku
TC1 ja vsaka drobna vrstica JMrs l'SO ali vsaka bese d a 50 par. Najmanjši oglas stane S SMrt. Oglasi nad devet vrstic se računajo
više.
3
| Knjigovodkinjo
in korespondentinjo, sarnost. moč s prakso, takoj sprejme podjetje na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi lista pod štev. 5812.
PREKLIC.
Podpisana Marija 2iger, posestnika žena v Gotni vasi št. 5, obžalujem in preklicu-jem vse žaljivke, ki sem jih govorila o Jožefu Hrašcvcu, mizarju iz Jevš pri št. Petru, dne 8. t. m. na Trški gori, ker so vse te žaljivke neresnične. Zahvaljujem se g. Hra-ševcu, da je tudi odstopil od kazenskega postopanja proti njeni. —- Gotna vas, 10. sept. 1924.	Marija Zigcr.
Trgovski pomočnik"
mešane in nianufakturne stroke, absolvent Zadružne šol», zmožen knjigovodstva in vseh pisarn, poslov, želi mesta v trgovini ali zadrugi-. Naslov v upravi.lista pod štev. 5S31.
i¥
najmodernejši damski DU-, NAJ5KI MODELI. — Velika izbira tilcastih KLOBUKOV vseh barvah od 140.— Din naprej. — Preoblikanje, barvanje in kinčanje po najnižji ceni. Nakit kakor tudi vsakovrstno blago za klobuke na zalogi. Istotam se sprejemajo v popravilo moški klobuki. — Se priporoča K. STADLER, modni salon, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.	5823
"harmonij"
(Kotykiewicz), 2 gosli, 2 violi in flavta, poceni naprodaj. — Rimska c. 3, I. nadstropje.
VEC DOBRIH, IZURJENIH kleparskih pomočnikov se takoj sprejme v trajno delo. Plača dobra. — Franc ŠRA-MEK, klepar in kotlar, Tržič, Gorenjsko.	5826
RB^fflHgassBBBBsaiianim
KUPIM dobro ohranjen
Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Harmonij«. a£&jHU3BBHffiBEaBBBBB
Proda se
, pozor!
večje število
v jako dobrem stanju. —Več se izve v upravništvu »Slovenca« pod številko 5627.
Vajenec
za mizarsko obrt, se sprejme.
FRANC PREK, Dravlje.
lovana soba
s posebnim vhodom, se odda solidnemu gospodu s 1. oktobrom. Dijakom ne. - Poizve v upravi lista pod štev. 5841.
Lepa, opremljena
solnčna SOBA
z elektr. razsvetljavo, se odda le solidnemu gospodu. — Naslov pri upravi pod 58b0.
višji gimn., se išče za in-strukcijo od 2—4. Naslov pri upravi lista pod 5810.
PRODAM NOVO
Olsteins Welfge-schichte VavsSovpove
uprava lista pod štev. 5819-
Proviz. POTnFkI
dobro uvedeni po deželi, SE IŠČEJO za konkurenčne predmete, katere bi vzeli s seboj poleg svoje lastne kolekcije. -Ponudbe pod »DOBER ZASLUŽEK« na upravo lista.
PSI!
ŽENITNA PONUDBA!
Mesar, bogatih roditeljev, krepak, inteligenten, simpatičen, dobrega srca, 27 let, se želi poročiti z izobraženo in premožno gospodično, 17 do 27 let. Boljše kmečke gospice niso izključene, ki imajo veselje do mesnice iti gostilne. Event. se tudi priženim. Le resne ponudbe s sliko na upr. «Slovenca» pod »FRANJO« štev. 5S21 do 5-. oktobra. — Tajnost častna zadeva! 5821
Trajno v
uničevalno
sredstvo .LUCIFER« zoper stenice, ščurke in grile. Preizkušen patent br. 2538. Prihrani £00 odstotkov izdatkov. Trajen učinekl — Kolosalen uspeli!' Dobi-se v Ljubljani- prit AVinter, Sv. Petra cesta 35; Nabavljalna zadruga drž. nameščencev; Legat, Slomškova ulica 13; Leskovic in Meden. V Mariboru pri: Medic in Zanki, Gosposka ulica; Vabič, Aleksandrova cesta; Kaufman, Glavni trg; Weiler, Gosposka ulica. — Prepišite naslove!
IŠČEM
mlajšo GOSPODIČNO
(Slovenko), iz boljše hiše z dobro vzgojo in lepega vedenja, k 2 fantoma, 3 in 4 leta starima. Pogoj: znanje lepe slovenščine, če mogoče tudi frane. in ital. jezika — in šivanja otroških oblek in perila — Ponudbe s sliko in zahtevanimi pogoji na upravništvo pod šifro »Maribor« št. 5823.
Risalna orodja S
Velika Izbira Itd, Zmerne cene.
Fr, P.. Zajec
optik, Ljubljana. Stari trg S,
Franc Erjavec
i,pri zlati lopati"
trgovina z železnico
Ljubljana, Valvasorjev trg 7
(prej Hammerechmldt)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstno ielezulne ter tudi prvovrstni dalmatinski ,,Port!and cement" po nizki ceni.
PRODA SE
VEČ VRAT
v še dobrem stanju. Poizve se: Ljubljana, Stari trg št. 32.
POZOR!	POZOR!
Plačam boljše kakor vsakdo drugi za STARE OBLEKE, ČEVLJE in POHIŠTVO. -Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — DRAME MARTIN, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. 5780
PRIDNA in POŠTENA
za domača dela se sprejme v Ljubljani, Stari trg štev. 32, v trgovini.	5834
šsšira «
♦♦»♦♦♦♦♦♦»»»»♦♦♦»»•♦♦♦♦t««*
m\
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje ln vsakovrstno bar-
SS2 ANTON BOC
LJubljana, Solenburgova al. 0/1 OUnos-ViS 46.
zidana ali amerikanska, da led v resnici drži, Vam napravi načrte ter isto izvršuje —. specialna tvrdka —
Franc Pust
tes. mojster, Ljubljana,
kakor tudi ostrešja do 40 m v svetlobi brez podpor. — Zahtevajte načrte! 4869
Kupim suhe gobe
po najvišji ceni in vsako množino. - Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na IVAN SEVER — VELENJE. 5643
Gostilničarji, pozor!
Prima ogrske in dom. SALAME, polnomasten trapistov-skl SIR kakor tudi POLE-MENDOLEC prvo vrste nudi
I. Btizzolini ifitl
na in ZAJUTRKOVALNICA,
LJUBLJANA, Lingerjeva ulica.	4153
išče enega PREDDF.LAVCA in eno PREDDELAVKO za trda dela. Plača dobra in stalno mesto. — Natančnejše podatke daje FRAN DERENDA, Ljubljana, Emonska cesta 8.
Rdop pride y ftlarSbor,
naj ne zamudi obiskati mojo trgovino z najboljšo emajli-rano - pločevinasto POSODO, kakor tudi porcelanasto in stekleno robo. - Cene zelo ugodne — prepričajte se!
A. vicel — Maribor,
Glavni trg št. 5.
B(aBBnBBBBBBHHBEI»S»
kemično čiščsno, za pernice in blazine, kg Din 60.—. Belo gosje perje, skubljeno, kg Din 200.—, prima beli puli, kg Din 400.—, razpošilja po povzetju
PRI GRADNJI CESTE
se sprejme več izučenib
J%$> za sledeča dela:
Tlakovanje ceste s kamnom, delo ae bo oddalo po ma za akordno ceno, za zemeljska dela v izkopih in nasipih in za delo pri polaganju železniškega tira. Posamezni delavci nai pošljejo svoje ponudbe na STAVBNO DRUŽBO, D. D., Ljubljana, Levstikova ul. 19, ali se naj pa zglase istotam.
1 ali 2 GOSPODIČNI
sprejmem na udobno stanovanje z dobro hrano. — Naslov v upravi pod št. 5815.
ZAGREB, Boškovičeva ulica št 18. Lastna tvornica perja
■ HBBKHKiraEBfflffigZiB
POZOR!
POZOR!
Dobijo se predpisane telovadne triko-hlače, kratke in dolge (temno modre) ter telovadni ČEVLJI.
Dalmatinova ulica.
Elektrotehnično podjetje
ALOJZ ARHAR in drug
Sp. Šiška, Sv. Jerneja c. 47
prevzema vsa elektrotehnična dela, gradnje manjših elektrotehničnih daljnovodov in instalacij po najnižjih cenah. Točna postrežba!	5693
dobro ohranjena, in razno drugo pohištvo naprodaj. — Naslov pri upravi pod 5732.
Krompir, orefae,
suhe gobe, belo proso
in druge deželne pridelke, KUPUJEM vsako množino in plačujem najvišje. - ANTON TRAVIZAN, trgovec, Bršlin, p. Novo mesto.	5629
NAJBOLJŠA
NAJCENEJŠA
NAJUSPEŠNEJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«.
Charles Pettit:
Zgodba o grbavcu in
(Dalje.)
Cheng-Kl-Ping je bil ves čas Iz ravnotežja in si je začel pahljati, da bi zopet prišel k sebi.
Neusmiljeni Ou-Sin-Tien pa je nadaljeval:
»V tem trenotku vam lahko z gotovostjo zatrjujem, da se je vse mesto obrnilo po grbavcu. In vse se čudi, da se je le končno našel mož kakor ste vi, ki je imel dovolj poguma, povedati resnico.«
In z zvito nedolžnim pogledom je opazoval svojega tovariša.
Toda Čheng-Ki-Ping si je premislil. Ni bil eden izmed tistih, katere spravi že taka malenkost iz tira. S hlinjeno dobrodušnostjo je izjavil:
>E, pa dobrol Vsi ti meščani imajo popolnoma prav. Vse je res: imel sem in imam tudi še sedaj pogum reči, da je popoln osel, ki razume, kar je popolnoma nerazumljivo in ki se zabava ob akademskih neslanostih.«
Iznenaden ob toliki predrznosti je Ou-Sin-Tien pripomnil ostro:
»In vaša ocena?«
»Je bila le nastava, katero sem Vam ponudil s precejšnjo zlobo, saj priznam.«
»A, seveda,« je rekel On-Sin-Tien, ki Ca je ta cinizem spravil čisto iz sebe, »pa Rte vendar radi poslušali mojo pohvalo.«
>Vedel sem, da sc lc šalite, zato sem se vam pa tudi jaz zahvaljeval v norčavem Ionu kot še gotovo pomnite.«*
1
Nato je vljudno pristavil:
»Sicer sem pa že davno vedel, da ste fin nasprotnik v literarnih igrah.«
In potem je čestital svojemu dragemu in dobremu nasprotniku na njegovi duhovitosti.
»Prav trden je,« je pomislil On-Sin-Tien in pametno prikrivajoč svojo sveto jezo, se je kazal kakor da mu laskajo pokloni Cheng-Ki-Pinga. Da bi si pa prikrajšal ta neprijetni pogovor, je prijel z roko čašico čaja in jo nesel k ustom v znamenje, da se poslavlja.
Peto poglavje.
On-Sin-Tien ni lagal. Med književniki je izbruhnila nekaka vstaja proti tiraniji mrtvih; in moderni so se sklenili otresti jarma klasikov.
Kot spreten diplomat se je Cheng-Ki-Ping takoj vživel v položaj. Ker je že ljudski glas hotel, da je on povzročitelj tega upora, si je pač skušal iz tega pridobiti kolikor mogoče koristi.
Kmalu je postal slaven po vsem nebeškem cesarstvu. In vse se je čudilo njegovemu visokemu duhu, ki je imel toliko možatosti in sile, da je milijonom ljudi zoper-stavll svoje odkrito in predrzno mnenje.
Vsak dnn je prejel na stotine čestitk iz najoddaljenejših krajev Kitajske. Stari neznani pisatelji, ki so svoj neuspeh pripisovali prevelikemu češčenju klasikov, so mu pošiljali bobneče ode, katerih seveda ni bral. Neki sedemdesetletnik je izjavil, da ne bo prav nič obžaloval, ker se je doslej vedno družil z mladimi; neki devetdesetletnik pa je izrazil upanje, da se mu morda sedaj posreči priti v akademijo, kar je bilo sen vseh njegovih dni..
Kar pa zadene resnično mlade književnike, so bili seveda vsi iz sebe. Cheng-Ki-Ping je postal junak dneva in velik mož. Tako vznikne prava slava. Na skupni galeji včasih zadostuje le, da eden sune z veslom v stran.
Vendar pa se slavni književnik ni čutil popolnoma zadoščenega. Z resnično žalostjo je sežgal prelepo kritiko hvalečo klasike, katero je nadomestil z žgočo satiro, kjer je povedal marsikatero bridko.
Nato ga je obšel nemir.
Množica je za njim, to je res, toda kaj porečejo drugi pismarji? ... Stari... Trdo-vratneži, ki se drže svojih idej krčevito kakor življenja?
Tako zmagoslavje ima navadno žalosten konec; književni knezi ne napadajo pred ljudsko sodrgo.
Čisto jasno je, da ni nič bolj dolgočasnega kakor antična igra z dvainšestdesetimi prizori in z dvestodesetimi osebami; toda priznati to, kaj ne pomeni isto, kakor zavreči vso svojo preteklost. Hoditi v gledališče v svojo zabavo in ne v svojo dolžnost, se zabavati mesto spoštovati, razumeti spletko brez težave, jokati in smejati se kakor je treba, o krivoverstvo.
Cheng-Ki-Pinga je pekla vest; zavedel se je, da si je nadel vlogo demagoga. Strogi pogled drugih starcev njegovih tovarišev je bil zanj molčeč očitek; čutil je, da je izdajalec in brezbožtiik.
Poleg vsega tega |e prejel pisemcc, ki je še povečalo njegovo tesnobo.
Veliki maršal, ki je v svojem prostem času prelival stare tekste v nove verze, !<i so potem služili kot resna podlaga pri vsakem pravem izpitu, je obveščal njegovo bla-
gorodje z zelo nevljudnimi besedami, da je vsak čas pripravljen odrezati mu glavo in ga s tem prepričati o neoporečni veličini klasikov.
»Tudi dokaz, da je treba res pravega poguma onemu, kdor bi se drznil napadati stare pisatelje,« je žalostno pomislil Cheng-Ki-Ping; toda kakor tudi je bilo to res, ga vendar ni zadovoljilo.
^Brutalen človek je ta vojak,« je mrmral predse, . toda nič manj resnično pa tudi ni dejstvo, da bi bilo samo zelo žaltovo, če me ta vojak prehode s svojo sabljo, tudi če bi surovi fanatik ne imel prav!«
K sreči pa je pri poizvedovanju izvedel, da je veliki maršal že v tistih letih starosti, katera navadno zovejo leto matoro-sti. Dojilja mu je držala palčici, da je mogel jesti riž.
Ta podrobnost in še drugo so sicer uravnovesile Cheng-Ki-Ping, niso ga pa pomirile.
V resnici je preklinjal norčavost usode, ki ga je posadila na čelo revolucionarnega gibanja proti njegovi volji; in želel je smrti onemu grbavcu, ki je povzročil vse te zmešnjave.
Da bi se vsaj maščeval nad njim, je prosil Velikega sodnika, ki se je čutil spričo velikega prijateljstva vezanega, da mu nakloni to zadoščenje. Veliki sodnik je takoj razposlal na vse strani iskat krivca; toda nesrečnika niso in niso mogli najti. Tn policaji so se morali zadovoljiti s tem, da so dokazujoč svojo vnemo privlekli kake pol tucata drugih grbavcev, pri katerih se je pa seveda ugotovilo, da uiso nravi.
t
Vdani v božjo voljo javljamo lužnini srcem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naša dobra mati, stara mati, teta in svakinja, gospa
Frančiška Novak roj. škrinjar
posestnica in babica
danes ob 11 dopoldne, previdena s tolažili sv. vere, v 53. letu boguvdano zaspala v Gospodu.
Pogreb drage rajnke se vrši v sredo, dne 24. septembra ob 4 popoldne. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 25. septembra ob 6 zjutraj v cerkvi sv. Roka.
Brežice ob Savi, dne 22. septembra 1924.
ŽALUJOČA RODBINA NOVAK.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri soprog, oče, brat, svak, tast itd., gospod
Anton Turnšek
posestnik in trgovec v Rečici v Savinjski dolini
v ponedeljek, dne 22. septembra t. 1. po dolgi bolezni, previden s tolažili svete vere, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb se vrši v sredo 24. septembra iz žalne hiše, Rečica v Savinjski dolini, na domače pokopališče.
Vsi, ki ste rajnkega poznali in ljubili njegovo blago srce, molite zanj!
ANICA, soproga. — MIKA, poročena prof. Grudnova, hči. — TONČEK, VLADIMIR, FRANCELJ, sinovi. — MAKS, ing. VIKTOR, prokurist FRANCELJ, bratje. — MICI, MALKA, LIZIKA, sestre. — Prol. IVAN GRUDEN, zet. — Dr. JOŽE GORIČAR, MATIJA GORIČAR, Dr. ANTE GORIČAR. svaki. — Vsi ostali sorodniki.
Trbovellshl
drva Koks
premog
angleški premog slezljshe brlhele
dobavlja ILIRIJA tu Kralja Petra trg 8. T.l. «0 Plačilo tudi sa obrok«.
Preoblikovalnica
damskih in moških klobukov — SE PRIPOROČA. —
BARBORIC - ZAVRSAN,
Ljubljana, Mestni trg št 7.
P. n.
VM
•• t: .	"V -

tO
i opozariamo.daso zopet do-	:
: speli najboljši šivalni stroji	•
=	in kolesa	=
\ „GRITZ$ER" I
: V VSEH OPREMAH	i
:	za rodbinsko in obrtno;
j	rabo. Istotam vseh vrst	:
I	čevljarski stroji ..Adler"	I
}	kakor; cilinder, Ievoročni	: • in krojaški.
i	Pouk v vezenin ter	I
! hrpanfj perlia >n =
i nogavic Ištnfanje) brez- : : plačno edlnO le pri r s
i Jos. Peteline, Ljubljana |
jj blizu Prešernovega spomoni- • : ka ob vndi. Popravila sprejemamo. ■
j š .................................................
b Palma kaučuk pete in podplati
omogočajo elastični, tihi hod, štedijo Vaše noge in Vašo obutev ter so trpežae^ši nr^go usnje.
češnjeva, politirana, lepa, je poceni naprodaj v DRAV-LJAH — zraven cerkve. —
JOS. ŽAGAR, mizarstvo.
Dvonadstropna HIŠA
na periferiji mesta s trgovskimi lokali, stanovanjem, velikim dvoriščem, vrtom, hlevom in skladiščem se za rž-redno nizko ceno in pod izjemno ugodnimi pogoji proda. V hiši je elektr. razsvetljava in telefon. Ponudbe na jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani.	5744
Pletilni STROJ štev. 10/80 se proda. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 5832.
I/nušnn BAKER, MED,
ftovinb pakfong,
ROTGUSS, mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »BUTONIA«, Zagreb, Horvačanska cesta 29, telefon 2261._5208
Trapist-sir
v vsaki množini razpošilja po povzetju kilogram po 20 Din
Mljekarska udruga —
virovitica.
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
r. z. z o. z. ki posluje v novopreurejenih prostorih
v Ljubljani, Mestni trg 6, tele?. 9.
Vloge na hranil, knjiž. in tek. račun obrestuje
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi-Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru.
Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov.
Potrti globoke žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, stric in svak, gospod
dne 23. septembra ob 3. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, prevideni s sv. zakramenti, v 80. letu mirno v Gospodu zaspali. — Pogreb našega ljubljenega očeta se vrši v sredo, dne 24. septembra 'ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti., Novi Vodmat št. 44, na pokopališče pri Sv. Križu.
Novi Vodmat, dne 23. septembra 1924.
ŽALUJOČI SIN.
PRODAJA LESA.
Državno upraviteljstvo veleposestva MOKRICE prodaja potom pismene dražbe dne 1. OKTOBRA i 1. sledeče količine LESA NA PANJU, in to:
a) v gozdnem okolišu Peteršuc 300 plm3 smrekovega lesa;
b) v gozdnem okolišu Mačji dol 200 plm* borovega lesa;
c)	v gozdnem okolišu Ilunce 120 plm® smrekovega lesa;	...,„„ , .
d)	v gozdnem okolišu Vukovinski hrib 80 plm* mecesnovega lesa;
e)	v gozdnem okolišu za Kovačnico 100 plm® smrekovega lesa. — Skupaj 800 plm3 lesa.
Pismene, kolekovane ponudbe je vposlati na državno upravo veleposestva Mokrice, p. Jesenice ob Savi, Dolenjsko, do dne 1. oktobra, 12. ure opoldne. Tozadevni dražbeni pogoji so na vpogled vsak dan ob uradnih urah.
Državno upraviteljstvo.
z 18% sladkorja, garantirano pristno blago z	\
otoka VIS
liter 7 Din se dobi pri Osrednji vinarski	\
s&dru^i za Jugoslavijo v LJubljani, Ca-	i Jov.ska cesta 77 (Sp. Sižka).
!}!l!!!!jji!!li!!!ijll||!l|||||||||j|||||||lilli||i;iiii!iiiiir,!li!i Samo na debelo I Dobe se tudi stara vina.	j
Modni salon M. Sedej Strnad
Prešernova ul. palača Mestne hranilnice
priporoča zadnje novosti dunajskih in pariških klobukov Žalni klobuki vedno v zalogi
Najnižje cene!	Solidno blago!
Godbenik^ pozsorl
Priporočam svojo veliko zalogo Šolskih in solo violin, gitar, citer, vijol, čel, lokov, etui, velike in male bobne, pristne turške in kineške činele, vsa godala za tam-buraška društva. — Ra/.novrstna lesena in pločevinasta godala v najčistejši izdelavi in glasu, po najnižjih cenah. Posamezne dele in strune za vsa godala. Lastna izvršitev pločevinastih godal. — Popravila se izvrše točno in strokovno.
Vaclav Schramm, Celje.
Dobavila najboljše bronaste zvonove, po kakovosti nadkriljojejo one Iz predvojne dobe, listi harmonični glasovi, 4 tedenski dobavni rok, velletno jamstvo. — Odlikovana tvrdka z zlato kolajno. Cene najniZje v Jugoslaviji
Motorno kolo
lahko, skoraj novo, dve prestavi, dobra oprema, se ceno proda. - Naslov pove anončni in reklamni zavod APOLLO, Ljubljana, Stari trg štev. 19.
ŠIVILJA
fre šivat na dom k boljšim _udem. Naslov pove uprava '»Slovenca« pod štev. 5761.
KUHARICA,
Gorenjka, srednje starosti, krepkega zdravja, zmožna voditi tudi gospodinjstvo, želi nastopiti službo kje na deželi. Iv. Zevnik, Smlednik.
PRODAJALKA
pridna in poštena, s četrtletno prakso, želi premeniti mesto v kaki mešani trgovinL — Ponudbe na upravo pod 5830.
Hotelska SOBARICA
izurjena, z dobrimi spričevali, se takoj tprejme. Osebne ponudbe na upravo hoteli UNION v Ljubljani. 5842
SPREJME se takoj več
izurjenih pletilk
Sri E. Gostinčar, Šmarca pri
Kamniku. — Železniška postaja HOLMEC.
gjiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiin)^
| Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga 1
| obraialfe pozornost 1
| na veletrgovino manufakturnega blaga f
|	mun pic&	I
| podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, \
| središnica Zagreb, Duga ul. 6. - TeleL 334. |
| kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah S i	in vrlo solidni postrežbi.	\
| NA DEBELO I	NA DEBELO I j
Biiiiiiiiiiitiiiiiniimiiiniminnmninnnminiinnininniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
Kopirne hnjlge računov, komisijske knjižice, šolske mape, notese itd.
dobavlja najceneje
Knjigoveznico K. T. D.
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/II
Velfka izbera siajnooelših modelno in MoiSBik&o iz klobiičins (Fiiz)
d modnem salonu
Ida Skof-Ufanek ^s^
Liubljana, Pod Trančo it. 2.
Predelaoanie ln preobllkooanle damskih klobnkoo Točna postrežba!	Priznano solidne cene!
Zahvala
Za mnogobrojne dokaze prijateljstva v zadnjih težkih dneh bolezni in odkritega sočutja povodom smrti našega dragega soproga, brata, strica in svaka, gospoda
Franja Fapsta
kakor tudi za darovano cvetje in zadnje spremstvo vsem, posebno godbi in pevcem UJNŽ, iskrena zahvala.
Ljubljana, dne 22. septembra 1924.
ŽALUJOČA SOPROGA IN OSTALI.
Povečavanje slik
Po vsaki poslani fotografiji v najmodernejši in umetniški izpeljavi.
Izvršitev slik v tušu, sepiji, koloritu, akvarelu in olju.
V vsaki zaželleni veličin!.
Izvršitev dopisnih kart v bakrotiskn in bromsilbrn (originalne fotografije).
Zahtevajte cenike in obračajte
se na jedini zavod v državi.
Umjjetnlčko nakladnl zavod
Jos. Čaklovit, Zagreb
HedulICeva ulica 12.