ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH
Dinamika našega gospodarskega in družbenega razvoja ni Vse do današnjih cltii omogočala, da bi delovna razmerja pri nas trajneje regulirali, to je v zakonski obliki. Morali smo se zadovoljiti z reguliranjeni teli razmerij z uredbami in drughni tako imenovanimi podzakonskimi akti, ki so odsevali razvojno clinaraiko in značaj teh razmerij. Z velikimi teles-nitni in inoralnimi napori delavskega razreda in delovnega ljudstva sploh so bili v tetn razdobju ostvarjeni osnovni po-goji, prndvsem materialna osnova za zgraditev novih druž-benih in poiemtakem tudi dplovnih razmerij — razmeri| ne-posredne socialistične demokracije. Temelj teh razmerij je delavsko samoupravljanje, ki je s sedcmletno prakso jasno določilo naravo delovnih razmerij ueposrednib. proizvajalcev in njihov družbeni položaj.
Tcmcljne značilnosti teh novih razmcrij neposrednih pro-izvajalcev jasno odseva zakon o delovnih razmerjili. Poudar-jene so bj]c v ekspozeju, ki ga je ob uveljavitri tega zakona imel v skupščini tovariš Moma Markovid. Ce kratko povza-memo njegovo razlago. karakterizirajo delovna razmerja v naših razmerah na sedanji stopnji razvoja:
odprava prvin mezdnega razmerja in avtonomnosti delov-nih kolektivov v reguliranju delornih razmerij ter delovnih pogojev v podjetju na liniji družbenega usmerjanja gospo-darskega razvoja;
značaj osebnega dohodka, ki po svojem nastanku in for-miranju ninia nobene podobnosti s plačo ali mezdo, ker ne določajo osehuega dohodka državni predpisi, niti se ne določi v naprej s pogodbo z »delodajalcenl«, temreč ga realizirajo delavci iz dohodka. ki ga doseže gospodarska organizacija s svojim poslovanjem, ngotovi pa se po osnovah, ki jih v naprej dofoči sam delovni kolektiv;
nove oblike in organi za ustenavljanje <n odpoved delov-nih razmerij, ki so usmerjcili v stalnost zaposlitve in popol-nejše  uresničcvanje  pravico  do  dela;
odprava razlike. ki je bila prej med delavci in uslužbenci v gospodarskih organizacijah, in njihova izenačitev kot enako-prarnih člnnov  istega  dclovnega  kolektiva.
Po drugi strani pa se niso samo spremenila razmerja delavcev v proizvodnji, temveS se jc prav r zvezi in na podlagi tppa spremcnjenega razmerja sprcmcnil tudi družbeni položaj delavcev sploh. Delavec ne proizvaja in ne upravlja samo delovnih sredstev in proizvadnje, temveč po delovnetn kolektivu, ki mu pripada, razpolasra z dohodkom gospodarske organizacjje (del dohodka po zadostitvi obveznosti do skup-nosti). po zborih proizvajalcev pa sodehijc tudi pri razdelitvi dohodka v okviru družbcne skupnosti — od komune do zvezc. Pri reguliranju položaja pravic in obvcr.nosti delavcev v dc-lovnem razmerju, o katerih bomo {jovorili v nadaljnji razlagi, zakon očitno izhaja iz obrazloženih posiavk in načel.
Da bi dosledno izvajali posamezne zakonske določbc in da bi uresničili tenieljne zamisli zakona o delovnih razmer-jih v celoti, so nujne popre.fšnie priprnvc in promišljeni na-pori ustTeznih činiieljev. in io 1ako iisiili, ki bodo neposredno izvajali zakon, knkor tndi tistili. ki bodo vplivali na uresni-čenje v zakonskih načelih  vsebovane politike.
Tu pridejo predvsem v poštev priprave, ki jih morajo izvršiti sami organi npravljanja v gospodarstvu in ki se tičejo formiranja komisij za ustanavljanje in prenehanje delovnega razmerja, sprejcm pravil ali pravilnikov, s katerimi se tia podlagi zakona in v njegovem okviru regulirajo delovna raz-merja in delovni pogoji (tarifni pravilnik, pravilnik o nor-mah, premijski pravjlnik, pravilnik o higiensko-tehničnih varstvenih ukrepih pri delu in drugU po posebnih okolnostih in posebnostih dela in poslovaDJa v?akp gospodarske organi-zacije; sem spada tutJi formiranje disciplinskih komisij, ko-misij za določanje dclovnih me.«t, na katerih ni mogoče za-posliti in na katera ni mogoče razporediti žensk in mladine • in tako dalje.
Občinski in okrajni Ijudski odbori bodo očitno morali »krepiti službe za vprašanja dela in delovnih raznierij ter čim prej formirati arbitražne srete za odločanje o pritožbah
na odpoverii, za odločanje o spornih vprašanjih v zvezi z raz- , nimi pravilniki gospodarske organizacije. kakoi tudi za druge podobne   primere.   Formiranje   arbitražnih   svetov   terja,   da zbornice  in  sindikati  pravočasno  pripravijo  liste  srojih  za^K stoppikov.                                                                              '^M
Zlasti računamo na sodelovanje in zaposlitev sindikata in njegovih organizacij, ker postavlja- zakon za mnoga vprašanja \z delovnega razmerja neposredni pogoj, da scdeluje pri od-ločanjti o teh vprašanjih. Žakonske določbe in načela so takega značaja, da tcrjajo zaposlitev vseh zavednih činiteljev pri izvajanju tako pomembnega zakona.
V nadaljnji ražlagi ob\avl\amo daljše izolečke vaznejših določb zakona o deloonili razmerjih, da bi tako delavce in
uslužbence seznanili s pravicami in dolinostmi, ki izhajajo tz zakona zanje, kot člane gospodarskih organizacij ali de-laoskega sveta, upraonega odbora in komisij.