Leto XXIII., št. 140
Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva nfic* 5.
Telefon &. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštoo-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
Ljubljana, četrtek 24. junija 1943XXI
Cena cent. 80
Ithaji vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18-— ka inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50.
Uredništvo : HuMjana, Puccinijeva ulica št. 5. — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi »e ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob-
bliriti di provenienza italiana ad tKffi s Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO.
Forte attacco ad un convoglio netnico
Un piroscafo da 12.000 tonn. a££ondato, un afltro da 7.000 tenn. danneggiato, un terzo mercantile silurato nel golfa dl Tunisi — II porto di Biserta ed insportanti cbbiettivi a sud di GžaKa (Palestina) beinbardati
n Quartier Generale delle Forze Arniate { e Messina di cui ha dato notizia il Boliet-
' tino n. 1123 due quadrimotori risultano
comunica in data di 23 giugno 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1124:
Nostri aerosiluranti hanno attaccato un convoglio nemico lungo le coste delPAfrica settentrionale affondando un piroscafo da 12.000 tonn. e danneggiandone un altro da 7.000; un terzo mercantile veniva siiurato nel golfo di Tunisi.
n porto di Biserta ed obbiettivi stradali e ferroviari a sud di Giaffa (Palestina) sono stati bombardati da nostre formazioni aeree.
Velivoli avversari hanno effettuato azioni di bombardamento e mitragliamento su Sa-lerno, Castel Vetrano, Milazzo e Olbia. Sono segnalati danni e perdite a Salerno. Le batterie contraeree di Olbia facevano precipitare in fiamme un apparecchio ad oriente d i Castel Sardo, Durante le incursioni su Reggio Calabria
abbattuti dalla caccia nazionale.
*
Nota: Nelle azioni di siluramento citate dal bollettino odierno si sono particolar-mente distinti i seguenti piloti: Tenente Veroni Orlando da Milano e Sergente Mag-giore Cozzi Carlo da Olgiate Olona (Va-rese), che hanno affondato 12.000 tonn.
Tenente Malgoli Ruggero di Milano e Sergente Spina Vincenzo da Milano che hanno colpito il mercantile da 7.000 tonn.
Nelle incursioni su Salerno di cui da notizia il bollettino odierno si deplorano tra la popolazione 41 morti e 57 feriti.
Le perdite della popolazione a seguito del-l'azione nemica nella zona dello stretto di Messina di cui il bollettino di ieri sono state complessivamente accertate a Vlila S. Giovanni e a Bagnara Calabra 5 morti e 55 feriti.
Močan napad na sovražni konvoj
12.ooo'tonski parnik potspljen, 7.ci0o-t©nski psfulk po-škcicvais in en trgovski parnik tsrpedfran v Tuniškem zalivu — Pristanišče Bizerta in važni eliji južno od Jafe
v Palestini bombardirani
Glavni stan ital:janskih Oboroženih sil je objavil 23. junija naslednje 1124. vojno poročilo:
Naša torpedna letala so napadla sovražni konvoj vzdolž obale severne Afrike in ]>otopiie 12 000 tonski parnik in poškodovala nekega drugega 7000 tonskega, tretji trgovski parnik je bil torpediran v Tuniškem zalivu.
Ntaše letalske skupine so bombardirale pristanišče Bizerta ter cestne in železniške cilje južno od Jafe v Palestini.
Sovražna letala so bombardirala in obstreljevala s strojnicami mesta Salerno, Castelvetrano, Milazzo in Olbijo. V Salernu beležijo škodo ih izgube.
Protiletalske baterije v Olbiji so zrušila v plamenih ono letalo vzhodno od Castell Sarda.
Med leltUskjrai napadi na Reggio Calabria in Messino, o čemer je poročalo vojno
poročilo št. 1123, so naši lovci sestrelili dve štirimotorni letali.
Pripomba: V- torpednih akcijah, ki jih omenja današnje porečilo, sta se posebno odlikovala letalca: poročnik Veroni Orlando iz Milana in narednik vodnik Cozzi iz Olgiate Olone (Varese), ki sta potopila 12.000 ton ladjevja,
poročnik Malgoli Ruggerro iz Milana in narednik Spina Vincenzo iz Milana pa sta zadela 7000 tonski trgovski parnik.
Zaradi letalskih napadov na Salerno, o čemer poroča današnje vojno poročUo, je obžalovati med prebivalstvom 41 smrtnih žrtev iin 57 ranjenih.
Izgube prebivalstva zaradi sovražnega napada na področje Messinske ožine, o čemer je poročalo včerajšnje, vojno poročtilo, je bilo skupno ugotovljenih 5 mrtvih ln 55 ranjenih v Villi San Giovanni in Bagnari Calabri.
Vsa Sardinija bojna fronta
Olbia, 21. jun. s. Ko sem prispel z letalom, je bil mali trg Olbia skoraj popolnoma prazen. Globok mir in tišina sta kraljevala nad hišami. Ta tišina ni tišina živih, marveč tišina mrtvih reči. kraljujoča med porušenimi hišami nad globokimi rupami, ki so jih izkopale bombe, nad podrtimi zidovi, ki so jih preluknjali moTilni izstrelki. V zraku je ležal občutek samote, ob* čutek obsežnega, obširnega, votlega in strogega molka, ki ga je le sem pa tja prekinial topot konja, vpreženega pred mojim vozom. Ko sem sc tako vozil po malih zavitih cestah med odlomki skrivljenih železnih postelj ter med siromašnimi ruševinami, me je prevzela globoka in pobožna ginjenost. Vojna se mi je predočila s svojim pravim obrazom, s svojim obrazom tragedije, sovraštva in slepega divjaštva.
V Olbiji ni ostalo drugega kakor majhna postaja karabinerjev. Vse drugo je zrušil in pokončal in spremenil v kup ruševin prvi izdajalski in besni "nalet sovražnika. Nizke in skromne hišice, ki 9o se tiščale okoli cerkve, so postale kup ruševin, kup nesrečnih gorečih ruševin. Na svojem sprehodu sem srečaval vojno in se mi je zdelo nepojmljivo, kako se je mogel sovražnik povzpeti na tako višino zločinskga divja; štva.
Toda ruševine malega trga se še vedno kade, ameriški letalci pa z enakim besom obnavljajo svoja zločinska dejanja. Vračajo se v Olbijo, ki je že pokončana, porušena, vračajo se nad njo z novim srdom. Mala skupina hišic, ki obkrožajo cerkev, je vnovič cilj sovražnega srda in globoki molk prekinja grom eksplodirajočih bomb, ki zavijajo mali porušeni kraj v goste oblake prahu. Ako je vojna vojna, mora imeti njeno početje vsaj nekak pomen in nekak konec. Kdor ruši zaradi rušenja in uničuje že uničeno, ni samo zločinec, marveč naravnost bedak. Če pa v Olbiji kakor v Porto Torresu, v Al« gheru, v Marcomeru, v Oristanu in v Cagliari ju ter v vseh drugih manjših in večjih središčih Sardinije razbijajo bombe hiše, cerkve, šole. bolnišnice, pohabljajo nedolžne otroke ter pripravljajo prebivalstvu tragične trenutke življenja zato pa ne morejo zadušiti ponosa in duha sardinskega ljudstva, ki je žilavo in trdo, kakor so gorska tla, na katerih živi že stoletja. Ljudje popolnoma nalikujejo tej deželi. So težki. molčeči in brezprimemo ponosni. Če govoriš z njimi, se ti zdi. da si se približal plemenu, čegar glavni znaki so dostojanstvo, ponos ter izredno razviti smisel za čast. Vajeni so tveganja, velikodušne tekme in smelosti ter so si v stoletnih borbah ojačili telo in okrepili pogum. Sardinec veruje v Boga in zaradi tega ne pozna bojazni. Prav tu v Olbiji sem med sovražnim poletom kakor že prej v Chilivaniju in Macomeru ugotovil, kako majhen je psihološki učinek, ki ga povzročajo barbarski napadi ameriških »Liberatorjev« pri tem ljudstvu. »Jaz se najrajši ne spominjam mrtvega«, mi je dejal neki oče, ki je videl, kako je poginil njegov sin pod razvalinami, »kajti njegovo kratko podzemeljsko življenje mi ga kaže v sanjah še vedno kot mladega bojevnika pri delu, ki ga ni dovršil.« Naj sovražnik ne pozabi tega, ako bi si delal kake utvare. Sardinija, ki jo obstreljuje s strojnicami in obmetava z bombami, ki ji uničuje zgodovinske spomenike, je vsa v prvi bo in i črti. Sardinija ni to, kar misli sovražnik, pestra in čarobna pokrajina tujskega prometa,
marveč je zmagovalka nad Saraceni. Sardinija je tista, ki je L 1792 ponosno odbila napad francoskega brodovja. Sardinija je tista, ki je nudila svojemu kralju, ko je moral pred francosko revolucijo zapustiti Piemont, zatočišče.
Zgodovina se ponavlja in kakor takrat bo tudi to pot doseglo zmago junaštvo stare dežele in starega plemena. Od Olbije do Caglia-rija je vsa Sardinija, kolikor sem jo videl, ena sama bojna fronta. (II Popolo d'Italia.)
Visoko nemško priznanje
Rim, 22. jun. a Nemški veleposlanik M»-ckensen je v poslaništvu sprejel i mej i tel ja zlate kolajne Eksc. Amilcara Rossija, državnega podtajnika v predsedništvu ministrskega sveta kateremu je izročil veliki križ reda nemškega orla, ki mu ga je podelil Hitler. Nadalje je izročil pod tajniku PNF Alessandru Taiabiniju zaslužni križ I. razreda z zvezdo ter visoka nemška odlikovanja nadaljnjim hierarhom PNF v priznanje tovariškega sodelovanja v okviru fašistične in na rodno-socialistične stranke.
Potovanje Filova po Tradji
Sofija, 23. jim. s. Predsednik vlade Filov je na svojem inšpekcijskem potovanju po egejski Traciji izjavil, da je zelo zadovoljen z razširjerjem in utrditvijo bolgarske oblasti na tem področju. Razen teg$, je dejal, se tu dela z vso sfilo, da cd se zboljšal gmotni položaj prebivalstva. ^^^
dogovor Rolgarsko-Sinančni pravni
Sofija, 23. jun. s. V Zagreb je odpotovala bolgarska delegacija, ka bo sklenila pravni dogovor med Hrvatsko in Bolgari jot
Opozicija proti Curtinovi vladi v Avstraliji
LOrenzo Marquez, 22. junija, s. Iz Carrv-
berre poročajo o nekih optimističnih Cur-tinovih izjavah o vojaškem položaju Avstralije zlasti glede tega, da se v sedanjem času ne da z uspehom napasti avstralska celin" Te besede so pa v krogih opozicije izzvale veliko nezadovoljstvo, ker smatrajo predsednikove izjave za zelo neprevidne, zaradi česar so opozicijonalci vložili v zbornici predlog o nezaupnici vladi. Cur-tin očividno pozablja, da se drži na oblasti samo zaradi glasov dveh r-eodvisnih poslancev, s katerimi je 1. 1941 komaj dosegel večino v zbornici. Prav za prav bi imel predsednik mnogo razloga, da se boji vprašanja zaupnice. Zato je izjavil na konferenci tiska, da ne to odredil začetka zasedanja zbornice, dokler predlog o nezaupnici ne bo umaknjen.
Naraščajoče pomanjkanje
živil na Srednjem vzhodu
Ankara, 22. junija, s. Angleškoameriški svet za oskrbo Srednjega vzhoda, ki posluje v Kairu, je javil posameznim zainteresiranim državam, da morajo poslej določiti načrt za notranjo in meddržavno razdelitev dobavljenih živil, kajti letos ne bosta niti Velika Britanija niti Amerika izvršili nikakih dodatnih dobav. Egipt, ki je bogata dežela Srednjega vzhoda, bo moral naznaniti vse svoje živilske zaloge anglosaškim oblastem, ki bodo določile količine, potrebne za pomoč drugim državam.
Krvavi izgredi v Detraitu j
Buenos Aires, 23. junija, s. Med 23 žrtvami izgredov v Detroitu je bilo 20 črncev. Aretiranih je bilo 1300 prebivalcev, ki so obdolženi, da so sodelovali v krvavih pretepih. 85 odstotkov teh je črncev, župan v Detroitu trdi, da so izgrebe povzročili črni delavci, ki so prišli iz južnih držav.
Dve leti vojne z Rusijo
Cilj osnih sil je slej ko prej, da se onemogoči boljševizmu
uničenje evropske omike
Berlin, 22. jun. s. Kaj bi bilo danes z Evropo, če ne bi pred dvema letoma pro-tibcljševiška križarska vojska narodov Osti in njihovih zaveznikov prekoračila vzhodnih mej kontinenta in zadala prvi hud udarec sovjetski množici, ki se je pripravljala za napad. To je glavni predmet obširnih poročil vsega tiska v Nemčiji, ki se spominja druge obletnice protiboljševiške vojne.
»Volkischer Beobachter« piše, da so se evropski narodi zedinili v borbi proti skupnemu sovražniku, ki je hotel uničiti tisočletno zapadno civilizacijo- Borba se je v nasprotju s pričakovanji sovjetskih vojaških šefov sprožila in se nadaljevala na sovjetskem ozemlju in ne v središču kontinenta. Izgube, kj so bile nasprotniku v teh dveh letih zadane, so strahovite. Borba se nadaljuje, žilavo se pobija sovražnik, ki ga podžiga gnev in ki ga podpirajo znatne dobave z vojnimi potrebščinami. Proti njemu se upirata hrabrost in sposobnost nemških ;n zavezniških vojakov, katerim se bo zmaga gotovo nasmejala, čeprav se morajo včasih boriti s številčno premočjo.
To je kategorični imperativ za vse narode Evrope, piše »Borsenzeitung«, ki so že od pričetka zaslutili nevarnost. Boljševizem smatra Evropo za področje, ki bi mu lahko odprlo pot do njegovih ekspanzijskih
stemljenj na svetu. »Beutsches Allgemeine Zeitung« piše, da sedaj ni več mogoče razlikovati in ločevati nasprotno koalicijo kot dve določeni celoti. Anglosaško-ameriška plutokracija in boljševizem enako ograža-ta Evropo in gta soglasna v načrtih za P°d-jarmljenje Evrope. Trojica Churchill, Roosevelt, Stalin je sedaj tako tesno povezana v tovarištvu, da je sleherna vojna akcija čet Osi in zaveznikov ne glede na številna bojiišča vedno in splošno v prid skupne stvari ter predstavlja zato odločilen korak k zmagi evropske skupnosti. Podobne komentarje čitamo v listu »Zvvolfuhrblatt« in v listu »Morgenpost«, kj pribijata že izražena načela političnega sodelavca nemške poluradne agencije in omenjata, da je tudi danes kakor pred dvema letoma cilj, ki ga je treba doseči, preprečenje uničenja evropske omike z moskovskim barbarstvom.
Monakovo, 22. jun. s. »Miinchener Neu-este Nachrichten« se spominjajo druge obletnice vojne proti Rusiji jn spremenljivega
poteka vojn'h dogodkov teh dveh let borbe. List naglasa, da je Hitler 1. 1941 odložil napad na Anglijo, da bi onemogočil napad sovjetskega orjaka, ki je imel namen zahrbtno napasti Evropo. Ta Hitlerjev ukrep je evropski celini prihranil mnogo težkih nesreč. Boljševiki, - pravi list, so bili pripravili pravo zasedo Evrcpi in potrdilo o tem so dali dogodki prve vojne zime, ko so nemške čete v 10 silnih bitkah uničile ogromno rusko vojsko prve Unije, prišle do vrat Meskve in Petrograda ter se znašle pred novo takisto silno rezervno vojsko Rusov. Ta se je borila z novim orožjem m je uporabljala nova bojna sredstva, ki si jih je bila pripravila v letih miru v najgloblji tajnosti.
To kritično stanje pa je bilo premagano s težkimi žrtvami in prodiranje se je nadaljevalo v poletnih mesecih. Naslednjo zimo pa so Rusi zbrali vse svoje razpoložljive sile ter skušali prevrniti vso vzhodno
fronto. Tudi to pot je bila kriza premagana in danes stoji vzhodna fronta nasproti rdečemu besu kot nepremagljiva trdnjava. Ni dvorna, da se bo borba obnovila za dosego odločitve brez vsakega kompromisa. Boljše viška grožnja na vzhodni fronti mora biti popolnoma odstranjena, pravi list, zato moramo biti pripravljeni, da se bijemo proti sovražniku, čigar sil ne precenjujemo. pa jih tudi ne smemo podcenjevati. Sovražnik je v preteklih dveh letih pretrpel grozovite izgube ljudi jn vojnega blaga, ki so zmanjšale njegovo moč. Treba bo še velikih naporov in žrtev, toda te nas bodo privedle do zmage.
Bern. 22. jun. s. Vest. ki jo je razširil list »Daily Express«, je spominske vrednosti za dve leti rusko=nemške vojne ter dragocena priča točnosti številk, ki jih je objavil Berlin. List izjavlja v dopisu nekega sodelavca, ki je prebival 15 mesecev v Rusiji, da je Sovjetska zveza izgubila v dveh letih vojne 30 milijonov ljudi, vštevši mrtve, ranjene, ujete itd. Dopisnik je odgovoril lažnim trditvam anglikanskih škofov, ko je izjavil, da bi bila popolna zmota smatrati, da uradna Rusija lahko postane zopet krščanska, in je dodal, da noben član komunistične stranke ne bo nikoli mogel po* stati kristjan.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMM
INSERIRAJTE V »JUTRU" 2
Prihod Visokega komisarja Ekscelence
dr. Giuseppa Lombrasse v Ljubljano

Eksc. dr. Giuseppa Lombrassi, novemu Visokemu komisarju Ljubljanske pokrajine, ki je te dni prispel v naše mesto — vdani pozdrav z najlepšimi željami
prebivalstva pokrajine.
Hudi letalski spopadi
v zapadni Evropi
Sestreljenih je bilo 92 sovražnih letal — Odbit napad na
nemški konvoj
Iz Hitlerjevega gBavnega stana, 23. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Z vzhodne fronte poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju.
Letalstvo je napadalo letalska oporišča in oborožitvene tovarne v sovražnikovem zaledju ter zažgalo v Finskem morskem zalivu tri obalne prevozne parnike.
Angleške in ameriške letalske sile so izvedle včeraj in preteklo noč več težkih napadov na mesta v zapadni Nemčjji in v zasedenih zapadnih predelih. Posebno v stanovanjskih okrajih mest Oberhausna in Miihlheima (Porurje) sq nastala znatna razdejanja. Prebivalstvo je imelo večje izgube.
V popoldanskih urah dne 22. junija je na morju pri Shevveningenu močan oddelek angleških bombnikov in torpednih letal brezuspešno napadel nemški konvoj. Zaščitne enote ter protiletalsko topništvo na trgovskih ladjah so sestrelile 7 napadajočih letal. Konvoj je prispel polnoštevilen v namembno luko.
Vseh je bilo med napadi včerajšnjega
dneva in zadnje noči po doslej prispelih vesteh zopet sestreljenih 92 sovražnih letat, med njimi nlajmanj 75 štirimotornih bombnikov. Izgubljena so bila 3 lastna letala.
Nemška bojna letala so bombardirala v noči na 23. junija posamezne cilje na področju Londona.
Žrtve letalskega napada na Le Creusstove tvornice
Berlin, 23. jun. s. Doznava se iz pooblaščenega vira, da je število žrtev zaradi britanskega bombardiranja proti tvorni cam Le Creusot narastlo na 276 mrtvih. Ta številka pa se bo verjetno še povečala, kajti mnogo trupel je še pod ruševinami
Ob Južni Afriki potopljen angleški parnik
Lorenzo Marquez, 22. junija, s. Iz Kap-
štata poročajo, da je podmornica Osi potopila pred pristaniščem angleški parnik. Samo del posadke je bilo mogoče rešiti.
Hud potres v Turčiji
Nad 7©«o ranjenih — število smrtnih žrtev še ni ugotovljeno — Veliko razdejanje
Ankara, 22. junija, s. Po nadalnjih vesteh glede potresa v nekaterih turških področjih se doznava, da znaša število ranjenih 7000. Mrtvih še ni bilo mogoče prešteti. Iz področja Adapazarija so ranjence prepeljali v Izmit in jih spravili v bolnice in šole. Kakor vedno po velikih potresnih sunkih, so tudi to noč divjale nevihte, ki so ie poslabšale položaj prizadetih. Doznava se nadalje, da ao občutili lahke potresne sunke skoraj v vsej Anatoliji. Zelo hudo škodo so utrpeli tudi kraji Keyde Hendek in Arifije. Koliko žrtev je bilo v teh krajih, se še ne ve. Tudi v Ankari, Smirni in Boru so čutili močne potresne sunke. Telefonske zveze med Carigradom in prizadetimi kraji so še vedno prekinje-nje. Opozovalnica v Carigradu je objavila, da je bil potres mnogo jačji, kakor potres, ld je pred tremi leti porušil mesto Elsindžan.
Carigrad, 22. junija, s. Po zadnjih vesteh, ki so prišle iz krajev kjer je bil potres, naj bi doslej našteli 1304 mrtve. Mnoga trupla so se pod ruševinami.
Ankara, 22. junija, s. Ob potresu, ki je opusto&l nekatera ozemlja Turčije, poroča posebni dopisnik anatolske agencije lz Adapazarja naslednje: Ze po prvih vesteh se zdi, da je nesreča mnogo hujša in obsežnejša, kakor so mislili prvi trenutek. y Adapazarja so le redka poslopja ostala
neprizadeta. Guvernerjeva palača ter mnogo javnih in zasebnih poslopij je le še kup razvalin. Mnogo je mrtvih. Doslej došle vesti pravijo, da je samo v omenjenem mestu nad 200 mrtvih, ranjenih pa nad 245. Tudi okoliške vasi imajo mnogo žrtev. Potres so zabeležili tudi v pokrajini Hendek. V samem mestu istega imena je najmanj 100 mrtvih in kakih 30 ranjenih. Vlada je v prizadete pokrajine poslala mnogo pomožnih vlakov, ki so ranjence prepeljali v Carigrad in v Ifemid.
Dawšes o bedi v Rusiji
Buenos Aires, 22. junija, s. Na neki konferenci v Colombu (Ohio) je imel bivši ameriški poslanik v Rusiji Davvies govor, v katerem je trdil, da bi bili Anglosasi brez ruske pomoči v zelo slabem položaju. Tako tudi brez Rusije ne moremo delati načrtov za trajen mir, je dejal govornik. Govoreč o notranjem položaju v Sovjetski zvezi je povedal Davvies, da se v notranjosti Rusije razločno opažata bolest in žalost naroda. Vojaške in civilne izgube se štejejo na milijone. Skoro vsaka družina je izgubila kakega svojega člana. Omejitve vseh vrat so zelo težke in racioniranje živil je silno strogo. Govoreč o Stalin gradu je Davvies dejal, da se ne morejo popisati strahote, ki jih odkriva pogled na mesto.
Usodna izbira9, zmaga ali boljševiška zmeda
Zaupanje berlinskih opazovalcev v ugoden razvoj vojne
Berlin, 23. jun. Zmaga ali boljševiški kaos. to je usodna izbira, ki se od pretekle zime svarilno pojavlja kot opozorilo na letakih v vseh nemških mestih. In to je tudi vodilni ton nemških komentarjev ob drugi obletnici vojne na Vzhodu. Na drugi strani pa manifestacije, ki so bile ob tej priliki v anglosaškem taboru, še bolj poudarjajo pred očmi evropskega sveta usodno alternativo, in sicer tako jasno, da tudi berlinski opazovalci na to opozarjajo.
Te manifestacije so namreč potekle v znamenju odvratnega prilizništva, ki se izraža v ponižnem poklekanju, v slavospe-vih, ki so polni občudovanja in vdanosti za boljševizem in ki v bistvu na pretresljiv način odkrivajo, kako se Angleži že zavedajo svoje nemoči nasproti Moskvi in kako so se že podvrgli Stalinovi volji. V Berlinu je jasen občutek, da hočejo britanski voditelji s tem pretiranim poveličevanjem sovjetskega vojaškega doprinosa opravičiti pred javnostjo politične koncesije, ki so jih morali napraviti Stalinu in ki se morejo označiti kot veleizdajo v škodo Evrope.
Na te priliznjene manifestacije je Stalin tudi to pot odgovoril s hladnim curkom, ko je spet opozoril zaveznike na dolžnost, da naposled vendarle otvorijo drugo bojišče v Evropi. Namig na to, in sicer precej nesramen, je v izrednem poročilu, objavljenem v Moskvi, ki na svoj način poda i a bilanco teh dveh let vojne. Moskva namreč poudarja dobesedno: »To je ugoden trenutek, da se otvori dgjgo celinsko bojišče in ruski narod je prepričan, da bi moglo drugo bojišče danes naglo voditi k skupni zmagi.«
Vse druge trditve v izrednem poročilu so prave nesmisli o nemških izgubah: 56 tisoč topov, 42.000 tankov in 34.000 letal, namreč približno iste številke, ki po nedavnem uradnem poročilu predstavljajo boljševiške izgube. V Berlinu smatrajo, da se ne izplača demantirati te nesmiselne trditve. Isto velja tudi glede ostalih številk. Po moskovskih trditvah bi sovjetske izgube orožja ne znašale niti dve tretjini nemških izgub. Rdeča vojska naj bi bila izgubila med mrtvimi in ujetimi samo 4,200.000 mož nasproti 6 milijonom in pol mrtvih ali ujetih Nemcev.
Vojaška razmotrivanja, ki jih je mogoče čitali v nemških listih, poudarjajo, da je nasproti tako močnemu sovražniku, kakršen je boljševiški, trajanje vojne podrejenega pomena. Važen je le končni izid in v tem pogledu ne more biti nobenih dvomov. Neki list spominja, da so nemške vojske v zadnji svetovni vojni uklo-
nile Ruse šele po treh letih in pol borb, ko so uresničile neprimerno manjše terito-rijalne uspehe kakor v teh dveh zadnjih letih. Res je. da so boljševiki v zadnjih zimah dokazili, da so se zelo mnogo naučili od nemške strategije, vendar je bistveni činitelj sovjetske strategije ostala množica, obenem s pretresljivim in strahotnim zapravljanjem ljudi in vojnih potrebščin. Tako piše »Deutshe Allgemeine Zeitung«. da sta poslednji dve sovjetski zimski ofenzivi veljali boljševike več kakor prvi dve nemški ofenzivi. Jasno je, da se to krvoločno izrabljanje ljudi ne more neskončno nadaljevati. Borba na vzhodu že dolgo ne pozna onega naglega ritma in čudovitega zaleta prvih nemških vojevanj v tej vojni. Ako hočemo obvladati boljševike, piše list, se moramo oborožiti z energijo in hladnokrvnostjo, predvsem pa z vztrajnostjo in potrpežljivostjo.
»Borsenzeitung« piše: Mi vsi se nagibamo k temu, da presojamo položaj na vzhodu z vidika obeh zimskih ofenziv, to pa je zmotno. Upoštevati moramo splošni položaj borbe in primerjati današnji položaj s položajem z dne 22. junija 1941. Iz te primerjave je razvidno, da je splošno stanje povsem jasno nam v prid, navzlic utr-pelim udarcem, razočaranjem in izgubam.
Najmogočnejša vojska, ki jo je svet kdaj koli videl in ki se je dve leti pripravljala. da bi navalila na Nemčijo in vdrla v Evropo, je bila vržena kakih tisoč kilometrov nazaj. Britanska propaganda misli, da lahko spominja na razna nemška prerokovanja, ki da so jih sproti ovrgla dejstva. Minister dr. Gobbels je že pred nekaj dnevi zapisal v reviji »DasReich«, da nihče ni nezmotljiv. Sicer pa, pripominja »Nachtausgabe«, nismo nikdar izjavili, da hočemo potisniti sovjetsko vojsko do Urala ali v Sibirijo. Nemško poveljništvo se ni nikdar mislilo utopiti v ogromnem ruskem prostoru, pač pa se je z nemške strani vedno slišalo, da je treba nadaljevati borbo, dokler ne bo boljševizem prenehal obstojati kot vojaški^ činitelj in kot grožnja za Nemčijo in celino.,. Ta cilj še ni dosežen. Ta naloga še vedno zahteva uporabo vseh razpoložljivih sil ^ in nove velike žrtve, toda zelo smo se že približali cilju. Sovražnik je v položaju oblegane vojske, ki je navzlic slučajnim zmagam prisiljena obupno se boriti, da si o-hrani svoje življenje. Zato bi bilo otročje, ako bi se vpraševali, kje bi morda že bili danes, ako ne bi bilo Stal in grada in ostalih neuspehov, ki so neizbežni v vsaki vojni. Bolje je, ako se vprašamo, kje bi bili, ako bi Hitler 22. junija 1941 ne bil prehitel sovražnega napada. (»Piccolo«.)
Bolgarija pod orožjem
Kaj bi se zgodilo, ako bi sovražnik Skušal vdreti na Balkan
Emilio Ceretti, sofijski poročevalec mi
lanskega lista »R Popolo d'Italia«, je obja vil te dni naslednji dopis, opremljen z gornjim naslovom:
»Ko naši sovražniki in vsi, ki ne poznajo položaja, govore o Bolgariji, se raduje-jo, da prikazujejo komunistično nevarnost kot nekaj zanesljivega in neizbežnega, skoro kot neke vrste organsko, podedovano in ugotovljeno slabost, toda., kdor živi v Bolgariji, kdor od blizu proučuje življenje te države in vtakne svoj no® v njene domače zadeve, si ocčasi ustvari o vsem precej drugačno idejo iin tedaj razume, da je mnogo bojazni in skrbi v tem pogledu pretiranih, da ne rečemo celo povsem neverjetnih. Kake posebne boljševiške nevarnosti v Bolgariji ni. Kvečjemu bi lahko rekli, da ie še vedno nekaj majhnih skupin anarhistov in prevratnežev, Ivi jih podpihuje Moskva in ki so doslej povzročili kak nemir, toda proti njim se je boril in se še nadalje bori ves zdravi del države.
Država je trdna, v rokah ustanov in vlade, ki ne dopuščajo nikakih dvomov. Kakor znano, je Bolgarija, ki je sicer v vojni z obema anglosaškima velesilama, še vedno v normalnih odnosih z Rusijo in sovjetsko
poslaništvo še vedno posluje v Sofiji, toda to dejstvo in ckolnost, da je Bolgarija nasproti Rasni vodila doslej posebno politiko, še ne dopuščata kakih samovoljnih domnev, niti ne smeta inozemskemu opazovalcu vsiljevati kakih napačnih vrednotenj.
Ne obveščeni v dcbri veri ali tisti, ki imajo interes na zavijanju stvari v slabi veri, kaj radi zagreše zmoto, da hočejo istovetiti nagonsko rasno s:mpatijo bolgarskega naroda za največji slovanski narod z domnevno simpatijo do boljševizma. Ti dve stališči je treba loč5 ti, saj sta si celo v popolnem nasprotju in stoletna hvaležnost naroda, k; mu je' svobodo podaril car, se povsem uiema z novim — in prav tako občutenim — sklepom, da se upre razširjevanju t:st;'h sil, ki so izdale in ubile carja, kakor bi tudi sedaj rade izdale in pobile in sicer s približno istimi sredstvi narode Evrope.
Spoznal sem mnogo mladeničev v Sofiji, ki so se napil ruskih klasikov, ki so popolnoma govorili rusko in ki so bili znani kot vroči Slovani, tcda pripomniti moram, da sem prav med temi mladeniči, med to duhovno smetano dežele, naletel na najbolj odločno prctisovjetsko zadržanje, na najbolj bistre glave, na ljudi, ki so najbolj samozavestni jn najbolj nepopustljivi.
Sovjetsko poslaništvo je leta in leta, delovalo v Sofiji in se tmdilo, da bi izkoristilo zase tradicijonalno prijateljstvo bolgarskega naroda do Rusije. Sovjetski emi-sarji. k; so jim b;le zaupane bolj ali manj dovoljene misije, so se na vso moč trudili, da bi bolgarski narod pozab:l, da -ta Rusija in Stalinov režim dva nasprotujoča si pojma. Moskva je žrtvovala mJl^ione in cele tone propagandah brošur, ki so se razdeljevale, ko je to še bilo dovoljeno, tcda Bolgari se niso pustili preslepiti in so hodili še nadalje svojo pot. Ta pot je ravna in vojna jo je še razširila.
Komaj ieto dni po izbruhu vojne je Bolgarija dosegla svobodo oboroževanja. Vojska, ki je bala dvajset let razkosana, se je komaj zopet pojavila, vendar jj je bilo od spomladi 1. 1941 dalje zaupanih mnogo raznovrstnih nalog, ki jih je ta mlada bolgarska vojska častno izvršila. Najprej varovanje nekaterih predelov Srbije, potem zasedba makedonskega ozemlja in Tracije, zopet priključenih domovini, nato pa še previdnostno ojačenje meje proti Turčiji Danes je bolgarska vojska, čeprav še ni bila preizikušena v ognju, vendar že dovolj uporabljena in potrjena v izvršitvi pomembnih postranskih nalog, na višku svoje moči. In ta vojska je še nedotaknjena, nad vse trdna in mnogo obetajoča rezerva Osi na tem zelo občutljivem področju Evrope.
Zares, bolgarska vojaka je danes čuva-rica Balkana, ona lahko jamči red jn mir na polotoku nasproti vsakršnemu notranjemu ali zunanjemu pojavu. Zunanji dogodek, ki mu seveda v Sofiji posvečajo posebno pozornost in ki se najbolj neposredno tiče države, se tiče možnosti angleško-ameriškega izkrcanja na balkanski obali. Navzlic tehničnim težavam, ki ne govore za operacijo te vrste, to možnost proučujejo in jemljejo v poštev, kar pa je še pomembnejše, nanjo se moralno in materialno pripravljajo, da bi ji bili kos. Prav v zaključni fazi vojne v Tunisu, ko so v vojaških in političnih krogih začeli misliti na možnost anglosaškega izkrcanja na Balkanu, je bolgarski minister za javna dela Va-silev imel govor, v katerem je potrdil, da je mesto Bolgarije sedaj in v bodoče, v vsakem primeru, v rožnatih kakor temnih dneh, na stran; Italije, Nemčije in Japonske. Izven dvoma je, je dejal minister, da bo Bolgarija, ako bi se angleško-ameriške
čete skušale izkrcati na Balkanu, zgrabila za orožje in bo takoj postala glavno bojišče. V tem primeru bo bolgarski narod skočil na noge in se vrgel proti sovražniku kot en sam mož.
Med tem sem že videl na lastne oči mnogo priprav, toda iz razumljivih razlogov ne morem b tem mnogo poročati, prav gotovo pa je, da ukrepi previdnosti, ki so jih podvzeli Bolgari in Nemci, ki z njimi sodelujejo, da bi se zaustavil morebitni napad na tem ppdročju, prav nič ne zaostajajo za onimi, ki so bili izvršeni na drugih bolj izpostavljenih delih Evrope. Gre za vojaške in socialne ukrepe, za popolno očiščenje ozemlja prav tako kakor za odstranitev vseh makedonskih in tracijskih Židov ter množične aretacije vseh sumljivih elementov. Sicer pa, kdor si ogleda dela na tem utrjenem področju in kdor je v stikih s četami, ki so na teh utrdbah, bi utegnil misliti, da se vojna na teh mirnih obalah lahko nenadoma pojavi. Tako so se vsi z vnemo vrgli na delo in so v nekaj mesecih mrzličnih prizadevanj ustvarili, kar bi se v normalnih časih lahko zgradilo šele v letih. Zato lahko rečemo: čeprav bi sovražnik zares prišel s te strani, mora računati s tem, da ga tu čakajo vojaki.
Radio Ljubljana
ČETRTEK, 24. JUNIJA 1943/XXI.
7.30; Pesmi in napevi. 8.00: Napove i časa. — Poročila v italijanščini. 10.30: Prenos pete maše iz bazilike sv. Pavla v Rimu.. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrh. Povelj. Oborož. Sil v slovenščini. 13.25: Prenos iz Nemčije. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Lahka glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17 00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.10: Nove plošče »Cetra«. 18.00: Janežič Franc: Zatiranje bolezni in živailskih zajedalcev na krompirju — predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.40: Iz znanih oper: Donizetti: »Don Pasquale«. 21.10: Operetno glasbo vodi dirigent Gallino. 21.40: Predavanje v slovenščini. 21.50: Koncert vodi dirigent Domenico De Paoli. 22.45: Poročila v italijanščini.
Ogromna večina oglaševalcev se obrača na „Jutrov" oglasni oddelek!
Ducejeve nagrade
za rojstvo dvojčkov
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Hočevar Baltazarju in Ivani v Višnji in zakoncema Gole Karlu in Ani v Gorenji vasi o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir.
Razširjenje zakonov na Karpatsko Rumunijo
Bukarešta, 22. jumja. s. Ob drugi obletnici vstopa Rumunije v vojno je bil razširjen civilni zakonik in trgovinski zakonik za Karpatsko Rumunijo.
Statut Transnistrije
Odesa, 22. jim. s. Dekret, ki ga je podpisal maršal Antoneseu o novem statutu Transnistrije, je vzbudil navdušene manifestacije veselja jn hvaležnosti med prebivalstvom. V Odesi se je prebivalstvo zbralo pred vladno palačo v zahvalni msu nifestaciji, ki je dolgo trajala. Z novim statutom je Rumunija izbrisala vsa znamenja boljševiške oblasti na tem področju.
Razen za poneverbo
živilskih nakaznic
Rim, 22. junija, s. Neki Rovida Aldo, uradnik pri občinskem živilskem uradu v Cataniji, je v svojem uradu poneveril okoli 800 živilskih nakaznic ter nekoliko žigov, ki jih je prodal svojemu sokrivcu Giuseppu Olivieriju. Ta je živilske nakaznice deloma spravil v promet, vendar pa mu je oblast zaplenila še kakih 500 neporabljenih. Pred posebnim sodiščem za zaščito države je bil Rovida obsojen na 8 let in 2 meseca ječe ter 8000 lir globe, Oli-vieri pa na 6 let in en mesec ječe ter 2500 lir globe.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 24. junija, ob 18.30: Stari in mladi Red četrtek. Petek, 25. junija: zaprto. Sobota, 26. junija, ob 18.: Jorijeva hči.
Red B.
*
A. Medved; »stari ln mladi«. Igra iz našega kmečkega življenja, ki pokaže dramo prevžitkarja in nehvaležnost njegovih otrok. Dejanje kaže stremljenje mladega rodu po udobnem življenju brez truda in dela. Posledice vodijo v nasprotje s paragrafom. Osebe: Jamnik — Lipah, France — Presetnik, Mjca — Starčeva, Meta — Simčičeva, šepar — Gale, Tine — Verdc-' mik, Alena Gabrijelčičeva, Kragelj — Košuta, Blaže — Gorinšek orožndka — Bene-dičič, Blaž. Režiser: Milan Skrbinšek. Ab'»-nente retBa četrtek opozarjamo, da bodo. imeli to predstavo izjemoma v četrtek na praznik zaradi bližnjega sklepa dramske sezone.
G. D'Annunzio: »Jorijeva hči.« Pastirska tragedija v treh dejanjih. Prevod; dr. A. Gradnik. Dejanje je zanimivo po svojem folklornem okolju; godi se v Abruzzih med kmečkim ljudstvom, katerega prvobitne nagone krotijo vera, tradicija in mistika. Dva mlada človeka. Iti stojita po svojem mišljenju in čustvovanju izven človeških zakonov, ki jima branijo združitev, bojujeta v sebi in na zunaj boj za zmago njune ljubezni. Višek drame je zločin, storjen v obrambi sočloveka in zanj doprinešena največja žrtev, življenje, v blagor njegove rešitve in sreče.
OPERA
četrtek, 24. junija, ob 17.: Thais. Izven.
Cene od 28 L navzdol. Petek, 25. junija: Zaprto. Sobota., 26. junija, ob 18.: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 24 L navzdol. *
Odpovedana predstava Massenetove »Thais«. Zaradi nenadne obolelosti Valerije Heybalove se današnja predstava »Thais« ne more vršiti. Namesto te opere bodo peli Puccinijevo »Madame But-terfly«.
Danes Puccinijeva »Madame Butterfly«
z Ivanko Ribičevo v naslovni partiji. V današnji predstavi bo pela Cho-cho-sano Ribičeva, tokrat prvič skupaj z Lipušč-kom kot Pinkertonom. Ostala zasedba je sledeča: Suzuki — Karlovčeva, Kate — Stritarjeva B., Sharpleg — Popov, Goro — Rus, Yamadori — Dolničar, bonec — Lupša, komisar — Gregorin, uradnik — Škabar. mati — Skrjančeva. Dirigent: D. Zebre; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoniti: scenograf: A. Forige.
Za »Thais« kupljene vstopnice veljajo za današnjo predstavo »Madame Butter-fly«.___
Gospodarstvo
Maksimalno prebivalstvo naše zemlje
Vprašanje, koliko ljudi lahko prehrani naša zemlja,' če se izkoristijo vse gospodarske in tehnične možnosti, predstavlja osnovni problem antropoge-*»grafije, ki zahteva upoštevanje fizično-giografskih kakor tudi številnih gospodarskih in političnih vprašanj. Vsak poizkus, izračunati z zadostno točnostjo maksimalno možno število prebivalstva naše zemlje, mora voditi do spoznanja, da je možna le približna cenitev.
Težave imamo že pri določitvi naselitvenega prostora, ki se ceni na okrog 1S0 milijonov kvadratnih kilometrov od skupne površine 150 milijonov kvadratnih kilometrov. Jasno je, da pretežni del arktičnega in antarktičnega ozemlja s 14 milijoni kvadratnih kilometrov ne pride v poštev za naselitev ali samo v brezpomembnem obsegu. Tudi mnoga druga področja naše zemlje po naravi sami ne morejo nuditi človeštvu prehrane.
Drugi moment nesigurnosti je vprašanje, v kakšnem obsegu je pričakovati, da se bo človeštvo naiailje množilo. Razvoj v prejšnjem in v tekočem stoletju kaže v tem pogledu prav zanimive slike. Po ugotovitvah A. Fischerja je znašalo skupno število prebivalstva naše zemlje leta 1800. 775 milijonov, leta 1850. je ns(raslo na 1075 milijonov, leta 1900. na 1564 milijonov, pred izbruhom sedanje vojne pa se lahko ceni na okrog 2250 milijonov. Od leta 1800. se je prebivalstvo naSe zemlje potrojilo.
V prejšnjih stoletjih se prebivalstvo ni tako naglo razvijalo, predvsem zaradi raz-sajanja kužnih bolezni in nezadostne hijene, pa tudi zaradi številnih vojn. Prve količkaj zanesljive podatke o prebivalstvu imamo iz rimske debe. Za leto 69. pred našim štetjem so izračunali, da je Italija štela okrog 4 in pol milijona prebivalcev. Ob smrti cesarja Avgusta je bilo v Italiji in Siciliji 6.6 milijona prebivalcev, v Španiji 6 milijonov, v Galiji 3.4 milijona, v cu-niavskih državah komaj 2 milijona in na grškem polotoku okrog 3 milijone. Skupaj je tsikrat živelo na vsem evropskem delu rimskega imperija le okrog 23 milijonov prebivalcev, v Aziji, kolikor je pripadala rimskemu imperiju, 19 in pol milijona, v afriškem delu rimskega imperija pa 11.5 milijona, tako da je ves ogromni rimski imperij takrat štel le 54 milijonov prebivalcev.
Za srednji vek so cenitve težavne j še in je gotovo, da se je takrat število prebivalcev zmanjšali) spričo neurejenih razmer v dobi preseljevanja narodov, in zaradi vojn in kužnih bolezni. Prebivalstvo Nemčije se je n. pr. v tridesetletni vojni zmanjšalo na polovico. Leta 1618. je bilo v Nemčiji oikrog 25 milijonov prebivalcev, leta 1648. pa komaj 12 milijonov. Francija je v rimski dobi štela 6 do 7 milijonov prebivalcev in v dobi Karla Velikega 8 do 9 milijonov. V Italiji je bilo še ob pričetku 18. stoletja le 11 milijonov prebivalcev, v Španiji pa ob koncu srednjega, veka prav talko 11 milijonov; to število pa je ob koncu 16. stoletja
padlo na pičlih 7 milijonov. V Angliji je bilo še do 14. stoletja komaj 2 in pol milijona prebivalcev in je to število šele v 17. stoletju naraslo na 5 milijonov.
V starem veku je bil Egipt najbolj gosto naseljena dežela, saj je v dobi cesarja Avgusta živelo v Egiptu na področju 28.000 kvadratnih kilometrov 5 milij nov prebivalcev, to je 179 na kv. km, kar je za takratne razmere ogromno število, če upoštevamo, da je v evropskem delu rimskega imperija živelo povprečno le 10 prebivalcev na kvadratni kilometer (v Italiji 24, v podunavskih deželah komaj 5). Tudi po današnjem merilu bi stari Egipt lahko prištevali med najbolj gosto naseljena področja, fe jti danes živi na kvadratni kilometer v Belgiji 273 prebivalcev, v Angliji 195, v Nemčiji 144, v Italiji 140 itd.
Kako se bo v bodoče razvijalo prebivalstvo na naši zemlji je, kakor rečeno, težko presoliti. V zadnjih desetletjih se opaža po izrednem dvigu v prejšnjem stoletju zopet počasnejše naraščanje prebivalstvo. Na drugi strani pa je upoštevati še og~» »me neizkoriščene možnosti za pridelovanje žival, zlasti v tropskih in substropskih deže-lali. Bodoči razvo gospodarstva, industrija in prometa bo omogočil preži ljanje še znatno povečanega števila prebivalcev, kakor doslej, zlasti z izkoriščanjem tropskega pasu, ki daje danes komaj eno šestino dobrin svetovnega gospodarstva, čeprav je v tem pasu mogoče doseči spričo ugodnih klimatskih razmer dvojni, če ne trojni donos na enoto površine. Nadaljnje možnosti nudijo obsežne neizkoriščene površine step-skega značaja, ki nudijo še ogromne možnosti za pridelovanje živil in drugih pridelkov. Kaj se da doseči pri razmeroma slabili naravnih pogojih je zlasti pokazal primer italijanske kolonizacije v Libiji. Po ugotovitvah nemškega strok ovnjaita Her-manna Wagnerja odpade manjši del celotne suhe površine na gozdno in kulturno površino in večji del na površino stepskega in puščavskega značaja.
Za presojo koliko prebivalcev laihko prehrani naša zemlja, pa je važno tudi vprašanje, v kališ ni smeri se bo razvijal življenjski standard, kakšen bo naprelek pri vzgoji kulturnih rastlin, odnosno v kakšni meri bo mogoče še dvigniti donos kmetijskih pridelkov s sodobnimi sredstvi dviganja kmetijske proizvodnje. Tudi teoretično še nismo dosegli meje, do katere se da dvigniti donos zemlje. Upoštevajoč vse te okolnosti prihajajo razni znanstveniki do številk, ki se precej razlikujejo. A. Penck ceni, da bo laihko naša zemlja preživljala 8 do 9 milijard ljudi, A. Fischer pa prihaja le do maksimalnega števila 6.2 milijarde. Upoštevajoč gornje številke klik o pridemo do zaključka, da se bo prebivalstvo naše zemlje labko še potrojilo ali po-četvorilo. Praktično gledano pa je problem preživljanja rastočega števila prebivalcev naše zemlje bolj gospodarski in politični problem, kakor naravoslovni in tehnični.
Gospodarske vesti
.'= Letošnja letina v Italiji je prav dobra. V južnem delu Italije so žito že poželi. v ostalem delu države pa je žetev že v teku, odnosno se bo v kratkem pričela.
V	mesecu maju je bilo vreme za žito izredno ugodno. Predvsem je bilo dovolj padavin. Zato ima letošnja pšenica prav visoko specifično težo. Da s« oddaja žita čimbolj pospeši in poenostavi, je kmetijsko ministrstvo z denarnimi zavodi sklenilo dogovor, po katerem bodo kmetje, ki oddalo svoj pridelek pri državnih zbiralnicah za žito, lahko vnovčili tako imenovano boleto pri poljubnem denarnem zavodu v dotični pokrajini, medtem ko so mogli doslej vnovčiti boleto le pri določenih denarnih zavodih. Čeprav še ni mogoče podati končne sodbe o letošnji letini, ne more biti dvoma, da bo letošnja žetev pšenice mnogo boljša, nego je bila lanska in da Italija ne bo potrebovala v prihodnjem žitnem letu nobenega dovoza žita iz tujine.
= Ustanovitev konzorcija uvoznikov rib. Iz Rima poročajo, da je bil ustanovljen konzorcij uvoznikov rib (Citi) z nalogo, skrbeti za uvoz svežih rib in ribjih konzerv, upoštevajoč potrebo dejanskega trga.
V	tem konzorciju so združena vsa podjetja stroke, ki so dala na razpolago tudi glavnico. V upravi je devet članov, od katerih imenuje tri konfederacija za trgovino,
Nastop šolskih pevskih zborov v radiu
V	Italiji so vsako šolsko leto pevske tekme šolskih pevskih zborov, ki imajo obvezni pevski pouk. Izvedba teh tekem je poverjena vsepovsod Zveznemu Povelj-ništvu G.I.L.-a. Že v lanskem šolskem letu so se pevske tekme uvedle tudi v naši pokrajini in je Visoki komisar poveril izvedbo pevskega natečaja mladinskih pevskih zborov ljubljanskih osnovnih, meščanskih in srednjih šol Zveznemu Povelj-ništvu G.I.L.L.-a.
V	lanskem šolskem letu so tekmovali posamezni mladinski zbori s programom, ki je bil že vnaprej določen, v tekočem šolskem letu pa so pesmi izbrali voditelji mladinskih zborov sami. Tako so izvajali poedini zbori dve do tri pesmi, ki so bile po umetniški vrednosti uvrščene v tri kategorije.
Pevski natečaj se je vršil v mesecu maju pred ocenjevalno komisijo. Namen natečaja je bil v glavnem ugotovitev, na kakšni stopnji je pevski pouk v posameznih šolah in v koliki meri so mladinski zbori zmožni izvajati narodne in umetne pesmi in kolikšen je napredek poedinih šol v pevskem pouku od leta do leta. Zato se ti pevski natečaji ne vrše pred javnostjo, temveč interno. Prvo ocenjeni pevski zbori in njihovi voditelji prejmejo nagrade, vsak pevski zbor pa diplomo priznanja.
Da pa se vendar pokaže javnosti uspeh truda in prizadevanja posameznih mladinskih zborov in njihovih voditeljev, so se odbrali nekateri zbori, ki so izvajali pri natečaju značilne narodne pesmi in so se posebno odlikovali, da bodo ponovili svoj nastop v petek, 25. t. m, ob 18. za radijski prenos.
Nastopili bodo mladinski zbori poedinih Sol v naslednje mredu:
1. Mladinski zbor III. mešane ljudske šole — Moste z narodno: »Lipa«, »Jest pa imam konjča belega«. Vodi učit. Spazza-pan. — 2. Mladinski zbor II. deške ljudske šole - Graben z E. Adamičevo: »Jur-jevanje«. Vodi učit Pirnat. — 3. Mladinski zbor II. mešane ljudske šole - Zgornja Šiška z narodno: »Kaj sem si prislužil«. Vodi učit Klemenčič. — 4. Mladinski zbor I. dekliške ljudske šole - Graben z narodno; »Jutranja«. Vodi učit Schubert. — 5. Mladinski zbor dekliške vadnice državnega učiteljišča z Mav: »Igra« in »Jurčev zidar«. Vodi učit. Venzajz. — 6. Mladinski zbor I. mešane ljudske šole -Vič z narodno: »Spomladi vse se veseli«. Vodi učit. Paternost. — 7. Mladinski zbor n. deške meščanske šole z narodnimi: »Moj očka ima konjča dva« in »Splavar-ska«. Vodi učitelj glasbe Lahamar. — 8. Mladinski zbor n. dekliške meščanske šole z narodno: »Jezusu pušeljček«. Vodi učit. glasbe Laharnar. — 9. Mladinski zbor meščanske šole Lichtenturn z M. Tomčevim: Šopkom narodnih pesmi«. Vodi učit. s. Aljančič. — 10. Mladinski zbor klasične gimnazije z Vodopivčevo: »Ptici«. Vodi učit glasbe Cerar. — 11. Mladinski zbor škofijske gimnazije z narodno: »Tri tičice«. Vodi prof. Tome. — 12. Mladinski zbor uršulinske gimnazije z Premr-lovo: »Jezus je rože sadil«. Vodi M. Men-cin. — 13. Mladinski zbor III. realne gimnazije z narodnimi: »Tam gori za našo vasjo« in »Škrjanček«. Vodi prof. Schwei-ger. — 14. Mladinski zbor I. ženske realne gimnazije z narodnimi: »Ta tičica lepo poje« in »Zvonovi«. Vodi prof. Novak. — 15. Mladinski zbor I. moške realne gimnazije z Gerbičevo: »Pastirček«. Vodi prof. Juvanc.
nadaljnje tri konfederacija za industrijo, poslednje tri pa imenuje osrednja organizacija zadružništva.
= Razdelitev bivšega jugoslovanskega, rečnega plovnega parka. Iz Budimpešte poročajo, da bo Madžarska dobila večje število dunavskjh ladij, ki so pred prvo svetovno vojno pripadale Madžarski in so bile leta 1918 prideljene Jugoslaviji. Med temi ladjami je znani luksuzni parnik »Ka-radjordje«, ki jc prej nosil ime »Fran Josip I.« in bo pod starim imenom zopet uvrščen v madžarski rečni plovni parit.
= Nemški oskrbovalni predpisi. Vodstvo nemške strokovne skup:ne za usnje in ga-laterijo je izdalo predpise o prodaji kov-čegov. Tvornice, ki izdelujejo kovčege, morajo blago prodat; predvsem trgovcem v bombardiranih mestih in tudi trgovci de-tajlisti oo dolžni blago prodati predvsem osebam, ki so utrpele škedo zaradi bombnih napadov. V bodoče se sme izdelovati samo pet vrst kovčegov.
= Gospodarske vesti iz Hrvatske. Ribiči z otoka Hvara so v zadnjih tednih zabeležili izredno c-bilen lov sardel in so morali pretežn; del lova vložiti v sol; ker ni bilo možnosti blago odpremiti do potrošnih središč. Doslej so odpremili z otoka Hvara šest vagonov sardel v Hrvatsko. — S sedežem v Zagrebu je bila ustanovljena Tekstilna d. d. z glavnico 5 milijonov kun, ki se bo bavila s proizvodnjo in prodajo tekstilnega blaga. — Prva dalmatinska trgovinska družba v Dubrovniku je dvignila svojo glavnico od 2 na 4 mirjone kun. — Kakor smo že poročali, je Prva hrvatska štedionica zabeležila v lanskem letu 8.3 milijona kun čistega dobička, skupaj s prenosom čistega dobička v prejšnjem letu pa znaša čisti dobič&k 10.5 milijona kun. Občni zbor deln;čarjev je sedaj sklenil plačati za lansko leto 4% dividendo na glavnico 95 milijonov kun. Splošni rezervni sklad zavoda znaša 20.8 milijona kun, posebne rezerve pa so izkazane v višini 55.6 milijona, kun.
= Davčni vijak v Zedinjenih državah.
Včeraj smo poročali, da je bil s pičlo večino 202 glasova proti 194 v reprezentančni zbornici sprejet zakon, ki uvaja odte-govanje dohodnine pri delavcih in nameščencih. S tem pa še ni zaključena davčna razprava v zbornici. S. 1. julijem se prične novo proračunsko leto, za katero zahteva ameriški državni finančni urad nadaljnje davke za 16 milijard dolarjev. V zbornici se opaža močan odpor proti tej novi zahtevi, češ da se pred volilci ne da zagovarjati nadaljnje privijanje davčnega vijaka. Državni finančni urad pa ugotavlja, da davčna obremenitev v Zedinjenih državah še ni dosegla one višine kakor v Angliji, čeprav se je davčni donos že v izrednem obsegu dvignil. Leta 1938-39 so prinesli davki 5.7 milijarde dolarjev, leta
1941-42	pa 13.1 milijarde dolarjev, medtem ko se ceni, da bo donos davkov v letu
1942-43,	ki se konča ob koncu meseca, dosegel 23 milijard kar baje predstavlja šele 18°/» narodnega dohodka. V prihodnjem letu se bo donos brez uvedbe novih davkov verjetno dvignil na približno 33 milijard dolarjev, kar bi predstavljajo 25 °/» verjetnega narodnega dohodka. Z novimi davki v višini 16 milijard pa bi celotno obdavčenje doseglo 35 °/o pričakovanega narodnega dohodka, pri čemer bi odstotek obremenitve skoraj dosegel ono višino kaker v Angliji.



In«. Franci Urbas;
Naša rodbinska
In hišna Imena
Prijetna so imena Rajan, Rajar in Raj, pa naj že ;majo svoj izvor od raja = paradiža, nebes ali pa od raja = plesa.
Naš človek se je menda vedno rad pošteno poveselil in včasih rajal. Ze ziljanski Visoki raj pričenja tako lepo:
Bug dej ne dober čas ta pefvi raj začeti.
Pa niso takrat rajali toliko v izbah, kakor nam že Valvasor pove. ampak na prostem in ob belem dnevu pod zeleno lipo. Ni še veljalo: polka je vkazana, tla so namazana. Naša narodna pesem nam sama točno opiše takšen raj, ko pride kralj Matjaž kot kakšen prešeren mladec na raj:
Turčije v sredi globoke stoje tri lipe zelene. Pod pervo konjče stavijo, na raj se berhk' oblačijo; pod drugo raj prodavajo, pod tretjo kroglo rajajo
Pa si je kupil in plačal raj takle fantič, da je zijala in strmela cela družba.
Kraljič pri mizi rumeni tako jim pravi, govori: »Gospodje, ne zamerite, po čem vi raje prodate?« Kralj seže v aržet židan; po zlat rudeče-rumeni. Po mizi mu ga zatoči. de po nji trikrat obleti.
No. marsikatera si je na tihem želela brhkega in ponosnega mladeniča, ko se je nameril k mladenkam zbirat svojo rajavko:
Pa grede si devejko zbrat in reče goscam za j igrat. Si mlado zvol' Alenčico. Ročice si podajata, jo pervič krog zarajata.
Ali je mogoč še lepši in bolj točen opis, kako so nekdaj rajali ped cvetočimi lipami?
Kakor so sicer zelo lepa slovenska imena Rubnik in Rubežnik, pa niso prav nič prijetna za naše uho, kadar nas prideta rubnik = rubežnik rubiti v hišo.
Ruha in Rom so naša imena, katerih pa mi menda ni treba razkladati.
Ruj ima svoje ime iz rastlinstva, pa ga omenim, ker označuje izraz številno in važno skupino drevja, ki nam daje čreslovino. barvila in drevesni vosek.
Sveder, Sitar, Seljak (Selak), Seljan (Selan). Skala. Skale. Skalar, Sluga, Sodar, Stopar, Stre-har. Sok, Skaza, Stropnik, Sedlar, Strugar. Stro-jar, Skledar. Sadar, Skodlar, Smrekar in še nekaterih drugih naših imen mi ne kaže razkladati.
Sajavec, Sajovic, Sajovec menda pomeni sa= jastega, čmega in sajastopoltnega človeka. Pa neki bolezni tudi tako pravijo. Zrelemu lešniku pravijo sajavec. Saj pravijo: lešniki so že sajavi — lešniki so zreli, da se ružijo iz češulje in seveda lepo temno porjaveli in sajasto-barvni. Tudi temnemu, sajastobarvnemu topa-zu pravijo sajavec.
Sevnik je rečni koš z locnjem. katerega nosi sejalec in zajema iz njega polna prgišča semena.
Stružnik je ime različnih orodij, s katerimi stružimo ali s tržemo. Usnjarji in strojarji pra* vije plohu, na katerem golijo kože, stružnik. Za tujo rašplo je naše pravo m lepo ime stružnik. Stružnik ali tudi navadno stružnica pravijo strugarji svoji strugarski delovni mizi. Mi= zarji pa rekajo svojemu dolgemu stružcu (spe-halniku) stružnik (Fugebank) Stružnik je te« daj stružil
Lepo domače ime Skutmk pomeni košaro za skuto. Nezrel lešnik s še mehkim, vodena-stim in skutastim jedrom se imenuje skutnik. In posinovljencu ali tujemu otroku, ki ga redimo in dojimo, pravimo skutnik. To slednje je dalo' najbrže ime našim Skutnikom.
Smole. Smolar, Smolič, Smolovec. Smolnik in Smolnikar so vsi dobili ime od smole. Pa je smole čevljar ali cd smole pomazan človek; smolar samo nabira smolo; smolič je smolil sede ali kaj drugega s smolo; smolovec pravijo neki rastlini in tudi smolnemu olju in teru; smolnik pa pravijo nekod kolomazu, pa označuje tudi posebno1 kamenino.
Spoštovan rokodelec je bil studenčar. ki je kopal, zidal in stavil vodnjake. Po tem opravku imajo ime naši Studenčarji.
Sirčič je hlebec sira, pa pravijo tako tudi siriščniku ali sirilu, onemu fermentu, ki je v telečjem želodcu in povzroča širjenje mleka-da se stvari sirnina (kazein).
Sirnik je košara, pletenica za sir ali pa kotel, v katerem pregrevamo mleko, ga širimo in predelujemo v sirnino. Nekdaj je bilo širjenje in izdelovanje sira pri vsakem našem kmečkem gospodarstvu nekaj navadnega. O plačevanju raznih dajatev v naravi kaj pogosto beremo,
koliko sirov je bilo treba kakšnemu zavezancu
oddajati svoji gospoščini.
Slanec pravijo studencu, izvirku s slano vodo. Slanič pa je potomec Slane.
Strel in Strelec imata svoje ime od streljanja. Strel ne pomeni samo strela s puško, lokom itd., ampak tudi še lov, lovljenje. Pregovor pravi.: kmet na strelu — lovu, polje v plevelu Pa je stie' tudi strelni material: nimam niti enega strela več; imam samo še dva strela, dva naboja.
Strgar je vsak delavec, ki kaj strga, pred« vsem velja to seveda za dimnikarja. Izdelovalcu žlic, žličarju pravijo strgar, ker strga s 6trgarkom — Ilicarskim. strgarskim nožem žlice in drugo leseno robo.
Skok pomeni skok = dejanje skakanja ali tudi daljavo. Pravimo: nekaj skokov daleč = nekaj korakov daleč. Pa označuje način teka, jahanja: dirja, jezdi v skok (napek v galop). Skok označuje dalje tudi način m potek oprav-
I ka, dela: to nam gre v skok = to nam gre
I orno, hitro, spešno. Pregovor pravi: kjer je i dosti rok tam gre delo v skok. Končno po-
| meni skok toliko kakor opravek, posel, opea* : vilo: še nekaj skokov uredim (opravkov), pa i bom takoj nazaj.
Skok pravimo manjšemu slapu, pa je skok toliko kakor padec vode: ta struga ima močan skok = padec. Seveda je skok tudi stegno, pa tudi krak pri raznih živalih; ocvrti žabji skoki so priljubljena poslastica. Nič čudnega ni, da je dobila žaba, ki nam daje okusne skoke xa jed, ime skok.
Če ni dobil naš Skok imena po živali, pa more njegovo ime pomeniti samo urnega, pridnega in delavnega človeka, kajti večkrat sem slišal naše kmečke ljudi reči: Kdaj je še leo-ček == lenuh skoka ujel?
Skočir je vročekrvnež, ki skoči in poskoči že zaradi vsake smeti in malenkosti.
Nevihte in sonce ob kresu
Pomlad je odšla, naj živi poletje!
Meteorološko smo sicer nastopili poletje že s 1. junijem, toda zvezdoslovci, ki polagajo večjo važnost na sončno odnosno zemeljsko pot v vsemiru, so zapisali v koledarje in pra-tike, da velja 22. junij za prvi dan poletja. Sonce je v jutru tega dne stopilo v znamenje raka in doseglo najvišje stanje nad severno poloblo. Poslej se Ido polagoma nagibalo na jug ter poklanjalo zmerom več toplote in svet- _ lobe prebivalcem južne polovice zemlje, kjer' so pravkar sredi svoje zime.
Visoko vzpet je sonca lok čez svet, Vid gleda skozi noč, Krstnik zavzet z očmi prižiga v mraku bajni cvet.
Tako je Oton Župančič opisal lepoto kresnih dni. Zgodilo se bo letos kakor redkokdaj, da bo — kakor pravi stoletna pratika — »Janez Krstnik molil Rešnje telo kleče«... S kreso-vanjem so med Slovenci združene številne pra« stare šege. Pa tudi ljudskih rekov je kres bogato deležen. Najbolj znan je jedrnati rek, da se o kresi dan obesi. A tudi delo se vmesi ob kresi. O kresu je tako dolg dan — pravijo Dolenjci —, da človek, če se skrči — vanj trči, če se stegne — pa vanj dregne. Do kresa naš človek suknjo oblači, po kresu jo s seboj vlači. O kresu se mora vrabec v prosu skriti.
Pred kresom je treba prositi, naj deži, potem prositi treba ni. .. Kar se slednjega tiče, nam je bilo letos ustreženo, skoraj še preveč. Poletje samo še je uvedlo s hudo nevihto, ki je razsajala v torek popoldne. Po zelo lepem dopoldnevu so se začeli grmaditi črni oblaki in popoldne se je sprostila nevihta s strahovitim bliskanjem in treskanjem. Spet je po-
šteno lilo. Toda nad nalivom bi ne godrajafi — nesreča je bila tem hujša, ker je marsikod silovito klestila toča. Že dolenjska plat Ljub« ljane je biLa prizadeta od toče, ie vse huje pa je moralo biti dalje na Dolenjskem in na Notranjskem. V Ljubljani je nevihta trajala dobre pol ure. Morda je tudi strela zahtevala svoje žrtve. Iz Most nam poročajo, da je neki gospodar vedril pod kozolcem, kjer ga je oplazila strela, vendar se ni onesvestil, čeprav ga je vrglo izpod kozolca. Čutil se je ves v ognju, k sreči pa mu je strela samo prežgala hlače in ga opekla po levi nogi. Mož je bil zelo vesel, da se je tako srečno končalo in da bo lahko še dalje hodil na polje.
Sicer pa se ne primeri redko, da okrog kresa nastopajo nevihte. Že pogostokrat smo lahko tožili o mrzli pomladi in o deževnem nastopa poletja. Prav posebno hudo je bilo leta 1936., ko so razsajale silne nevihte, strela je zahtevala več žrtev, zlasti v Slovenskih goricah, toča je klestila po poljih in vinogradih, najhujše uime pa so razsajale v celjskem okraju.
Kmalu po nevihti v torek proti večeru se je nebo spet zjasnilo in je posijala sonce. Naj« višja temperatura tega soparnega in nevihtnega dne je bila 26 8° C. Noč na sredo je bila sicer zaradi vetriča sveža, vendar se ozračje ni preveč ohladilo in smo v sredo zjutraj zabeležili 13.4° C. Mesto in vso Ljubljansko kotlino je zalivala gosta megla kakor sredi jeseni. Vendar nam ni bila nevšečna, ker nam je tudi tokrat oznanila lepo vreme. Barometer se je čez noč dvignil na 767 mm. Ko se je megla dvignila, nam je zasijal prijazen sončen poletni dan, kakršnih si zdaj vsi želimo čim več.
najemniki sa iteyali
Skromno je bilo število tistih, ki so se odzvati vabilu Društva stanovanjskih najemnikov na občni zbor. čeprav ima organizacija takšen značaj, da bi morali biti njeni člani tako rekoč vsi stanovanjski najemniki, bog ve iz kakšnega razloga zanjo med Ljubljsnčani ni primernega zanimanja . Nekateri pa, ki poznajo delovanje društva in uspešnost njegovih intervencij, pa se še vedno z zaupanjem oklepajo pre-potrebnega društva, ki g-a je priklicala v življenje dejanska potreba.
Zborovanje je otvoril s pozdravom vseh navzočih podpredsednik pokrajinski arhivar, ki je ugotovil sklepčnost. Potem so zborovalci odobrili pismeni pjzlraiv Visokemu komisarju, ki ja vsJao kazal razumevanje za težnje	in vselej ugodil predstavkam glede stanovanjske zašiite. Nadalje je podpredsednik na. kratko omenil, da je od ustanovitve društva minilo že enajst let in da je bilo v tem času mnogo storjenega na poprišču stanovanjske zae ščite v prid skupnosti. V Ljubljani je 20.000 stanovanjskih najemnikov, pod čijih streho je najmanj štirikrat toliko družinskih članov, torej delavcev za skupne interese več kot dovolj, je potem dejal podpredsednik in nadaljeval z opisom delovanja društvenega odbora ol zadnjega občnega zbora,. Razmerje med Društvom stanovanjskih najemnikov in hišnimi posestniki je bilo prav dobro. Večina hišnih posestnikov je razumela izreden položaj zaradi vojnih razmer in šla najemnikom na roko. Potem je podpredsednik pohvalno omenil one hišne posestnike, ki so ostali pri starih najemninah in se niso poslužili zakonito dovoljenega zvišanja, nakar je naslovil poziv tudi na najemnike, naj imajo stanovanja snažna in naj pazijo, da se ne dela škoda. Na ta način se bo razmerje mei hišnimi posestniki in najemniki znatno izboljšalo in se bo dalo zadovoljivo urediti marsikako doslej težko rešljivo vprašanje.
Tajniško poročilo višjega računskega inšpektorja g. Ludvika Štancerja je vsebovalo podrobne podatke o administrativnem poslovanju društva, iz njih povzemamo, da je od zadnjega občnega zbora bilo 9 rednih sej. Vložni zapisnik izkazuje 83 številk, članstvo pa se je pomnožilo na 350. O sta-j nju blagajne je poročal kapetan v pokoju g. Joško Rosina. Denarni promet je bil majhen. Doholki izvirajo po večini le od pristopnine in članarine, izdatke pa tvorijo pretežno upravni stroški. Za prihodnjo poslovno dobo predvideva proračun 3600 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Zborovalci so proračun odobrili, članarina, pa je bila določena na 1 lira
Za nadzorni odbor je poročal okrajni šolski nadzornik v pokoju g. Anirej Skulj in predlagal odboru za njegovo poslovanje razrešnico. ki so jo navzoči soglasno odobrili.
Naslednja točka dnevnega reda so bile volitve upravnega in nadzornega odbora. Ker ni bilo drugih predlogov, je bila izvoljena kandidatna lista, ki jo je prelložil odbor. Sprememba pravil, ki je bila tudi na dnevnem redu zborovanja, je Ma zaradi podrobnejše priprave odgodena do prihodnjega občnega zbora.
Podpre Isednik ge je navzočim zahvalil za udeležbo in jih pozval, nauj vsak v svojem krogu vzbuja zanimanje za društvo, da bo delo še uspešnejše, kakor je bilo doslej. Novo izvoljeni odbor se je nato sestal k prvi seji, na kateri je bil izvoljen za predsednika g. Ivo Kisovec, za podpredsednico ga. prof. Via sta Pacheinerjeva, za tajnika g. prof. David Zupan in za blagajnika g. Joško Rosina. Uradne ure odbora bodo vsako soboto od 4. do 5. ure, blagajnik pa bo posloval vsak dan od 9. do 12. v prostorih društva v Wolfovi ulici št. 10-11, ki jih je dal odboru blagohotno
KULTURNI PREGLED
»Martin Krpan" v novi izdaji
Pravkar je izšla bibliofilska izdaja (Slo-venčeva knjižnica) Levstikovega »Martina Krpana«; enega najbolj samoraslih, iz dna naše narodne duše zajetih tekstov slovenske literature, če je med prejšnjo vojno ta korenito slovenski pripovedni tekst izšel v ilustrirani izdaji za mladino, smo ga dobili zdaj _ kot bibliofilsko opremljeno knjigo, kot izdajo za slovensko meščansko hišo. V tej izdaji je postal »Martin Krpan« knjižna posebnost in umetnina, ki bo mogla pričevati še zanamcem o našem odnosu do Levstikovega — literarno tako dragocenega teksta.
Ko človek po dolgem času, izpolnjenem s prebiranjem sodobne in zlasti še tuje literature, vzame v roko »Martina Krpana« in ga na dušek znova prebere, mu je tako kakor nekomu, ki je prečul noč v družbi navonjenih dam in elegantne gospode. ob izbrani jedači in pijači. Ves utrujen in naveličan stopi v mlado, zalo jutro, vdihava čist zrak in se naposled pri vrelcu napije osvežujoče studenčnice, ki je pritekla naravnost iz zemlje. Iz umetnega in izumetničenega sveta je stopil v svet naravne preprostosti, v svet, kjer je življenjska substanca prvinska in nepotvorje-na. zato pa učinkujejo vse stvari na nas kakor da so pravkar prišle iz Stvarnikove roke.
Tako razpoloženje se nas torej loteva po čitanju Levstikovega »Martina Krpana«. Njegova beseda de našemu duhu kakor razvajenemu in trudnemu telesu voda iz vrelca. Zdi se nam. da smo sprejeli vase nekaj, kar je kos same narave, namreč duhovne narave slovenskega ljudstva. Fran Levstik je v srečnem stvarjalnem zagonu ustvaril iz iste snovi, kakor je prej ustvar-
jal naš kmet svoje epične junake, zgodbo o Martinu Krpanu z Vrha pri Sveti Trojici, možu, ki je pobil strašnega Brdavsa na cesarskem Dunaju, si pridobil cesarja, izigral dvorno gospodo in se nato zadovoljen vrnil v domači kraj, da bi »zopet slišal zvon. ki poje na Vrhu pri Sveti Trojici«. Epični junaki narodne pesmi so nositelji ljudskih vzorov, poosebljenje ljudfskega hrepenenja, skriti maščevalci socialnih krivic in užaljenih človeških čustev. Vanje polaga ljudski kolektiv svoje sanje in nadeje. Fran Levstik je tenko prisluhnil temu pesniškemu snovanju preprostega človeka, v katerem se prav kakor v Prešernu ali v Levstiku spontano oglaša nagib umetniškega snovanja in izražanja; prisluhnil je vekovitemu toku ljudskih pesniških stvaritev, ki hodijo nenapisane skozi rodove in postajajo iz inspiracije preprostega, anonimnega nadarjenca splošno narodno blago, in je ubral po njegovem svoj epični mit o korenjaku z Vrha pri Sveti Trojici. »S Krpanom je Levstik zajel kretnjo slovenskega kmeta«, piše v lepi uvodni besedi Tine D e b e 1 j a k, »njegov jezik in njegov način pripovedovanja, ki je zelo podoben na*odni pesmi: čista epika s poudarkom na dejanjih, dogodkih in nazornosti, humorju in groteski ... pa tudi kmečki samozavesti in moči, ki je oa izrabiti ne zna in noče za velike stvari, pač pa za svojo lastno majhno korist.«
Martin Krpan kot naš literarni mit, kakor je, postavimo. Špancem Cervantesov Don Kihot! Res da je te naše proze za bore šestnajst strani v razkošno natisnjeni izdaji, vendar obseg ni odločilen: važen je duh, ki preveva Levstikovo pripo-
vedno mojstrovino. Nihče ni še napisal nekake filozofije Martina Krpana; nihče ni pokazal, ali in koliko se v tej po poli mitični, po poli realistični slovstveni osebi odraža karakter slovenskega človeka, koliko je v nji skrit svojski ljudski pogled na svet. slovenski čut za življenjsko realnost, naša trdovratna ljubezen do domače zemlje! Tudi don Kihot je smešen, morda celo blazen in vsekako hudo čudaški možak, ki uganja razne norčije in takisto prihaja navzkriž z zakoni kakor naš Martin Krpan s svojim tihotapstvom soli. Vzlic temu vidijo Španci v njem vteleše-nje svojega nacionalnega značaja, prototip idealizma, ki se viteško žrtvuje za svoj ideal. Ali ima naš Martin Krpan v svoji grotesknosti in v svoji zdravi kmečki moči in premetenosti tudi neko, za naš narod značilno etično potezo? Ali bi ne mogli govoriti o njem kot prototipu naše žilavo-sti in našega življenjskega realizma?
Če prebiramo Levstikovega »Martina Krpana«, nas vedno znova osvaja tisti kleni epični stil, ona samorašča beseda in prav iz tisočletnih ust kmečke govorice posneto izrazje, pred katerim obedi ves naš s tujo učenostjo prepojeni izraz Potrebna bi bila posebna slogovna razčlemba Levstikovega stavka, ki je dosegel prav v »Martinu Krpanu« tak višek, tako kla-sičnost slovenske epične besede, kakor jo je vezana beseda našla samo v Prešernovi poeziji. Vsekako zanimiv primer, kako se takoj v začetku naše novejše literature stavijo takile granitni stebri, na katerih sloni potem vse drugo.
O postanku in pomenu »Martina Krpana« je povedal kritik in pesnik dr. Tine Debeljak v uvodu vse potrebno in tako tudi nepoučenemu olajšal slovstveno vrednotenje teksta. Mislim pa, da je »Martin
Grossi calibri lungo 11 vallo mediterraneo — Težki kalibri vzdolž sredozemskega nasipa
Od Topole do Kosovega polja
Pod gornjim naslovom objavlja dunajski dnevnik iz Beograda poročilo svojega dop'snika o političnem in gospodarskem položaju v Srbiji in med drugim piše:
Vožnja z avtomobilom po Balkanu se zdi marsikomu bolj tvegano tvodjetje, kakor potovanje v kak1' drugi evropski državi. Toda temu ni tako. Po zaslugi organizacije Tod so ceste na vsem Balkanu v izvrstnem stanju. Legende anglcško-ameri-ških agitatorjev o nevarnostih, ki prete vsepovsod potnikom od partizanov, četni-kov in d-ugih prevratnikov, pa se 'izkažejo le kot pobožna želja njihovih rašrjeval-cev. Na vožnji v?di potnik, da so polja dobro obdelana in da obetajo bogato žetev Po izkušnjah zadnje zime so kmetje spregledali svojo napako ta zemljo bolje obdelali kakor lani. Posebno mikavna za kmete je črna borza, kjer se predajajo pše-nična in koruzna moka, svinjska mast, slanina in jajca po neverjetno visokih cenah. Nedičeva vlada z vsemi sredstvi zatira take izrodlce.
Poleg izvrševanja policijske oblasti ima srbska državna straža m še posebej srbski prostovoljski zbor ki ga sestavljajo pripadniki Ljotičevega gibanja, tudi nalogo uničevanja po gozdovih skritih tolp. Zlasti ljotičevci so se s fanatizsmem vrgli v borbo proti boljševizmu. Sovražno razpoloženje Ljotiča in njegovih pristašev proti boljševizmu je ljotičevce duhovno združilo z narodno-socialistično Nemčijo in fašistično Italijo. Ljotičev pokret gre danes v Srbiji svojo pot: podpira vlado generala Nediča, čeprav nima nobenega svojega predstavnika v vladi. Strumna organizacija srbskega prostovoljskega zbora in odlična vojaška izvežbanost nudita zadosten dokaz o disciplini, ki io imajo ljotičevci. Gibanje je tembolj borbeno, ker izhaja iz čistega prepričanja o škodljivosti boljševizma in je zato med srbskim narodeni zakoreninjeno.
na razpolago predsednik Združenja javnih nameščencev Ljubljanske pokrajine.
Novi odbor je takoj začel reševati najvažnejša in najbolj pereča vprašanja, ki jih ima v načrtu Društvo stanovanjskih najemnikov. Navezal je stike z merodajni-mi oblastvi, ki so obljubila svojo pomoč. Zlasti mestna občina je pokazala polno razumevanje za težnje stanovanjskih najemnikov, čijih zastopnike je sprejel tudi župan general Leon Rupnik, ki jim je zagotovil pomoč mestne uprave in je društvo tudi gmotno podprl.
V Srbiji so namreč pristaši boljševizma svojo igro doigrali.
S tem pa še ni rečeno, da ni del srbskega ljudstva še vedno prepojen z iluzijami. To potrjujejo pristaši uporniškega generala Draže Mihajlcviča, ki je eksponent londonske emigrantske vlade. Toda ta je vse preveč slaboten, da bi mogel nastoprti javno proti zasedbenim oblastem ali proti Oboroženim silam srbske države.
Nedaleč od Beograda, v srcu šumadije, stoji prekrasna, iz belega marmorja zidana zadužbina kralja Aleksandra. Tam počivajo vsi člani dinastije Karadjordjevičev, pod čije gospostvom je Srbija najbolj cvetela in imela največjo moč. Lik kralja Aleksandra, ki je bil leta 1934. v Marseilleu umerjen, je vzor generalu Nediču. Kralj je hictel močno državo in je tudi svoje avtoritarne načrte uresničil. Po njegovi smrti pa se je začelo razkrojevalno delo, ki je v marčevem puču i. 1941. slavilo svojo zmagv>. Ta »zmaga« pa je bila za Srbijo poguba, ki se lahko primerja z največjimi katastrofami srbskega naroda.
Pot od grobov srbskih kraljev v Topoli proti jugu vodi na Kosovo polje, kjer so pred približno 500 leti Turki premagali vojsko srbskih knezov in dobUi potem več-stoletno gospostvo nad Balkanom. Na Ko-sovem polju, ki spada danes večji del pod Albanijo, leži pokopan drug velik srbski junak Miloš Obilič, ki je po izgubljeni bitki zabodel zmagovalca sultana Murata. Njegov grob stoji samoten in zapuščen. Napis na njem je razbit. Obelisk je zgovorna priča propada srbske moč- na Balkanu. Ne daleč od tod sta dva turška grobova: veličastno zadnje domovanje sultana Murata in njegovih vojskovodij Sulejmana paše in Gazi Mezana.
črudovito je, da praznuje srbski narod dan svojega največjega poraza na Kosovem polju kot narodni praznik. S tem naj bi se ljudje spominjali na prirodni zakon obnavljanja in na vedno znova rastoče sile človeštva. Srbi vedo iz svoje zgodovine, da se imajo za svoje življenje in za svojo državo zahvaliti samo svojim lastnim močem.
Romane »Dobre knjige« dobite po znatno znižani ceni, ako se na nje naročite. Narcčnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti, v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica naših listov. Iz drugih krajev se lahko naročniki prijavijo po pošti.
Krpan« eden redkih slovenskih literarnih umotvorov, ki nas lahko brez posebnega uvoda zagrabijo takoj s prvimi stavki in za katerimi nam ostaja tisti svojski vtisk, kakor ga ne dobimo iz nobene, umetniško še tako močne tuje knjige. Je to čar malce arhaiziranega in vendar kakor domača raševina trpežnega, močnega sloga in jezika, čar slovstvene patine, podoben Prešernovim pesmim, in pred njo čutimo to, kar čuti Italijan pred stranmi Danteja ali pred samosvojo prozo starih pripovednikov. Debeljaku pomeni geslo »Več Levstika« vrnitev k slovenskemu duhu v umetnosti. »In zato«, piše ob koncu uvoda, »ker se danes zopet odmikamo tuj-stvu v pripovedništvu in njega skrajnostim v duhu in oblikovanju, se primikamo domačinstvu. zdravju, optimizmu in dobroti: zato nam pomeni Levstik živo domačo tradicijo, ki nam more še danes nekaj dati in uravnovesiti s svojo umetniško polnostjo našo zrahljanost, našo novo odmaknjenost od duhovnega jedra našega naroda..
Potemtakem smemo biti brez pretiravanja veseli, da smo dobili Levstikov nepre-sušni literarni kruh v posodi, ki nam vzbuja pravo bibliofilsko zadoščenje. (Sicer pozor na bibliofilstvo: tudi tega se skuša polastiti špekulacija in nam izpriditi vzore našega knjižnega kulta in okusa!). Velik format kakor pri mašnih bukvah, debel, fin papir, krasen, monumentalno odmerjen tisk. priloga v večbarvnem tisku, učinkovita kompozicija strani z Levstikovim tiskom, obrobne, rdeče natisnjene miniature risb, ki so v drugem delu knjige reproducirane v čmo-belem tisku, okusna celotna oprema in posebej še vezava, vse to uvršča »Martina Krpana« v tej biblio-filski izdaji med najlepše slovenske knjige.
Lojze Perko, ki je izdajo ilustriral in opremi], bi zaslužil posebno Studijo. Vse-
kako čaka našo umetnostno kritiko dolžnost, da oceni ilustrativni donesek mladega slovenskega slikarja, ki se je s svojim »Martinom Krpanom« uvrstil med tiste slovenske ilustratorje, ki so doumeli lepoto tesnejše vezi med knjigo in podobo. Ta slikar, ki z zdravo stremljivostjo kljubuje vsem oviram in hodi trdo pot svojega umetniškega razvoja, je sam Notranjec in se je prav na rodnih tleh inspiriral za podobo slovenskega kmečkega silaka in viteza z Vrha pri Sveti Trojici. Perko je narisal nekaj nad 50 glavnih ilustracij k Levstikovemu tekstu; reproducirane so na posebnih prilogah in njih miniaturne na-značitve ob robovih teksta prikazujejo scene in poglede, ki so v drugem delu izdelani v obsegu 23X17 cm. Motivi se naslanjajo naravnost na Levstikovo besedilo. Ilustrator pronica v plastično nazornost teksta s svojim jasnim pogledom in ustvarja tu krajinske podobe, tam figuralne kompozicije, vse v enotnem risarskem slogu in ob približnem varovanju Krpanove fi-ziognomije. Le-tej je dal tipizirano podobo močnega, čeprav bolj koščenega ko debe-lušastega kmeta, voznika in tihotapca, ki ga zemlja kaj prida ne redi in si — kakor še danes velik del slovenskih kmečkih ljudi — služi po strani denar. Tako je Lojze Perko v podobe prenesel Levstikovo epiko, in najsi klenost slik" zaostaja za žlahtno težo pisateljeve besede, je vendar prispeval vsega uvaževanja in hvale vreden delež k poveličanju Levstikovega epičnega teksta m k slovesu slovenske knjige.
Jules Letnaitre
Nedavno se je francoska kulturna kronika spominjala devetdesetletnice rojstva že 1. 1914 umrlega slavnega kritika Julesa Lemaitra, k} ga štejejo med izrazile predstavnike francoske impregjnragi-ifTve kritin





Kronika
Prihodnja številka »Jutra« bo zaradi današnjega praznika izšla v petek popoldne.
*
*	Borba do zmage. Na rimskem Campi-dogliu bo na Telovo govoril senator Giovanni Gentile o nujnem nadaljevanju borbe do zmage. Govor bo ob 11. uri dopoldne.
*	Novi kvestor v Triestu. V Triestu je te dni nastopil službo novi kvestor comm. Rafaele Roberti iz Cosenze. Nekaj časa je bil v službi pri kvesturah v Reggio Calabriji in Parmi, potem pa je služboval pri ministrstvu za notranje zadeve v Rimu. V Triestu je Roberti nasledil kvestorja Mes-sano, ki ostane začasno na razpolago notranjemu ministrstvu v Rimu.
*	Italijanski delavci za Nemčijo. Pokrajinski fašistični urad industrijskih delavcev v Triestu nabira 50 delavcev za dela, ki jih izvršujejo italijanske gradbene tvrdke v Nemčiji na ozemlju Slezije. V prvi vrsti pridejo za ta dela v poštev delavci, ki so se mudili v Nemčiji in so sedaj brez posla.
*	Malipierovo delo v Bratislavi. V mestnem gledališču v Bratislavi je bila te dni prva uprizoritev najnovejše opere sklada^ telja Francesca Malipiera »življenje — sen«. Snov opere je povzeta po znanem delu španskega dramatika Calderona de la Barce.
*	Proslava afriškega pionirja. Zavod za italijansko Afriko je priredil v comskem gledalšču proslavo afriškega pionirja G'-u-
seppa Cuzzija, ki je bil najprej udeleženec v vrstah garibaldinskih borcev, ko pa je bil ranjen v bitki pri Volturnu, je odrinil v Ameriko. Ko je preizkusil v Ameriki V3e poklice od pazn ka do kuharja in vratarja, je prišel leta 1866. nazaj v domovino, kjer se je pridružil borcem za osvoboditev Črne gore, leta 1878 pa je odpotoval v Afriko kjer je vstopil ob Nilu v angleško službo. V borbi proti dervišem je bil zajet in odveden v suženjstvo, štirinajst let je preživel v tem trpljenju, potem so ga Angleži zopet osvobodili, niso ga pa za storjene usluge niti najmanj poplačali. Cuzzi se je proti koncu minulega stoletja zagrenjen vrnil v Milan, kjer je umrl potlačen leta 1923.
*	Potres na Turškem. Potresna opazovalnica v Ankari poroča, da so imeli nov potres na področju Bitinije. Posebno sta prizadeti naselji Arifije in Hendek. železniška zveza s tema krajema je porušena, števulo človeških žrtev še ni ugotovljeno.
*	Z^va bakla, v Camporanu pri Neaplju je mehanik Angelo Nasi prenašal bencin. Bil je tako nepreviden, da si je med delom prižgal cigareto. Nenadoma je preskočila iskra z ogorka v bencin in nastala je eksplozija z usodnimi posledicami. Me-hniku se je vnela obleka in kljub temu. da se je otepal z vsemi silami, ni mogel rešiti svojega življenja. Zgorel je ob živem telesu.
*	Zaključek kariere dveh »hotelskih podgan«. V Alessandriji so varnostni organi prijeli 29 letnega Avgusta Jaschija, po po-ldicu mehanika, in 32 letno Ano Crevati-novo, k; sta bila specalista za vlome v ho-telh. Potovala sta širom Italije ter ople-nila nešteto hotelov v Turinu, Genovi, Rimu, Viterbu, Parmi in Veroni. Zato so jih kvesture vseh teh mest zasledovale, vendar precej dolgo brez uspeha, šele v Nizzi Monferrato, kjer je bila izvršena neka večja tatvina, se je posrečilo prijeti Jaschiia in Crevatinovo. Tat in tatica sta kradla rjuhe, platno, odeje in najrazličnejše druge predmete. Sodišče je sestavilo zapisnik vseh njunih tatvin ter je na podlagi dokaznega gradiva obsodilo Jaschija ra ' leta in 9 mesecev ječe in 3500 lr globe, Crevat:-novo pa na 3 leta m 3 mesece ieče ter na 3000 lir globa.
*	Lev je ušel iz cirkusa. V bližini Patvije je postavil svoj šotor nek cirkus. Ko se je predstava začela, je občinstvo n-? nai no razburil krik: »Bežite, lev je ušel!« Nastalo je veliko razburjenje, ljudje so pritisnili proti izhodom, vsak je hotel priti na prosto. Cirkuško osebje si je med tem prizadevalo, da pojasni, kaj se je zgodilo. Ugotovili so, da je eden izmed levov v trenutku, ko so ga po hodniku spustili v areno k nastopu, podrl ograjo in namesto da bi šel v areno, jo je ubral naravnost med občinstvo. Strežaji, karabtnjerji in vojaki so .takoj podvzeli vse potrebno, da bi žival ujeli, kar se jim je v teku pol ure posrečilo. Med tem je lev na svojem pohodu ra^il neko ženskp, ki so jo morali zaradi hudih poškodb odpeljati v bolnišnico.
IZ LJUBLJANE
u— Nova grobova. Umrl je absolvent tekstflne šole g. Evgen Beran. Na zadnji poti ga bodo spremili v četrtek ob 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k sv. Križu. — V Dravljah je primi-nila pcsestnica ga. Antonija Kregarjeva, roj. Zakotnik. Pogreb pokojnice bo v petek ob pol 17. iz hiše žalosti, Vodnikova cesta št. 66. na pokopal šče v Dravljah.
u— Smrt blage matere. Pri Sv. Florijanu pri Rogatcu je umrla ga. Marija Stefanci-osa, roj. Marine, po domače Kranjčeva mama, ki je rodila 9 sinov. Maša zadušniea se bo brala v petek 25. t. m. ob y2 7 v cerkvi Srca Jezusovega.
u— za privatnega docenta matematike je minuli teden filozofska fakulteta ljubljanske univerze izbrala g. dr. Toneta Vakslja, profesorja bivše Mestne ženske realne gimnazije. Ugledni naš rojak je priobčil več tehtnih razprav v inozemskih matematičnih revijah. Iskreno mu čestitamo k imenovanju na naš najvišji znanstveni učn: zavod!
u— nov velik roman bo začel izhajati v prihodnji številki »Domovine«. Naslov mu bo »Obsedenec«, napisal ga je L. Douglas. Snov je svojevrstna, napeta in zanimiva, zato opozarjamo nanj tudi čitatelje »Jutra«. S 1. julijem se prične novo polletje in ljubitelji kratkočasnega čtiva, store prav, če se nar oče na »Domovino«, saj je polletna naročnina le 12 lir. V številki, ki je pravkar izšla, je več črtic izpod peresa domačih avtorjev. Daljši, živahno napisani članek opisuje bitko pred 350 leti pri Sisku. Kakor vedno je tudi v tej številki objavljena velika križanka. Posamezni številka »Domovine« stane le 60 cent.
u— Tretja sklepna produkcija G!a&bene akademije ima na sporedu poleg tujih sklalb tudi dela domačih s* ?r.datel je v Deva in Bravničarja. Nastopita slusa* »lj'c; 'Glasbene akademije stanič Jelka violina) in Stritar Nada (ko.oratumi sopran), prva iz šole priznanega goslača in pedagoga Jana šlaisa, druga učenka mojstra Julija Betetta. Obe gojenki se odlikujeta po pristni muzikalnosti, odličnem tehničnem znanju in visoki glasbeni kulturi. Nastop bo v veliki unionski dvorani 25. t. m. ob 19. Prodajja sporedov v Matični knjigarni (3 in 1 L).
u— četrta sklepna produkcija Gla brne akademije bo v ponedeljek 28. t. m. ob 19 v veliki unionski dvorani. Na sporedu so petje, orkestralni instrumenti, klavir in komorna glasba. Prodaja sporedov v knjigami Glasbene Matice po običain;h ce.rih.
u— Obvezno cepljenje proti tifusu vseh ljubljanskih perjp ter ia"tnikcj- in uslužbencev obratovalnic z živili je končano in so se ga res pripadniki teh ptklicev udeležili v prav velikem številu. Vri, ki iz kakršnegakoli vzroka Qiso prišM k cepljenju z zaščitnimi tabletami zoper tifus, bedo pa moraflfi. svoj izostanek opravičiti. Kakor prejšnja leta je pa tudi letos prostovoljno jjrišlo prav mnogo ljudi po zaščitne tablete, da se zavarujejo pred to nevarno boleznijo. Tudi letos vsakdo lahko dobi zršCitne tablete ter jih mestni fizika t začne 28. t. m. brezplačno deliti strankam. Mestni fizikat bo zaščitne tablete od 28. t. m. d a1 je doli! vsak dan od 8. do 9. ure v svoji ambulanci v pritličju Mahrove hiše.
u— Zadnje cepljenje proti davici bo v petek 25. t. m. popoldne cb 13 v Mestnem fizikatu v Mestnem domu.
u—- Praznično zdravniško dežurno službo bo vršil od srede od 20. ure do potka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Iv., Rimska cesta 7.
u— Inštrukcije. — Novi (Turj.?šhi) trg št. 5. Italijanščine, nemščine, franc- ščne se hitro in praktično lahko naučite v naših počitniških tečajih. Pripravljamo za Sprejemne izpite na gimnazijo v tečaiu. ki so začenja te dni. Starši! Frijavite svoje otroke! Enako pripravljamo 3- in 4-šal:e za popravne izpite in maio maturo. Poučujejo „ strokovnjaki temeljito in vestno. Poiasr.ila in prijave mel 8. in 12. in meri 14. in IS uro: Novi (Turjaški) trg 5. Inštrukcije.
u— Bogato se Vam povrne izdatek, ako si nabavite Sičevo Knjigovodstvo. Knjija je primerna za obiskovalce tečajev, zlasti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike, da se nauči knjigovodstva, ki ga danes zahteva sleherni poklic Knjigo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge, še'en-burgova 3.
u— Najprimernejše darilo za dobre uspehe v šoli, za srečen izid mature, za god, za
rojstni dan, sa novomašnike, in za vsako drugo priliko je bibllofllaka izdaja Levstikovega Martina Krpana ■ Perkovimi ilustracijami.
u— Tschamba Fii Vam ne akriva Kote pred soncem, marveč Vam jo dela odporno tn rjavo. Dobi se v vseh lekarnah, dro-gerijah in parfumerijah.
u— Slike za osebne legitimacije. Pona-ročila po posnetkih Fototurist sprejema Campa Anica, Wolfova 6. (Foto Bem).
»DOLOREX« tablete proti živčnemu glavobolu. V lekarnah Lir 2.50.
u— Obročkan kanarček, ki se je pred dobrim tednom zaletel v mestni tehnični oldelek v kresi ji na Nabrežju 20. septembra, še vedno čaka svojega gospodarja v sobi št. 33 v II. nadstropju.
u— Velike povečane fotografije po vsaJd sliki izdeluje lično in solidno foto B E M, Ljubljana, Wolfova 6.
u— Za stare onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču na Japljevi cesti je podaril g. inž. Boris Crnigoj 100 L. Dobrotniku izreka mestno poglavarstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu polpiranih.
u— Premog in drva pri tvrdki »Gorivo«, Karlovška 8. Lastnik Lojze Jerančič mlajši.
u— Nesreče. Z lipe je padel in se potolkel po glavi 10 letni sin Žagarja Anton Smole iz Preserja. 22 letna služkinja Marija Kovačeva iz Ljubljane se je vsekala v levico. Levo nogo si je zlomila pri padcu 55 letna delavka Antonija Igličeva z Vrh-rike. 37 letno služkinjo Katarino Kcčcvar-jevo iz Ljubljane je pes ugr"'znal v levo nogo. 8 letna hčerka kočarja Marija Gradi-šarjeva iz Velik h Lašč pa si je pr; padcu zlomila desnico. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice.
Spisjc štajersko
Prvi deželni dvorec na Spodnjem Štajerskem so ured'U v St. Pavlu pri Preboldu.
Tu so kmetom na razpolago razni stroji in sploh naj bi dvorec postal središče kmečkega življenja v tem okolišu. Kmet naj prinaša zrele prilelke v dvorec, kjer jih lahko tehta na mestni tehtnici. V sprejemni dvorani prevzamejo pridelke, v priključeni rajfajznovki pa se izplača gotovina ali pa se vpiše v dobro. Kmetu se prihrani čas, ker se vse poslovanje razv*a v dvorcu. V veliki mlatilnici se bo žito om'atilo na sodoben način, stroji pa se bodo izposojali za majhno odškodnino. Svečama otvoritev je bila v soboto in nedeljo. Prišli so mnogi povabljeni gostje in govoril je poleg drugih zvezni vodja Franc Steindl.
Novi grobovi. V Mariboru so umrli 62-letna upokojenka Ježafa Frasova, 67-ietni upokojenec Jože Drofenilt in 24-Ietna delavčeva žena Alojzija Kajzerjeva, ki so jo prepeljali v Ribnico na Pohorju. V Smart-nem na'Paki je umrla 80-letna go-sti ničar-ka Antonija Steblovnikcva, rejena Plrto-škova.. Bila je na g asu odlične gospodinje in so jo pozr.aM daleč naokrog. V Pol j Jan ah je umrla 5SIetna zasebnica Josipina Golobova, v LjuteJni pri Celju pa bi rea go^.il-ničarka. Ana Ropancva, rojena Planir.ško-va. Nadalje je umrla v Mariboru 45-letna gorpa. Kati župčeva, rojena Haljan-čsva.
V mariborsko bclnlčnlca so bili pripeljani naslednji počkolcvrnci: 61-letni posestnik Jože Fotclnik iz Prihove je padel s strehe in se peškodqyBl ra cbeh ramenih. 32.etni Joie Piibe»šek s Pohorja se je pri naipravljanju drv usekal v levo nogo. 17-letni Rupert Cvetke si je hude poškodoval levo nego pri delu ns rtavbi. S kolesom sta se ponesreči a o-5-lotni Pavel Kaniš in 60 stna vrtnariea Jožefa Petkova, oba iz MariLora. S srmckiesom si je 17-letni železničarjev sin Fran o Kovačev v Studencih po nee.eči prestreiil levico.
Trboveljski klao je bi' zadnji čas povečan in je dobil novo zvečno apa aturo. 18. t. m. je bila sveč:na preclstv/a, pri kateri s.-- predvajali ba-vasti zvejni f: m • ženske so i o jri Iip'oinati.s Otvoritveno bere o je :rp:c£t.vorii in\r.ni ,-odja Kaiae sfeld.
Izvržena c'a3ctli:. Ilakcr smo po-icčali jo HCletr.I I Ion. a:l Vilkiik 4. maja letos umoril in c.coa.l Alojai Cirnormar.a in njegovo hčerko Marijo kovacičevo v Budni pri Ptuju. Kmalu' po zločinu je bil prijet in zdaj p:ed mariborskim kazenskim senatem o'u:Jon na smrt. Sod ha je bila takoj izvršena.
Nesreče v celjskem okr .ju. Ana Vedeni-kova iz Št. Lovrenca pri Preboldu je na vožnji preti Letušu pa .da z veza, ker sta se splašila konja in voz prevrnila. Ranjen-ka ima hude poškodbe na hrbtu. V Skalah je padel rudarju Ba to za.:-ju Avbušu težak kos železa na nogo in mu jo zlomil. 6-letni Franc Leban iz Po "gorice pri Laškem se je ponesrečil pri igranju v sobi. 44-letnemu
ke. Lemaitre je bil v vrsti francoskih slovstvenih kritikov :ned prvimi, ki so se umeli sorostiti teže irr cmtjencsti Tainovega pozitivizma in pv/avit' nasp^eti vsem poizkusom »objekt'vizacije« umetnostnih sodb osebno mnenje. Bil je v prvi vrsti umetnik a s kritiki-portretKi ima skupno to, da proučuje duševno srenje pfsateljev naravnost po njihovem f elu. — Lemaitre je leta 1884 dokončno za:/»njal udobno pi efesuro s peresom kritika v Revue Blue, ki ji je naslednje leto pridružil feljton v Journal des Debats in nato še v Revue des Deux Monde«. Nasproti dogin&trčnemu Brunetieru je zagovarjal inr-piracijsko kritiko, katere najvišji smoter je v tem, da zasleduje s skrbno kultivira.no intuicijo, kako se v stvar-jalni inteligenci umetnika deformira in po svoje, enkratno < blikuje življenjska resničnost. S tem pa ni rečeno, da bi se Lemaitre izogibal vrednotenju. Prav z razčlenjeva-njgm stvar;alnega tipa, z upoštevanjem pisateljevih umetniških možnosti je skušal z umetniške stvaritve dvigniti pokrov in gne-ti vabljivo učinkovitost njene vnanje po-zlatitve. Takoj v začetku svoje slovstveno-kritične poti je z napadalno ironijo smešil Renanov zapeljivi diletantizem in do dobra obglavil tedanjega najuspešnejšega francoskega romanopisca G. Ohneta. Tako je nadaljeval četrt stoletja, podpiran po izbrani družbi salona kneg-nje de Loynes, dokler s« mu niso njegove študije zvrstile v mogočno stavbo dveh Lemaitrovih najbolj pomembnih del: »Les Contempcrains« in »Impressinons de theatre«.
^Žalostna komedija modernizma"
Ardengo Sofficl, italijanski pisatelj, dva-kjat ranjeni in odlikovani bojevnik iz svetovne vojne, je napisal v dnevniku »II Ftopolo dTtalia« z dne 19. junija t. 1. č!a-nek_»Giri d'orizzonte«. kje^ obračunava z
literarnim strujarstvom v Italiji na tale izvirni način:
»Vsa ta žalostna komedija modernizma, dekadentizma, surrealizma. arcanizma ali hermetizma. rimbaudizma in \»aškega mal-larmeizma, zaradi katerih se je prelilo toliko črnila po dragocenem papirju, ni v bistvu nič drugega nego neplodno delo premožnih tepčkov, povprečnih di etantov, otrplih in brezposelnih, ki vsi brezčutni v veliki zgodovinski drami in sredi epičnih dejanj, v katerih vendar žive, ne vedo drugo početi, ko da se igrajo z besedami in celo brez tiste ljubkosti in spretnosti, ki do neke mere opravičuje igro njih tujih učiteljev.
Pred dnevi je mlad bojevnik napisal, da, če bi bili njegov* tovariši pisale .ii i-n umetniki tam, kjer je bil on. se pravi: na bojišču, pred sovražnikom, bi se jim bila duša najbrž odprla za drugačna čustva, obogatela bi bila na mislih in fantaziji, bolj globoki, čisti, iskreni in č'oveški.
Vojna je večkrat tako zdravo vplivala na mnoge estetske vseznalce moje generacije: marsikdo, kj je šel vanjo kot estet v svojem jedru, se je vrnil kot čisto drugačen mož. In je to tudi priznal!
Večina, o tem sem prepričan — pravi Soffici, — se povrne ozdravljena, okrepljena na duhu. To bodo pravi ljudje, pravi Italriani; in prav zato resnični in morda celo veliki italijanski ali evrooski pesniki.
Ker s polemiko se ne da rešiti nič. Najuspešnejša polemika je — že po samem svojem izvoru! — vendarle vojna.«
ZAPISKI Jose Ortega y Gassst
Nedavno smo zabeležili v okviru ryt3e kronike španski kulturni jubilej: 60-let-nico filozofa in esejista Joseja Ortege y Gasseta, ki ga šteje sodobna španska inte-
lektualna kultura med svoje prve predstavnike. Ortega y Gasset je danes evropsko znano ime njegove spise prevajajo v razne	v domovini pa je na glasu
kot uteme\iit?\i sodobne španske filozofije in kot ni^er ki je s svojimi rrodro-lovni-mi. ?cciološk;mi. l'terarno-teoretsk:mi razpravami daliT-ožr.o vt)"<val na l'+erarno-zn-nstve^i	in jez!k v ibsrijskem in
južnoameriškem španskem krogu
»Pester Llpyd« se ie prejšnji rnes?- spominja' v obširnem fa^ku te«a šparsk^ca intelektualca, eneni^irč r "lege v sedanii nclažs.i. V novi	zavzema
don Jr"e irefto rrčn'r'"k3 r>?d^^cdn"0«* »Consejo de Hi^pari^arl«. nierove se Drmati-lnijejo vedno znova 7-5'etna knlira »^bras d?	OrteTa y Gasset«.
zajom^icčo np'večii del pi«"""v? tvornosti. i7sd"» v krotkem v tretM izc'«'!. V Spi-niii. l"4or .ie flore*«'a mr":m 7*,o«tr,3. je p:av do-i nivsdil ljudi ^""blrn*' f o-zefske rri-e ie ta rr*,'"fi'7'čn; vitalist trko te? "'o 7dr"?:l filozofilr> in da so vri	nr-hVmi pri nlem
re- z^živs1' Pred mrr^imi leti je Ortega v G?s"?t cbi3v"al pogosto članke v dnevnikih in livdje so se za t? števi'ke kar ptili'i — pač nepavndia pcpn"arnr-t moža. ki se ie duhovno gibal v območju nemških metaf:rikov in Eergscrove filozof ie. v kolikor jih ni premagal s samosvojimi zasnovami in idejami. Dolga leta je Ortega y Gasset izdaial »Revisto de Occi-dente«, ki pa jo je državljanska vojna pobrala. ostala je samo njena biblioteka, v kateri izhajajo še nadalje pod vodstvom Orte?a y Gasseta izbrana dela evropske filozofske, sociološke in zgodovinske "književnosti.
Spanci se dobi"i šele pr©d dobrim l»t«m prvo izči-ono Studi i o o tem predstavniku svoje duhovne sodobnosti iz peres* prof. Ioaguina Iriarte) in zopet je značilno, da
Janezu Primožiču s Polzele je pri podiranju dreves padlo deblo na nogo in mu jo zlomilo. 561etna Neža Pisamčeva iz Petrove vasi pa je padla po stopnicah, se hudo poškodovala po glavi in si zlomila nosno kost. 10-letni Anton Turk in 6-leina Silva ča-dejeva iz celjske okolice sta se nevarno obrezala s koso. 3Ietna Francka Dolšako-va iz okolice Kozje-ga pa se je polila z vrelo juho. Roza Stojanova iz St. Jurja ob južni železnici je s kolesom zašla, pol tovorni avto in je obležala s hudimi poškodbami na glavi in nogah. 75-letni posestnik Franc Gozdnik iz Trn ovija je palel na mokri travi in si pretresel možgane. 48-letni Karel Hrovat iz okolice Žalca si je pri režnju slame odsekal tri prste na levici, 25!etni Karel Kcvše iz Gorrnjega pa si je na razbiti steklenici prerez"! žile na desnici. Vsi ti poškodovanci so bili prepeljani v celjsko bolnišnico.
Z Gaaresm&ega
Imenovanje. Adolf Hitler je imenoval koroškega pokrajinskega vodjo in državnega namestnika dr. Friderika Rainerja za višjega skupinskega vodjo SS. Državni vodja SS Himler je sporočil dr. Rainerju čestitke.
O »socializmu bodočnosti« je govoril na Goethejevem trgu v Kranju okrožni vodja Leo Kuss. Zborovalce je opozoril na socialne ustanove, ki so bilp ustancwljene na Go-»enjskem ter je s tem primerjal »socializem partizanov«. Naglašal je. da si je Adclf Hitler zastavil velike socialne naloge, ki bodo uresničene po zmagoslavnem koncu vojne.
Okrožna knjižnica v Kamniku je bila te
dni izročena svojemu namenu. Deželni svetnik dr. Doujak je opisal težave, ki so bile združene z ustanovitvijo knjižnice. Manjše knjižnice v kamniškem okrožju bodo odtod prejemale knjige na pčsodo.
Matere na oddihu. V beljaškem kopališču so se letos prvič zdravile na državne stroške kmečke matere, ki tipe na revma-tizmu, srcu ali živcih. 27 mater, odlikovanih s častnim križcem, je prišlo v zdravilišče. Te matere so rodile 185 otrok, 38 njihovih sinov je n3. fronti. Nadalje je bilo 120 kmečkih mater s Koroškega poslanih na oddih v Kranjsko goro.
Novi grobovi. V Dragomlju je bil pokopan Jcžef Kepic, v Predaslju pa Marija Drempetičeva, Anton Basaj in Lovro Sko-fic.
Za mrtvega bo oglasen Jožef štu'ar, rojen 9. septembra 1901 na Jezerskem. Že leta 1928. je odšel zdoma, in je bil baje uslužben pri Caklu v škofji vasi blizu Celja. Ker za njim ni več sledu, je sodišče v Kranju oglasilo, da bo Jože Stular po 31. decembru 1943 proglašen za mrtvega.
Državna tekstilna šola v Kranju sprejema vpise in prijave za prvi letnik. Kakor stid poreč:ti, traja pouk Ive leti in se bodo vzgajali tekstilni tehniki. Sprejemajo se rc„enci, ki so dovršili meščitnsko a.i ljudsko šcls in zadovoljivo obvladajo nemščino.
Tovarniški orkester v Tržiču sestavljajo gorpa Strzelba (klavir), irrž. Smsllig (prva vic'ina.), ravnatelj Reiniseh (violna), Smol-le (brač) in dr. Elbert (čelo). Na nedavnem koncertu so Izvajali k^arične skladbe.
Vsi vodje krajevnih uradov in krajevni poverjeniki za zimsko pomoč v kranjskem okrožju so bili sklicani v Kranj. Uradni vodja Kmetitsch je govoril o njihovih nalogah, organi z: cijski volja Moser pa je dai navodila za zimsko pomoč in za zbirke v prid Rdečemu križu. Naglasil je, da je že zdaj treba storiti vse priprave za prihodnjo vo.no zimsko pomoč. Naposled je govoril šo ski poverjenik Schuliin o političnem položaju in totalni vojn:.
Iz Hrvatske
Dan narodnih žrtev. Iz hrvatskih listo-/ povzemamo, da je bil 20. junij določen za c'a.n narodnih žrtev. Ker je bila ta da»n ne-leka, se je vi šila žalna svečanost naslednji dan z maš eni zadučnicami, izobesili pa so fudi črne zastave.
OlI kovani člani Črne legije. Za Binkošti je bila v L.vr.u velika svečanost Črne legije. Pcg.avnikov odposanec polkovnik Erih Lisak je pregledal oddelke, potem pa izroči. odlikovanja. Z železniip trclistom sa bili odlikovani stotniki Avguštin Pogačnik, Silvester Jovsacvlč, Mi jo Božinovič in Jos. Frljanič, nadporočnik Luka Medvilovič ter poročnik Stjepan Roščič. S srebrno kolajno za hrabrost je bil odlikovan poročnik Stjepan Huka. Bronasto kolajno s krono Kralja Zvonimirja pa sta dobila nadporoč-r.ik St-nlslav Vrčič in poročnik Nurija
Siliftarevič. Podeljenih je bilo še nadaljn. li 200 odlikovanj podčastnikom in vojakom.
Obdarovani ranjenci. V soboto pred godom Poglavnika so članice Hrvatskega ust; škega gibanja obiskale zagrebške bolnišnice ter obdarovale ranjence in jim sporočile Poglavniiiov pozdrav. »Nova Hrvatska« zaključuje poročilo o tem takole: Vsi r?xii prenaša jo svoje bolečine, ko vidijo, kako jih Poglavnik ljubi, kako nanje neprestano misli vsa Poglavnikova rodbina in kako jim vrača ljubezen z ljubeznijo.
Gostič je gostoval na Dunaju. Preteklo nedeljo je na dunajski Operi gostoval v naslovni vlogi Don Carlosa Josip Gostič. Obenem z našim rojakom sta pri predstavi gostovala tudi Rudolf Gonszar in Tomisiav Neralič.
Natečaj za najboljše književno delo. Matica Hrvatska je razpisala natečaj za najboljša književna dela in sicer znaša nagrn-da za roman 50.000 kun, za zbirko novel ps 40.000 kun. Obseg ne sme biti manjši kakor deset tiskovnih pol. Rok za cddajo rokopisov je določen do 1. oktobra.
Predavanja slovitega nemškega h"gien'-ka in serologa. Pretekli torek in sredo je v Zagrebu predaval o zdravstvenih vprašanjih sloviti nemški higienik in serolog prof. dr. Hans Schmidt.
Svečana otvoritev fotografske razstave v Bukarešti. Pretekli teden je bila v propagandnem ministrstvu v Bukarešti pod pokroviteljstvom podpredsednika vlade in hrvatskega posJanika v Bukarešti odprta razstava hrvatske umetniške fotografi. . Razstavo je odprl prosvetni minister prof. Aleksander Marcu. Že takoj prva dan si je ogledalo razstavljene fotografije nad 10.) obiskovalcev.
Batove popravljalnice čevljev. Mini? r-stvo za narodno gospodarstvo je pozv - o tvrdko Bato, da v Zagrebu in v večiih r: -stih pokrajine odpre popravljalnice za č v-Ije, v katerih bodo hitro in strokovno po določenih cenah popravljali staro obutev. Tvrlka Bata je delala poskuse s posebno vrsto gumaste zmesi, iz katere je končno napravila podplate in pete. ki jih bodo nameščali na ponošeno staro obutev. Delavnice bodo odprli že v začetku prihodnjega meseca. Razen v Zagrebu, kjer ima Bat a sedem svojih podajalnlc, bodo p pravi j al-niče odprte tudi v vseh večjih mestih v državi. Lastniki bol o dobili čevlje po petih dneh popravljene. Samo v Zagrebu bo mogoče na teden popraviti 5.000 parov čevljev.
Avtomobilska zveza Zagreb—Sl eme. V soboto 19. t. m. je bila odprta nova avtobusna zveza med Zagrebom in S:jemcncm. Avtobus obratuj« redno ob ponedeljkih, sredah, petkih, sobotah Ln nedeljah. Vožnja traja eno uro in stane 80 kun.
Svečana proslava 100'etnice Maksimira. Društvo Zagrebčanov je na svoji seji sklenilo, da bo na Marijin praznili 8. septembra svečano proslavilo lOOletnico obstoja mak-simirskega parita. Proslava bo pc«d pokroviteljstvom škofa dr. Stepinca.
Pregnanci se vračajo. > Hrvatski narod'; poroča, da so pred dnevi odpotovali na svoje domove pregnanci iz nevesinjskega in gatačkega okraja. Tudi v okraj Stolac so s« pregnanci lahko vrnili; iz M< stara so jih odpeljali v avtomobilih.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pekrajino od 10. aprila t. 1- naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3 90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 2840 lire za kg; slanina so-ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	K«. 4% vinski 6.35 lire za liter.
i Mleko 2.50 lire za liter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagajia, franko skla-iišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehk: roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 ar za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 1.10 lire za kg.
je bila knjiga v nekaj mesecih razprodana. Ortega y Gasset sicer več ne deluje toliko kot nred državljansko vojno, ki je bila za vsr.kega Španca gorjupa izkušnja in preizkušnja, vendar vpliv njegove filozofije vidno narašča. In ta filozofija pomeni mc£?n pri iv evropstva v špansko tradicijo, uvedbo novega načina mišljenja in ncveea. sodobnega izrazja v večnih problemih medrorjovnega iskanja, pomeni kvas skeot''ciz'"Pa in vitalizma v vsej španski duhovni kulturi.
Od'!čni Vevški na tujem. Slowakisehe Rundschau poroča c rbsežni knjigi »Slovenska krv« (S'ova"ka kri), ki je izšla nedavno v Bratislavi in zas'uži pozrmost po svoji ideji. Ta knjiga jc namreč lebrken \cch t stih pomembnejših osebami' k' so b:le slovaškega redu. a so Je-lcvale v tu:em ckolju in si pridobile zaslug 7i tuje rarr.de. Sastavljalec tega dela Eree CCelo Radvanvi) je zbral priblvno 3000 imen. ' P ročevalec o tem dokumentarnem delu pravi: »Čeprav Slo\a"ka žaluje za temi možmi, je vendar ponosna, da so kot znanstveniki, umetniki in fiiozr.fi. kot zdravniki, kemki, fiziki itd. proslaviii slovaško ime in delo svojega duha.« Lcks;kon »Slovaška kri« se potemtakem tiče značilnega problema malih narodov, ki za-
i ^di svoje politične in gospodarske šibkosti ali
' odvisnosti ne mere ali ni mogel v preteklosti zanosi ti doma vseh svojih talentov in oo si
b:li morali drugod iskati kruha ter so naposled
utonili v tujih narodih Ali ima narod iz čigar
občestva so izšli narod, ki jim je dal prednike ;n starše, pravico do njihovega imena?! Nave-
deni slovaški leksikon se je postavil na pritrdilno stališče in šteje vse te na tujem izgublje-
ne Slovake v duhovno občestvo slovaškega naroda. priznavajoč v krvi (prednikih) poglavitni znak plemenske pripadnosti. Zato s« izmed žvečih sodobnikov šteti med Slovake tudi tpti. ki se ne priznavajo več za Slovake, ne morejo
pa zanikati, da so doma iz slovaških krajev 'n iz slovaških rodbin.
Glasbena dejalnost v vojnem času. Na umetnostnih področjih vojna ni povzroči a velikih sprememb, zlasti ne na glasbenem področju. V prvih petih mesecih letošnjega je bilo v Italiji 142 opernih »stagion- s 1509. predstavami. Med temi predstavami j« bilo 7 krstnih predstav novih oper, 43 sodobnih in 192 repertoarskih oper ter 6 tujih opernih del. Ob istem času je bilo v Italiji 770 orkestralnih in 971 komornih koncertov. Tudi v tej sezoni so posebno uspevale »gledališke sobote«, katerih program navaja 17 opernih in 25 dramskih predstav v provinei.
Izšel je
junijski roman DK
ALBA DE CESPEDES:
„NAZAJ NI POTI"
S tem romanom si je mlada italijanska pisateljica pridobila svetovno slavo. V nekaj letih, odkar uživa v svoji domovini priljubljenost pri občinstvu in priznanje kritike, je bila ta nenavadna knjiga prevedena v devetnajst jezikov, kar zgovorno priča, da odgovarja željam in okusu sodobnega bralca. Pestrost oseb in raznovrstnih dogodkov, ki se odigravajo v najrazličnejših okoljih, delata to knjižno novost t» na zunaj privlačno.
V podrobni prodaji se dobi roman »Nazaj ni poti« v knjigarnah in opravi naših listov. Breširani izvod velja 18 iir, vezani pa 28 Ur.
ŠPORT
Čuvajte športno opremo!
Koristna navodila za vse, ki se posvečajo športu
Te dni smo čitali nekje — menda v nem-Sl: h listih — zelo umesten poziv, naslovljen vsem športnim društvom in vsakemu posamezniku, ki goji katero koli spcrtno panogo, naj skrbno pazijo na vsak še tako neznaten del športne opreme, ker jo je v teh časih težko dobavljati novo, nekaterih predmetov pa morda sploh ni več na trgu. Pobuda je vredna samo posnemanja in zato se nam ne zd: odveč, da nekatera navodila za čuvanje športne opreme ponatisnemo tudi za naše čitatelje, kolikor so sami izvajajoči športniki.
Predvsem — tako začenja pisec s svojimi nasveti — je treba pazit; na vse predmete iz usnja, med njimi na žoge, Sevlje in podobno. Vse usnjene predmete je treba negovati prav posebno skrbno, ker je nakup novih omejen na zelo majhno količino, ne glede na to, da so povrh še silno dragi. Zaradi tega za vaje in treninge ni treba uporabljati najboljših komadov, temveč jih hraniti samo za nastope in tekme. Mokrih čevljev in žcg ne smemo kar odlagati v prvi kot in jih tam pustiti do prihodnje uporabe, kakor so to športniki »gojil'« zelo radi. Mokre čevlje je treba takoj osnažiti, nato natlačiti s časopisnim papirjem ter j:h za tem namazati s tenko plastjo kakršne koli maže za ohranjevanje usnja. Podobno je treba ravnati tudi z žogami, ki naj jih nekdo po uporabi csnaži in nato na lahko namaže s kakšno mažo. Pri tako shranjenih žogah ne bodo popuščali šivi, razen tega pa bo tudi usnje ostalo mehko in voljno. Majhna popravila je treba izvršiti takoj, ne pa čakati, cla je škoda zmerom večja in je komad nazadnje sploh neraben. Gumijasti del nogometne žoge je treba tu in tam na tanko potresti g smukcem in to bo spet pomagalo, da bo »duša« vzdržala dlje kakor zanemarjena. Na žcge jc treba paziti tudi tako. da jih ne brcamo z okovanimi čevlji, pa tud; nogometne čevlje je treba pred vsakim nastopom skrbno pregleda t\ če kje ne gledajo žeblji iz njih, kajti neredko dobi usnje prav zaradi tega hude poškodbe in je potem kmalu neuporabno.
Enako kakor za usnje velja seveda tudi za vseli del športne obleke, ki jo je treba stalno hraniti sn.izno, ne pa razinetati umazano in neočiščeno po kot'h, kakor je tudi rado v navadi pri nekaterih športnikih, ki se niso priučili reda ;n dise!pline. Tudi druge kose opreme, kakor na primer razne zaščitne prevleke za kolena, členke itd. je
treba imeti urejene in shranjene na hladnem in suhem prostoru.
Leseno ali železno športno orodje, kakor krogle, d ske, kopja, zapreke in tega več, kar potrebuje športnik pri izvajanju lahke atletike, po končanem treningu ne sme obležati na travniku, temveč ga je treba spraviti ter zavarovati pred močo in vlago, ki ga kvari, železne vijake pri napravah, ki morajo le ostati na, prostem, je treba namazati s posebno mažo, da ne rjavijo. Le skrbno negovane naprave bodo res trpežne in se nam ne bo treba neprestano jeziti nad raznimi pomanjkljivostmi na njih.
Prav tako je treba ščit!ti vrvi, skakalne vrvice, merila in podobne pripomočka pred vlago;' kadar pa se že zmočijo, jih ne gre zalučati v prvo omaro, temveč najprej skrbno posušiti in šele potem spraviti na pravi prostor.
Dragocene predmete svoje opreme, in sicer plašče in zračnice na kolesih, morajo čuvati kolesarji in jih uporabljati res samo za športne vožnje, pa tudi tedaj dobro paziti nanje, saj je dobava novih komadov združena z raznimi sitnostmi in nemajhnimi stroški.
Maloštevilni srečni teniški igralci, ki še imajo zalogo ali vsaj nekaj komadov te-n;šk!h žog se bodo na mokrem igrišču rajši odrekli nekaj uram prijetne igre, samo da bodo s tem prihranili nekaj dragocenega blaga, brez katerega ni tenisa. Enako velja seveda tudi za rakete, ki prav tako v mokrem mnogo bolj trpijo kakor v lepem.
Tudi med plavalci je nekaj takih, m sicer so to zastopn;ce šibkega spola, ki morajo sedaj v vojni dobi paziti na lepa barvasta pokrivala iz gumija, ki jih ne gre preveč izpostavljati soncu, ker potem rada pokajo in jih je treba prekmalu zavreči. Doma je treba plavalne čepice hraniti na zračnem prostoru.
Kdor pazi na športno opremo in jo skrbno neguje, jo bo imel dlje in se bo kljub vsem težavam lahko še dolgo veselil svoje najbolj priljubljene športne panoge, sicer pa ga neizbežno čaka, da se bo moral zmerom bolj zadovoljevati z nadomestki, ki pa nikoli nigo enakovredna pravemu blagu.
Kar velja za športnike na severu, to ve-lia za športnike na jugu in prav isto je treba priporočiti tudi našim. Čuvajte ia negujte vsak del opreme, ker tako koristite ■sebi in celoti!
Dogodek izven sporeda
Dve zanimivi nogometni tekmi na igrišču Ljubljane (z začetkom ob 16.30 in 18.)
Današnji praznik ni niti najmanj slučajen in spada v vsakoletni koledar, toda naši nogometaši takrat, ko so sestavljali svoje sporede, niti niso računali z njim in tako jim je ostal prost term n, ki je kakor nalašč prikladen za posebno prireditev izven sporeda. Čeprav ni lahko najti v sedanjem okolju nasprotnika, ki bi ga ne poznali do zadnje podrobnosti in vedeli za vse njegove debre in tudi slabe strani, so naši iznajdljivi organizatorji Ie našli možnost, da nam bedo danes predstavili dve kombinirani moštvi, o katerih se res ne da reči vnaprej, kako se bosta obnesli.
Kakor smo objavili že včeraj, bodo eno moštvo sestavljali igralci raznih ljubljanskih klu= bov, ki smo jih 'iz prejšnjih dob srečavali v drugih dresih, so pa zdaj pojačili ljubljanske nogometne vrste in se povsod udejstvujejo z lepimi uspehi. Drugo moštvo bo tvorila kombinirana sestava Ljubljane in Hermesa v tejle obliki:
Rožič, Hassl, Gomezelj, Perharič, Šer-cer, Yrolavšek, Kroupa. Lah, Hacler, Aljan-
čič, Eržen (rezervi: Aljančič II in Gvar-
djaneič).
Moštvo, ki bo torej nastopilo proti včeraj objavljeni enajstorici, je izredno močno in bi mu vsaj po imenih sodeč morali pripisovati več izgledov na uspeh. Pa tudi če ne bo tako. je gotovo, da bosta obe enajstorici zaigrali vse drugače, kakor smo vajeni o prvenstvenih nedeljah, predvsem pa brez nepotrebne ostrosti in prerekanja, kj se tako rada ponavljajo ob drugih prilikah.
V predtekmi bosta nastopili v prvenstveni tekmi rezervni moštvi Hermesa in Marsa, in sicer ponovno, ker je bila prvotno odigrana tekma za točke med njima razveljavljena.
Prireditev ima tudi svoj dobrodelni namen, ker bodo nekaj dohodkov organizatorji izročili za podporo slepcev, in zato še posebno vabimo prijatelje nogometne igre na čim številnejši obisk.
Spored se b0 začel ob 16.30 s predtekmo in nadaljeval ob 18. z glavno tekmo med obema kombiniranima sestavama.
Pokalni turnir za mladino
SK Mars bo priredil v nedeljo 27. t. m. mladinski pokalni turnir po točkah. Udeleži se ga lahko neomejeno število moštev. Vse tekme bodo v nedeljo na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno z začetkom ob 9. dopoldne.
Tvrdka »Spectrum« je darovala za zmagovalca tega turnirja pokal, drug pokal pa je daroval prireditelj. Ce se bo turnirja udeležilo več kako štiri moštev, bo tretje-plasirani dobil lično plaketo Nastopiti sme izključno mladina do starosti 14 let.
Vsi klubi, ki bodo sodelovali na gornjem mladinskem poka'nem turnirju, naj pošlje-
jo svoje delegate v petek 25 t m. ob 17. v prostore nogometne zveze. Tam bo opravljeno žrebanje in se bodo eventualno napravile potrebne spremembe propo-zicij.	_ SK Mars.
V nekaj vrstah
Med raznimi športnimi prirej itvami zadnje nedelje po italijanskih terenih zaslužita posebno pozornost dva ženska lahko-aitletska mitinga, s katerima je bila v Turinu in Bologni otvorjena prva tekmovalna sezona tudi za zastopnice nežnega spola. Lepši tehnični uspeh je imela prireditev v Torinu, kjer so nastopile nekatere že znane prvakinje italijanske ženske lahke atletike, ki so tudi letos pokazale prav dobro formo. Med njimi se je odlikovala na najkrajši progi tekmovalka Tagliaferri s časom 12.8, še bolj viden uspeh pa je dosegla najbolje plasirana Grossi v metu krogle, ki je z znamko 12.33 postavila nov drž3ivni re-kord, ki je bil to pot izboljšan kar za 10 cm. Vidnejše znamke so dosegle še Zan-nutig, ki je v daljino skočila 5.10 m in pa Turci' v kopju s 35.64 m ter njena najnevarnejša rivailinja Ballaben iz Triesta s 34.08 m. Prav dober je tudi rezultat štafete na 4 X 100 m s časom 51 sek., dalje najboljše mesto Gandinijeve s 37.38 v disku ter Meneghelijeve na 200 m s 26.9.
V	Mariboru je preteklo nedeljo gostoval Badner AC in zmagal nad tamkajšnjo vojaško enajstorico s 5:4.
V	Celju so gostovali Trboveljčani in so marali v prijateljski tekmi z 2:4 prepustiti zmago domačinom.
Ol prejšnjih dogodkov bi hoteli naknadno zabeležiti še naslednje izide, ki gredo v čast hrvatskim nogometašem. Tako je zagrebška Concordija svojo drugo tekmo v Sofiji proti tamkajšnjemu moštvu AC dobila s 6:4, sofijska Slavija pa je pred kratkim dvakrat igrala na zagrebških tleh in obakrat izgubila z 1:2 odnosno 0:1.
Z diskvalifikacijo do enega meseca bodo v bodoče kaznovani vsi madžarski nogometaši, ki bodo simulirali poškodbe, da bi tako dosegli prisojanje kazenskih strelov v korist lastnega moštva. V nedvoumnih primerih bo sodnik take igralce takoj nagnal z igrišča, v dvomljivih pa bodo igralci pozneje poslani na zdravniški pregled. Je že tako, da so vsi nogometaši namazani z vsemi mazili in jim je treba povsod po svetu strogo gledati na prste!
s— SK žabjak v četrtek 24. junija t. 1. igra ob 10. uri dopoldne prvo in rezervno moštvo med seboj trening tekmo na igrišču Hermesa. Istotam igrajo juniorji z juniorji Hermesa (mladina) ob 9. uri trening tekmo. V petek 25 junija bo ob 19.30 obvezen sestanek prvega moštva in rezerve v klubski sobi. Zaradi nedeljskih tekem se vabijo vsi da se ga sigurno udeleže. Ov-senik. Zadel in drugi sigurno
Križem sveta
Film o življenju madžarskega državnega upravnika Horthyja. Na dan 75. obletnice rojstva madžarskega državnega upravnika Horthyja so v nekem rimskem kinematografu predvajali film o njegovem življenju. Bilo je nazočih več ministrov ter predstavniki Nemčije, Japonske, Španije in drugih prijateljskih držav.
Carigrajčani se na debelo ženijo. V mesecu maju je bilo na poročnih uradih v Carigradu poročenih 1128 parov. Pravijo, da je to rekordna številka.
Teden snažnosti v Bukarešti. Mestni fi-zika.t v Bukarešti je odredil, da bo oi 21. do 28 junija v rumunski prestolnici »teden snažnosti«.
Uničevanje Maginotove črte. Nemški listi poroča jo, da bodo na Maginotovi črti odstranili vse železobetonske ovire, da bo ozemlje zopet uporabno za poljedelsko proizvodnjo. Vsak dan odstranijo z enim sa-
mim grebalom do 100.000 takšnih »Ma-ginotovih zob«.
Civilna mobilizacija v Bolgariji. Po sklepu ministrskega sveta so bili vsi nameščenci državnih, občinskih in javnih obla-stev, ki imajo opravka z vojnim gospodarstvom, civilno mobilizirani.
Ogrlica Napoleonove žene na javni dražbi. Iz Buenos Airesa poročajo, da je bila te dni na javni dražbi ogrlica Josephine Beauharna isove, prve žene cesarja Napoleona Bonaparta. Ko je bil Napoleon zaljubljen v Josephino, ji je poklonil ogrlico, ki je bila sestavljena iz štiridesetorice velikih sijočih demantov. Blesk teh demantov se čudovito prepleta in izpopolnjuje. Ogrlica je bila prodana za 8 milijonov lir.
Madžarska brez lastovk. Ravnatelj or-nitološkega zavoda v Budimpe|fi izjavlja, da so ugotovili letos na Madžarskem izredno majhno število lastovk. Izostanek
lastovk pojasnjuje s tem, da ae lastovke
niso vrnile zaradi vojnih razmer v območju Sredozemskega morja.
Na Kitajskem izdelujejo vagone tz bambusa. iz šiansija poročajo, da je kitajska železniška družba napravila zanimiv poskus. Zgradila je prvi vagon iz bambusovega ločja. Nadejajo se, da bo vagon dovolj trden in odporen ter da bo prestal preizkušnjo v prometu. V borbi za avtarkijo predstavlja bambus na kitajskem področju izredno važno tvorivo. Imenujejo ga »kitajsko jeklo«. Zdaj strokovnjak; študirajo, kako bi napravili še leseno lokomotivo,' pri kateri bi tudi uporabili bambua
Hude posledice potresa v Turčiji. Po vesteh iz Turčije je bil potres, ki so ga občutili zadnjo nedeljo v Adapazarju, precej obsežen in tudi škoda je bila večja, kakor se je prvotno domnevalo. Telefonske in brzojavne zveze med Carigradom in Ankaro so bile pretrgane. V Adapazarju je večina hiš porušenih, poročajo pa tudi o mnogih človeških žrtvah. V Gejvi. ki ima 36.000 prebivalcev, število žrtev še ni do-gnaaio, govori se pa. da je potres v tem kraiu zahteval 10.000 človeških življenj.
žepna ura na električni pogon. Nekemu urarju v Oslu se je posrečilo izdelati žepno uro na električna pegon. Ura je izdelana po vzorcu najboljših švicarskih kronome-
trov in teče skoro brez zamude. Vsakteden zaostaja ali prehiti največ eno sekundo. Ura je v zvezi z majhnim akumulatorjem in mikroskopskim motorjem, ki nadomešča običajino vsakdanje navijanje žepne ure.
Medved napadel gospodarja
V	Ccdigoru pri Ferrari je razkazoval umetnije s kosmatinci Silvio Cellotti, ki je potoval okrog s tremi medvedi, živali je razkazoval ljudem za mai denar in medvedi so po krotilčevih napotkih izvajali r:>.zr!e atrakcije. Pri nekem takšnem nastopu pa se je največji izmed medvedov sredi predstave vrgel na gospodarja, ga pobil s šapo na tla ter ga hudo ranil na levi roki. Razburljivi prizor je seveda porazno učinkoval na gledalce, ki so se razbežali. Cellotti-jevim tovarišem se je slednjič pesrečilo ukrotiti pobesnelega medveda, gospodarja pa so odpeljali v bolnišnico.
Kino v sodni dvorani
Rimsko sodišče se je nedavno poslužilo zanimivega pričevanja. Tcžiteljica gospa Linda de Silvi se je poškodovala na nosu in se je zatekla k dr. Arturu Msmnu, plastičnemu kirurgu, po zdravniško pomoč. Operacija se ni posrečila. Zaradi dokaza o razliki mel piejšnjim in sedanjim stanjem nosu so se sodniki peslužili filmskih posnetkov, ki jih je napravil ravnatelj neke rimske klinike prof. Paulucci. Na podlagi filmskega pričevanja je bil dr. Manna zaslišan ter je bilo ugotovljeno dejansko stanje v prid tožiteljici.
Lovec v borbi z orloma
Dr. Vittorio Martini je v Mondoviju dobro znan lovec. Te dni se je sprehajal z lovsko puško v okolici Valcasotta di Pampa-rata, kjer je hotel izprazniti orlovsko gnezdo. Njegov podvig ni ostal brez dramat-skih zspletljajev. Medtem ko je dr. Martini segel p>o orlovskem gnezdu, da bi pobral iz njega štiri mladiče, sta se pognala proti njemu dva odrasla orla.
Tragična smrt otroka
V	Rovigu je bila družina Ramin zaposlena z mlačvo. To priliko sta porabila 8-letna hčerka Marija in njen 21etni bratec Pasquale, da sta se oddaljila od domačih. Nenadoma se je nebo pooblačilo, iz oblakov je začel liti dež, vmes pa je padala tudi toča. Otroka, ki sta se znašla na prestem, si nista znala pomagati drugače, kakor da sta se zatekla v neko jamo, kjer sta bila trenutno zaščitena prel pišem in nalivom. Toda nevihta ni hotela ponehati. Voda je pljuskala vedno na novo iz oblakov in jama, v kaitero sta se otroka zatekla, se je vedno bolj polnila. Osemletna Marija je spoznala nevarnost ter se je rešila na ta način, da je prebredla vodo. Tekla je k staršem in povedala, kaj se je zgodilo. Ko so svojci prišli do jame, da bi rešili sinčka, so našli otroka že utopljenega.
žrtve pobesnelega bika
Na binkoštno soboto je na planini Neuburg pri Admontu bik posestnika Pichelmaverja napadel dva pastirja in planšarico. 501etnega Damjana Kerna je do smrti pobodel. 771etnega Sebastijana Neuhauserja je hudo poškodoval 571etni Frančiški Raudnerjevi pa je prizadejal lažje poškodbe. O nesreči so znane naslednje podrobnosti:
Pastirja Kem in Neuhauser sta v soboto popoldne iskala neko pogrešano telico. Končno sta jo našla v zamočvirjenem breznu, iz katerega si žival ni mogla pomagati Ker pastirja telice nista mogla potegniti iz brezna, je poslal Neuhauser Kerna k planšaricam po pomoč. Potem ko je Neuhauser tri ure zastonj čakal, da se bo Kem vrnil, je šel sam do pastirskih koč. Kerna ni nikjer našel. Zato so šli Neuhauser, Frančiška Raudnerjeva in še neka druga planšarica reševat telico. Spotoma so srečali dotlej vedno mirnega Pichelmayerjevega bika. Žival je Raudnerjevo, ko se ji je približala na nekaj korakov, nenadno napadla in jo s krep* kim sunkom vrgla več metrov daleč. Takoj ko se je hotela planšarica dvigniti, jo je bik znova napadel, vrgel na tla in obdeloval z rogovi. Neuhauser je hotel Raudnerjevi pomagati, toda bik je napadel tudi njega. Večkrat ga je vrgel v zrak in potem tako dolgo obdeloval z rogovi, da se ni več premaknil. Medtem sta obe planšarici utegnili zbežati tako daleč, da sta bili izven nevarnosti. Ne da bi mogli staremu Neuhauserju kakor koli pomagati, sta morali gledati iz daljave, kako je bik moža obdeloval. Planšarici sta na poti proti domu opazili ostanke Kernove obleke. Sli sta pastirja iskat in ga končno našli mrtvega. Bil je strašen pogled nanj. Bik ga je tako hudo zdelal, da je bilo truplo podobno brezoblični masi. Neuhauserja so pozneje hudo ranjenega prenesli v dolino in prepeljali v bolnišnico.
O tragični nesreči so bili obveščeni tudi orožniki, ki so še v teku noči šli na poizvedovanje. Ker je grozila nevarnost, da bo pobe* neli bik napadel tudi nje in ker ga ni bilo moči na noben način odgnati, so šli nad podivjano žival orožniki in lovci z orožjem. Komaj jih je bik zagledal, je začel tuliti in se je zakadil vanje. Nekaj dobro pomerjenih strelov pa je žival podrlo.
MOTA
Roman
Naša tovarna oddaja škatle tudi Waltro-vim in lahko dam svojo tedensko plačo, ker očka ni napravil tega zaradi nas, to moram tudi povedati gospodu pravnemu zastopniku, ako naju bo izvolil poslušati, ker vsa ta nesreča se je zgodila zato, ker je očka naenkrat... očka je namreč že star devet in štirideset let, pa je kljub temu čisto ponorel, ker v sosednji hiši stanuje neka gospa Derekova. Njen mož se je lani odselil od nje, zato ker ga je gospa Derekova neprestano strašno poniževala in ko se je priselila v našo soseščino, se je očka seznanil z njo in od tistega časa ni bilo mogoče izhajati z njim, neprestano samo gospa Derekova sem, gospa Derekova tje, a če ima človek že skoraj petdeset let in ima doma štiri člane družine — mamica in moj brat in moja sestra in jaz, jaz pa imam že tudi ena in dvajset let — in mi smo bili vedno pošteni ljudje, ko pa očka noče ničesar slišati in misli samo na gospo Dere-kovo in neprestano hodi z njo v kavarno in v gledališče in v kino, potem —«
Janko je opazoval igro dekletovega obraza: z živahnimi, naglimi izpremem-bami je spremljal ta obraz besede, bledel in zardeval. Nekomu je to dekle podobno. Le komu je tako podobna? je iskal po svojem spominu, toda podobnost je bila bleda in oddaljena, nikamor ga ni privedla.
Dekle je opazilo, da jo vsemogočni gospod, ki stoji pred njo, z zanimanjem motri. Čutila je, da je njeno pripovedovanje vzbudilo v njem zanimanje, morda celo sočustvovanje. Da, ta gotovo lahko stori vse, ta se bo postavil na njeno stran in ji pomagal. Hlastno je pripovedovala dalje: kako jih je oče zanemarjal, kako so ga vedno bolj pogosto videvali s tisto gospo Derekovo, kako so prihajali sosedje s svojimi govoricami, kako se je ona sama v duhu tresla pred tem, da se bo iz vsega tega porodila velika nesreča. In naposled, kakšen preplah je nastal prejšnji ponedeljek po vsem majhnem predmestnem svetu, ko se očka ni vrnil iz 'tovarne in ko so zvečer prišli na stanovanje detektivi...
»Hm, tako je to. Velika nesreča,c je dejal Janko, ko je dekle utihnilo. »Moral bi seveda poznati ves potek te zadeve, da vam lahko kaj obljubim.«
Zamišljen je gledal predse in v tistem trenutku mu je prišlo na misel, da je dekle podobno Agici Waltrovi in po nekem čudnem naključju se je istočasno domislil Andrejevega glasu: »Industrijska velemoč Waltrovih podjetij ...« Da: treba je razumeti, na kaj te veže to dejstvo. Glas mu je zvenel živahno, ko je nadaljeval, obrnjen k zaročencema:
»Lahko vama že zdaj obljubim, da bo Waltrova tovarna z dobro voljo uredila to žalostno zadevo in vama pomagala, ako bo le mogoče. Bomo videlL«
Pozvonil je gospodični Szabovi, da bi mu čim prej preskrbela spise, nanašajoče se na zadevo Borbelyjeve tatvine. Dekle in njenega fanta je poslal nazaj v čakalnico.
Ko je ostal sam, je postal na mah slabe volje. Prvi njegov proces v tovarni? Lepa stvar! Namesto sklepanja velikih dogovorov, namesto milijonskega procesa, namesto poslov mednarodnega pomena začenja s takole majhno, žalostno zločinsko zadevico. Ali je to njegova stvar? NL To je njihova stvar. Njihova velika, smrtno resna stvar. Treba je vse razumeti.
Pri tej misli ga je slaba volja minila in čez kratek čas je z zanimanjem vzel spise od Hone Szabove. Pa poglejmo tole...
Koloman Borbely, skladiščnik s tedensko plačo. Evidenca skladišča izkazuje ponovno večje in manjše primankljaje, očividno je tat v hiši. Detektiv spremlja skladiščne nameščence. Trije možje postanejo sumljivi, dva izkažeta svojo nedolžnost, a v skrinji Kol omana Borbely-ja v oblačilnici najdejo različne stvari: papir za zavijanje, mnogo škatel peres, cele ducate trakov za pisalne stroje, pečatnega voska in različne druge predmete. Koloman Borbely taji, jeclja, zmedeno pojasnjuje, stražnik ga zavoljo tatvine odvede v zapor. Škoda znaša dve sto šestdeset pengov.
Janko je dal poklicati Štefana Fiire-dija in Irmo Borbelyjevo.
»Malce sem si ogledal to,« je dejal in listal po papirjih. »Škoda, ki jo je tovarna utrpela, znaša dve sto šestdeset pengov. Ako se obvežete da poravnate to vsoto, prekličem tožbo. Koloman Bor-bely bo seveda izgubil svoje mesto v tovarni, a ne bo kaznovan z?>
Dekle ni niti prav - - '	vih
besed, z očmi je nr	.o po
zraku, potem se je . ganilo.
»Torej nama boste storili to, gospod pravni zastopnik! Iskreno se vam zahvaljujem za vašo dobroto. Bog naj vam plača, ker če bi se z očkom zgodilo kaj hudega in bi se to razvedelo in bi prišlo na ušesa Fiiredijevim, se midva nikoli
ne bi mogla vzeti in potem___«
A kakor da je dekle začutilo, da se vse to, kar bi se utegnilo potem zgoditi, po naklonjenosti tega tujega gospoda ne bo | zgodilo, da je nevarnost minila: utihnilo je. Janko ju je poslal iz sobe, da počakata na spis. Potem sta oba podpisala vse, kar je bilo treba podpisati. Irma Borbelvjeva si je bila že prihranila šest in šestdeset pengov in ta denar, ki ga je bila prinesla seboj, je plačala na račun očetovega »dolga« ter se z mnogimi izjavami zahvale zavezala, da bo točno vsak ponedeljek popoldne prinesla od svoje tedenske plače deset pengov.
Hona Szabova je kasneje pokazala tovarišem Jankov dopis, tikajoč se preklica tožbe Kolomana Borbelyja, in jim vse povedala. Vsi so ugotovili, da je novi pravni zastopnik dober človek, da ima srce in socialni čut.
Janko si je dal potem poklicati osobje in je do dveh razpravljal z njim o tem, kaj namerava najprej ukreniti pri ureditvi novega pravnega oddelka.
Ana je doma vznemirjena pričakovala Janka. Ko je prišel, ga je z nežno radovednostjo spraševala o poteku njegovega prvega delovnega dne. Janko ji je vse po vrsti povedal: Prišel je v tovarno, zasedel svoje mesto v krasni, novi sobi, seznanil se s celo vrsto tovarniškega uradništva, dolgo se je pogovarjal z Andrejem o organizaciji celega podjetja, uredil neko nepomembno osebno zadevo, neko neprijetno zadevo nekega skladiščnega nameščenca, nato je z osobjem razpravljal o vsem, kar je treba najprej urediti, jako prijazni gospodje so ti, ki so mu jih dodelili, in videti je, da imajo sijajne sposobnosti. Drugače se ni nič zgodilo, a je že tega kar dovolj za prvi dan.
3.
Večina družin ima svoj posebni besednjak: lastnosti, dogodki in stiki, rodbinske tradicije in praznoverje vtisnejo po nekem nagonskem, nemem ukazu zunanjo, ustaljeno, praktično vrednost in skriti, notranji smisel neki besedi, jo popularizirajo ali prepovejo. Ta nepisani zakon je v družini Waltrovih onemogočil uporabo besedo »grd«.
Naročite se
na »Dobro knjigo«
Kaj vem, kaj znam?
289.	Kaj je »zlato pismo«?
290.	Kdo je zložil opero »Pikova dama« in po katerem delu?
291.	Koliko meri »1 vozel«?
292.	Zabojček oranž.
O	o	o	o
o	o	o	o
o	o	o	o
o	o	o	o
Na trgu smo videli zabojček s 16 pre-delki. kakor kaže zgornja slika, v vsakem predelku je bila lepo zavita oranža. Pri tem smo si mislili: Kako bi morali v malo večjem zabojčku razporediti predelke, da bi imeli v 4 vrstah po 5 oranž?
Rešitev nalog 22. t. m.:
285.	Manometer je priprava, ki meri pritisk plinastih teles.
286.	Avguri so bili v starem Rimu kolegij duhovnikov, ki so napovedovali dogodke, zlasti izid kakšnega podjetja, po ptičjem letu.
287.	Markiza Brinvillierska je bila zloglasna francoska zastrupljevalka iz 17. stoletja.
288.	»Skladatelj ustvarja«
Po lo letih je
Na kliniki Fttrsta Weinderja v Berlinu se je že delj časa zdravila Eva Friedlan-der, ki je onemela pred desetimi leti. Zdravniki so se na V90 moč trudili, da bi ženo ozdravili, toda niso imeli sreče. Ko je vodilni zdravnik izvedel, da ima žena dva sinova pod orožjem, je poskusil s svojevrstnim trikom. Sporočil je nekega dne pacientki, da sta njena sinova na ruskem bojišču padla. Ta vest je dosegla zaželeni učinek. Friedlanderjeva je planila kvišku in zavpila: »Ni res, gospod doktor, ne more biti res, povejte mi čisto resnico!« Po teh besedah se je onesvestila. Uro pozneje je prišla zopet k sebi in tedaj ji je zdravnik povedal, da sa je vest o smrti njenih sinov
izmislil samo zato, da bi ji povrnil dar govora. To se mu je posrečilo, kajti ženska se je popolnoma pomirila in goveet normalno kakor pred desetimi leti.
v levji kletki je Igrala na harmoniko
Marija Margonari iz Parme je stavila z nekim brivcem 1000 lir, da bo stopila v levjo kletko nekega ondotnega cirkusa ter zaigrala na harmoniko več komadov. Stavo je dobila. Lastnik cirkusa ji je dovolil, da je med predstavo z levi vstopila v kletko ter odigrala na instrumentu obljubljeni repertoar. Levi so ve« čas pobožno poslušali, čeprav niso Margona* rijeve prej nikoli videli Občinstvo je sprejela točko z velikim odobravanjem.
mu OGLAS!
fCMw iS6e službo plača za »sako besedo t. _.30, ga drž. ln prov. takso —.60, za dajanj« naslova ali šifro L 2v—. Najmanjši lzaoe za te oglase Je X« —. — Za ženitve ta dopisovanja Je plačati za vsako besedo I, l,—, za vse druge oglase L —.60 za besedo. za dri ln prov. takso —£0. za dajanje naslova ali štfro L 3.-. Najmanjši Iznos za t® oglase Je t. 10-—•
Hišni posli
dobijo službo
Boljše dekle
(tudi starejšo moč) k dvema osebama za vsa hišna dela, iščem. Naslov v vseh posl. Jutra.	10504-la
Šiviljsko pomočnico
na dom se išče. Naslov v ogl. odd. Jutra.^ ^
Gosp. pomocnica
se sprejme rakoj. Naslov v vseh posl- Jutra. lO460-1n
Kuharica
H oprav! :a vsa hišna dela dobi dobro, stalno službo pri boljši družini 2 oseb. Plač« 400 lir Naslov v vseh posl. Jutra.
Kuharico
pridno, ki opravlja tudi
druga hišna dela, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna«.
10485-la
Delavca
zanesljivega in vestnega, za delo na skladišču, sprejme Čebin, Wolfova 3-
10487-la
Služkinjo
pridno in pošteno, iščem za samostojno gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Nastop čimprej«. _10480-la
Hišni posli
iščeio službe
Kuharico,
Mmosto:no. ki opravlja tudi ostala hišna dela, išče starejši zakonski par. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in zahtevki plače na ogl. odd. Jutra t»d »Zanesljiva in snažna«:.*	10135-1
Gospodično,
ki dobro obvlada italijanščino, išče gospod za skupno konverzacijo. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Italijanščina«.	10534-4
Vijolino
poučujem otroke-začetnike. — Pridem na dom Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »15«.
10422-4
Žeaske gojzerje
št. 38, še douro ohranjene, proiam za 400 lir. Naslov v vseh posl. Jutra.	10412-6
»Florida« krema
porcelan z vitamini in hormoni Vam hrani in napravi lepo polt. Pri sončenju Vas obvaruje »Florida« krema peg in opeklin, pri tem pa dosežete krasno zagorelo polt. Izdeluje lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana.	283-6
Ščurke, miši
m podgane vam zanesljivo pokonča strup, ki ga dobite v drogeriii KANC. Židovska ulica 1. '	103S9-6
Kuharica
i dolgoletnimi izpričevali išče službo k boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. jutr> pod »Zanesljiva kuharica«.	10475-1
Uradništvo
dobi službo
Blagajničarko
za trgovino, vešča pisarniških del in strojepisja, sprejmem takoj Ponudbe na ogl. odd. Ju: m pod »Prednost znanje italijanščine«.	104o8-2a
Frizerko
dobro moč, sprejmem takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frizerka«.	10400-3
Frizersko pomočnico
sprejmem v stalno službo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna siužba«. 10408-3
Šivilje za moško
perilo sprejmem na dom. Mlakar. Selenburgova 4.
10524-3
Akviziterje(-ke)
sposobne, za prodaj o knjig iščemo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden zaslužek«.	10505-3
Nujno iščem
brivca-frizeria za poslovodjo, ter frizerko, dobro moč. Plača dobra. Ponudbe na ogl. o1d. Jutra pod »Izven Ljubljane«.	10463-3
Pege in lišaj
Vam zanesljivo odstrani Alba krema. Drogerija KANC. Židovska ulica 1. 10338-6
Vrtne stole,
zložljive, nove. prodi Tri-buč. Sodarska steza 2, nad flcrjansko cerkvijo.
10522-6
Otroški voziček,
globok, predvojni, slonokoščene barve, v sdličnem stanju, prodam. Ogled od 13 do 15. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10523-6
Prodajo se
semiš visok: čevlji, sivi, št. 29 in drap št. 20. Be-Ijaška c. 20.	10528-6
SUHE GOBE

po najvišji dnevni ceni kupuje , Sever & Komp.
289-7
Odpadke
krojaške in šiviljske, kupujem. Hrenova ulica 8.
10096-7
Otroški voziček,
globok, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Ciza«.	10525-7
Revna mati
štirih otrok, mož invalid, bi poceni kupila otroški voziček, jlob->k ali šjTorrni. Naslov v vseh posl. Jutra. 10434-7
Voz (dira)
na štirih kolesih do 500 kg nosilnosti. kupi»Papirocel« — Lepodvorska 23. 10427-7
SUHE GOME
kupujem po najvišjih dnevnih cenah
M. Gefšsk,
LJUBLJANA, Prečna ulica štev. 4
Več trieikljev
nekaj rabljenih., nekaj novib, proda po nizkih cenah Suštaršič, mehanična delavnica, Blei-weisova 13 (Figovec levo dvoa-išče).	10511-11
Moško kolo
»Puch«, malo rabljen, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
10461-11
Moško kolo
in žensko, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolo«.	10466-11
Kolesa
v vsakem stanju in kolesne gumi plašče, zračnice, kupuje po najvišj' ceni: mehanik L. Ambrož. CH1-Metodova 71.
10498-11
Lepo parcelo,
sončno, na Mirju. prodam
za 255.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »853 kvadr. metrov«. 10541-20
Lepo parcelo
ob Bleiweisov! c, 7.0 kv. m veliko prodam za 280.000 lir. Semo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zidava ilvo. tronadstropnice«. 10340-20
Damsko kolo
tudi v slabem stanju ali samo okvir brez armatur, kupim. Hinko Privšek — j Liubliana. Kolodvorska 7, i hiša Ekonom. 10471-11 j
Moško kolo
dobro ohranjeno, z vsemi pritiklinami, kupim. Franki Puharjeva 5. 10479-11
Otroško posteljico
belo, dobro ohranjeno z žim-nico in mrežo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cista«.	104(54-7
Brizgalno pištolo
za grafično in risarsko obrt, ter manometer, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pištola«.
10483-7
Plačamo zelo dobro
za stare biciklje, bici-kelj-gume. motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Gasogeno -Merkur, Puharjeva 6.
10510-7
Majhen hladilnik
električni, tudi rabljen ali dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Električni hladilnik«.	10478-7
Prodam zastore
nove, vzorčaste, za 500 L. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10531-6
24 kg žime
res lepe, po ugodni certi prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	10468-6
Veliko banjo,
leseno, poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 10401-6
Moške škornje
prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10507-6
Otroško stajico
lakirano, skoraj novo, ■orodam. Gestrinova 2, pritL_10446-6
Elektro-Lutz
aparat
za čiščenje prahu, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra rod »Zastopstvo Elektro-Lux«.
10465-6
Gumbne dele,
železne in cmk »At-TOR« od št. 18 do 50, proda Ileršič, Ljubljana, Rimska 13. 10500-6
Fotomanufaktorist
Leica-sjjecijalist in repor ter išče namestitve. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Specijalist«.
Gradbeniki!
Fini dolomitni pesek za omet, črni drobljeni mra-mor_ betonske cevi v vseh premerih in drugo ima veliko zalogo CIHLAR Josip. podjetje cementnih izdelkov, Ljubljana, Ciril-Metodova ulica 69.
10484-6
Jedilni servis,
eleganten, kavni, mocca in nov platnen namizni prt s 6 prtiči, ugodno prodam. Ogled od 9. do 15. ure. Naslov v vseh posl. Jutra.
10486-6
Iz 1. 1916 Pratiko
ali Mohoriev koledar kupim. Ponudbe na ogl. odd.
Jutra pod »50 lir«.
10535-S
Naprodaj DKW
Cabriolimusina. Poizve se Vrtača 14, Ogorelec od 13. do 15. ure.	10441-10
Sachs motor,
zadnji model v odličnem stanju, zelo poceni naprotlij. Gasogeno-Merkur. Puharjeva 6.
10508-10
2 avtomobila
poltovorna, DKVV in Fiat 503 v dobrem stanju, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
10467-10
Motorno kolo
200 in 250 cm. v odličnem stanju se proda. L. Ambrož, meh., Ciril-Metodova 71.
10197-10
Motorno kolo
DKW. 190 ccm, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	10502-10
Fotoaparate
in pribor kupujemo in pla-.._ , ._ čamo takoj. »Fototehnika«, 10477-3 Bleiweisova 15. 10521-7
Žensko in moško
kolo kupim. Ponudbe ti* ogl. odd. Jutra pod »Takoj 222«.	10520-11
Kuhinjsko opravo,
novo, in že rabljeno kredenco poceni prodam. Mi- j zar Lončarič, Šiška. Vod- j nikova 116.	10537-1
Prodam
kompleks 9.000 kv. m na suhem gramoznem terenu za Zhdlavo tronad-stropnic in vil za Lir 1,000.000. Ponudbe na ogl- odd. Jutra pod »Ob glavni cesti«.
10355 20
Stavbno parcelo
ob Celovški cesti, pro.lam po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kommetna«.
1010'-20
Industrijske parcele
od 5000 kv. m dalje, prodamo. Ponudbe na og'. odd. Jutra pod »Industrija«.
10493-20
Vilo
z lepim vrtom ob tramvajski po-taji prodam. Ponudbe na ogl. odd. Ju"ra pod »Vrt«.
10492-20
Jedilnica:
2 omari in 1 miza iz orehovega lesa ter 1 železna otroška postelja ugodno naprodaj. Naslov v oglas, odi Jutra	10530-12
Prodamo
več kuhinjskih kredenc, predsobno steno, gugalni stol, hrastovo pisalno mizo s 7 predali, starejši pisalni stroj, pločevinaste in lesene umivalnike, razne mize, veliko stoječo ogledalo za krojače ali šivilje, otroško posteljo, stensko uro, karnise in drugo proda trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
10469-12
Vrt 2000 kv. m
obdelani, sadni in zeleniad-ni, ob vodi malega grabna, Cesta Mestni Log. Naslov v vseh posl. Jutra.
10473-20
Kupim travnik
cd 5—20.000 kv. m kjer koli. Ponudbe na ogl. odcl. Jutra pod »Dobra
krma«.	10440-20
Kupim hišo
ali zemljišče, kjer koli do 750.000 Lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Obrtnik«.	10439-20
Visokopritlično hišo
2 trisobna stanovanja ter lepim vrtom, prodam v severnem delu za 230.000. Ponudbe na ogl. c-5d. Jutra pod »Nova hišn«.
1043S-20
1-sobno stanovanje
in mit-tu hišnika v sredini Iesta zamenjam «mo za iste. tako stanovanje. Ponudbe na og!. odi. Jutra pod »Takoj ali pozneje«.	10456-21
Sobo odda
Opremljena soba
lepi, sončna, mirna, s posebnim vholom se odda. Koro-ščeva 1, Moste. 104.17-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, odda 1 ali 2 osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10491-23
n.VIi
Prazno sobo
ali 2 prazni sobici išče soliden domačin s čistim pohištvom in lastno postrežbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zračno ia čisto«.	10506-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom v mestu išče soliden gospod. Ponuibe na ogl. oid Jutra pod »Miren, oisot^n«.	i0539-23a
Opremljeno sobo
lepo, z uporabo kopal-n:ce v centrumu mesta išče boljši gospod domačin v stalni službi. Ponudbe na ogi. odii. Ju tra pod »Eieut. s hrano«.	103!7-23a
Opremljeno sobo
z souporabo kuhinje Išče zakonski par brez otrok za takoj ali za 1. Julij. Prvenstveno Bežigrad ali Mirje. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Snažno«.	10452-23a
Izgubil sem
Jopič in šop ključev od Zelene poti do Ceste na loko. Pošten najditelj naj isto proti nagradi izroči v ogl. odd. Jutra.
10451-28
Stroj za popravljanje
nogavic,
strojne igle, tudi za ročno uporabo, prodam. Ogled v trgovini Cešnovar, Rimska cesta 2.	10536-29
Šivalni stroj
pogre/ljiv. proiam. Naslov v vseh posl. Jutra. 10445-29
Šivalni stroj
pogrezljiv, okrcgel čol-ničefc, šiva naprej in nazaj, skoraj nov, prodam. Ada.mjč, Pred škofijo 19	10515-29
Dva čevljarska
levoročna stroja prodam. Zamik, Via Verdi 9, pritličje.	■•0518-29
Elektromotor
Jakosti 8—10 HP. 1400 obratov na minuto, kupim takoj. Ponudbe na of?L odd. Jutra pod »Dobro ohranjen 111«.
10453 =9
Šivalni stroj
»Singer«. novi. pogrezljiv. se pro ia. Ogled samo dopove. Podmilščakova 25. 104%
Šivalni stroj
»Pfaff« in globok voziček, lep, naprodaj. Naslov r vseh posl. Jutra. 10482-29
fl
nformacije
mntiiMK
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4 tel. St. 2109
Pridelki
Košnjo
prvovrstne mrve in ota-ve KJ.000 kv. m na »Ra-ko»l jelši« se resnemu interesentu takoj ugodno odda. Naslov -v ogl. odd Jutra. 10503 33
Snhe gobe
po najboljših dnevnih cenah, kupuje Gregorc & Co. Ljub. liana (dvorišče kavarne »Evropa«),	10501-33
Konjski gnoj
zameniam za seno. Kircher, Aleševčeva 10. 10470-35
Vajenca
sprejmem za tapetniško obrt. Vrhovec Ivan. Bleiweisova -7 dvorišče.	10444-44
Raznašalca ( -ko )
za cvetličarno, urnega in poštenega, sprejmem<v Naslov v ogl. odd. Jutra.
10532-44
Jedilnica
stara, nemški slog. dobro ohranjena, se zelo uecdno proda. Škrabčeva 4. 10120-12
Zaloga pobiStva
mizarskih tvrdk Rok Berlič in Prsne šenk se nahaja v Šiški na Go-socsvetski c. 95. Skladišče je odmrbo vsak dan samo od 14. do 15. ure.
10512-12
Starinsko spalnico
dobro ohranjeno, sobno kredenco in Hohner harmoniko, prodam. Česnik. Poljanska 13-1. 10488-12
Damski kostum
(jopa)
novi. se proda. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10516-13
Moško obleko
dobro ohranjeno. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S'vo«.
10447-11
Hranilne vloge
Kmet. posojilnice ljub. ok. prevzamem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vloga«. 10371-16
„ „„ 1 l'4l. Pisalno mizo
v dobrem stanju iz trdega ali mehkega lesa kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisalna miza«.
10527-17
Razprodaja koles
nekaj damskih in moških, najboljših znamk po zelo ugodni ceni. šuštaršič, mehanična delavnica, Blciwouso.1a 13 (Figovec levo dvorišče).
1050911
Kolesa
predeluje v rriciklje. Prenavlja, izvršuje vsa popravila po zmerni cen; L. Ambrož, meh.. Ciril-Metodova 71 10499-11
Folovico hiše
z vrtom zaradi premestitve prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pri Bežigradu«.	10542-20
Prodam:
Parcele: za Bežigradom, v Šiški, v Rožni dolini od 170 do 300 Lir. pri sv. Petru a 500 Lir, v vzhodnem delu cd 55 do 75 Lir v izmen 500 do 700 kv. m in v bližani dramskega gledališča. Zajec Andrej, rea-litetna pisarna, Tavčarjeva ul. 10. 10435-20
Kupim parcelo
za 150.000 Lir, eventuel-no več. Ponudbe n* ogl. odd. Jutra pod Sem interesent«.
10437-20
Naprodaj:
Hiša dvonadstropna, za Bežigradom. Hiša dvonadstropna v Šiški. — Hiša pritlična v bližini pivovarne Union. H;ša enonadstropna v šiški. Hiša visokopritiična v sevprnem delu. Vila z 1000 kv. m vrta v šiški. Hiša enonadstropna pri sv. Petru. — Realitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. št. 10.
10436-20
Njivo
približno 8400 kv. m, tudi dvakrat po 4200 kv m — prodam naravnost. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Blizu tramvaja«. 10114-20
Iščem delavnico
za mirno obr na dvor>ču. Ponndbe na og!. odd. Jutra pod »Mirna obrt«. 10?9ri-'.9
Opremljeno sobo
z uporabo kuhinje, išče zakonski par Lf^tno perilo. Točen p!"."nik. Ponuibe nn ogl. odd Jutra pod »Dom«.
}0439-23a
Prazno sobo
rorketirano. išče domačin. Plačam zelo dobro. Ponuilbe ni ogl. o'M. Jutra pod »Poseben vhod«.	!<1462-2?a
Opremljeno sobico
preprosto, bodisi kjerkoli v notranjosti bloka, išče mirna gospodična za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	10474-23a
RACCOGLITOKI PRODOTTI ERBORISTICI
fate oferte campionate agll Stabilimentf
ZBIRALCI ZELIŠČ
pošljite ponudbe z vzorci zavodom
C. E. A. BONOMELLI - Piazza Emilia 1 MILANO
Kraljica pa je odgovorila: »Sinko moj, čeprav je tvoja nevesta samo oglarjeva hči, boš z njo v resnici srečnejši kakor s katero koli tistih bogatih in nadutih! Tvoja nevesta je ponižna, a kdor se ponižuje, bo povišan! NI iz plemstva, toda ima plemenito srce in to, dragi moj sinko, je dragocenejše kakor biseri vsega sveta!«
STRUŽNICE
SHAPINGE
REZKALNE
BRUSILNE
Pornanstuo
zaradi ženitve želi osamljeni gospod. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Bodoča sreča«. 10529-25
POLIRNE
VRTALNE
IN DRUGE STROJE
dobavi iz tukajšnjega skladišča tvrdka
Lepo pisarno
opremljeno, s prostim vhodom v centrumu, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetla pisarna«.	10514-23a
Trgovski lokal,
center L;ubljane. oddam takoj. Nizka najemnina. Naslov v 0£l. odd. Jutra
10526-19
1000 lir nagrade
dam onemu, ki nr. od la ali odstopi 2-sobno stanovanje. — Naslov: Ilirska 12, podpritl.
10399-2la
Lepo 2-sobno
stanovanje
s kabinetom in kopalnico se zamenja z eno-sobnim s kabineto.n ali dvosobnim. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Stanovanje«. 9925-21
Rabljene gramofone
in plošče /opet ku[m.e po zvišanih cenah vsrdka >Eve-rest«. Prešernova ul. 44.
i€S-26
Klav. harmoniko
ugodno prodam. Homin Ela. Sv. Petra c. 81, dvorišče —
Piščance
mn.le in velike ugodno prodim. Opekarska 10.
10513-27
LJUBLJANA, Medvedova 14
O J N I K A
išče gTadbeno podjetje za cestni parni valjar. Kraj dela: Cesta Ljubljana-Planina. — Ponudbe z navedbo prakse na oglasni oddelek Jutra pod »Cesta«. — Nastop takoj. Plača po dogovoru.	J-755
Umrl nam je naš ljubljeni sin in brat
Evgen Berati
absolvent tekstilne šole
Pogreb bo v četrtek, dne 24. junija t. L ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 22. junija 1943.
ŽALUJOČA RODBINA BERAN
Zahvala
Izrekamo vsem prijateljem in znancem, ki so spremili našega nepozabnega očeta, gospoda
Frana šcstsrova
poštnega tajnika v pokoju
na zadnji poti, najtoplejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo njegovim sošolcem-maturantom, njegovim poštnim kolegom, kolegicam in drugim stanovskim tovarišem, R. Questuri za. njih požrtvovalnost ter za naklonjeno cvetje.
Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 28. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Jakoba.
Ohranite rajnega v dobrem spominu.
Ljubljana, dne 23. junija 1943.
ŽALUJOČA OBITELJ ŠEMROV
Piščančke
par dni stare prodam.
Naslov v
tra.
cgl. odd. Ju-10519-27
Psa ovčarja
(volčjaka), mlajšega, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra.	10(82-27
Kožica
7 tednov stara se proda Celjska ul. 13, Bežigrad.
10476-27

••• • >'- v-;'. ' i-Sšš/ >'X
v-	; 7	'.'"J
+
Umrla nam je naša predraga teta, gospa
NI J A KREGAR
Ljubljana, dne 23. junija 1943.
A. ALEXANDER:
ROMAN
Med temi je zdajci spoznala drago postavo, in ko jo je objela dvojica krepkih rok, se je začutila sladko poplačano za vse hudo, kar je bila pretrpela.
»Dora, ljuba Dorica!« ji je strastno rekel Leroy. »Koliko si morala prenesti!«
»Oh, Frank!« je vzkliknila mladenka ter mu v burni radosti vrgla roke okrog vratu, bodi si, ker je bila zdaj prosta moreče skrbi, ki jo je težila, bodi si iz brezmejne sreče, s katero so jo bile navdale prve besede ljubezni iz 'njegovih ust. »Oh, ko bi vedel!...«
»Ne zamerita, da vaju motim,« j« tisti mah izpregovoril Hearnov obrzdani glas. »Če imata morda pomenek o hišni opravi, pohištvu in drugih takih nujnih rečeh, vaju prosim, da bi to izmenjavo misli še nekoliko odložila. Majhna zamuda gotovo ne bo kdovekaj izpremenila etvari... Mudi s« mi namreč zvedeti...«
»Prav imate!« vridSoril* Do*, Ms» j»po tolikih nep>ilikah prvič spet čutila sraeno m veselo. Hitro je povedala malemu uradniku vse, kar se je bik) zgodilo v zadnjih urah._
»Čudovito!« je vzkliknil Hearn. »Neverjetno! 2e večkrat sem slišal govoriti o akustičnih ključavnicah, ki se odpirajo samo ob zvoku določenih odlomkov glasbe. Toda nikoli ne bi bil pričakoval, da si utegne tudi človek brez glasbenega posluha napraviti takšno skrivališče. V tem je bila usodna zmota vrlega gospoda Wilkinsa; da je vprašal mene, kaj I mislim, bi mu bil svetoval, naj tega nikar ne dela. i Razen tega pa je menda ob pamet! ... Ali ni pustil | vhoda v pribežališče odnrterra!? Koliko časa je že, i kar sta šla noter, gospodična? Moji ljudje postajajo nestrpni...«
Šele tedaj je Dora opazila, da okreg njiju mrgoli redarjev in da je med njimi tudi Huntington, ki se je držal v primerni razdalji. Hearn ga je menda šele ta mah zagledal.
»O, glejte si, gospod Huntington! Bi bili tako ljubeznivi, pa bi stopili bliže« je vljudno vprašal. »Človek nikoli ne ve, kaj se utegne zgoditi, in mogoče je, da vas bom kmalu potreboval.« Namuznil se je. Nato je razpostavil svoje može tako, da je moral vsak, kdor bi bil stopil iz skrivališča, za-gledati pred seboj cevi desetorice samokresov.
»Razen če je še kak drug izhod,« je menil Leroy. »To se mi sicer ne zdi verjetno.«
»Zdaj lahko gremo noter: razgovor onih dveh mi traja že kar predolgo,« je rekel Hearn.
Hearn je s šestimi stražniki krenil skozi vhod. za njim pa Leroy, Dora in Huntington, ki je po kapetanovem migljaju in ostrih pogledih njegovih stražnikov spoznal, da ne sme ostati zunaj.
Pretekli so tesen in nizek, kakih deset metrov
Oseba,
ki je v torek zjutraj po-brala padli okrasni Šopek, I se poziva, ker ie poznana, di ea odda v oglas. odd. Jutra.	10533-28
Črna denarnica
s 7 lirami in 3 kliuči se ie izgubila v nedeljo med Ilirijo in Delavskim domom. Najditelj se naproša, da jih vrne v ogl. odri. Jutra.
10538-28
dolg hodnik ter dospeli v prostorno votlino, ki jo je osvetljevala velika petrolejka. V kotu sta dva inoška hlastno tlačila denar, zlato in dragotine v vrečo. Ob hrupu prihajajočih sta se zdrznila, nista pa več utegnila misliti na beg ali storiti kar koli, da bi se postavila po robu.
»Roke kvišku, gospod Wilkins!« je povsem mirno-dušno ukazal mali kapetan. Sestorica redarjev je planila nanj.
Ko bi bil kdo izmed navzočih pričakoval, da se bo izvršila aretacija zlolasnega hudodelca Wilsona ob kdo ve kako dramatskih okoliščinah, bi ga bilo doletelo razočaranje: Ciuppik, s pravim imenom Wilkins, je takoj vzdignil roke in se dal ukleniti, ne da bi kazal le količkaj volje za odpor. Mož, ki je ob ssmem glasu njegovega imena trepetalo na tisoče ljudi, se ni v tem trenutku prav nič razlikoval od najpenižnejšega in najnedolžnejšega cestnega tatiča. In ker so govorile cevi sedmih avtomatskih pištol na moč razločen jezik, je tudi potepuh odložil vso prevzetnost in brez besede nastavil zapestja lisicam.
»Vi pa bodite tako prijazni in ostanite tu,« se je Hearn obrnil k Huntingtonu, ki je hotel smukniti proti izhodu. Upam, da niste pozabili najinega dogovora: uro časa imate, ako... In prav to bomo zdajle videli! ...«
Kapetan se je sklonil nad železno loputnico, odrinil močni zapah in jo poskusil vzdigniti; toda bila je pretežka, in dva čvrsta redarja sta mu monala priskočiti na pomoč.	_
roj. ZAKOTNIH
POSESTNICA
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 25. t. m. ob uri popoldne iz hiše žalosti, Vodnikova cesta št. 66, na pokopališče v Dravljah.
Žalujoči:
ZAKOTNIH LEOPOLD EVA, nečakinja in ostalo sorodstvo
Žepne svetilke, ki so jih pomolili v odprtino, so obsijale štirjaško, kake tri metre široko in štiri metre globoko obzidano jamo. Na dnu tega prostora sta ležali dve skrčeni trupli s strahotno spačenima obrazoma — dokaz, da je bila smrt nastopila od zadušen jajc Na žalost sem si že mislil, da bo tako,« je polglasno rekel Hearn. »Manhattan in Snyder...« Nato je mahoma vstal in se obrnil: »Huntington,« je rekel, »v imenu zakona vas aretiram, ker ste osumljeni umora.«
»Jaz nisem odgovoren za Manhattanovo smrt,« je zastokal detektiv, bled kakor mrlič. »Imel sem ga ujetega v gorski koči, toda posrečilo se mu je, da je ušel. Če je potem padel Wilkinsu v roke, ni moja krivda.«
»Morali bi bili bolje paziti nanj, ne pa da ste mu dali pobegniti!« je neusmiljeno odvrnil Hearn. »Ura odloga vam je bila obljubljena samo tedaj, če bi v trenutku Wllkinsove aretacije Manhattan še živel.« To rekši j« mignil redarjem, naj Huntingtona odvedejo.
»Kako si razlagate,« je vprašal Leroy, »da sta se Manhattan in Snyder hkratu našla v tej jami? V kakšnem razmerju sta bila drug do drugega?«
»Razlaga je zelo preprosta,« je Hearn odvrnil. »Vidita te vrvi? Manhattan je bil zvezan, ko sta ga Snyder in Wilkins privedla semkaj. Veste, da je bil Snyder inženjer?«
»N®; a kaj bi to pomenilo?«
tfrejnje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d.
d. kot Uskarnp^ja: Fran Jaran — Za inaeratni del je odgo*qjea: Ljubomir Volčič —• Sai s Ljubljani