TRST, četrtek 5. januarja 1956
Leto XII. - Št. 4 (3242)
PRIMORSKI DNEYHIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana ▼ gotovini
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON S3-*9S IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: tJL. SV FRANČIŠKA it.	20 —	Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, celoletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10 mesečno 210 din.
št. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-I2.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za	vsak	mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inoaetnskega tiska. Državna “loZDa moranje,
višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov	po 60	din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • izdala Založništvo tržaškega tiska \j.L\jl■-
Aujnost preusmeritve
J*0 VOLITVAH V FRAKCIJI
Kljub temut da skoraj vsi komentarji o izidih volitev v Franciji skoro soglasno u-Ootavljajo, da tudi v novi skupščini ne bo mogoče najti tidne in zanesljive vladne večine in da se bodo zaradi tega krize vlad nadaljevale kot doslej, je po drugi strani prav tako očitno, da so francoski volivci vendarle pokazali voljo po spremembi dosedanje politike. To nam predvsem dokazuje popolno izginotje degolistov kot takšnih in Jci so se v mnogo manjši men razkropili po drugih desničarskih skupinah, zlasti v demagoško Pou-jcidovo skupino. Nadaljnji dokaz je oslabitev demokrist-janske MRP, ki je kljub dvema in pol milijonoma novih volivcev nekaj deset tisoč glasov celo izgubila, medtem “o so druge stranke, zlasti P'J socialistična in komunistična pridobile celo po več sto tisoč glasov. In to je hkrati tretji in najvažnejši dokaz volje francoskih volivcev po spremembi.
Vendar pa ta volja, gledava samo številčno, ni preveč odločna. Zato tudi ne moremo govoriti o nekem odločnem napredovanju, bodisi komunistične ali pa socialistične stranke. Upoštevala moramo namreč, da je doslej KPF predstavljala pri-bližno 20 odstotkov volivcev va da je prav tako okrog 20 odstotkov novih volivcev pridobila. Gre torej bolj za nje-n° afirmacijo kot pa za napredovanje. Enako je mogoče ugotoviti tudi za socialistično SFIO s to razliko, da te KPF zaradi volilnega sistema za razliko od volitev Pred petimi leti razpolagala s sorazmerno mnogo večjim številom poslancev, kot pa je število pridobljenih volivcev. Podob no so se afirmirali tudi levi radikalni socialisti in druge levičarske skupine.
Spričo takšnega položaja so predvidevanja vseh mogočih kombinacij za sestavo nove vlade nadvse zanimiva In o njih pišemo na drugem mestu. V tem članlcu Po bomo poskušali odgovoriti^ na vprašanje, ali je mogoče, da bi z morebitno no-P° vlado prišle do veljave težnje volivcev, ki so se pokazale — kot rečeno — z ofirmacijo levice in z obsod-°° desnice ter z nazadovanjem demokristjanskega in aurovega centra.
Vodstvo KPF odgovarja na *° vprašanje s predlogom za Judslto fronto, ki bi imela ® skupščini šibko večino o-. r°g 20 glasov. Zato nastati vprašanje, ali je predlog sprejemljiv in uresničilo. Mendes Franceovi radi-olsocialisti so komunistični Predlog vedno odklanjali in Verjetno, da se bodo premislili, tem manj sedaj, ker *e bojijo hegemonije skoraj poslancev KPF, ki bt, t je pokazala vsa doseda-praksa KPF, hoteli v jr°nti prevladati, česar se ojijo tudi socialisti: ti pa Po drugi strani nočejo iz svojega zahodnega bloka, prav tako kot nočejo iz vzhodnega bloka predlagate-Jt ljudske fronte,
In prav to je po našem mnenju jea o vprašanja. Ce volilni izidi dokazali, da le tako imenovani centrizem ejansko v krizi, da je s tem v krizi imperialistična kolo-nialna politika, in da so to-raj potrebne reforme, potem
kotPOtrebno' ravno KPF °t najmočnejša levičarska |tranka ponovno prouči polo• aj in stori vse one potreb-* ukrepe, s katerimi bodo stranjene dosedanje ovire a sodelovanje med napred-•mi strankami. Tu mislimo redvsem na njen, odnos do s°cialistov t> vseh povojnih etifl. Pred desetimi leti so Pogoji za sodelovanje Prav gotovo ugodni; prišlo je 0 znanih dogodkov, nato pa ]e Prepad med obema stranema postajal vedno večji in Blobljj in vsem nam je se dob
rekanju blokovski politiki prav tako kot v odrekanju hegemonistični vlogi pri sodelovanju samem.
Seveda velja nujnost pre-orientacije in ponovne proučitve nastalega položaja tudi za socialiste ter ostale njihove zaveznike iz republikanske fronte. Tudi prednje se postavlja nujnost izhoda iz podobnega zakletega gradu, ki se mu pravi zahodni blok. Takšno pre-orientacijo jim narekuje ne samo logična pogojenost s preorientacijo KPF temveč nujnost, da oboji začnejo z resnično neodvisno politiko, ko vendar že toliko dokazov priča o brezizhodnosti dosedanje, ki je ves razvoj zaustavila.
Neodvisna, izvenblokovska politika francoskih naprednih sil pač ne bi predstavljala niti v Evropi niti v vsem svetu nikakršne izjeme; sicer pa ni potrebno navajati primerov. Perspektive mednarodnega razvoja v smeri utrditve in ohranitve miru so v prvi prsti perspektive teh držav in ni neverjetno, da bo morda prav od pre-orientacije naprednih sil t> Franciji odvisno, ali se bo ta uvrstila mednje in v naj-
Faure za .dvostrankarsko r——!o ^
Z ZlfBZO OD SOCiaflSIOIF dO ZlflOnilll ;Nq seji vlade so govorili tudi o položoju na Cipru - Jordan-
uslQtfnj sve( rQZVe|javil sklep o razpustitvi parlamenta
POHtlllOjKonferenca Londonu
Sklican izreden kongres SFIO - Mollet in Mendes-France se bosta posvetovala o eventualni zahtevi za takojšnje sklicanje nove skupščine - Komentarji tiska
PARIZ, 4. — Dokončni u-radni rezultati o razdelitvi poslanskih mest niso še objavljeni, ker ni še rešen spor glede dveh mandatov v departmaju Moselle. Medtem pa je notranje mininistrstvo objavilo podatke o številu glasov, ki so jih dobile posamezne stranke, in ki jih objavljamo v posebnem okviru.
Med 544 poslanci, ki so bili izvoljeni pri zadnjih volitvah v Franciji, je: 59 poljedelcev, 1 mornar. 83 trgovcev, indu-strijcev, obrtnikov itd., 13 inženirjev in industrijskih u-praviteljev, 103 uradniki in delavci, 32 zdravnikov, kirurgov, lekarnarjev itd., 105 profesionalcev (advokati, sodniki, literati, časnikarji), 75 univerzitetnih profesorjev in članov učnega osebja, 3 vojaki. 22 funkcionarjev, 2 duhovnika, 40 raznih.
Socialistična stranka je sporočila, da bo imela 14. in 15. januarja na področju Pariza izreden kongres, na katerem bodo proučili splošen položaj, ki je nastal po volitvah.
V poročilu, ki ga je stranka objavila po seji vodstva, se poudarja tudi uspeh socialistične stranke, ki je pridobila 500.000 glasov na francoskem ozemlju. Vodstvo je pooblastilo glavnega tajnika
večji meri pripomogla pri do- stranke Molleta da
se sestane
segi ciljev, ki jih doslej člo- z Mendes Franceom, s kate-veštvo ni moglo doseči. I rim naj bi skupno proučila
PARIZ, 4. — Notranje ministrstvo je objavilo sledeči pregled o izidih francoskih volitev, ki se nanašajo na francosko ozemlje izvzemši departma Moselle, t. j. na 102 volilni okrožjih od skupnih 103:
Vpisanih: 26.353.278. Več v primeri z letom 1951: 2.179.133.
Glasovalo: 21.794.974. Več: 2.413.933 (2,6 odst.).
odst.). Manj:	234.800
Vzdržanih: 4.558.304 (17,2 (2,6 odst.).
Oddanih glasov: 21.138.159 (80,2 odstotkov). 2.287.748 (2,3 odst.).
Več:
Posamezne stranke so dobile:
KPF in zavezniki , . Socialisti SFIO .... Razne levičarske liste . RGR (rad.-soc.) m UDSR
MRP........................
Zmerni.....................
Soc. repub. (bivši golisti)
Druga skrajna desnica UDCA (Poujade) . . . Kmečka obramba . . .
Razne liste................
(Skupno zadnje tri liste
.5.426.303
415.551.
3.171.985
449.552.
354.778
313.743.
2.919.412
833.786.
2.261.676
56.091.
3.008.487
683.055.
893.811
3.086.626.
337.486
2.413.240
88.909
73.984
2.576.133,
(25,5 odst.). Več:
V odst. manj 0,9
(15 odst.). Več:
V odst. več 0,6.
(1,6 odst.). Več:
V odst. več 1,4.
(13,6 odst.). Več:
V odst. več 2,7.
(10,6 odst.). Več:
V odst. manj 1,6. (14,1 odst.). Več:
V odst. več 1,8.
(4,2 odst.). Manj:
V odst. manj 16,9
(1,5 odst.).
(11,4 odst.).
(0,4 odst.).
(0,3 odst.), ali 12,1 odst.).
Statistika ministrstva navaja skupaj glasove radikalov obeh tendenc
možnost takojšnjega sklicanja nove skupščine. Stranka nam. reč poudarja, da je nujno potrebno, da sedanjo vlado nemudoma nadomesti nova odgovorna vlada.
Danes zjutraj je bila seja vlade pod predsedstvom Co-tyja. Predstavnik vlade je pozneje sporočil, da je na seji Faure. ki začasno vodi tudi notranje ministrstvo, poročal o izidu volitev. Minister za prekomorska oezmlja pa je podal poročilo o volitvah na raznih prekomorskih ozemljih.
Na vprašanje, ali so razpravljali tudi o alžirskem predstavništvu v parlamentu, je predstavnik govoril, da bo o tem govora, ko bodo overovljeni	mandati poslancev
nove skupščine.
Na kosilu, ki so ga priredili na čast Fauru v združenju tujega tiska v Parizu, je predsednik vlade izjavil, da je naklonjen sestavi vlaue, ki naj bi vsebovala skupine od socialistov do zmernih.
Dejal je, da po njegovem mnenju	med republikansko
fronto Mendes-Francea in dosedanjo večino ni pravih nasprotij o velikih vprašanjih, bodisi glede gospodarske in finančne	politike kakor tudi
glede politike v Maroku in Alžiru. Izjema so bili socialni republikanci, ki pa sedaj povečini niso bili zopet izvoljeni. «Obstaja torej, je dejal Faure, možnost, da se pripravi ((dvostrankarska« politika, ki bi omogočila rešitev velikih vprašanj, od katerih je odvisna	bodočnost države«.
Široka zveza, ki naj bi šla od socialistov do zmernih, naj bi predvsem omogočila ustavno reformo in naglo rešitev alžirskega vprašanja. Pri tem je Faure izjavil, da ne misli, da bi moral on predsedovati tej koaliciji. Na koncu je izjavil, da namerava v skupščini ustanoviti in predsedovati parlamentarni skupini ((zbiranja republikanske levice«.
Med drugim je Faure tudi ponovno poudarjal, da je bilo potrebno razpustiti skupščino, in je pripomnil, da razpustitev ni ustvarila protiparla-mentarnega gibanja, pač pa da je pokazala na obstoj tega gibanja. Glede povezav je Faure dejal, da so bile predvsem v korist poujaa:stične liste, ter je dodal, oa je prejšnja skupščina s 100 komunističnimi poslanci in 100 golisti »imela večje število nasprotnikov režima, kakor sed_j izvoljena«. Pripomnil je, da je v prejšnji skupščini zaradi potvorbe parlamentarnega predstavništva z igro povezav omejeno število komunističnih poslancev «lahko u-stvarilo lažno varnost«, in da so komunisti v tej sKupščini pridobili sedeže, ki nagovarjajo njihovim glasovom. Zatem je pozval «naše inozemske prijatelje, naj se ne dajo zapeljati po uspehu komunistov in poujadistov«.
Kot vzrok antiparlamentari. zma, ki se izraža v Poujado-vem gibanju, je Faure navedel nestalnost vlade, preveliko število strank in srdito polemiko med nekaterimi republikanskimi strankami.
Glede alžirskega predstavništva v novi skupščini je
Faure omenil, da je vlada Sedanji parlament bo razpu-|in ameriški veleposlanik Ja-
Francoske volitve v komentarjih britanskega in ameriškega tiska
ro v spominu, da so vo-tflji KPF tedaj rajši bolj napadali socialiste zaradi zna-!*•» razlik ter hkrati prijate-Jevali z golisti, namesto da 1 skrbeli za zmanjšanje pre-Pčda, ki jih je ločil od so-malistov, in s0 le takrat — zamudili vlak...
Ne vemo še, kakšne pogoje postavljajo v vodstvu KPF s°ctalistom za morebitno sodelovanje, in zato ne moremo trditi, ali se bo zamuda na vlak ponovila. Ali bo to ”odstvo prepričalo ostale na-tedne skupine, da njihov b edlog o ljudski fronti ni zgolj taktika? Ali bo uvide-0 potrebo one globoke pre-osnove svoje dosedanje poetične linije, ki je za snde-•ovanje nujno potrebna? In dane* pač ni nobena modrost teč ugotoviti da je prvi in 1leobhodni dokaz za takšno Votrebno prepričljivost v od-
LONDON, 4. — Francoske
volitve so dogodek, kateremu posvečajo vsi angleški listi mnogo prostora in obširne komentarje. Ze iz naslovov se da na prvi pogled ugotoviti vsebino komentarja v u-vodnikih. «Times» poudarja ({ekstremistično zmago« pri francoskih volitvah in zaskrbljen pripominja, da »francosko ustavno vprašanje ni rešeno in možnosti stalne vlade so daleč«. «Daily Worker» govori o »slavnem dnevu za Francijo«. «Daily Telegraph« poudarja odmev, ki ga je na borzi imel izid volitev, in pravi, da to dokazuje bojazen Francozov, da bo vladna nestalnost še večja. »Financial Times« piše, da bi pomanjkanje stalne vlade bilo lahko za Francijo ponoven vzrok resne gospodarske šibkosti. «Daily Herald« pripominja, da «desnica in levica potiskata Francijo navzdol«. «News Ohromele« pravi, da »v Franciji vlada politična zmeda in država je razdeljena na tri dele«. Ostali listi dajejo več poudarka Poujado-vemu uspehu. «Daily Mail« primerja nepričakovan uspeh Poujada in začetek političnega dviga Hitlerja in pripominja, da se Poujadovo gibanje ne sme podcenjevati, češ »tudi Hitler je bil spočetka predmet satir in posmeha«.
Ameriški tisk
NEW YORK, 4. — V ameriškem tisku pa se predvsem odraža nejevolja in vznemirjenost zaradi uspeha KPF, bolj kakor zaradi uspeha Poujadovega gibanja. «New York Times« pravi, da »se v Franciji ni treba bati ljudske fronte« in dodaja, da so
»volitve povzročile pretres in da je morda Francija to potrebovala, da se zave majavosti svojega političnega sistema«.
«New York Herald Tribune« ugotavlja, da se je »večina francoskega ljudstva izrekla za stranke, ki so med komunisti in poujadisti«, ter obžaluje, da ta večina ni združena.
»Chicago Tribune« pravi med drugim: «Francija je naša zaveznica v atlantski organizaciji in zaradi zemljepisnega položaja je najvažnejša med zavezniki, ki branijo Zahodno Evropo pred komunistično invazijo. Kako malo pa se v ta namen lahko zanesemo na Francijo, kažejo volitve: ena oseba na vsake štiri glasuje v Franciji _za komuniste in komunistična moč je največja prav na tistih področjih in v prestolnici, kjer sabotaža in prevrati lahko povzročijo najveeje zlo«.
«Washington Post« piše, da je volilni rezultat »prava tragedija za vladno stalnost v Franciji in za položaj te države kot važne članice zahodnega zavezništva«.
«New York Daily Vlirror« je mnenja, da so te volitve bile «poraz za Združene drza-ve«, in predvideva, da bosta Nemčija in Italija takoj čutili posledice tega glasovanja. «V Nemčiji, piše ta izolacio-nistični list, bo Adenauer podvržen večjemu pritisku za začetek pogajanj s komunisti iz Vzhodne Nemčije:	v Ita-
liji bo Togliatti dobil pogum, di s® ponovno skuša polastiti oblasti«. List dodaja, da bi veliko število glasov prot: plačevanju davkov, ki se iz-
raža v poujadističnem gibanju, utegnilo pripraviti wa-shingtonsko vlado do tega, da znova pregleda vprašanje pomoči tujini, ker, «kakor se zdi, Francozi rajši vidijo, da so ZDA tiste, ki izravnavajo njihove proračune«.
Beograjski komentarji
BEOGRAD, 4. — Politični krogi v Beogradu ugotavljajo, da parlamentarne volitve v Franciji ne bodo prinesle bistvenih sprememb v francosko notranje politično življenje in konsolidacijo notranjih razmer. Desetletne izkušnje so po mnenju «Borbe» pokazale, da so osnove politične nestabilnosti v Franciji v konservativnosti, nedelavnosti, pomanjkanju dobre volje večine povojnih francoskih vlad za izvedbo nujnih reform v Franciji in kolonijah.
»Politika« ugotavlja, da so francoski volivci obsodili tiste politike, ki niso znali rešiti gospodarskih in notranjepolitičnih vprašanj in ki so bili nesposobni, da bi na mednarodnem področju vodili francosko samostojno politiko v veliki igri med Vzhodom in Zahodom in času u-strezno politiko v Severni A-friki. Ce so volitve nekaterim prinesle uspeh, se imajo zahvaliti samo dejstvu, da še niso imeli priložnosti, spoprijeti se z obstoječimi težavami
«Ce pa je ta sodba malo spodbudna za ves parlamentarni sistem v Franciji, ki je zašel v stanje, v katerem se pričakujejo še bolj nestabilne vlade tedaj to pomeni, da sistem ne odgovarja več tistim nalogam, ki jih stvarnost postavlja«, zaključuje »Politika«.
za to. da se podaljša mandat poslancev treh severnoafriških departmajev do junija, to je: dokler bi bila morala prejšnja skupščina ostati na oblasti.
Naj navedemo nekatere naslove. ki danes prevladujejo na prvih straneh francoskih listov: «DoIga kriza na vidiku za novo skupščino« («Franc Tireur«), «Rezultati postavljajo težka vprašanja« (»Parisien Libere«), ((Velikanski rezultat desetih let miobi-lizma: velik poraz odhajajoče večine« («Express»), »Rezultati odražajo temeljite spremembe skupščine« («Com-bat«), »Poujade in rdeči so mnogo pridobili: očitno zanikanje vseh predvidevanj« (»Figaro«, »Ljudska sodba zahteva politiko levice« (((Liberation*), «Zivela ljudska fronta« («Humanite«),
Konservativni »Figaro« piše, da je «za rešitev režima« potreben širok sporazum med desnim in levim centrom«. Tega mnenja je tudi desničarski radikalni «Aurore«.
Levi neodvisni «Combat» poudarja, da so tri vprašanja postala še bolj nujna, če se «patriotično tolmači ljudska sodba«; »volilna reforma, ki naj da volivcem možnost, da se bolj občutljivo in učinkovito izrazijo, ustavna reforma, kj naj odpravi nestalnost vlade, ter nova politika za Al-žir«.
«Franc Tireur« se izreka za vlado, «ki naj jo sestavijo no. vi ljudje in ki naj uvede novo politiko«.
Po mnenju socialističnega «Populaire» sta Faure in njegova večina doživela največji poraz. Glavni tajnik SFIO Mollet piše v tem listu v zvezi s sestavo bodoče vlade to, kar vsebuje že njegova včerajšnja izjava:	«Kdo se
strinja z nami o minimalnem programu, ki smo ga zagovarjali?«
«Ni več mogoča desničarska vlada. Vlada, ki se sestavi na podlagi mešetarjenja, piše glasilo Mendes Francea. bi privedla do uničenja republikanskih ustanov. Prava možnost rešitve je »ravno na nasprotni strani; zavrnitev kompromisov ter izvajanje jasnega in naglega programa. Republikanska fronta bo objavila svoj akcijski program pred otvoritvijo parlamenta«.
Progresivni »Liberation« pa opozarja:	((Pozor,	Mendes-
France, pozor, Mollet:	niso
mogoči kompromisi med fašizmom in ljudstvom. Ireba je izbrati med enim a,i drugim«.	,
«Humanitč» pa sodi, da je levičarska struja v državi mnogo močnejša, kakor to izhaja iz pridobitve sedežev KPF in republikanskih list ter iz poraza reakcionarjev, in zaključuje, da «samo globoko zavezništvo med socialisti, komunisti in radikali	,
spremeni v dejstvu globoke želje ljudstva«.
Adenauer danes osemdeset let star
BONN, 4. — Kancler Konrad Adenauer bo jutri 80 let star. Slovesnosti in sprejemanje čestitk pa so po nasvetu zdravnikov raztegnili na ves teden, da se kancler ne bo preveč utrudil.
Danes je Adenauer v svo-| jem stanovanju v Rhoendor-! fu sprejel čestitke krajevnih j oblasti in osebnih prijateljev. Opoldne je bil častni gost rfa kosilu, ki ga je priredil predsednik republike Theodor Heuss v diplomatskem krožku v Bad Godesbergu. Jutri ga bo prebudilo petje šolskih o-trok pod oknom, kasneje pa mu bo igrala vojaška godba nove zahodnonemške vojske neko nabožno pesem in staro avstrijsko koračnico polka Deutschmeistrov. Nato se bo ves teden nadaljevalo prejemanje čestitk. Dobil bo tudi precej daril. Med drugimi mu bodo porenski kmetje podarili molzno kozo z lepim imenom Roza. Poštna uprava bo izdala posebno znamko.
ščen 11. januarja.
Ministrski predsednik Ka-ramanlis, ki je prevzel svojo funkcijo po smrti maršala Pa-pagosa, je nadalje sporočil, da bo kandidiral na čelu svoje stranke. Nekoliko pred tem je Karamanlis sporočil, da je ustanovil novo stranko pod imenom ((Nacionalna radikalna zveza«.
Zorin bo v kratkem predložil poverilnice
BONN, 4. — Sovjetski veleposlanik v Bonnu Valerijan Zorin je napravil danes vljudnostni obisk pri zahodnonem-škem zunanjem ministru Heinrichu von Brentanu, ki je bil odsoten iz Bonna, ko je Zorin konec preteklega meseca prispel tja. Zdi se, da bo Zorin v nekaj dneh predložil svoje poverilnice predsedniku republike Heussu. Popoldne pa sta Brentano
mes Conant podpisala sporazum o izmenjavi tehničnih informacij in patentov za vojaško proizvodnjo. Podobne pogodbe so ZDA že sklenile z ostalimi državami članicami NATO.
Po podpisu je veleposlanik Conant potrdil, da bodo ZDA dobavile Zahodni Nemčiji e-nako moderno orožje, kot ga uporabljajo oborožene sile o-stalih atlantskih držav. Prve dobave ameriškega orožja bodo prispele v Nemčijo že ta mesec in to lahko orožje. Težko orožje, tanki, letala in šolske ladje pa bodo dobavili kasneje, ko se bo začelo specialno vežbanje tehničnih oddelkov.
NOVI DELHI, 4. — V indijskih uradnih krogih izjavljajo, da ničesar ne vedo o vesti iz Washingtona, da namerava ameriški državni tajnik John Foster Dulles marca obiskali Novi Delhi.
LONDON, 4. — Danes opoldne se je v Foreign Officeu začela konferenca britanskih poslanikov v državah Srednjega vzhoda. Konferenci predseduje zunanji minister Selwyn Lloyd. Razgovori bodo trajali dva dni. Navzoči so britanski poslaniki v Izraelu, Egiptu, Jordanu, Sau-dovi Arabiji, Siriji, Libanonu in Iraku ter britanski politični rezident v Perzijskem zalivu (Bahrein).
Na jutranji in popoldanski seji se zdi, da je prevladovalo vprašanje izraelsko-arab-skih odnosov. V pristojnih krogih izjavljajo, da so na prvi seji poslaniki v omenjenih državah podali kratka poročila o splošnem položaju. Na popoldanski seji je poročal britanski poslanik v Izraelu in sledil mu je državni podtajnik v Foreign Officeu, ki je dodeljen odseku za zadeve Bližnjega in Srednjega vzhoda.
Zvečer pa je bila seja ožje vlade, kateri so prisostvovali ministri oboroženih sil in načelniki glavnega štaba. Seja je bila po konferenci posla-| nikov Na jutranji seji neka-
terih ministrov pa so skupno z Edenom obravnavali položaj na Cipru.
V britanskih političnih krogih sodijo, da so na seji vlade govorili tudi o sedanji napetosti med Izraelom in arabskimi državami ter demonstracijah proti bagdadskemu paktu v Jordanu.
Kakor poročajo iz Amana, pa je jordanski ustavni svet razsodil, da je razpustitev parlamenta neustavna. Kakor je znano, je kralj Husein razpustil parlament po padcu vlade, ki so ga povzročili spori zaradi pristopa Jordana v bagdadski pakt. Zaradi odločitve ustavnega sveta bo oo-slanska zbornica, ki je bila razpuščena na predlog bivšega ministrskega predsednika El Majalija, ostala na oblasti, dokler ne poteče njen mandat, in možno je tudi, da bo sedanja vlada prisiljena odstopiti.
Iz New Yorka pa poročajo, da se bo Varnostni svet OZN sestal v torek, da nadaljuie razpravo o sirskem protestu proti Izraelu zaradi incidentov, ki so se dogodili 12. decembra na področju Galilejskega jezera.
PO ZAKONU O POOBLASTILU NA UBSTI UPRAVNE VOLITVE
O volilnem zakonu za upravne volitve, ki naj bi bile aprila ali maja, pa še ni sporazuma med strankami vladne koalicije - Končana stavka borznih agentov, napovedana stavka upravnega šolskega osebja
RIM, 4. — Vladna seja, ki je bila sprva napovedana že za torek, je bila danes sklicana za soboto. Očitno hoče torej vlada počakati na nadaljnji razvoj dela medparlamentarne posvetovalne komisije m tri dni pred potekom pooblastila sklepati, kako naj se ravna. Kakžen bo položaj do sobote, je težko predvidevati — in to je morda upošteval tudi Segni pri sklicanju seje ministrskega sveta. Dejansko je stališče ministrskega predsednika zanimivo — medtem ko z vseh strani govorijo o negotovi usodi vlade in ugibajo, kako se bo izmazala v tem ali onem primeru, se Segni očitno prav nič ne razburja, kot da se ga vse skupaj sploh ne tiče, in se z olimpijskim mirom u-kvarja z vsemi mogočimi zadevami, vključno s tedenskimi potovanji na Sardinijo.
Medparlamentarna posvetovalna kemisija je res s pohvale vredno marljivostjo opravila lep kos dela toda ni se še lotila plačnih lestvic, kjer bo nedvomno spopad med vlado in sindikalnimi predstavniki najhujših, saj ministri finančnih sektorjev trdijo, da denarja ni in da ga tudi ni mogoče dobiti. Dvomljivo je torej, da bi komisija tudi ob podvojeni marljivosti končala svoje delo do 10. januarja. Zaradi tega se ponovno slišijo glasovi o možnosti podaljšanja roka pooblastila. Zahtevo je včeraj ponovno načelo tajništvo UIL, pa tudi predstavniki CISL, ki Jih je danes sprejel Segni, so predsedniku vlade govorili o tej potrebi.
Danes je bilo precej govora o možnosti, da bi se vlada vendarle odločila za kratko morda enomesečno — podaljšanje pooblastila. Ker se parlament sestane šele 18. januarja, bi se to zgodilo z vlad-nim zakonskim odlokom, _ ki bi bil na prvi seji predložen parlamentu v odobritev. Ce bi vlada o tem poprej dosegla sporazum s sindikati predvsem s CGIL — bi parlament odlog tudi ratificiral. Levica, ki ji padec Segnijeve vlade očitno ne. bi bil všeč, bi verjetno pristala na ta izhod, ki bi odprl tudi perspektive za «častno premirje« med vlado in profesorji. T9da kaj več kot premirje bo težko doseči, ker Vanoni in Gava zatrjujeta, da kreditov ni in jih tudi ne bo. Danes so proglasili dvodnev-Kot je sporočil apostolski no stavko (za 9. in 10. ja-nuncij mons. Muench, je pa-i nUar) upravni uslužbenci pro-pež podelil Adenauerju red svetnega ministrstva,_ šolskih zlate ostroge	i nadzorništev, skrbništev za
V intervjuju, ki ga je ob spomeniško^varstvo^drzavmji
(Od našega dopisnika) bitni preložitvi upravnih volitev na jesen, in potrjujejo, da bi volitve morale biti aprila ali maja.
A. P.
TITO V EGIPTU
Nadaljevanje razgovorov zunanjih ministrov
KAIRO, 4. — Predsednik re-publike maršal Tito je obiskal danes predpoldne v spremstvu državnega tajnika za notranje zadeve Stefanoviča, svetnika Kapičiča in generalov Sumonje in Zeželja tovarno Debotne municije v predmestju Kaira. Po ogledu tovarne, o kateri se je predsednik republike zelo pohvalno izrazil, mu je uprava tovarne podarila najnovejšo polavtomatsko puško.
Nocoj je bil predsednik Tito gost na večerji v oficir-saem klubu v Kairu, ki jo je njemu na čast priredil vrhovni poveljnik egiptovske vojske in vojni minister Abdel Hakim Amer. Večerje se je udeležil tudi Naser.
Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in jugoslovanski veleposlanik v Kairu Marko Nikežič sta z egiptovskim zunanjim ministrom Mahmudom Favzijem nadaljevala danes dopoldne razgovore o nekaterih vprašanjih, ki zanimajo obe Vladi.
Iz egiptovskih krogov se je izvedelo, da je želja egiptovske vlade, naj bi skupno poročilo o jugoslovansko-egip-tovskih razgovorih po pomenu bilo podobno deklaraciji Tito-Nehru. Pristojni krogi v Kairu poudarjajo enakost pogledov jugoslovanskih in egiptovskih državnikov o najvažnejših vprašanjih in obojestransko željo, da se v mednarodnih odnosih uveljavi duh miroljubnega sodelovanja in aktivne koeksistence. Glede egiptovsko-jugoslovanskih odnosov so v razgovorih potrdili željo obeh vlad, da se obstoječi prijateljski stiki razširijo in okrepijo s sodelova-
svoji 80-letnici dal ameriškemu novinarju Jamesu Bellu in ki ga objavlja revija «Life», pravi Adenauer, da je njegov nedavni obisk v Moskvi o-krepil njegovo osebno prepričanje, da se mora »enotnost krščanskega sveta proti komunizmu razširiti na vsa področja z duhovnimi orožji poleg političnih in vojaških«. Adenauer izraža prepričanje, da bodo Rusi ((nadaljevali ideološko kampanjo« še deset ali dvajset let in da se včasih boji, da bo ((svobodni svet v svoji pretirani brezbrižnosti do te napadalne ideologije zagrešil isto napako, ki jo je v prešnjih časih napravil do nacionalsocializma«.
Volitve v Grčiji 19. februarja
ATENE. 4- — Grški ministrski predsednik Konstantin Karamanlis je danes nazna nil, da bodo 19. februarja v , Grčiji parlamentarne volitve.
javnih knjižnic in raznih srednjih šol, ker jih vladni načrti ne upoštevajo.
S stavko pa bodo nehali borzni agenti. Po razgovoru predsednika njihovega združenja Tedesehija s finančnim ministrom Andreottijem je bilo izdano poročilo, ki pravi, da bodo borzni agenti spet začeli z normalnim delom v ponedeljek 9. januarja. V zvezi s stavkovnim gibanjem borznih agentov je bilo v zadnjih dneh opaziti znatno delavnost MSI, ki hoče, kot se zdi, zavzemati nekake pouja-distične pozicije.
Medtem ko je vse politično življenje še vedno v znamenju zakona o pooblastilu, pa se že začenjajo pripravljati pogostejši stiki med strankami za upravne volitve. Volilna zakona za upravne in parlamentarne volitve bi morala biti po vladnih namenih odobrena v parlamentu še v februarju. toda preden bo vlada predložila svoje zakonske načrte, bo potreben sporazum med strankami vladne koalicije. V vladnih krogih tudi zanikujejo govorice o more-
področjih. Skupno poročilo bo po vesteh iz dobro obveščenih krogov vsebovalo poleg analize mednarodnega položaja tudi nekatera specifična vprašanja v zvezi z vlogo OZN, s problemi razorožitve, Srednjega vzhoda, pomoči nerazvitim državam, nuklearne energije in drugo. O teh vprašanjih se bosta jutri ponovno razgovarjala predsednik republike Tito in Naser med izletom v Nilovo delto.
Italijanski umetniki razstavljajo v Beogradu
BEOGRAD, 4. — V galerij i združenja likovnih umetnikov Srbije ULUS na Terazijah so danes odprli razstavo skupine italijanskih slikarjev tn kiparjev. Otvoritveni svečanosti je prisostvoval poleg številnih beograjskih umetnikov in kulturnih delavcev tudi italijanski veleposlanik v Beogradu Gastone Guidotti. Italijanski umetniki razstavljajo osem kipov ter 43 slik in risb.
Sovjetska pomoč Liberiji
MONROVIA, 4. — Sovjetska zveza, je ponudila Liberiji tehnično in gospodarsko pomoč. Ponudbo je stavil A-leksander Volkov, predsednik sovjeta narodnosti, ki vodi sovjetsko delegacijo, ki je prišla na obisk v Liberijo. Sovjetska zveza želi tudi navezati diplomatske odnose z Liberijo. Krožijo tudi govorice, da bi bila Sovjetska zveza pripravljena dobavljati Liberiji orožje, pomagati ji pri graditvi cest in ji nuditi finančno pomoč	zgraditev
hidroelektrične centrale na reki St. Paul.
Lov na čarovnice v ameriškem tisku
W ASHINGTON, 4.	— Po
va — tokrat o ((komunističnih infiltracijah« v tisku, ki jo vodi posebna senatna podkomisija. Zadeva je zbudila precej hrupa, ker sta dva vvashingtonska lista poročala, da namerava podkomisija zaslišati trideset urednikov «New \’ork Timesa« in s tem izraziti dvom v njihevo lojalnost.
Danes je bil zaslišan James Glaser, ki je bil v letih 1934-36 urednik komunističnega glasila «Daily Woiker», r.atb pa je bil v službi pri «New York Timesu« in danes pri «New York Postu« Predsednik podkomisije, sena. tor James Eastland, je po zaslišanju izjavil, da je Glaser potrdil, da so navodi'a za list prihajala naravnost iz Moskve, češ da «ni dvoma, da je ukazoval predstavnik Moskve, torej Moskva sama«. »Predstavnik Moskve« je bil v tistem času Gerhard Eisler, ki se je zatekel v ZDA pied nacističnim preganjanjem, leta 1949 pa je moral skrivaj zapustiti Ameriko in se preseliti v Vzhodno Nemčijo.
njem na političnem, gospo- I MacCarthyjevem polomu se darskem, kulturnem in drugih I je danes začela nova preiska-
Kuhičck udpolnval i/ /DA in Ei/rupu
RIO DE JANEIRO, 4. — Izvoljeni predsednik brazilske republike Juscelino Kubiček je odpotoval danes predpoldne z letalom v ZDA in s tem začel daljše potovanje po Severni Ameriki in Evropi. Ob odhodu so ga poleg številne množice pozdravili nekateri ministri in parlamentarci ter diplomatski predstavniki držav, ki jih bo Kubiček obiskal. Po obisku v ZDA se bo brazilski predsednik odpeljal na Holandsko, nato pa v Bruselj in Pariz, medtem ko je bil obisk v London odpovedan.
Kubička spremlja na poti 17 oseb, med katerimi so Ed-mundo Barbosa da Silva glavni ravnatelj za gospodarske zadeve v zunanjem ministrstvu, Roberto Campos, ravnatelj državne banke za gospodarski razvoj, poslanec Celso Miranda in dva tajnika.
Brazilsko zunanje ministrstvo je v uradnem poročilu o potovanju označilo Kubička za »kandidata, ki je bil izvoljen za predsednika na osnovi rezultatov volitev 3 oktobra, ki jih je ze odobrilo vrhovno volilno sodišče.« Tako je zunanje ministrstvo definiralo Kubičkov pravni po-
ložaj v protokolarne namene. Kubiček bo uradno dobil naslov predsednika sele potem, ko bo vrhovno volilno sodišče uradno odobrilo vse volilne rezultate in proglasilo njegovo izvolitev kar se bo zgodilo v drugi polovici tega meseca.
Kubiček se je odločil za svoje potovanje, čeprav njegova izvolitev še ni bila uradno proglašena ker pripisuje veliko važnost vzpostavitvi stikov s političnimi in gospodarskimi osebnostmi v tujini, še preden uradno prevzame svojo funkcijo. Novi predsednik in njegova stranka imata namreč velike načrte za gospodarski razvoj in socialne reforme v Argentini.
V Washingtonu je državno tajništvo sporočilo program Kubičkovega uradnega obiska, iz katerega je razvidno, da bo sprejet kot državni poglavar na uradnem obisku. Kubiček bo v Key Westu obiskal predsednika Eisenhowerja, razgovore pa bo imel tudi z državnim tajnikom Dullesom. Stanoval bo v Blair Housu, običajni rezidenci uradnih gostoV ameriškega predsednika,
WASHINGTON, 4. — Predsednik podkomisije za atomsko orožje senatne komisije za oborožene sile, demokratični senator Henry Jackson, je izjavil, da «ima razloge za mnenje«, da ZSSR razpolaga z nadzvočnim izstrelkom z dometom približno 2500 km in z vodikovim eksplozivom. »Sen. Jackson je zatrdil, da lahko izstrelek doseže ozemlja vseh držav članic NATO in «praktično vsa« ameriška o* porišča v tujini.
Prvi častniki avstrijske vojske
DUNAJ, 4.	— Avstrijski
kancler Julius Raab je danes izročil odloke o imenovaju prvih 24 častnikov novih avstrijskih oboroženih sil, ki se spet ustanavljajo po 17 letih, ko je bila Avstrija priključena k Nemčiji in nato pod okupacijo štirih velesil.
V govoru novim častnikom, ki so doslej služili v orožni-štvu, je kancler med drugim dejal, da bo nova avstrijska vojska ustanovljena do konca tega leta. Vsi častniki, ki so prisostvovali današnji slavnosti, so služili v nemški vojski med drugo svetovno vojno, nihče med njimi pa ni imel čina polkovnika. Avstrijska državna pogodba namreč prepoveduje oficirjem bivše Wehr-macht s činom polkovnika ali več službo v novi avstrijski vojski.
Včeraj je predsednik republike Koerner podpisal odlok o imenovanju osmih polkovnikov prvih članov generalštaba avstrijske zvezne vojske. Vsi novi polkovniki so stari manj kot 50 let, vsi pa so tudi opravljali generalštabno službo v nemški vojski.
Cangkalškotie pritožbe ob RatMovem obisku
TAIPEH, 4. — V Cangkaj-škovih vojaških krogih zatrjujejo, da je kitajsko obalno topništvo včeraj od zore do poldneva «besno» obstreljevalo otok Kvemoj in da je kve-mojska posadka na ogenj odgovarjala. Uradnega poročila o tem še ni bilo.
Danes je prišel v Taipeh na dvodnevni obisk načelnik a-meriškega glavnega stana admiral Radford.
TOKIO. 4 — Japonsko zunanje ministrstvo potrjuje da se bodo sovjetsko-japonska pogajanja nadaljevala 17. januarja v Londonu.
»euMi.vi>ki imKVi
Na današnji dan so leta 1943 brigade Ivana Cankarja, Toneta Tomšiča in Matije Gubca napadle itaHjansko-beloeardiaUčne postojanke v Temeniški dolini ter jih osvojile.
	T
	S
	'%/■
JU HHI	'mm
"X		iv		/'A				r*	'p		
				m"				lit			1? i
Danes, ČETRTEK 5. januarja
Telesfor, pp., Grczdana Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34. Dolžina dneva 8.48. Luna vzide ob 0.36 in zatone ob 11.23. Jutri, PETEK 6. januarja Sv. trije kralji. Darin
OGORČENJE MESTNEGA PREBIVALSTVA ZARADI INDISKRECIJ 0 USTANOVITVI PROSTE CONE
Mestn	i od	b(	ir i	lozva	tl zdru;	senja	lii	n sl	Iran	ke
na eno	tno	at	icij	ozau	istanov	itev ]	pi	osi	teco	ne
Izvršni odbor poslal odločno protestno brzojavko predsedniku republike, ministrskemu predsedniku in podtajniku Russu, v kateri protestira proti sklepom medministrske komisije										
Še je čas
Članek gospodarskega lista «11 Globo* o negativnem stališču medministrske komisije za proučevanje tržaške prosto cone do tega vprašanja je v Trstu izzval veliko ogorčenje, ker je iz njega razvidno, da so se predstavniki raznih ministrstev, ki so proučevali to vprašanje, ravnali po nasvetih skupine ve-leindustrijcev, nasprotnikov proste cone. Članek lista «11 Globo* objavljamo na tretji strani. Hkrati pa objavljamo tudi obvestilo in brzojavko tajništva mestnega odbora za prosto cono, ki jasno izraža svoje stališče in napoveduje začetek akcije skupno s vsemi organizacijami, ustanovami in združenji, ki so zastopane v tem odboru.
Zanimiuo je, da medministrsko komisijo, kot to poroča «11 Globo«, najbolj skrbi «vzpostavitev nadzornega sistema in carinske meje med Trstom in ostalim nacionalnim ozemljem», kar naj bi se spremenilo v «nadzorstvo, ki se izvršuje na politični meji*. To naj bi bila po mnenju komisije «temeljna plat tega vprašanja«. Hkrati pa komisija predlaga nekatere davčne olajšave industrijam, vključitev tržaškega gospodarstva v italijansko itd.
Ti in še drugi predlogi komisije, ki so objavljeni v o-menjenim članku, so skoraj dobesedno povzeti iz predlogov bivšega predsedstva trgovinske zbornice s kap. Co-sulichem na čelu in ki so povzročili splošen odpor večine gospodarskih združenj, ki so zaradi tega izstopile iz konzul te trgovinske zbornice in končno povzročili odstranitev Cosulicha. Na tem stališču glede proste cone so tudi tržaški fašisti in monarhisti.
Značilno je, da se je v zadnjih mesecih tudi vodstvo demokristjanov otepalo tega vprašanja, kljub zahtevi članstva, naj podpre zahteve za ustanovitev proste cone. V občinskem svetu, kjer je bila ustanovljena posebna komisija za proučevanje gospodarskih vprašanj, bi morali razpravljati tudi o prosti coni. Za zahteve po tej razpravi je župan zadevo zavlačeval in se izgovarjal, da je občinski svet o tem že zavzel svoje stališče. Očitno je bilo, da noče načeti nobene diskusije o prosti coni, da ne bi «kompromitiral» delovanja medministrske komisije.
Odbor za prosto cono je le pred dvema mesecema sklenil, da bo posegel po še neizkoriščenih sredstvih za borbo za prosto cono, če ne bodo v nekaj tedni h proglasili Trst za carine prosto področje. Sedaj je prišel čas, da se ta sklep izvede, da se vsa združenja, stranke, ustanove, občinske uprave in vsi, ki so zastopani v odboru za prosto cono, v imenu večine prebivalstva uprejo negativnemu stališču medministrske komisije in mobilizirajo vse sile za najbolj odločno borbo za uresničitev integralne proste cone.
Vse stranke, združenja in ustanove, ki predstavljajo večino prebivalstva, morajo nastopiti enotno, brez političnih ali drugih predsodkov, ker bodo samo tako lahko kaj dosegli- Danes imajo te stranke, združenja in ustanove vse možnosti, da na tem področju mobilizirajo celotno prebivalstvo in da pod vzamejo učinkovite ukrepe v o-brambo mestnega gospodarstva.
Člani odbora za prosto cono morajo takoj izkoristiti spontano ogorčenje prebivalstva proti sklepom medministrske komisije m ne smejo razočarati nikogar, ki so jim in jim zaupajo, da bodo znali voditi do konca borbo za ustanovitev integralne proste cone. Poleg tajništva odbora za prosto cono so včeraj izrazili svoje odločno stališče proti sklepom medministrske komisije tudi predstavniki raznih strank, združenj t n ustanov. Zato pričakujemo, da se bodo ti glasovi odpora združili v e-notno akcijo celotnega mesta, ker je še čas, da se vladi dokaže in se jo prepriča, da je komisija delovala in sklepala upoštevajoč samo interese skupinice predstavnikov »Confmdustrie« in ne večine prebivalstva in gospodarskih ustanov.
Mestni odbor za ustanovitev proste cone se je sinoči sestal na izredni seji, saj ga je presenetila vest, katero je objavil znani rimski gospodarski list «11 Globo*, češ da ne bo prišlo do ustanovitve proste cone v Trstu in da je medminstrska komisija izrekla glede tega negativno mnenje. Mestni odbor, katerega sestavljajo skoro vse tržaške gospodarske organizacije in katerega podpira tudi velika večina političnih strank, sindikalnih organizacij itd., je s včerajšnje seje odposlal naslednji telegram predsedniku republike Gronchiju, predsedniku vlade Segniju in podtajniku predsedstva vlade Russu:
ne more odpovedati.
Vznemirljiva je zmeda, ki se nenadoma pojavlja glede pojma proste cone, saj gre za nerazumljivo zmedo za vsakogar, ki bi moral biti izveden v tem vprašanju. Zdi se, da se tu zamenjuje carine prosta cona z režimom internacionalizacije, medtem ko v Trstu nikomur ni padlo v glavo zahtevati kaj več kot carinsko prostost za blago, kar naj bi bila tudi bistvena značilnost zahtevanega ukrepa.
Na drugi strani bo carinska prostost (in tega članek v «Globo» ne omenja) z zmanjšanjem stroškov (proizvodnih stroškov, prevoznih stroškov in režije) in s sle-
«Izvršni odbor mestnega od- dečim znižanjem indeksa živ-
bora za ustanovitev proste cone v Trstu in predsedniki vključenih gospodarskih združenj Vas opozarjajo na naslednje:
Dnevnik «11 Globo* je 3. januarja objavil članek pod naslovom »Prosta cona v Trstu verjetno ne bo ustanovljena?*, v katerem trdi, da izraža mnenje komisije za proučevanje proste cone, ki jo je ustanovilo to predsedstvo, mnenje, ki je popolnoma negativno glede ustanovitve proste cone, ki jo zahteva vse tržaško prebivalstvo.
Ta objava je ena izmed številnih indiskrecij o vprašanju proste cone in podobni
primeri so se zgodili že v letu 1955 ter so bili v nje zapleteni tudi predstavniki vlade.
Ne glede na indiskrecije, ki so pogostoma odkrile dejstva in prej ustvarjena mnenja, za katera zainteresirani niso nikdar neposredno zvedeli in jih je treba zaradi tega oceniti v okviru spletk za zadušitev vprašanja proste cone, izvršni odbor, seveda če je omenjena indiskrecija lista «11 Globo* točna, ponovno opozarja, kako so protivni argumenti, ki jih priprisuje-jo medministrski komisiji, brez podlage in točno odgovarjajo onim, ki so jih večkrat privlekli na dan predstavniki icConfindustrie* Izvršni odbor še posebno poudarja, kako gornje mnenje sploh ne upošteva geopolitičnega položaja Trsta, razen v negativnem smislu, tako da bi v tej luči tudi zadnji sporazum z Avstrijo morali ocenjevati kot slepilo brez zveze z realnostjo položaja v Trstu.
Očitno to ni res, kajti funkcija Trsta obstaja, kljub oviram v obliki trenutnih gospodarskih razmer in bo obstajala dokler bodo v zaledju obstajala gospodarska središča in dokler bodo po morju lahko prihajali proizvodi in surovine za zaledje in iz zaledja.
Funkcija navadnega in trgovskega tranzita bo torej stalno obstajala, toda v njeno zaščito Trst od leta 1919 dalje nikoli ni imel primernega carine prostega instrumenta, ta pa je od leta 1945 nenadomestljiva osnova za o-zdravitev delovnih pogojev gospodarstva sploh, pa tudi narodnostne prihodnosti mesta, ki se mu zaradi tega
ljenjskih stroškov s pomočjo debirokratizacije poslov, s pospešenjem valutnega postopka, s splošnim povečanjem trgovske in proizvodne delavnosti (to povečanje pa bi se poznalo v vseh gospodarskih panogah) in nadalje z novimi investicijami, v katere v drugačnih pogojih ni mogoče upati, pomenila trdno osnovo, na kateri bo Trst ponovno zgradil svoje gospodarstvo Ne glede na resničnost ali neresničnost članka v »Glo-bo» ima izvršni odbor za svojo dolžnost — pri čemer ga
soglasno podpirajo vse gospodarske panoge, ki jih predstavlja — da v celoti zavrne argumentacije, ki se pripisujejo medministrski anketni komisiji, in da zahteva od vlade, naj ukrepa v skladu z zahtevami domačega prebivalstva in proizvajalnih slojev, ki predstavljajo gospodarsko ogrodje Trsta.
Končno sodi izvršni odbor, da mora biti vladi zelo jasna dilema: ali se Trst mobilizira in se mu torej dodelijo nujno potrebni instrumenti za enakopravno konkurenco z ostalimi pristanišči, ali pa se Trst demobilizira. Toda za sklep v tej dilemi mora vlada v celoti prevzeti vso odgovornost, kajti negativen sklep bi pomenil odpreti vrzel na vzhodni meji domovine.
Izvršni odbor za prosto cono je poleg tega izdal daljšo objavo za tisk, v kateri obnavlja stališče izraženo v zgoraj objavljenem telegramu. Poleg tega pa odbor obvešča, da bodo predsedniki gospodarskih kategorij, ki sodelujejo pri mestnem odboru, predložili svojim članom akcijski program za zaščito proste cone. Istočasno bo izvršni odbor obvestil o svojem stališču vladnega generalnega komisarja, župana in predsednika trgovinske zbornice.
Zdravstvena oskrba INAM za delavce velikih podjetij
V poslednjih dneh so številnim delavcem velikih podjetij, ki so šli na osrednji sedež INAM na zdravniški pregled, ta pregled odklonili, ker niso imeli novih izkaznic. Pri tem niso nič pomagali protesti in dokazi, da so izkaznice popolnoma v redu ter da so jih potrdili uradi podjetij, kakor je bilo domenjeno z INAM. Po drugi strani pa so delavci zgubljali po cele ure, ker so morali čakati v dolgih vrstah na izdajo novih izkaznic.
Spričo tega položaja so predstavniki Delavske zveze intervenirali pri ravnateljstvu INAM. Tu so se domenili, da bo za delavce velikih podjetij še nadalje veljala stara izkaznica. Ravnateljstvo INAM je tudi navezalo stike z ravnateljstvom CRDA, da se domeni z njim, kako naj bi se razdelile nove izkaznice kar v ladjedelnicah in drugih o-bratih samin.
Sestanki in skupščine za pripravo konstituante
Danes ob 18. uri se sestane v Ul. Zonta 2 koordinacijski odbor malih in srednjih podjetij kovinarske industrije. Ob isti uri se sestanejo tudi vodilni odbori sindikata težakov in pomožnih delavcev ter sindikata petrolejskih delavcev.
Ob 20. uri se sestane vodilni odbor sindikata trgovinskih uslužbencev. Ob 19.30 pa se sestanejo sindikalni aktivisti psihiatrične bolnišnice.
Danes popoldne bo sestanek sindikalnih aktivistov Tržaškega arzenala.
Danes premiera na stadionu «L maj»
OB VIŠANJU BLOKIRANIH STANARIN
CGIL zahteva uvedbo
posebne stanarinske doklade
Zahtevi CGIL se je pridružila tudi CISL, toda Confindustria odločno nasprotuje predlogu
g prvim januarjem so se 1955 pa je tajništvo CGIL, po-
blokirane najemnine že drugič povišale za 20 odstotkov, i'n sicer na podlagi zakona z dne 1. maja 1955, po katerem se bodo najemnine višale vsako leto po 20 odstotkov do leta 1960. tako da se do takrat skoraj za trikrat povečajo. To zvišanje najemnin bo hudo prizadelo delavce, katerih življenjska raven je že tako nizka. Pregibna lestvica bo le delno krila te poviške z višanjem draginjske doklade, številne kategorije, to je zlasti državni uslužbenci, pa bodo še bolj prizadeti, ker zanje pregibna lestvica sploh ne velja-
Konvencionalni odstotek, ki je v indeksu cen oziroma v družinski bilanci določen za stanarino, je namreč zelo nizek in zato le malo vpliva na naraščanje pregibne lestvice, čeprav je višanje stanarin občutno. Zato ne more noben povišek draginjske doklade kriti povečanih stroškov za stanarine niti za tiste delavce in uslužbence, ki uživajo ugodnosti pregibne lestvice. Zato je že za časa razpravljanja o zvišanju stanarin v senatu senator Bitos-si, ki je tudi sindikalist CGIL, predlagal spreminjevalni načrt zakona, po katerem naj bi se uvedla posebna stana-rinska doklada. 2. decembra
V PRIMERJA« Z ISTIM MESECEM PRETEKLEGA IETA
V januarju znižanje
ladijskega prometa iz Trsta
Ta mesec je predvidenih 81 odhodov ladij iz tržaškega oristaoišča, januarja lani pa jih je bilo 90
Po najavljenih prihodih in odhodih ladij bo število rednih pomorskih prog v januarju na osnovi računov tržaške gospodarske agencije ASTRA nekoliko nižje, kot je bilo v januarju preteklega leta. Sedaj se predvideva skupno 81 odhodov, medtem ko je to število doseglo januarja lani '90
Razdelitev rednih odhodov proti različnim najvažnejšim prekomorskim področjem je naslednja (številka v oklepaju se nanaša na število odhodov v januarju 1955): Jadran - Sicilija - Malta - Tiren-sko morje - Španija 9 (5), Grčija - Turčija - Sirija - Libanon - Izrael - Egipt 37 (44), Afrika 9 (11), Perzijski zaliv 4 (4), Zahodna in Severna Evropa 7 (11), Severna Amerika 5 (5), Srednja Amerika -Severni Pacifik 6 (8), Južna Amerika 4 (4).
Kot prikazuje zgoraj objavljena primerjava rednih odhodov, se bodo znižali odhodi na vseh krajših progah, med katerimi je zlasti občutno znižanje odhodov proti pristaniščem Sredozemskega morja. Na teh progah Trst vedno bolj čuti pomanjkanje lastnega ladjevja in odsotnost pomorskih družb Finmare. Prav tako je tudi občutno znižanje rednih odhodov proti Vzhodni, Zapadni in Južni Afriki ter Zapadni in Severni Evropi, medtem ko kljub nekaterim ukrepom Finmare, (med katerimi je treba omeniti zlasti vrnitev «Saturnie» in «Vul-canie*) ni prišlo do povečanja odhodov proti obema Amerikama.
Zanimivo je, da se je znat-
no znižalo število rednih pomorskih odhodov ladij pod jugoslovansko zastavo, čeprav je ostalo še vedno precej visoko. V januarju je tako predvidenih 10 odhodov jugoslovanskih ladij proti pristaniščem Sredozemlja in po en dohod proti Daljnemu vzhodu, Antvverpnu in Severni Ameriki. Udeležba jugoslovanske mornarice pri prometu tržaškega pristanišča predstavlja sicer neljubo konkurenco za nekatere italijanske pomorske družbe, vendar je v sedanjih pogojih, ko Trst skoro nima lastnega ladjevja, izredno koristna in omogoča promet proti nekaterim izredno pomembnim prekomorskih pristaniščem. Kljub temu pa do sedaj še vedno ni prišlo do dokončne ureditve zastopstva jugoslovanskih pomorskih družb, o čemer so se predstavniki Italije in Jugoslavije pred časom razgo-varjali v Rimu,
Najdeni predmeti
Pri tržaškem ekonomatu v občinski palači, III. nadstropje, soba 108 so na razpolago naslednji predmeti, najdeni v decembru ki jih lahko lastniki dobe vsak delavnik od 9. do 12. ure: listnice, ure, verižice, zlate zapestnice in prstani, uhani denar, torbice, dežniki, ogrlice, rokavice, očala, kolesa, nalivna peresa, biro, rožni venci, ovratne rute, čevlji, prazni kovčki in kovčki z oblekimi. dolesni pokrovi. odrezki blaga, nagobčniki, kolesa za motoskuterje avtomobile in kamione, puloverji itd.
slalo predsednikom parlamentarnih skupin v poslanski zbornici načrt zakona o sta-narinski dokladi za vse delavce in uslužbence javnega in zasebnega sektorja, vštev-ši upokojence in brezposelne. Načrt je poslalo tajništvo CGIL tudi tajništvoma CISL in UIL-	■* .'"'C"'
Kasneje se je zbudila tudi CISL, ki je poslala predsedniku vlade Segniju pismo z zahtevo po stanarinski dokladi («caro alloggio*).
Pri zaračunavanju življenjskih stroškov družin so po vojni upoštevali za indeks blokirane stanarine, ki so bile takrat zelo nizke. To je vplivalo tudi na mezde in plače. Delavci so se lahko še nekako prebijali skozi razne gmotne težave ravno zaradi nizkih stanarin. Sedaj pa je ta ugodnost prenehala, po drugi strani pa se delavski in uradniški prejemki niso primerno zvišali. V še mnogo slabšem položaju pa so tisti delavci in uradniki, ki morajo plačevati stanarine po prostih cenah, ki se formirajo na tržišču.
Zato nastane vprašanje, kako ohraniti vsaj dosedanjo kupno moč delavskih mezd in uradniških plač kakor tudi kupno moč brezposelnostnih podpor in pokojnin. V svojem zakonskem načrtu predlaga CGIL. naj bi se stanarinska doklada plačevala _ vsem delavcem in nameščencem, in samo tistim, ki lahko dokažejo, da so najemniki z najemninsko pogodbo, to je v glavnem družinskim glavarjem. Pri tem bi morali ločiti najemnike z blokiranimi in s prostimi najemninami; prav tako bi morali določiti tri kategorije glede na število prebivalstva občin, v katerih najemniki živijo, ker je znano, da so najemnine v večjih mestih višje kot v manjših-V občinah od 30000 do 500.000 prebivalcev naj bi na primer veljale za blokirane najemnine naslednje doklade na mesec- za 1956. leto 450 lir, za 1957. leto 1.000 lir, za 1958. leto 1-650 lir, za 1959. leto 2500 lir in za 1960. leto 3 400 lir doklade. V isti kategoriji občin pa naj bi plačevali delavcem in nameščencem, ki plačujejo proste stanarine, 3.350 lir doklade na mesec.
Na ta predlog je Confindustria že odgovorila, da ga ne more sploh upoštevati, češ da se višanje najemnin že krije s pregibno lestvico ter naj bi se priznala stanarinska doklada samo tistim delavcem in uslužbencem, za katere ne velja pregibna lestvica, to je v praksi samo državnim in drugim javnim nameščencem. To pa je zelo lahko za Confindustrio, saj ji v tem primeru ne bi bilo treba plačevati iz lastnega žepa. Vse torej kaže, da se bodo industrijci na vse načine otepali izplačevanja vsakršne stanarinske doklade. Po drugi strani pa kaže, da se glede te zahteve strinjajo vsi sindikati.
Sindikalne volitve v podjetju Schromek
Danes opoldne bodo volitve tovarniškega odbora v podjetju Schromek. Volili bodo na dveh krajih, in sicer v Aquili in na glavnem sedežu v Rojanu Izvolili bodo dva predstavnika delavcev in enega predstavnika uradnikov.
Tudi letos miljski karneval
Po daljšem presledku se bo v sredo 11. t.m. ponovno sestal občinski svet v Miljah, ki bo nadaljeval z razpravljanjem o preostalih točkah dnevnega reda jesenskega zasedanja. Med najvažnejšimi vprašanji, o katerih bo občinski svet razpravljal, so: predlog za javna dela v okviru prihodnjega gospodarskega načrta, proračun občinskega prevozniškega podjetja ACNA in občinski proračun za leto 1956. Proračun, ki ga bo občinski odbor predlagal v odobritev občinskemu svetu, predvideva za leto 1956 skupno 437 milijonov lir izdatkov in 39Q milijonov lir dohodkov, kar pgmeni približno 47 mi-1 lijonov Tir deficita.
Na prihodnjih sejah bo občinski- svet razpravljal tudi o raznih kulturnih, »športnih in drugih prireditvah, ki jih je v preteklem letu organiziral občinski odbor za razvoj turizma, ter o prireditvah, ki bodo v Miljah v tem letu. V zadnjih letih se je posebno uveljavil miljski karneval, ki ima zdaj že svojo tradicijo in privablja vsako leto v Milje veliko število Tržačanov. Te dni bodo razpisali za u-deleženee, oziroma sodelavce, razne skupine, alegorične vozove itd. primerne nagrade od 5.000 do 150000 lir. prijave za natečaj bodo sprejemali do 10- februarja, prireditev pa bo na pustni torek 14. februarja.
Tudi letos bodo ponovili v Miljah Goldonijev festival, na katerem bo nastopal, kot prejšnja leta, ansan»bel Cesco Baseggio, poleti bodo razne športne prireditve, v jeseni pa bodo priredili umetniške razstave.
«Ubila sem svojega moža.-« drame «Brez tretjega», ki bo stadionu
prizor iz zadnjega dejanja danes zvečer v dvorani na «1. maj»
Tiskovna konferenca Femanda Santija
V ponedeljek 9. t. m. ob 18. uri bo na sedežu pripravljalnega odbora na Trgu Goldoni 3-1 tiskovna konferenca tajnika CGIL poslanca Fernanda Santija, predsednika pripravljalnega odbora. Santi bo obrazložil predstavnikom tiska namene in cilje, ki si jih je CGIL postavila s sklicanjem ustanovne sindikalne skupščine.
IZ KOPRA
Prometni nezgodi
Včeraj popoldne se je Srečko Poljak iz Kopra na povratku iz Puč proti Smarjam zaletel z motorjem ob obcestni kamen ter si nalomil roko. Sovozač Valentin Pauč-nik je pri nesreči dobil hude telesne poškodbe s pretresom možganov in prebitjem lobanje. Oba so takoj pripeljali v izolsko bolnico. Stanje Valentina Paučnika je resno.
Na križišču cest Portorož-Beli križ-Koper pa se je o-sebni avto, ki ga je vozil Oto Kralj iz Sesljana, zaletel v obcestno ograjo. Pri tej nesreči je dobil Bruno Hutčr lažje poškodbe, na avtu pa je precej materialne škode.
Požar v Arzenalu
Včeraj kmalu po 10. uri zjutraj so morali gasilci po telefonskem obvestilu zdrveti z dvema brizgalkama v Tržaški arzenal, kjer je malo prej v skladišču mizarske delavnice izbruhnil iz do sedaj še nepojasnjenih razlogov požar.
Gasilci so se nemudoma spravili na delo in se jim je posrečilo po četrturnem gašenju pogasiti plamene, ki so zajeli že nekaj orodja. Pri gašenju so sodelovali tudi nekateri delavci in eden izmed teh, 51-letni Giovanni Millo iz Cerejev se je pošteno opekel po rokah in nogah, zaradi česar so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer je njegov delovni tovariš povedal zdravnikom, kaj se mu je zgodilo.
Milla, ki so mu ugotovili opekline druge stopnje, so pridržali na dermatološkem oddelku, kjer so mnenja, da bo okreval v 15 dneh.
DVAKRATNA INTERVENCIJA POLICIJE IN RK
^Nesreča ali samomor v ubožnici v Ul. Pascoli?
Moža so našli v pritličju z razbilo lobanjo - Samomor 44 - letna ženske, ki se je zastrupila s plinom
Samomor ali nesreča? To je vprašanje, ki ga morajo policijski organi razčistiti v zvezi s smrtjo 74-letnega Aniona Bergagna, stanujočega v u-božnici v Ul. Pascoli. O tem so agenti takoj uvedli preiskavo in prvi izsledki govore o nesreči. Bergagna je bil namreč včeraj ves dan odsoten. Proti večeru se je vrnil in odšel po stopnicah, ki vodijo v moški oddelek in spalnice. 48-letni vratar Carlo Cro-ci pa je kmalu po 19. uri zaslišal čuden ropot, kot da bi padlo neko telo- Takoj Je stekel na mesto, od koder je prišel ropot in tu je obstal: na tleh v pritličju je Bergagna ležal na hrbtu z glavo v mlaki krvi in vse je kazalo, da je padel z višjega nadstropja.
Croci je nemudoma poklical Rdeči križ, toda zdravnik je lahko ugotovil le smrt, zaradi česar je o zadevi obvestil policijo, ki je poslala na mesto svoje agente.
Kdor je Bergagno poznal, izključuje da bi mož napravil samomor, predvsem ker ni nikoli o tem govoril in ker je bil kljub starosti zdrav in čil. Možno je. da je možu med hojo po stopnicah postalo slabo, zaradi česar se je naslonil na ograjo. Verjetno se je preveč nagnil, pri čemer ga je teža gornjega dela telesa potegnila v globino.
Truplo pokojnika so tesneje odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem, medtem ko policija nadaljuje preiskavo, da ugotovi točne vzroke Bergagnove smrti.
Maio pred 21. uro so poli-
cijski organi odšli v hišo št. 4 Ul. Pieta, kjer so ugotovili, da prihaja iz stanovanja 69-letnega Attilia Galmonta, ki stanuje v pritličju, vonj po gorilnem plinu. Ko so a-genti prišli v hišo, so tam že našli gasilce, ki so skušali odpreti vrata. Ko se jim je to posrečilo, so vsi skupaj vstopili in v kuhinji, ki je bila nasičena s plinom, so našli sedečo na stolu 44-letno Gal-montovo svakinjo Frančiško Valenčič por. Gal.monte, ki je imela glavo naslonjeno na naslanjač.
Zenska je umrla, kakor je ugotovil zdravnik Rdečega križa, kaki 2 uri prej zaradi zadušitve.
Tu ni bilo nobenega dvoma, da gre za samomor, ker je Galmontova pred smrtjo napisala možu listek, na katerem je bilo napisano, da si je izbrala smrt, za kar ga je prosila odpuščanja in ga obenem prosila, da bi pozdravil vse sorodnike.
Truplo Galmontove, o kateri se ne ve, zakaj je šla v smrt, so po končani preiskavi prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice.
Prst mu je odrezalo
Tudi 44-letni Bruno Janežič iz Ul. dell’Eremo je postal včeraj zjutraj žrtev nezgode na delu. Mož, ki je zaposlen v delavnici Pertot v Ul. Flavia, je hotel z električnim svedrom prevrtati debelo desko. Pri tem pa se je z roko preveč približal rezilu, ki mu je dobesedno odrezalo zadnji člen mezinca leve roke.
Ranjenca je lastnik delavnice s svojim avtom odpeljal v bolnišnico in ga tam tudi pustil, kajti zdravniki so sklenili, da mora ostati na II-kirurškem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo Janežič okreval približno v tednu dni.
Nesreča na delu
Med delom v notranjosti novega pristanišča, kjer je bil zaposlen na tovorniku z žer-javom, je 35-letni Silvano Bergher iz Ul. della Guardia včeraj zgodaj popoldne tako nerodno padel, da si je poškodoval desno nogo.
Bergher se je takoj po padcu zatekel z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga morali zaradi verjetnega zloma gležnja pridržati s prognozo okrevanja v 10 ali 25 dneh na ortopedskem oddelku.
( olepahSča )
GLEDALIŠČE VERDI
Danes ob 20.30 uri bo gala predstava Verdijeve opere «Don Carlos* za abonmaje red A za parter in lože ter red C za balkone in galerijo. Dirigiral bo M. Rossi, v glavnih vlogah pa oo-do nastopili Pili Martorell. Mi-riam Pierazzini, Roberto Turri-ni. Rolando Panerai. Nicola Rossi Lemoni, Antonio Massaria. Režija Carlo Piccinato. zborovodja Adolfo Fanfani,
OD VČERAJ DO DORES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. januarja se je v Trstu rodilo 12 otrok, porok je bilo 11, umrlo pa Je 10 oseb.
POROČILI SO SE:	inštalater
Riccardo Primosi in gospodinja Claudia Ostrousca, prodajalec Giulio Brazzafolli in pletilja Maria Bosi. urar Serglo Fain m gospodinja Licia Ursini, težak Antonio Zorzenoni in gospodinja Karolina Vatovec, pomorski oficir Livio Toeoni-Pittoni in uradnica Clementina Turrini, težak Renzo Prizzon in gospodinja Zofija Jerič, mizar Ermenegildo Fontanot in gospodinja Livia Tomasi, slaščičar Francesco Novak in gospodinja Bruna Zaro, šofer Arduilio Battioh in bolničarka Elda Voltolina. šofer Renzo Maram in gospodinja Albina Rtna Tauceri. uradnik Oscar Miotto in uradnica Maria Eftl-miadt.
UMRLI SO: 76-letna Giovanna Mochnig vd. Godina, 80-letna Eu-ftmia Puzzer vd. Damianl, 72-letna Ida Dequal vd. Peratti. 36-
letni Luigi Ritossa, G. Paolo Del Monaco star 2 meseca. 67-letni
Evaristo Iellen, 63-letrai Giorgio Mor purgo.
VREME VČERAJ
Na J višja temperatura 6,4. rea.j-
nižja 2.5. ob 17. uri 5.5 stopinje, zračni tlak 1030,1 pada, veter 24 km na uro z vzhoda-severovzho-da, vlaga 30 odst., nebo jasno, morje razgibano. temperatura morja 9,8 stopinje.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM - Al Cammello. Drevored XX, septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza. Ul. Mor.torsino 9 (Rojan): Verna,ri, Trg Valmaura 10:	Vielmetti,
Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju poslujeta vedno
Mizarjeva nesreča
Med delom pri stružnici v lastni mizarski delavnici v Ul. Carpineto se je 49-letni Ciril-lo Giovannini iz Ul. Vigneti 50 poškodoval dva prsta leve roke. V bolnišnici, kamor se je zatekel z Zasebnim avtomobilom, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 13 dpeh na I. kirurškem oddelku.
PRIMORSKI DNEVNIK
je v prodaji tudi v naslednjih krajih:
TRZIC: Časopisna agenc. ALBANESE, Ul. Por-porella 4 RONKI-Sev.: Časopisna agenc. GREGORIN VIDEM. S.A.F. železniška postaja TRBIŽ: Knjigarna Narciso braNdalese
BENETKE: S.A.F. št. 1 železniška postaja MILAN: S.A.F. št. 1 Centralna postaja RIM:	S.A.F. železniška
postaja RIM: Časopisna agencija FUCILE, Ul. Margut-ta 110 MESSINA: La Diffusio-ne della Stampa ROSOLINI (Siracusa): Knjigarna POIDOMA-NI, Ul. Umberto I
Citatelji, obvestite sorodnike in znance!
ffiiG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
PRVA UPRIZORITEV »GLEDALIŠČA V KROGU* V TRSTU
MILAn begovic
BREZ IBEIJEGU
Drama v treh dejanjih (dveh delih)
Prevedel Pavel Golia Nastopata ŠTEFKA DROLCEVA v vlogi Gige Baričeve in MIHA BALOH v vlogi Marka Bariča, njenega moža
Režiser JOŽE BABIC Premiera
danes 5.	januarja	1956
ob	20.30	v	dvorani	na
stadionu «1. maj*. Vrdel-ska cesta 7
Ponovitve: v petek 6. januarja 1956 ob	16.30	in	ob 20.	uri,
v soboto 7. januarja 1956 ob 20.30 in v nedeljo 8. januarja 1956 ob	16.30	in	ob 20.	uri
VSE PREDSTAVE V DVORANI NA STADIONU «1. MAJ*
Mladini izpod 14 let vstop ni dovoljen. Prosimo cenj. obiskovalce m starše, ki kljub našim opozorilom vodijo k predstavam svoje otroke, da tokrat upoštevajo naše navodilo, ker otrokom ne bo pod nobenim pogojem dovoljen vstop. * * *
Ker bo SNG to predstavo uprizorilo samo v dvorani na stadionu in v Prosvetni dvorani v Gorici, vabimo vse naše prijatelje iz mesta in okolice, da si uprizoritev ogledajo v gori navedenih dnevih.
* * *
Zaradi omejenega števila sedežev v dvorani, sredi katere je prirejen tudi prostor za igro, priporočamo pravočasno rezerviranje vstopnic.
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ulica sv. Frančiška 20 od 4. t. m. dalje, v petek 6. t. m. ;n v nedeljo 8. t. m. od 11. do 13. ure, v Ul. Roma 15-11 ter eno uro pred pričetkom vsake predstave pri blagajni dvorane.
Gledališče v Križu
Jutri 6. t. m. ob 15. uri Grimm - Škufca
Janko in Metka
Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije priredi v petek, 6. jan. ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah proslavo 100-letnice smrti velikega poljskega pesnika in borca Adama Mickiewicza, o katerem bo govoril Justo Košuta. Na sporedu je na-.stop pevskega zbora «Ves-na» iz Sv. Križa, pevskega zbora od Banov ter glasbene točke poljskih skladateljev.
» * *
Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije priredi v petek, 6. jan. ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah proslavo obletnice proglasitve romunske republike, o kateri bo spregovoril dolinski župan Dušan Lovriha. Ob tej _ priliki bo nastopil domači pevski zbor in godba.
Rossetti. 15.00: «Zgodilo se je v kaznilnici*. A. Fabrizi. A. Sordi.
Excelsior. 15.00:	»Gospod Ro-
berts«, H. Fonda, W. Holden.
Fenice. 15.00: «Božja levica*, H. Bog a rt, G. Tierney.
Nazionale. 15.00:	«Namestitev v
Piovarolu*. Totč, P Stoppa.
Filodrammatico. 16.00: VVali Dis-ney: «Lilli ln klatež*. Cinema-scope.
Superctneina. Zaprto zaradi 00 nove.
Arcobaleno. 15.30: «Lord Brum-mel». E. Tavlor. S. Granger.
Astra Rojan. 16.00: «Sedmero očetovih grehov*. Maurice Che-valier. D. Scala.
Capitol. 15.30: aNajiepša ženska na svetu*, G. Lollobrigida, V. Gassman.
Cristallo. 15.00: «Neustrašnt mož*, K. Douglas, J Crain.
Grattacielo. 16.00: «Kruh, ljubezen in...», sophia Loren. V. De
gj,ca
Alabarda. 15.30: «Simfonlja ljubezni* (Schubert), C. Laydu, M. Vlad.v.
Ariston. 16.00: «Kocissov sin*, R. Hudson, B. Rush
Armonia. 15.15: «Ognjeni pekel*, W. Elliot, F. Tijcker.
Aurora. 15.30: «Dolga siva vrsta*, T Povver. M. 0’Hara
Garibaldi. 15.30: «Tihotapka Ali-r,a», G. Lollobrigida, A. Naz-zarl.
Ideale. 16 00: »Legenda o ognje-
nem lokostrelcu*, B. Lancaster, V. Mayo.
Impero. 16 00: «Annie» (Oh, mein papa).
Ilalia. 15.30: «Simfonija ljubezni* (Schubert), C. Laydu, M.
Vladv.
S. Marco. 16.00: «Mornairja Iti dekle*. K. Grayson, F. Sinatra. Kino ob morju. 16.00: »Posebni agent Pinkerton*. R. Scott. M. Powers.
Moderno. 16.00: «\1 a-cellino pati.
y vino*. Pablito Calvo. Savona. 15.30: «Priocesa Nila*, M. Rennie, D. Paget.
Viale. 16.00: «Pesem izseljenca*, Luciano Tajoli.
Vittorio Veneto. 16.00: «Potegav-ščina*. B. Cravvford. G. Mašina, Azzurro. 16.00: «19. jata bombnikov*, R. Scott. R. Ryan. Belvedere. 15.30:	«Kraljevi de.
nrant*. F. Lamas, A. Dahi Marconi. 16.00:	«Zver». Robert
Mitchun.
Massimo. 16.00: «Neustrašnl mcž», K, Douglas, J. Crain.
Novo cine. 16.00: «Trije Ameri-kanci v Parizu*. T. Curtts, G, De Haven.
Odeon, 16.00: «Dekleta iz S Fre-diana*. A. Cifariello, R Podesta.
Radio. 16.00: «Tanganika», V. Hef* lin, R Roman.
Venezia. 15.30: aOnečaščena* Skedenj. 18.00: «Gusar Kidd*.
ČETRTEK, 5. januarja 19*6 'i itet r ros i aja a
11.30 Lahki orkestri; 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Iz sveta kulture; 12.55 Melodije iz filmov; 13.30 Pestra operna glasba; 14.00 Glasba za štiri klavirje; 17.30 Plesna glasba:	18.00 Brahms:	Koncert za
klavir in orkester; 18.45 Črnske duhovne pesmi; 19.00 Zabavna glasba:	19.15 Predavanje; 19.30
Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Havajski motivi; 20.30 Slovenski oktet; 20.47 Gershvvin: Druga rapsodija; 21.00 Dramatizirana zgodba; 21.30 Večerne melodije; 22.00 Predavanje; 22.15 Glazunov: Koncert za violino ,‘n orkester; 22.35 Južno-ameriški od. mevi; 22.55 Chopinove mazurke in poloneze.
i n s r i.
11.30 Operna glasba; 14.30 Tržaška kuiturna kronika; 16.45 Siegel: Koncert «Med dvema svetovoma*:	17.30 Glasbeno življenje v Ameriki: 21.05 Giovanni Cenzato: «Zaljubljena žena*, igra v 3 dej.
k <» i« r, it
Slovenska poročila: 14.15 Italijanska poročila: 6.15, 12.30, 17.40, 22.30.
6.00 Jutranja glasba: 7.30 Od Jadrana do Triglava: poročila ;z primorskih komun; 13.30 Jugoslovanski operni pevci pred mikrofonom; 14.30 Glasbeni inter-mezzo; 16.10 Četrtkov koncert;
17.00 Iz delavskega sveta; 17.15 Napolitanske pesmi; 17.55 Glasbeni intermezzo; 19.30 Poje pevski zbor «Svoboda» iz Nove Gorice:	19.45 Primorski vestnik;
22.15 Igra orkester Tony Pastor; 22.40 Plesni ritmi.
- i. <» * a. ,« 3 .1 A
327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00,	6.00.	7.00,
.13.00. 15.00, 17.00. 19.00, 22.00.
11.00 Radijski koledar; 11.05
Gospodinjski nasveti; 11.15 Od melodije do melodije;’ 11.45 Otro. ški prizori v glasbi; 12 00 Opoldanski operni koncert; 12.40 Zenski Zbor iz Kranja poje skladbe na otroška besedila; 13.30 Spored popularne orkestralne glasbe; 14.35 Želeli ste — poslušajte';
15.15 Igra trio Dorko Skoberne;
15.30 Iz mladinske književnosti;
15.45 A. Trovajoli: Nočni prelu-dij; 16.00 Gospodinjski omnibus; 16.10 Glasbene uganke; 18.10 Pesem skozi stol et ta; 18.35 Radijska univerza . Dr. Milko Koc: Srednjeveška kolonizacija In razvoj slovenske narodnostne meje;
18.45 Melodije v ritmu; 20.00 Mladinska oddaja; 20.20 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov;
21.00 Jean Mic h el Leclerco: Poskušajmo se približati Valervju;
21.30 F. Mendelssohn: Trio št. I op. 49 (Rubinsteip, Heifetz, Pia-tigorsky).
■ KMtflKIJA
17.30 Za otroke: Modelarski kotiček in igra Sergia Tofana: »Tu pričenja nesreča*; 20.30 Vest.:
20.45 A. Cutolo odgovarja; 21.00 V svetu igrač: 21.45 Giancarlo Menotti: «Amahl in nočni gostje*.
Dr. R. Hlavaty
ZOBNI ZDRAVNIK
ordinira za ustne in zobne bolezni ter zobno pro-tetiko v Ul. Lavatoio 4-1 dnevno od 15. do 18. ure
r H S T Ul. sv Kran. čiška 20/ UL tel. J7-338
sprejema ln. serate. mals oglase, osmrtnice u> urvgo od 8. do 12.30 tn od 15. do 18. ure.
♦
Včeraj nas je nenadoma za vedno zapustil naš predragi
Josip l/iuoda
siru 8] let
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 16. uri iz hiše žalosti v Skednju ,758 na domače pokopališče.
Žalujoče sestre, svaki in nečaki
Trst, Sušak, Buzet, 5. jan. 1956
ion
Po dolgi bolezni nas je včeraj za vedno zapusti naš nepozabni
Andrej Milin
Žalostno vest naznanjajo neutolažljiva soprogi hčerka, zet, vnuk in ostali sorodniki.
Slivje, 5. januarja 1956.
Mnenja vladne komisije
o tržaški integralni prosti coni
Iz gospodarskega lista mil Llobo# objavljamo naslednji članek, iz katerega je razvid-n°. da je vladna komisija za Proučitev vprašanja o tržaški prosti coni prišla do povsem negativnega zaključka in to očitno pod vplivom tistih krogov krajevne trgovinske zbornice, ki so povzročili upor ogromne večine njenih članov.
Komisija, ki je imela nalo-80 proučiti vprašanje proste cone v Trstu, je predložila predsedstvu vlade poročilo o zaključkih svojega proučevanja Komisija ni izrazila u-godnega mnenja za vzpostavitev proste cone, hkrati pa je Predlagala drugačne rešitve Člani komisije so prišli do negativnega zaključka na podlagi mnenja 62 predstavnikov tržaškega javnega življenja in ib predstavnikov javne u-Prave in privatnih ustanov, fcank, strokovnih združenj in sindikatov. Mogli so tako zbrati obsežen material, ki je omogočil ne le vokvirjenje vprašanja proste cone, ampak tudi osnovnih gospodarskih vprašanj Trsta. Komisija je skušala predvsem shematično Prikazati razloge, ki so prispevali k spremembi tržaškega položaja, to je izguba Julijske krajine, ki je pred voj-nc Predstavljala tržišče, na katero je težilo nad milijon ljudi proti današnjim 300.000 (280.000 v mestu in 20.000 na zoženem ozemlju); občutno zmanjšanje trgovskih odnosov s srednjeevropskimi deželami, katerih znaten del spada v Politični sistem z usmerjenostjo ,ki ne dopušča obnove tran-zita na izključno trgovinski osnovi, tako da se sedanja dejavnost tržaškega pristanita omejuje predvsem na posle neposrednega tranzita; pomorska kriza, ki izhaja iz občutnega zmanjšanja linijske službe; kriza industrijske delavnosti, zlasti srednje in male industrije, kakor one, ki Je neposredno in posredno po-yezana s pomorsko dejavnostjo ter končno prisotnost znatnega števila beguncev.
Komisija smatra, da predstavlja brezposelnost najbolj zaskrbljujoč pojav gospodarske krize v Trstu. Za leto 1955 nam podatki kažejo povprečno število 18.000 brezposelnih na celotnem ozemlju, kar znaša 20 odst. zaposlenega Prebivalstva, v katerih niso vključeni delavci begunci, ki niso vpisani v anagrafske sezname, medtem ko je med zaposlenimi nemajhno število nepolno zaposlenih in takih, k’ jih je zaposlila zavezniška ^Prava in so danes na svojih mestih, kljub temu, da ne Razvijajo polne proizvodne dejavnosti. Poleg visoke brezposelnosti se je pojavil odtok kvalificiranega delavstva, zla-atl v Avstralijo, pojav, ki ga °o sedaj še ni zabeležila zgodovina Trsta, kar slabša kva-'*eto delavcev in jim otež-koča vključitev v proizvajalni Proces.
Kako spremeniti ta položaj? 2e od leta 1953 se je misli-
0 na integralno prosto cono, T*i -k' Pomenilo izključenje
rzaškega ozemlja iz italijan-kega carinskega sistema s Popolno oprostitvijo carin in s Popolno avtonomijo naspro-
1 Italijanskim predpisom gle-e deviz in izmenjave z mo-fcmstvom. Slo je za radikal-
n° reformo, proti kateri so meli tržaški gospodarski kro-Rl bistvene ugovore, zaradi
česar so predlagali ustanovitev «popravljene proste cones. Popravljeni ukrepi naj bi bili; prost dostop tržaških proizvodov na italijansko carinsko ozemlje, samo proti pla-ilu carinskih pristojbin na surovine in na polizdelke; dodelitev poedinim industrijam izvoznih kontingentov na nacionalno ozemlje, in končno, ustrezno zaščitno carino na blago, uvoženo v prosto cono, ki konkurira z domačo proizvodnjo. Po mnenju predlagateljev bi se zaradi carinskih olajšav tržne cene v Trstu znižale, kakor tudi proizvodni stroški, medtem ko bi prosta cona pospeševala razvoj pomorskega in suhozemskega piometa, kar bi ugodno vplivalo na vse stranske dejavnosti. Komisija pa je prišla do obratnih zaključkov.
Predvsem je opozorila, da osnovni problem Trsta ni toliko v zboljšanju življenjskih pogojev tistih, ki so že vključeni v proizvajalni proces, kar se ne bi zgodilo s skromnim znižanjem življenjskih stroškov, kolikor s tem, da se zajamčijo stalne in ustrezne mož nosti dela za prebivalstvo. Zmanjšanje proizvajalnih stroškov bi bilo zelo omejeno in nikakor ne bi dopuščalo, da bi tržaški proizvod vzdržal zunanjo konkurenco, medtem ko bi za oživitev prometa prosta cona ne mogla preprečiti propadanja, ki je povezano s posebnim geopolitičnim položajem ozemlja. Trgovinski razmah mednarodnih pristanišč pa ni odvisen od vzpostavitve prostih con, temveč od obstoja «prostih luk», ki so v Trstu štiri. Prosta cona ne bi končno povzročila razvoja industrijske dejavnosti; res je, da bi mogla ugodno vplivati na nekatere sektorje, toda ti ne bi mogli odločujoče vplivati na splošno poživitev tržaškega gospodarstva; nasprotno, mogli bi povzročiti zmanjšanje sedanjih virov dela in s tem povečati brezposelnost. Režim proste cone bi poleg tega zahteval vzpostavitev nadzornega sistema in carinske meje med Trstom in o-stalim nacionalnim ozemljem, no da bi se pri tem mogli izogniti uveljavljenju nacionalnih določil na sektorjih, ki so, izven carinskega področja, podvrženi državnemu nadzorstvu. Z drugimi besedami bi nadzorstvo, ki ga je treba vršiti na carinski meji, ne moglo odstraniti deviznega, strateškega, sanitarnega in policijskega nadzorstva, ki se izvršuje na politični meji. Gre za temeljno plat problema, ki se je ni upoštevalo.
Tudi če bi Tržaško ozemlje bilo prosta cona, bi ostalo i-talijansko ozemlje. Ne bi se zato moglo odtujiti italijanskemu deviznemu gospodarstvu m ustreznim zakonskim predpisom niti trgovinskim in plačilnim sporazumom, ki jih I-talija ima z raznimi deželami Avtonomen režim bi bil nemogoč, prav tako neuresničljiva bi bila svoboda gibanja mimo neobhodnega nadzorstva, ki ga mora država vršiti nad blagom, ki zadeva varnost in obrambo dežele.
Komisija je izrazila mnenje da se zde možnosti poživit z« tržaškega gospodarstva podrejene popolnejši vključitvi tega gospodarstva v gospodarstvo celotne dežele, da bi Trst mogel doseči pravičen položaj
na italijanskem tržišču. V ta namen je treba sprejeti njihove prospekte na področju cestnih in železniških prevozov, da bi tako odstranili ekscentričnost, v kateri se nahaja Trst v primeri z drugimi pokrajinami, medtem ko je treba pregledati zahteve po oprostitvi neposrednih davkov in krajevnih dodatnih davčnih pristojbin na industrijski dohodek. Nekateri drugi u-krepi bi bili potrebni glede IGE, kakor bi bilo primerno dodeliti Trstu del državnih naročil in raztegniti na ozemlje ugodnosti, ki jih uživajo gos'podarsko zaostala področja. Koristno bi bilo ustanoviti poseben deželni zavod z zadružnim značajem za srednji in dolgoročni industrijski kredit pod ugodnimi pogoji. V ckviru trgovskih, pomorskih in pristaniških dejavnosti bi kazalo upoštevati zahteve po obnovi rednih in hitrih pomorskih prog, po izpopolnitvi železniških prog, po okrepitvi pristaniškega prometa.
ki bodo z žrebanjem razdeljene med tiste naročnike .PRIMORSKEGA DNEVNIKA*
ki bodo najkasneje do 31. tega meseca plačali celoletno ali polletno naročnino za leto 1956
1. radijski aparat
2. usnjen potovalni kovček
3. ženska potovalna torba
4. prt in prtiči za čaj
5. luksuzna aktovka
6. srebrna filigr. zapestnica
7. umetniško izdelan šah
8. knjižni opirači (kroparski izdelek)
9. lesena skrinjica (gorenjski izdelek)
10. pepelnik (kroparski izdelek)
11. servis za liker (v naiodnih motivih)
12. vaza (kroparski izdelek)
13. namizna garnitura (v hrvaških nar. motivih)
14. šatulja (v narodnih motivih)
15. kroparski stenski okrasek za cvetice
Naročniki za vse leto pridejo v poštev pri žrebanju vseh nagrad, tisti za pol leta pa samo pri nagradah od 8. do 15,
Navedena darila bodo pred žrebanjem razstavljena v Tržaški knjigarni Razdeljevanje nagrad bo v soboto 18■ februarja 1956 v prostorih našega uredništva
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Nekaj besed o avtorju in drami
«BREZ TRETJEGA4
Pri Titelu bodo gradili
*e/o velik betonski most
doslej je največji tak most v Sovjetski zvezi, ki pa ima razpon «samo» 100 m
Ni dolgo, kar smo poročali mostu, ki veže Beograd z ymunom in je njegov osred-ph obok največji te vrste v vropi. Grajen je, kot smo povedali, jz jekla. Zdaj pa je
bil
sprejet načrt za zgraditev
Jhostu na Tisi pri Titelu, ki tak kot ga predvideva na-’ največji tovrstni most na vetu. Sestavljen bo iz dveh b 0V;. za železniški promet ,? hjegova konstrukcija jelena, vtem ko bo drugi del a cestni promet iz betona. °*t bo dolg 254 metrov. Doajen bo konec leta 1957.
Doslej se je za promet čez tiso pri Titelu uporabljal za-a>«i most, ki pa je danes v?j° nalogo že opravil. Na-»sčajoče potrebe so nareko-ale gradnjo ustreznega modernega mostu, ki bi tem po-tebam bolje služil. Investi-v°rJ.a’ to je direkcija železnic Novem Sadu in uprava cest
* vojvodino, sta za izdelavo a«rta razpisali natečaj, k: je ai zelo dobre rezultate. 2in-1 Je prispelo v pretres 15 na-r o v jz vse države, največ
* Srbije. Načrti so različni; ni predvidevajo graditev mo-
' u v jekleni konstrukciji, fugi v žclezobetonu, tretji v pr®dnaPetem betonu.
Žirija je ocenila načrte v elezobetonu za presmele ter se odločila za načrt beograj-f ®8a Podjetja «Pionir», po
tonu. Razlika v ceni med konstrukcijo cestnega dela v jeklu na eni in prednapetem betonu na drugi strani znaša okrog 150 milijonov dinarjev v korist prednapetega betona.
Predvojna konstrukcija mostu čez Tiso je bila sestavljena iz treh obokov: srednjega, k: je meril 154 m, in so pod njim lahko plule ladje, ter dveh krajnih, ki sta menla vsak po 120 metrov. Pri novem načrtu so ohranili srednji obok, dolg 154 m, a skrajšali so oba krajna, tako da so na vsaki strani vnesli še po en opornik.
V splošnem se konstrukcije, kakršna je bila sprejeta v tem primeru, grade v jeklu in ne v betonu. Na j večji most, ki je grajen po takem s ste-mu, je v SZ in meri 100 m. Primer, da bi se tak most zgradil iz prednapetega betona, pa v svetu še ni znan. Cestni del novega mostu pri Titelu bo potemtakem pred stavljal pomembno tehnično novost, tako v pogledu uporabljenega gradbenega mate-r.ala kot glede dolžine osrednjega loka, grajenega iz betona na sploh.
Načrt za jekleni del mostu je izdelal prof. dr. Djurič, a za cestni del, ki bo grajen v prednapetem betonu, inž. Branko Zeželja ob sodelovanju inženirjev Stojadinoviča
MILAN BEGOV1C
Prav gotovo bi bilo preveč pričakovati, da bi v tem kratkem članku prikazali pesnika, pisatelja in dramskega pisca Milana	Begoviča	v	vsem	o-
nem obsegu, Jci ga on kot literarna osebnost v hrvaškem slovstvu zavzema, zato se bomo" omejili le na nekaj praV kratkih biografskih podatkov, katerim bomo dodali še 'nekaj podatkov o njegovih stvaritvah	v vezani	in	nevezani
besedi-
Milan Begovič	je	umrl	v
Zagrebu maja 1948. Bil je star 72 let.	Po končanih	šolah	je
bil najprej profesor, nato dramaturg v Hamburgu in režiser pri dunajskem Novem gledališču. Po prvi svetovni vojni je bil najprej uradnik v prosvetnem ministrstvu, profesor v gledališki šoli in končno do leta 1927 ravnatelj zagrebške Prame.
V literarnem svetu se je Begovič pojavil najprej kot pesnik, pozneje se je lotil drame, romanov in najrazličnejših drugih literarnih zvrsti. Predaleč bi zašli, če bi hoteli naštevati vsa njegova dela. Prav gotovo pa moramo podčrtati, da je več njegovih del bilo prevedenih v tuje je-zifce in da so se posamezne njegove drame dolgo časa vrstile nd mnogih odrih v tujini.
zver smo hoteli prikazati književnika Milana Begoviča tokrat le v zvezi s predstavo njegove drame aBrez tretje-ga», ki jo bo nocoj predvajalo v dvorani na stadionu Prvi maj pri Sv. Ivanu Slovensko narodno gledališče, bomo navedli le to, kar je o tej njegovi drami napisal slovenski dramatik dr. Bratko Kreft v svojem «Fragmentu o Begovi-čevi dramatiki)).
»Drama aBrez tretjega» je realistično psihološko delo z erotičnim zapletljajem. Okolje je meščansko in to v bistvu močno kozmopolitsko, civilizacijsko, čeprav se dejanje
Begovič išče v svojih treh dramah bolj človeško tipične probleme, in sicer predvsem probleme erotičnih strasti in tako nujno upodablja tudi strastne značaje ki jih ostro postavlja drugega zoper drugega. V eBrez tretjega» je spopad in vso dramo osredotočil le okrog dveh oseb in se pri tem povzpel do izredne dramatske virtuoznosti, s katero so se poskusili že razni drugi dramatiki (Karl Schoenherr «Es», Hasenclever «Jenseits», Verneuil sMonsieur Lamberthier» itd.). Begov iče-vo delo ni nič slabše od njih, v resnici je celo boljše in globlje od marsikaterega izmed njih. Kar delo ponekod kazi je, da včasih zaide nekoliko v bulvarsko-literarno sentimentalnost in v običajni, šablonski psihološki realizem, iz katerega pa se vendarle spet hitro dvigne v močno človeško pretresljivost in v resnično dramatičnost. Vsekakor je v tem globlje kakor na primer v Hartogovi «Za-konski posteljh, ki je„ t> zadnjih letih preromala številne odre širom sveta.»
Edini vlogi v drami »Brez tretjega*; Drolčeva in Baloh
C* Četrtkov kotiček • Žena • otrok • dom • gospodinjstvo • moda
Ob pomoči dobrih ljudi
je Aleksandrino življenje postalo lepo
J7 letno deklico, hi je od mladih dni bolehala za božjastjo, je ozdravil znani kirurg Olivecrona - Stroške je revna družina plačala s prispevki dobrih ljudi iz Trsta in Gorice
D
V-letna Aleksandra Forna-siero iz Gradiške ob Soči svojih otroških let ni preživela tako kot ostale deklice, t' i-grt na dvorišču in v parku ter v počitniških kolonijah. Aleksandra tudi šole ni obiskovala redno, kot njene vrstnice, ampak je v glavnem živela doma, ob skrbni negi matere in očeta čevljarja. Huda bolezen je Aleksandro mučila vse od otroških dni. Ko je še kot triletna punčka po nesreči padla, ni nihče niti pomislil, da bo ta padec usoden zanjo, ki je bila v veselje vsem, posebno pa skrbnemu očku. Aleksandra pa je kljub vsej zdravniški negi postala božjastna; zdravniki so ji ugotovili strašno bolezen — traumatično epilepsijo (b oijast). Dekle je sicer raslo, postajalo je iz dneva v dan večje in lepše, toda bolezen jo je neprenehoma nadlegovala in ji kvarila najlepše dneve življenja.
Ljudje v Gradiški, ki so poznali nesrečno Aleksandro, so pomilovali njo in vso družino, v kateri ni bilo več ne sreče ne veselja. Zato so nekega dne sklenili javiti v svet, kako mlado dekle trpi in se muči in kako se ob njjej trudijo starši, Jci bi ji radi pomagali, pa za to nimajo potrebnih sredstev.
Bolezen, za katero je bolehala Fornasiero, je namreč zahtevala zdravniški poseg specialista, ki ga v Italiji ni bilo. Božjast bi mlademu dekletu lahko odpravil s posebne operacijo v možganih le svetovno znani specialist prof. Olivecrona iz Stockholma. Toda za to je bilo potrebnih nad milijon lir, ki jih siromašna družina Fornasiero ni imela. Toda dobri ljudje iz Gradiške, Gorice in Trsta so tragedijo družine Fornasiero razumeli. Z vseh strani so v Gradiško prihajala denarna nakazila; darovali so odrasli in otroci, slednji največ.
V začetku preteklega decembra je 17-letna Aleksandra v spremstvu svoje matere odpotovala na Švedsko. Prvi pregled, ki ga je imela pri Olivecroni, je vlil upanja dekletu in njeni materi, ki rta prepotovali pol Evrope, da bi našli srečo v zdravju.
Operacija je bila dolga in na- proti domu. Mati in hčerka
porna; kirurški poseg prof. Olivecrone je terjal tri ure zelo napornega dela, vtem pa je v predsobi mati s smrtnim strahom pričakovala izid. ((Operacija je uspela.n je po končanem posegu končno javila bolničarka čakajoči materi. To je potrdil tudi pregled, ki ga je priznani specialist izvršil nekaj dni po operaciji. Aleksandra je ostala še nekaj časa na okrevanju v Stockholmu, SO. deccm-
sta potovali štiri dni, medtem pa je presrečni oče pripravljal in krasil dom, da bi hčerko čim lepše in topleje sprejel.
Ko je v ponedeljek zvečer prispela Aleksandra z mamo na tržaško postajo, je ni pričakoval samo oče, ampak tudi mnogo drugih ljudi, ki so skrbno sledili njenemu zdravljenju. Pripravili so ji tudi
Ameriška mati za leto 1955
V. Združenih državah Amerike so tudi za preteklo leto, kot je že običaj, podelili najbolj zaslužni ženi in materi naslov; «Ameriška mati za leto 1956». Tokrat je bila te časti deležna 75-letna Lavinia Christensen Fugal, hčerka danskih priseljencev. S trdim delom je Fugalova izšolala svojih osem otrok, poleg tega jr poučevala v bližnji šoli in se udejstvovala v mnogih družbenih organizacijah. Njeno vodilo v življenju je bilo: ((Težave nam dajejo mn?.#
Zaslužni materi so čestitale žene z vseh strani Amerike, ker si je Fugalova častni naslov pridobila z res ogromnimi žrtvami. Ameriškemu zgledu bi lahko sledili tudi v Italiji, kjer na žalost poznajo bolj tekmovanje in nagrajeva-
darila, ki pričajo, da je lju-bežen do bližnjega tudi pri | nje raznih «miss», kakor pa
bra pa se je srečna odpravila | nas še vedno živa.
I takih delovnih žensk.
Blagodejen vpliv spanja na rast in razvoj otroka
Do petega leta mora otrok spati tudi podnevi-Povprečno nočno spanje traja 11 ur ■ Otroka moramo pazljivo odevati, toda raje manj, kot preveč
Ce hočemo, da bo otrok lepo rastel in se razvijal, mora poleg drugega tudi obilno spati in počivati. Cim mlajši je otrok, toliko hitreje raste in prav zato mora toliko več spati. Mlademu otroku bolj koristi, če spi nekaj časa tudi podnevi, kot samo ponoči. Večina otrok hodi sp^t podnevi vsaj tja do 4. ali 5. leta. Ce ne redno pa vsaj priložnostno. In še celo mali šolarji radi zaspe, če jim nudimo priložnost za to. Vključitev v šolski kolektiv predstavlja namreč zanje veliko razburjenje, zato je potreba po počitku po prihodu iz šole tudi razumljiva. Ce navadimo otroka, da gre v posteljo redno, takoj po kosilu, bo šel veliko raje, če ga pustimo, da se po kosilu kake pol urice igra. Bolje jc, da otroka preoblečemo za spanje že pred
kosilom, ker bo potem po kosilu manjša skušnjava, da bi pobegnil na vrt ali na ulico.
Ce se je otrok že kot dojenček navadil spati kljub ropotu v stanovanju, običajno kot malo starejši kljub temu ropotu dobro in mirno spi. Dnevna svetloba bi ga pravzaprav pri spanju ne smela motiti, vendar so zagrnjena okna nekaj, kar otroku pripomore, da laže in hitreje zaspi.
Ko je otrok star leto dni, po navadi ne hodi podnevi več spat dvakrat dnevno. Važno je, da ga podnevi ne dajemo spat prekasno, ker mora po dnevnem spanju še na zrak in sonce. Dolžina dnevnega spanja se v starosti od prvega pa do petega življenjskega leta stalno po malem krajša. Dolžina nočnega pa le zelo malo. V tej starosti spi otrok
ZA ZIMO
O BRAČUN MEDNARODNE TRGOVINSKE DEJAVNOSTI ZA L. 1955	
Zapadnon postaja zel	eniška industrija lo nevaren tekmec
V letu 1955, ki je bilo leto konjunkture, je prišla bolj do iiraza izmenjava industrijske kot pa poljedelske proizvodnje - Teze so se znaš*e nerazvite dežele
Ze leto dni vlada v mednarodni trgovinski dejavnosti nekakšna konjunkturna plima Na prehodu od 1. 1955 na L 1956 pa moramo ugotoviti, da s» je še enkrat potrdila premoč industrijskega sektorja nad poljedelskim-Evropa je v 1. 1955 očitno okrepila svoje pozicije na mednarodnem tržišču. Postopno postaja celo nevarna ameriški industrijski premoči. Ne pa tako tudi na finančnem področju. Posebno v 1. 1955 je postal očiten gospodarski razvoj Zapadne Nemčije, a v tem času je za njen napredek najbolj značilno razdobje med januarjem in septembrom. V septembru se je zapadno-nem-ška industrijska proizvodnja v primerjavi z januarsko povečala za 27 odst., proizvodnja v ZDA za 10 odst., v Veliki Britaniji za 9 odst., v Franciji za 15 odst.
Kakino je razmerje v pro-d~ame ’godi v Zagrebu, ven-1 izvodnji jekla? V teku 1. 1955
—	I-	~	^	J„ J tl	«1 1111111»,	»M**	•	-	---
katerem bi se del mostu, ra- *n Be£arevi£a. Vsa betonska penjen železniškemu prome- dela bo opravilo podjetje tu' gradil v jeklu, za cestni «Piomr» iz Beograda jeklena Piomet pa v prednapetem be- pa «Metalna» iz Maribora.
dar je precej manj tipično zagrebško kakor Krležem «Go-spoda Glembajevi». Zadnji so že nekakšna zagrebško-gospo-ska <ifolklora», čeprav po svoji socialni kritiki segajo čez ta lokalni okvir, vendar je v njih veliko lokalnega kolonta.
PREJELI SMO
Ignazio Silone:	Vino in
kruh. Prevedla Mara Vodu-šek. Izdala Cankarjeva založba, Ljubljana.
Jan de Hartog: Morja široka cesta. Prevedel Bogo Stopar. Izdala Cankarjeva založba, Ljubljana.
Maksim Gorki: Spornim na sodobnike. Prevedel Josip Vidmar. Izdala Cankarjeva založba, Ljubljana.
Politična knjižnica, štev. y. Dobrivoj Radosavljevič. Pregled gospodarskega razvoja ,ianuar-maj 1955
Medjunarodna politika. Broj 137 za januar 1956. Izdaje Zveza novinarjev Jugoslavije, glavni urednik Rade Vlkov Uredništvo, Beograd, Makedonska 31.
je Zapadna Nemčija potisnila V. Britanijo na četrto mesto, vtem ko je sama zavzela tretje. V prvih treh mesecih je bilo stanje v svetovnem merilu sledeče; ZDA 40 odst., SZ 16.7 odst., Zapadna Nemčija 8 odst., V. Britanija 7.5 odst., Francija 4.7 odst. itd. Nič čudnega, če je potemtakem prišla v Evropski skupnosti za premog in jeklo do izraza r.emška premoč nad Francijo-
Nenavadna vitalnost zapad-nonemškega industrijskega potenciala prihaja do izraza tudi na področju ladjedelniške industrije. Vtem ko je še 1. 1954 bila V. Britanija v sklopu vseh evropskih naročil u-deležena z 41 odst., a Zapadna Nemčija komaj z 12 odst., se je to razmerje v 1. 1955 znatno spremenilo v korist zadnje, in sicer tako, da je V. Britanija zdrknila na 33 odst., Zapadna Nemčija pa se jt dvignila na 22 odst. Posebno se je zaradi potreb izvoza razvila nemška industri-ie električnih in ostalih strojev, razne opreme, avtomobilov. pri čemer se je ta z u-spehom spopadla z angleško in francosko proizvodnjo.
Zapadna Nemčija je v po-
gledu trgovinske bilance V. Britanijo znatno prerasla-Lansko leto je za Zapadno Nemčijo poteklo v znaku stal-re krepitve njene trgovinske bilance, vtem ko je bilo za V Britanijo dokaj pasivno, kar je tudi vplivalo na stanje njenih monetarnih rezerv.
Leto 1955 je značilno tudi po tem, da so industrijsko razvite evropske dežele začele intenzivneje prodirati na področja, kjer so prej imele le slabe pozicije, To so Latinska Amerika. Bližnji in Srednji vzhod ter Afrika. Povsod tod si je zapadnonemška industrija utrdila svoj položaj, v prvi vrsti na račun ZDA, k: so bile bolj zavzete z ostro konkurenčno borbo v Evropi.
V konjunkturnem vzdušju, ki je vladalo v 1. 1955 na mednarodnem tržišču, se je na tem pojavila kot zelo i-skan artikel tudi surova nafta. Tu so ZDA v preteklem letu takisto naletele na ostro konkurenco, tako da so bile primorane zmanjšati svojo proizvodnjo. Zaradi visokih proizvodnih stroškov so v ZDA diktirali surovi nafti dokaj visoke cene (nafta iz Te-xesa in Srednjega vzhoda). Proizvajalci na Bližnjem vzhodu pa so zaradi nižjih proizvodnih stroškov privedli do tega, da so na tem področju tudi ZDA nabavile večje količine nafte. Odgovorni činitelji v Washingtonu so postali zaskrbljeni, a uprava za gospodarsko mobilizacijo ZDA je odredila, da se mora njen uvoz do maja 1956 zmanjšati za 7 odst. v korist domače proizvodnje.
Slabši so bili uspehi v letu 1955 na področju mednarodne trgovine s poljedelskimi proizvodi. Proizvodnja je sicer zadovoljila, agrarnih presežkov je bilo dovolj, vendar se obseg izmenjave ni razvijai posebno ugodno. Izrecno je bilo to opaziti v trgovini r. živino in živalskimi ter prehrambenimi artikli, kakor tudi v pogledu bombaža in žitaric. Pri tem je treba opozoriti na to, da so mnoge dr-ževe, ki so prej govedo, svinje in drugo uvažale, v tem
času povečale svoj živinski fond, da bi izboljšale svojo trgovinsko bilanco. V- Britanija je na pr. v primerjavi s predvojnim stanjem povečala število goveda za okrog 2 milijona glav, število svinj pa za 600 tisoč. Prav tako so povečale svoj živinski sklad I-talija, Avstrija in nekatere druge industrijske dežele. Na osnovi tega se ni čuditi, če se je v mednarodni trgovini promet z živino in živalskimi proizvodi takp občutno zmanjšal. V splošnem pa so evropski poljedelski proizvajalci v 1. 1955 v prvi vrsti okrepili svojo akcijo, da se otresejo ameriške izvozne ekspanzije na evropska tržišča.
Kako je bilo z bombažem? Lansko leto so se ZDA zelo potrudile, da bi plasirale svoj bombaž na evropskem tržišču, kjer so dežele od nekdaj bile najmočnejši uvozniki tega artikla. Toda te so zaradi štednje z dolarji poiskale druge ponudnike: Egipt in SZ, ki se čedalje bolj uveljavljata na mednarodnem tržišču bombažem.
Najtežjo situacijo so na mednarodnem tržišču imele v lanskem letu nerazvite dežele. To zaradi tega, ker je u-stanovitev posebnega sklada ZN za pomoč nerazvitim deželam naletela na težkoče. pa se je zelo težko dobil kredit za investicije. S tem so se v dobri meri zavrli predvideni programi gradnje. Ce bi pa bilo vprašanje finansiranja od strani Zn rešeno z uspehom bi tudi konjunktura na med narodnem tržišču za razno o-premo bila večja. Tako bo treba počakati, kaj prinese novo leto 1956, ki bo morda v tem pogledu uspešnejše.
Zdi se pa, da bosta okrepljena konkurenca na medna-ic-dnem tržišču in spremenjeno razmerje gospodarskih sil, kar je v lanskem letu ooseb-no prišlo do izraza, odločilno vplivala na mednarodne finančne vire, da bi svoja finansiranja preusmerili po Oi-ganizaciji združenih narodov V tem primeru bi se tudi per spektive pomoči zaostalim de želam precej izboljšale.
Modela dveh različnih zimskih plaščev, od katerih je eden okrašen s črnim krznom, ki je letos zelo v modi
Jedilnik za nedeljsko kosilo
Štajerska juha-krompirjev pire s prekajeno svi nino rdeči radič in pečena jabolka z orehi
Štajerska juha, krompirjev pire s prekajeno svinino, rdeči radič in pečena jabolka z orehi-
Štajerska juha (40 dkg fižola, štiri krompirje, moko, mast, kis, poper in lovorov list.) Fižol že zvečer namoči, drugi dan ga zavri in prvo vodo odcedi, zalij z drugo toplo, ga osoli in do mehkega skuhaj. Posebej kuhaj olupljen in na kocke zrezan krompir v slani vodi. Posebej naredi prežganje iz masti, drobno zrezane čebule in treh žlic moke. Stresi fižol in krompir skupaj, prideni prežganje m dobro razmešaj, dodaj lovorov Jist, malo kisa in popra. Preden daš na mizo, naj nekoliko vre.
Krompirjev pire s prekajeno svinino. (Nekaj krompirjev, dve jajci, kuhano prekajeno svinino, presno maslo in drobtine.) Krompir skuhaj, t,-lupi in pretlači skozi sito. Pri-
mešaj dva rumenjaka in še sneg dveh beljakov. Primerno veliko posodo namaži mastjo, potrosi, z drobtinami, deni na dno plast pireja, nato plast kuhane in na tar.ke liste narezane svinine. To delaj, dokler imaš kaj krompirja in svinine. Povrhu naj ho krompir, pomaži ga s presnim maslom ali z mastjo, potrosi z drobtinami in v pečici lepo rumeno zapeci.
Pečena jabolka z orehi. (Kisla jabolka,orehova jedrca, sladkor, cimet, limonova lupina.) Lepim kislim jabolkom izreži pri peclju okrogle pokrovčke in izdolbi pečke. Namesto teh deni v vsako izdolbeno jabolko -orehova jedrca, sladkor, limonove lupine, cimet in pokrij s pokrovčki, ki si jih prej odrezala. V pekač zloži jabolka drugo oo-leg drugega in jih speci. Pečena zloži previdno na krožnik tako, da ostanejo cela.
ponoči 11 do 12 ur, dočim podnevi eno in dvoletni otroci približno dve uri, tri in štiriletni pa vedno manj, dokler ne pridemo na eno uro spanja podnevi.
Četudi ni mogoče priporočati, da bi otroke od dnevnega spanja prebujali, je to vendar včasih nujno. Toda ne storimo tega preveč naravnost, ker bo otrok sicer ostal razdražen in slabe volje. Največkrat zadošča, če začnemo odpirati vrata in okna.
Zvečer naj bi šel otrok primerno zgodaj v posteljo. Med drugim si to želi tudi mati, da bi se tako enkrat malo odpočila. Mora pa skrbno paziti, da otrok tega ne občuti tako, kot da komaj čaka, da bi se ga iznebila. Ce se držimo rednih ur in če se z c-trok-om pred spanjem malo pogovarjamo, mu pripovedujemo kako zgodbo, sprejme o-trok odhod v posteljo kot nekaj samo po sebi umevnega.
V mnogih družinah otroci večerjajo prej in gredo tudi prej v posteljo kot starši. To je zlasti dobro, če imamo večerjo kasno. Paziti pa moramo, da bo otrok vendar imel nekaj časa, ko bo še skupaj z očetom, posebno če je ta po ves dan odsoten.
Cas, kdaj odhajajo otroci zvečer v posteljo, je odvisen od navad v družini, paziti pa moramo, da spi otrok ponoči povprečno enajst ur. Ce starši zjutraj zelo zgodaj vstajajo, mora otrok zvečer prej v posteljo in obratno. Dejstvo pa je, da otroci, ki hodijo zvečer pozno v posteljo, zjutraj največkrat te zamude ne na-domeste — vsaj v celoti ne.
Mnogokrat mlajši otroci sitnarijo, da bodo šli v posteljo takrat kot starejši brat ali sestra. Ce jim pojasnimo, da bodo hodili tudi oni pozneje v posteljo, kadar bodo sta-lejši, po navadi to razumejo, Veliko primernejše kot divje igre, je pred spanjem uric« pripovedovanja, toda tudi zgodbe moramo razsodno izbrati.
Starši pogosto pozabljajo, :)a je otroku večkrat prevroče kot premraz. Mnoge matere otroke vse preveč odevajo. Ce je otrokova spalnica zelo hladna, otroka raje topleje oblecimo kot pa da bi trpali nanj množino odej. Nekateri otroci slabo spe: govorijo, mučijo jih težke sanje, preganja jih groza. Več vzrokov je lahko za to: prerazburljive igre čez dan, preutrujenost, najbolj pogosto pa gre za pomanjkljiv občutek varnosti. Strah in skrbi, ki jih otrok ni izrazil čez dan, prihajajo na dan ponoči. Ce starši sami ne morejo odkriti razloga za o-trokovo slabo spanje, naj se vsekakor posvetujejo z zdravnikom ali kako drugo strokovno osebo.
Tudi bolezen, potovanje, #e-litev lahko motijo zdrav otrokov spanec. Ce otrok po prestani bolezni ne more priti v stari tir, je pametno poskusiti s kako majhno spremembo. Prestavimo mu posteljo, dajmo mu drugo igračo, oblecimo mu novo spalno srajco, pa bo bolje.
Kar pa zadeva obiske in selitve nikoli ne pozabimo, da je otroku potrebno kolikor mogoče stalno okolje, pa zato vnašajmo v njegovo življenje spremembe samo, če nikakor ni mogoče drugače.
.i ..srt
Igra ga je utrudila, zato je zaspal. Toda kje Je mamica? Ali j« pozabila nanj?
5. Januarja 1955
Pokrajinski odbor krščanske demokracije izraža „ simpatije “ občinskemu odbore
Socialna politika se ne uveljavlja s stiskanjem davčne ga vijaka, z zmanjševanjem javnih del in zimske pomoči
Razprava o občinskem proračunu za leto 1956, katerega je občinski odbor iz Gorice predložil občinskemu svetu, ter glasovanje o poročilu in proračunu, ki je bil sprejet z enim glasom večine (od 40 svetovalcev je Samo 21 svetovalcev glasovalo za proračun) je pokazala, da demo-kristjanski občinski odbor med občinskimi svetovalci ne uživa zaupanja. Med razpravo so posamezni predstavniki političnih skupin odločno povedali, da bodo glasovali proti proračunu, in sicer ne zaradi tega, da bi nasprotovali občinskemu odboru, ampak «da bi osrednje oblasti vede-ie, da je treba voditi do Gorice drugo politiko)).
Pokrajinski odbor krščanske demokracije je izjave opozicijskih svetovalcev vzel dobesedno ter jih tolmačil take, kot da uživa občinski odbor simpatije celotnega občinskega sveta. Glasovanje o-
srednješolcev. Tekmovanje bo za pokal Milana Bogataja. Vabimo ljubitelje namiznoteniškega športa, da si prireditev ogledajo.
Di Guida umri
V bolnišnici Brigata Pavia je v torek ob 20.45 umrl 23-letni Luigi Di Guida, ki je postal žrtev prometne nesreče v Ul Aquileia. Kakor smo že pisali, je Di Guida v ponedeljek dopoldne z motosku-terjem trčil v avtocisterno, ki je prihajala po Ul. Aqui-leia, medtem ko je mladenič z motorjem privozil iz Ul. LunghTsonzo. Pri nesreči si je Di Guida pretresel možgane ter zlomil lobgnjo.
KINO
CORSO. 17.00: «Najlepša ženska na svetu«, panoramsko platno, G. Lollobrigida in V Gassman.
pozicijskih skupin prot! pro- yERDL tjM. «08/15», nemški
Urnik trgovin danes in jutri
Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča, da bodo danes, četrtek 5. januarja vse trgovine lahko podaljšale večerni urnik za pol ure. Mesnice bodo odprte do 20. ure.
Jutri, 6. januarja bodo v dopoldanskih urah odprte mlekarne in pekarne do razprodaje blaga, cvetličarne pa do 13, ure. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. Ves dan bo zaprt tudi zelenjadni trg
Danes, 5. in jutri 6. januarje bodo javni lokali lahko ooprti celo noč izvzemši vino. točev in gostiln brez kuhinje.
Jutri, petek 6. januarja bodo loterijske igralnice odprte samo do 13. ure.
Sestanek za uničevanje poljskih miši
računu pa odbor smatra za predvolilni manever. Prejšnji proračuni so bili sprejeti z veliko večino prav zaradi tega, ker ni bilo predvolilnih skrbi.
Na koncu se pokrajinski odbor zahvaljuje občinskemu odboru za vse prizadevanje občinskega odbora v korist srednjih in ljudskih slojev.
Krščanska demokracija sku-ia s tem svojim dejanjem zmanjšati slab vtis, ki ga je na javnost napravila neverjetna izolacija demokristjan-skega občinskega odbora ob tako važnem in preizkusnem kamnu občinske politike, kakršen je prav občinski proračun. Pri tem pa se zagovornica občinske politike krščanska demokracija tudi sama razkrinkuje v očeh goriške javnosti, ko odobrava proračun, ki predvideva zvišanje davkov, zmanjšanje javnih del zimske pomoči itd.
Na pokrajinskem kongresu krščanske demokracije so v resolucijah poudarjali potrebo po socialnih reformah, skratka po povečanju življenjskega standarda srednjih in revnih slojev,
S' predvidenim povečanjem davčne obremenitve vsakega meščana za približno 3.000 lir letno ter z zmanjšanjem proračuna za javna dela prav gotovo ni mogoče doseči obljubljenega cilja.
film.
CENTRALE. 17.00: ((Slaboumna Ivana«, A. Bautista in F. Rey.
VITTORIA. 17.00: »Tri dekleta iz Brodwaya».
MODERNO. 17.00:	«Prišel	je
ob zori«, G. Tierney.
Zadnja leta so se poljske miši v goriški pokrajini izredno razpasle. V okolici Kr-mina so uničile precejšnje količine koruze in drugih žitaric, ki so jih kmetje spra vili v hrame. Federterra iz Gorice je svoj čas napravila potrebne korake, da se zaščitijo kmečki interesi. Predla gala je organizirano zatiranje škodljivke.
Danes dopoldne ob 9.30 pa bo na sedežu pokrajinske u-prave sestanek predstavnikov krajevnih ustanov, na kate-lem se bodo sporazumeli glede sredstev, ki naj jih uporabijo za uničevanje poljskih miši.
V nedeljo S. januarja gostuje v prosvetni dvorani na Korzu v Gorici
moški
zbor „Bojan" iz Dornberga
Pričetek koncerta ob 16. uri.
Prodaja vstopnic vsak dan na sedežu v Ulici Ascoli 1 od 8.30 do 12. in od 15. do 18. ure do sobote opoldne, v nedeljo v kavarni Bratuž od 11. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni.
iffliiijM
: : ' :
liji	\_	. £
		'' I ijhljj
		
Jg|		
e 11	m	■■ §
mm
*:■
iPš
KOŠARKARSKI TURNIR V SANREMU
Zelo lahka zmaga Borlettija
nad Grki predstavlja presenečenje
Najboljši mož na igrišču je bil Riminucci
NORVEŽAN JAKOB TULLIN THAMS, prvi olimpijski zmagovalec v skokih. Bilo je na olimpiadi v Chamonixu 1. 1924, ko si je Thams s skokoma po 49 m osvojil 227,5 točke in zmago. Med 27 skakalci se jih je nadaljnjih pet za Thamsom plasiralo tako: 2. Bonna (Norv., 47,5-49) 224,2, 3. Haug (Norv., 44-44,5) 216, 4. Haugen (ZDA, 49-50) 214,9, 5. Landvik (Norv., 42-44,5) 210,2, 6. Nilsson (Sved., 42,5 - 44) 205,7. Torej očitna premoč Norvežanov.
SANREMO, 4. — Danes se je pričel mednarodni košarkarski turnir v Sanremu, ki se ga udeležujejo sledeča moštva: Panhellenios (Grčija), Spartak iz Brna (CSR), Mac-cabi iz Tel Aviva (Izrael) in Olimpia Borletti iz Milana.
Češkoslovaško moštvo je odpotovalo v Italijo včeraj popoldne in bo prispelo sem to noč. Zaradi zamude češkega moštva je bila danes na sporedu le tekma Borletti - Panhellenios.
(Prihod Spartaka je že visel v zraku in organizator ji turnirja so bili zaradi tega zelo v skrbeh, ko so se po mnogih telefonskih razgovorih pristojni krogi končno odločili, da izdajo vizume za prihod čeških igralcev. Ni pa bi-
Sahovski turnir v Hastingsu po 6 kolih
Ivkov z Dargo drugi za Korčnojem
OSEBNI. BLAGOVNI- IN AVTOMOBILSKI OBMEJNI -PROMET
Pokrajinsko ravnateljstvo nvtoprevozniške ustanove jav. lja, da se bo razdeljevanje nakazil tekočega goriva proste cone za mesec januar pričelo v ponedeljek 16. t. m.
Padel je z vozička in si ziomil zapestje
15-letni dijak Alberto Leon iz Ul. Leoni štev. 62 v Gorici se je v torek proti večeru vozil po Ul. Leoni z vozičkom. Ko se je peljal po strmem delu ceste, je zadel ob kamen in se prevrnil. Najprej ni na poškodbe, ki jih je dobil pri padcu, polagal važnosti, in je ostal doma. Cez noč pa se mu je stanje poslabšalo in včeraj zjutraj so ga domači odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili zlom levega zapestja. O-zdravel bo v približno 30 dneh.
V decembru šlo Cez blok pri Rdeči hiši 37.767 jug. in 21,221 ital. državljanov
Tako velik promet je bil dosežen s pro-pustnicami in dvolastniškimi dovoljenji
Na tradicionalnem mednarodnem šahovskem turnirju v Hastingsu je bil Jugoslovan Ivkov po šestem kolu skupaj z mladim Nemcem Dargo na drugem in tretjem mestu.
Ivkov je imel v prvem kolu za nasprotnika angleškega mojstra Golombeka, s katerim je remiziral. Enak rezultat je dosegel v drugem kolu proti Angležu Fullerju. Tretje kolo mu je prineslo lahko zmago, ko je igral z Izraelcem Persitzom. Nesreča je prišla v četrtem kolu — seveda ne tako strašna, če se upošteva, da je bil njegov nasprotnik Rus Korčnoj Ivkov pa se je revanžiral takoj v naslednjem kolu nad drugim Rusom, velemojstrom Tajmanovom; premagal ga je v 33 potezah. Prav toliko potez mu je v šestem kolu zadostovalo za zmago nad močnim nasprotnikom Dargo. Igrala sta štiri ure :n Ivkov je z zmago Dargo dohitel, tako da sta bila skupaj na drugem in tretjem mestu s 4 točkami! 'Korčhoj", ki je V tem kolu remiziral s Tajmanovom, je na lestvici prvi s 4,5 točke, medtem ko je Taj-manov s 3,5 četrti.
PRED ZIMSKO OLIMPIADO V CORTINI
Brez konkurence ruske tekačice
Tudi Blatti si je zlomila nogo • Tiainen in Ranlanen sla zmagala na 15 (moški) in 5 (ženske) km v izbirni tekmi za finsko reprezentanco
GRINDELWALD, 4. — Da-! moštvi sta bili potem še okrep- [ Nuernberg, Graz in Partizan
nes je bila tukaj tekma smu- ljeni z igralci iz Cortine. čark v teku na 10 km. Borba j GORTINA, 4. — Italijanski za prva mesta je bila omeje-; smučarski tekači, kandidati za
V PROSVETNI DVORANI
Namiznoteniški turnir
za pokal Milana Bogataja
Jutri ob 14. uri bo v pro-
»vetni dvorani na Korzu namiznoteniški turnir med pred-
Cez prvorazredni blok pri Rdeči hiši je odšlo v decembru s propustnicami in dvolastniškimi dovoljenji v Jugoslavijo 21-221 italijanskih dr-žavljanov, prišlo pa je 38.767 jugoslovanskih državljanov,
V istem mesecu je odšlo v Jugoslavijo s potnimi listi y88 italijanskih državljanov, prišlo k nam 628 inozemcev, 1.842. V istem razdobju je prišlo k na m626 Inozemcev, cdšlo pa jih je 654, skupno 1.271.
Odšlo je dalje 694 avtomobilov, prišlo pa 752; odšlo je 398 tovornih avtomobilov, pri. šlo pa 370; pripeljali so 65.866 stotov blaga, odpeljali pa tri stote.
Za kroniko naj dodamo, da je v decembru prišlo k nam 5 jugoslovanskih državljanov brez potnih listov, od nas pa sc odšli v Jugoslavijo trije italijanski državljani.
Saje so se vnele
Včeraj popoldne so se ga-
stavniki goriških in tržaških j silci odpeljali k ljudski hiši v
Ul. Colombo 6, kamor jih je poklical stanovalec Secondario Cipriani. V dimniku so se namreč vnele saje, vendar so gasilci ogenj takoj pogasili. Škode ni bilo.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna DTTdine, Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24.
Umrla za posledicami soootne prometne nesreče
V soboto zvečer so v bolnišnici Brigata Pavia sprejeli 76-letno Evgenijo Zakrajšček iz Ul. Colombo 9 v Gorici, Za-krajščkova je okrog 18. ure šla iz stanovanja in hotela čez cesto. Tedaj je po cesti privozil neki motociklist, ki jo je po nesreči povozil. V bolnišnici so ji ugotovili pretres možganov in zlom lobanje; zdravniki se o njenem zdravstvenem stanju niso izrekli. Kljub vsej negi pa ni bilo pomoči. Včeraj zjutraj je Za-krajščkova v bolnišnici umrla.
Na mednarodnem šahovskem turnirju v Varšavi je po tretjem kolu vodil Dittmann (Vzh. Nemčija) z 2.5 točke, njemu pa so sledili oba Jugoslovana Milič in Vukovič. Ulhmann (Vzh. Nemčija) in Flater (Poljska) s po 1.5 točke.
Landy že spet v iormi
MELBOURNE, 4. — Avstralec John Landy, svetovni prvak v teku na 1 miljo, je po 13 mesecih neudejstvovanja v športu danes zopet tekmoval. Američan Lon Spurrier ga je premagal le za kak centimeter na 880 yard; obema so prisodili isti čas 1:51,8, kar je znatno boljše od Landyjevega dosedanjega najboljšega časa na tej progi, ki je znašal 1:53,6.
• * •
Adolfo Consolini, evropski prvak v metu diska, je vče raj postal oče.
• » *
NEW YORK, 4. — Horace Ashenfelter. olimpijski prvak v teku na 3000 m z zaprekami, je dejal, da se ne bo mogel udeležiti olimpiade v Melbournu. Rekel je, da ne mara pustiti svoje družine in svojega dela.
na med same Rusinje; zmagala je Roza Erozina pred svetovno p>vakinjo 1. 1954 Lubo-vo Kozyrevo. Vse ostale tekmovalke so znatno zaostale in Poljakinja Marija Bukova, ki so jo imeli za neuradno svetovno prvakinjo 1. 1955, ie •bila šele na desetem mestu. Štiri prijavljene rtalijanke niso tekmovale, ker imajo vse štiri rahlo influenco.
Rezultati:
1. Roza Erozina (SZ) 40'44”
2. Lubova Kosyreva (SZ) 41T0”
3. Ana Kaalest (SZ) 41’20"
4. Lilija Polijarpova (SZ) 42'06”
5. Aleftina Kolština (SZ)42’22”
6. Valentina Cavera (SZ)42’33”
7. Helena Daniel (Polj.) 44’02”
8. Sofija Krzeptowska (Polj.) 45’lTr
9. Lubuse Palašiova	(CSR) 45’18”
10. Marija Bukowa (Polj.) 45’32” GRINDELWALD, 4. — Avstrijska prvakinja v	alpskih disciplinah Lotte Blatti si je danes na treningu na progi za veleslalom zlomila desno nogo.
HELSINKI, 4.	— Izbirne
tekme za finsko državno reprezentanco za zimske olimpijske igre v Cortini so dale sledeče rezultate:
Moški — 15 km:
1. Arto Tiainen 1.01'02”
2. Antti Sivonen 1.01’48”
3. Haemaelaeinen 1.01’54”
4. Hakulinen 1.01’55”
5. Raesaenen 1.02T1”
Ženske — 5 km:
1. Siiri Rantanen 21’53”
2. Polkunen 22'06”
3. Hietamies 22T3”
4. Kiero 22T9"
5. Salonen 22’23”
CORTINA, 4. — Včeraj zvečer so prispeli v Misurino člani italijanske reprezentance za hitrostno drsanje, in sicer Claza, Caroli. Citterio, Dimai, Musolino in Tomasi. Drsalci so
reprezentanco, bodo imeli v nedeljo zadnjo izbirno tekmo za sestavo reprezentance za olimpiado. To bo tek na 15 km za «Pokal Moschitz«.
CERVINIA, 4. - Moštvo češkoslovaških smučarjev alpskih disciplin, ki je včeraj prispelo v Cortino, je zaradi nezadostne množine snega v Dolomitih cdšlo v Cervinio. Ekipo sestavlja devet smučarjev in 6 smučark, en trener in en spremljevalec. Tu bodo Cehi ostali do olimpiade. Snega je tukaj dovolj, ker ga je še mnogo zapadlo v zadnjih dneh.
Hokejski turnir v Beogradu
BEOGRAD, 4. — Danes se ja začel v Beogradu mednarodni turnir v hokeju na ledu, na katerem sodelujejo češkoslovaško moštvo UDA iz Prage, Kleinhingen iz Basla,
iz Beograda V današnjih prvih tekmah je UDA v izvrstni igri premagal Graz s 27:0 <12:0, 7:0, 8:0), Kleinhingen pa Partizana s 7:4 (1:2, 2:1, 4:1).
Carver že v službi pri Laziu
Inter se jezi
4. — Nov tehnični vodje
RIM
ja Lazia je bil danes dopoldne predstavljen igralcem, Dopoldne pa je prisostvoval tekmi rezerv Lazio - Piombino ki se je končala z 1:0 za Lazio. V petek bo Carver odpotoval v London in se bo vrnil v Rim v torek ali sredo prihodnjega tedna.
MILAN, 4. — Inter je danes objavil poročilo, v katerem pravi da si pridržuje pravico, da na podlagi dokumentov, ki jih ima, nastopi proti Carver-ju, ki je včeraj podpisal pogodbo z Laziom. Inter prav; tudi, da se je Lazio pregrešil zoper duha kolegialnosti, ki bi moral vladati med klubi
pod vodstvom zveznih trener-
jev dr. Cantonija in Šveda Odda Lundberga.
CORTINA. 4. — V včerajšnji hokejski tekmi Milaninter-Cortina so pravzaprav nastopili kandidati za državno hokejsko reprezentanco za olimpiado. Razdeljeni na dve moštvi so igrali pod imeni omenjenih dveh klubov in obe
SCHIHARU IGAYA japonski smučar, ki se je pred dnevi v Adelbodenu odlično uveljavil v tekmah v slalomu. Prvi dan jo zmagal pred znanimi Francozi in Švicarji, drugi dan pa je prav tako imel v prvi vožnji najboljši čas, v drugi pa je padel prav blizu cilja.
Kubala hoče zapustiti Barcellono
MADRID, 4.	—	Ladislav
Kubala, znani madžarski igralec, ki igra pri FC Barcelloni je zahteval od voditeljev kluba, naj takoj razveljavijo pogodbo, ki bi se iztekla šele ob koncu sezone. Kubala se ie odločil za ta korak zaradi te ga, ker baje voditelji moštva favorizirajo nove in povpreč ne igralce na škodo starejših, Tako poroča športni list «Mar-ca».
KAZNI, GLOBE...
Pasinatiju 12000 globe
(o pravočasno teh vizumov za prihod Spartaka v Trst in tako je morala odpasti z zanimanjem pričakovana tekma Triestina - Spartak. To končno tudi za tržaški klub ni vseeno, kajti z reklamo in drugimi pripravami za tekmo je Triestina imela že precej Stroškov, potem pa je vse padlo v vodo zaradi birokracije pri izdajanju vizumov. Znano je, da se v Italiji novinarji, funkcionarji in drugi zelo radi obregnejo ob vsako najmanjšo neprijetnost, ki bi jc morali italijanski športniki mogoče kje doživeti v zvezi s potovanji čez mejo. Zato bi bilo prav, če bi ob takih priložnostih pomislili na tisti: pometaj pred svojim pragom...)
V današnji tekmi med Bor-lettijem in Panhelleniosom, lanskim zmagovalcem na turnirju so Grki močno razočarali. Njih igra je bila zelo raztrgana, neučinkovita in sploh slaba, tako da zmaga Borlettija ni bila težavna. Prvi polčas je bil še precej izenačen, medtem ko so bili v drugem Milančani v veliki premoči, ne da bi se niti mnogo trudili. V italijanskem moštvu je bil najboljši mož Riminucci. (Ta igralec je sicer član Benellija iz Pesara, kelikor gre za prvenstvene tekme.Vendar je že sklenjeno, da preide prihodnje leto k Borlettiju in tako že letos igra tekme, ki niso prvenstvene, z Borlettijem. Prebiva pa že tako v Milanu, kjer študira.) Riminucci je sam dosegel 22 golov. Odlikovali pa so se še Pieri, Padoan in Fora-stieri, med Grki pa samo Pa-padimas.
Borletti je zmagal z 72:44 (30:29).
Druga današnja tekma na sporedu, Spartak - Maccabi. je prenesena na soboto dopoldne, ker Spartak še ni prišel.
Jutri sta na sporedu tekmi Panhellenios-Spartak in Mac-cabi-Borletti, v petek pa Panhellenios - Maccabi in Borlet-ti-Spartak.
* * *
MILAN, 4. — Na današnji seji Lige pri Italijanski nogometni zvezi so sprejeli sledeče sklepe:
Globe bodo plačali:	Spal
50000, Juventus in Internazio-nale po 25000, Napoli 15000; Cardarelli (Roma) 18000, Azzi-ni (Padova) in Morin (Spal) po 12000, Antoniotti (Torino), Farina (Sampdoria), Fuin (Lazio), Beltrandi (Napoli) po 6000.
Tudi trener Triestine Pasi-nati bo moral plačati 12000 globe.
Diskvalificirani so:	za tri
kola Burini (Lazio), za 2 koli Giovannini (Lazio) in za 1 kolo De Togni (Novara). Bri-ghenti in Dorigo (Triestina) sta dobila opomin.
Feruglio pri Novari
V Viareggiu pa bo od 29,
januarja do 2. februarja mednarodni košarkarski turnir, ki se ga bodo udeležili klubi: Črve na zvezda iz Beograda, lrnski zmagovalec, Alsazian iz Moulhousa, ki ima v svojih vrstah šest francoskih reprezentantov, ameriško moštvo Darby Lions iz Livorna, Storm Varese in Sporting Club iz Viareggia.
NOVARA, 4. — AC Novara je angažirala kot trenerja Gio-vannija Feruglia, bivšega tre--nerja Triestine. Službena doba mu poteka od 1. januarja.
Lanerossi kaznoval vratarja Sentimentija IV
VICENZA, 4. — Domači poraz Lanerossija je imel nekaj posledic. Igralci so sicer prejeli nagrado zaradi borbenosti, ki so jo pokazali v tekmi z Bologno, vratar Sentimenti IV pa je bil kaznovan z globo, ki znaša polovico njegove plače. To zaradi tega, ker ni pravočasno obvestit trenerja o nezgodi, ki se mu je baje pripetila v začetku tekme in zaradi katere ni bil sposoben igrati kakor normalno. Sentimenti je namreč opravičeval svoje težke napake izgovarjajoč se, da je imel obtolčeno ramo.
Vojska-Orvietana 4:0
ORVIETO, 4. — Vojaška nogometna reprezentanca, ki se v Orvietu pripravlja za mednarodni turnir vojaških reprezentanc, ki bo spomladi na Portugalskem, 'je danes odigrala trening tekmo z moštvom Orvietana. Vojaki so zmagali s 4:0. Moštvo je nastopilo v tej postavi: Cernu-schi; Cuttica, Garzena; Vicini, Mialic, Invernizzi; Longoni, Montico, Galli, Colombo, Bru-
Ponovne težave v Melbournu
MELBOURNE, 4. — Spet se slišijo glasovi o težavah pri gradnji naprav za olimpiado v Melbournu. Podjetja, ki delajo omenjene naprave, pravijo, da je težko delati, ker ni delavcev. Delavci, ki jih ni dovolj, namreč raje delajo tam, kjer so plače višje.
Kino Skedenj
predvaja danes 5. t. m. ob 17. uri VVarner Bros lilm:
OhoMki
idfktt '3čid
PARIZ, 4 — Na teniškem turnirju za pokal Gillou sta bila v četrtfinalu Italijana Si-rola in Pietrangeli premagana s 5:7, 7:5. 7:5. Zmagovalca sta bila Francoza Pellizza in Pi-let.
SYDNEY, 4. — Avstralski teniški igralec Lew Hoad je dejal, da se letos ne bo udeležil ameriškega prvenstva, ker je to zvezano s prevelikimi stroški. Rekel je še, da bo prihodnji mesec odpotoval z ženo Jennifer v Kairo, Rim. Pariz in Wimbledon.
Jiine ita	C
predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 18. uri CEIAD film:
Igrajo:	TRUDY	MARSHALL,	SUSANNE	DALBERT
gola. Gole so dali Galli 2, Colo rhbo
in Brugola, vse v prvem polčasu. V drugem polčasu je Cernuschi igral v vratih Orvietane namesto Carne-valija.
odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
!GUY DE MAUPASSANT
/Je! f lm!
67.
(LEPI STRIČEK)
«Ne, jutri večerjam pri ravnatelju. Kup političnih in denarnih poslov imamo na skrbi.«
Vzela je bila klobuk z glave. Ta mah sl je slačila bluzo, ki ji je bila pretesna.
Pokazal ji je vrečico na kaminu: »Pocukranega kostanja sem tl prinesel.«
Plosknila je z rokami: »Prekrasno! Kako si ljubezniv.«
Vzela je kostanj, pokusila enega in izjavila: »Čudovito je slasten. Naprej vem, da ne bom niti enega pustila.«
Nato je s polteno veselostjo pogledala Georgesa in pristavila: »Torej daješ vsem mojim grehotam potuho?«
Počasi je jedla kostanj in venomer pogledovala v vrečico, češ ali ga je še kaj v nji.
Rekla je: »Na, sedi ti v naslanjač, Jaz pa ti počenem med kolena in bom tako hrustala svoje bonbončke. Kar prijetno mi bo.»	.	,	.
Nasmehnil se je, sedel in jo vzel med razkrečena stegna, kakor je malo prej držal gospo Walterjevo.
Vzdigovala je glavo proti njemu, kadar Je kaj rekla; ta mah je s polnimi usti govorila:
«Veš, dragec, sanjalo se ml Je o tebi. Sanjalo se ml je, da sva šla na veliko potovanje, tl pa Jaz, na velblodu. Imel je dve erbi in midva sva vsak na eni Jahala po puščavi. S seboj
8	’	.	  UviiVttra	ir	nonirm
sva imela z maslom namazane m obložene kruhke v papirju pa vino v steklenici in sva Juiinala na grbah sede. Ali meni
se je zdelo za malo, da ne moreva početi nič drugega; bila sva predaleč narazen, in jaz sem hotela zlasti z grbe dol.«
Odgovoril je: »Tudi jaz bi rad zlezel dol.«
Smejal se je, zgodba ga je zabavala, in napel j aval Jo je, da je govorila neumnosti, brbljala ln pravila vse nežne bedarije, ki jih tvezejo zaljubljenci. Vse te otročarije, ki so se mu zdele v ustih gospe de Marelle ljubke, bi ga bile spravile pri gospe Walterjevl iz kože.
Tudi Klotilda ga je Imenovala: »Moj ljubček, moj mali, mucek moj.« Te besede so se mu zdele mile in božajoče; &o jih je pa malo prej ona druga govorila, so ga dražile in ^e mu gabile. Kajti besede ljubezni, ki so zmeraj iste, privzemajo okus ustnic, s katerih prihajajo.
Ali vtem ko se je takisto razveseljeval z njenimi burkami, je ves čas mislil na sedemdeset tisoč frankov, ki jih bo zaslužil, in nenadejavši je ustavil ljubičino besedičenje in ji dvakrat lahno potrkal s prstom po glavi: »Poslušaj, mucika. Nekaj ti imam naročiti za tvojega moža. Povej mu, da sem rekel, naj kupi jutri za deset tisoč frankov maroškega posojila, ki je po dvainsedemdeset: obljubljam mu, da dobi, preden poteko trije meseci šestdeset do osemdeset tisoč frankov. Priporoči mu, naj molči ko grob. Povej mu od mene, da je odprava v Tanger sklenjena in da prevzame francoska država poroštvo za maroški dolg. Glej pa, da se pred drugimi ne zagovoriš. Zaupal sem ti državno skrivnost.«
Resno ga je poslušala. Zamrmrala je: »Hvala ti. se nocoj povem možu. Nanj se lahko zaneseš; ta bo molčal. Vreden je zaupanja. Kar brez skrbi bodi.«
Ali medtem je bila pojedla ves kostanj. Zmečkala je vrečico v rokah in jo vrgla v kamin. Nato je rekla: »Pojdiva v posteljo.« — In ne da bi vstala, je Jela odpenjati Georgesu telovnik.
Mahoma pa je prenehala in potegnila z dvema prstoma dolg las, ki se je bil ujel v gumbnici. — «Lej no«, se je zasmejala, «Madeleinin las sl prinesel s seboj. Ce to ni zvest moz!«
Potem se je zresnila in dolgo opazovala na svoji dlani komaj razločno nitko, ki jo je bila našla. »Ta ni Made-leimn«, je zamrmrala, «teman je.»
Nasmehnil se je: »Najbrž bo sobaričin.«
Ali ta je pregledovala telovnik pazljivo kakor policaj in odkrila še en las, ki je bil navit okrog gumba; potem je zagledala tretjega; prebledela je in nekoliko drhteča vzkliknila: »Oh, ležal si z žensko, ki ti je omotala vse gumbe z lasmi!«
Začudil se je in zajecljal: «Tak ne. Meša se ti...«
Mahoma pa se je domislil; uganil je, se najprej malce zmedel in jel nato reže tajiti, kajti v dnu srca mu ni bilo nič kaj narobe, ker je slutila, da ima pri ženskah srečo
Ta je še kar naprej iskala m vsak hip našla kak las, ki ga je z naglo kretnjo odvila in vrgla na preprogo.
S svojim prebrisanim ženskim nagonom je bila uganila resnico in vsa razkačena, pripravljena na jok, je zajecljala: »Ta te ima rada... hotela je, da bi nosil kaj njenega s seboj... Oh, tak potuhnjenec...«
Vtem pa je nenadejavši zavpila, zavreščala z ostro ziveno radostjo: »Oh!... oh!... stara je... glej, tale las je bel... A! torej loviš zdaj že stare babnice...
Te mar plačujejo?... Povej no... te mar plačujejo?... A! zdaj si prišel na stare babnice... Mene torej ne potrebuješ več... kar imej ono drugo...«
Vstala je, planila k svojemu životcu, ki ga je bila vrgla na stol, in ga naglo spet oblekla.
Hotel jo je zadržati in je osramočen zajecljal:
»Tak ne... Klo... nikar neumna ne bodi... sam ne vem, od kod je... poslušaj... ostani... no, daj daj... ostani...«
Ponavljala je:
»Imej svojo staro babnico... le Imej jo... prstan si daj napraviti iz njenih las... iz njenih belih las... Tehle tu imas kar dovolj...«
Z jeznimi, hitrimi kretnjami se je bila oblekla, si popravila lase in si potegnila kopreno čez lice; in ko jo je hotel prijeti, ga je z vso močjo klofutnila po obrazu. Medtem ko je omotičen stal na mestu, je odprla vrata in zbežala.
Komaj je bil sam, ga je pograbila besna togota :ia Wal-terico, to staro kljuso. A! tej podkadi, tej, pa korenito!
Oplaknil si je rdeče lice z vodo, potem je šel tudi sam z doma. snujoč maščevanje. To pot ji za nič ne odpusti. A! ne in ne!
gel je dol do bul vara in se, vtem ko je pohajkoval sem
in tja, ustavil pred prodajalno nekega zlatarja, da vrže oči na časomer, katerega si je že dolgo želel in ki je stal osemnajst sto frankov.
In srce se mu je odradosti zdrznilo, ko je mahoma pomislil: »Ako srečno dobim svojih sedemdeset tisoč frankov, si ga lahko privoščim.« In jel je sanjariti o vsem mogočem, kar bi napravil s tistimi sedemdeset tisoč franki.
Najprej bi ga izvolili za poslanca. Potem bi si kupil časomer, in vrh tega bi igral na borzi, in potem še to... in še ono...
V uredništvo ni maral iti; rajši se je hotel pogovoriti z Madeleino, še preden spet vidi Walterja in napiše svoj članek; krenil je torej proti domu.
že je bil skoraj pri rue Drouot, kar je nenadejavši obstal; pozabil je bil stopiti do grofa de Vaudrec, ki je stanoval na Chaussče d’Antin, in povprašati, kako je z njim. Vrnil se je torej, še zmeraj pohajkujoč in misleč na nič koliko stvari, v srečni sanjariji o sladkostih in dobrotah, o bogastvu, ki je blizu, pa tudi o Larocheu, tem lopovu, in o ravnateljici, tem starem klopu. Zastran Klotildine jeze si ni v ostalem prav nič belil glave, saj je vedel, da mu ne bo treba dolgo čakati odpuščanja.
V hiši, kjer je stanoval grof de Vaudrec, je vprašal vratarja;
»Kako je gospodu de Vaudrec? Pravih so mi, da je bil
zadnje dni bolan.«
Mož je odgovoril: »Gospodu grofu je zelo slabo, gospod. Mislijo, da te noči ne preživi več, udnica mu je udarila na srce.«
Du Roy je bil tako prepaden, da ni več vedel, kaj naj stori! Vaudrec je umiral! Vse polno zmedenih, vznemirljivih misli, ki si jih sam ni upal priznati, se mu je podilo po glavi.
Zajecljal je: »Hvala... oglasim se še...« —• ne zavedajoč se, kaj pravi.
Potem je skočil v izvoščka ln se daj zapeljati domov.
Žena je bila že doma. Brez sape je planil v njeno izbo ln ji neutegoma povedal:
»še ne veš? Vaudrec umira!«
Sedela je za mizo in brala neko pismo. Vzdignila je oči in trikrat zapovrstjo ponovila; »A? Kaj praviš?... kaj praviš?... kaj praviš?..*	iNaaaljevaitjt:	sledi)