DECEMBER * JANUAR ST. 4-5 1934/35 V R T E C LETNIL 65 P. J. Stahl — A. A.; Maruška (Dalje.) IV. Noc jc bila ae. a bilo je že čutiti Luheti jutratiji vetrič. Sr-daj se morava obraiti na levo.« pravi Maruška. I >vc iniuuti za tem sta bila že ua stepi. ^htruSa in poslancc sla se ustavila i.n dihala s poiniini prsi osvežujoči iu sludki zrak to jilanotc. tlasi sta bila zelo v stiskL Si-m popltj.* pravi Maruška. T& crna pika tam spotlaj je blev, o ktv-ierein sem ti govorila. Sedaj se moruva Še enkrat obrniti na levo: voli bodu tara.< Stepa se je zgrinjala pred njima v neakončnost. Lc visoke senenc kope. ki so jih pred kratkim zložili. so zastirale pagled. 1'oslanec. se je povzpel na kopo, da bi pregledal obzorje. -Ne stoj!-( mu zaklirt! Maruška; »prcvelik sU Poslauec zdrkne s kope. Tu je! pruvi Maruška. -Pojdimo Uoli! Pomagaj mi dvigniti drog pri ^raiih! Poglej vole! Ali jih vidis?« Vidim jili, prav lepi so!« \o\iu ki sta ležala na travi, se uista ganila. Pst, pst!? pravi Maruška. ? Prav til>o pojdi za nienoj! Hejsli Človek bi rckel, cla sta vola prav dobro razumela jezik male gospodaricc. pajti tiho sta ae dvignila in prav lepo šla za ujo do voza, ki je bil s scnoni pEltužen. 'Sedaj napreživa!« pravi MaraŠka. Poznaš tlobro pot, MaruŠka?* vpraša poslanec Prav dobro; .verlno je treba iti naravuost proti jezercu. potem sc pft Hbrniii jia dcsno. Nato se pokaže z visoke ffore strcha Knišove hi.še. Sedaj w P*?žko priti v Čigirin. Dobro sem razuitiela. ko je Kniš .govoril očetu; ;Saroo Če človek neumen m, pride po tej pfiti Iahkp k meiii.i 49 »Poznaš tega Kniša?< »Poznam ga, večkrat prihaja k nam.< L>Tc bo lepo spreje]?c >Nevem ... roislim, da.< >In če bi te grdo eprejel?« >A nikoli nas ne bo izdol, ali ni re»? Prijatelj je... Oh ne! Prijatelj mo-očeta ne more biti izdajalec. >Ali veš, Maraška,< nadaljoje poslanec in gleda dcklici v obraz, ali vei, da je dežela polna tujcev, vojakov in ljudi btez usmiljenja? Ali veš, da boi srečaln samo sovražnilce. nabraSene sablje ali strele iz pušk? Ali veš, da povsod teče kri? Ali veš vse to? .. .< >Da,< odgovori Marnška; >da, vse to vem!...< >Zlobne oči te bodo opazovale; vpraševali te bodo z besedami, ki bodo same zanke. če odgovoriš nerodno, če 1i nide neznatna kretnja, majhen gib. če se zarečeš, Se rdiš. če malo trepetaš, bo vse izgubljeno... Veš to?< >Oh! Ne boro nerodno odgovarjala. ne bojim se!< »Morebiti greva v smrt!« »Ne,< pravi Maruša, >midva bova umrla aele potem. Najprej moraš priti t Čigirin. Ko boš cnkrat tam. bom umrla. če bo treba!... Tedaj sc ne bom ¦več bala umreti... toda prej TOoraš biti v Čigirinu! Oh! da .. .< jMaruška,< pravi črez nekaj trcnutkov, »naletela bora prav gotovo i slabe Ijudi; vojaki (e bodo morebiti nstaTljali in vpraševali. Če se bo kdt bližal tozu in ga celo hotel preiskovati, boš Diirna in ne boš videti kot prc-peličica, ko Tidi koga, da se prjbližujp njcncmu pnezdu, ki je čisto blizu skrito. Reci mi, ali me razum^!< >Da, razumem te. Biti moraiu.., biti moram... taka kot ti. ln bom.* >če te kdo vpraša, kam greš, boš odgovorila, da pelješ na Kniševo polje wz sena, ki ga je kupil pri tvojem očeto. Ali iaznmež?< >Da, razumem.« >če prideva zdrava in živa do Kniševega atanovanja, pride Kniš na bišni prag nama naproti. Prav gotovo) Razumea?c >Da!« >Tedaj mu rečcš: ,Kako lepo žito imate na polju! Ko sem šla mimo. sem ga občndovala. Majo je že žrelo; arupak mislim, da bi ga mogli ob po-trebi uporabiti tudi, preden bi hilo popolnoma zrelo.' Dolgo je to, deklicn Pa ei moreš te besede prav lako zapomniti?« >Da,< je cxlvrnila Maruška. »Poslušaj, ponovim jih!< L PonoTila jib je iD ručesar ni pozabila. P »Zdaj pa le tiitro, Maruškali • Poslanec stopi na voz, naTedi veliko luknjo v seno ju se skrije vani Maraša se je qsedla na voz in pognala vola z glaskom, ki je še nekolil trepetal. Težki toz se je začel premikati. Okomo se je pozibaval. k m Voz se je počasi pomikal Daprej; voli nikdar ne vedo, kako se čloTeku ^iudi. Prav nič niso pohiteli, pa naj jih je Maruška še tako priganjala. Vse je bilo mirno; od časa do fiasa je strel ali krik straže še bolj poudaril globoki molk. Nenadoma prsri Mamška: rDobro se skrif! Prihajajoh Zares so tedaj prihajali. Kmalu je oddclek niskih jezdecev obkolil voz. »Kam grcš? Odkod prihajaš? Kdo si?« zakliče Teč hripavih glasov. >Hčerka Danila Cabana sem,< odgovori Maruška. 50 Ustavi že enkrat volel< ji zakliče neki častnik. Maraska jih nstavi. .Odkod pri3najaš?< — >Od doma.c ¦— >Kje je ta dom?« ¦— >NedaIeS oJtotJ.< — sln kam greš?« — jH gospodu Knisu.« — >Kdo je ta KniŠ?« Prijatelj mojega očeta. Knpil je pri nas to seno in k njemu peljem <.V>Z.t : Kaj sem vam rekel, prijatelj?< prari drugi častnik. >Kjnečki voz je • n oič drugega. A vi vidite povsod izdajaJce in begune.« :Ali mislite, da jih ni nikjer? Ali je Las, ki ste ga porabili s hitro jl-žo. toliko vreden?« .-To ni prva ježa, ki smo jo danes zaradi vas presiali! In vedno v teku z.i prikazaimi!< odgovori Časlnik. tKaj bomo storili z naso jetnico? Deklica, ali liočeŠ biti pri polkuP Ampak! Premajhna si, bolje bi storila, da ne bi zapustila svoje zibelke.« >Tega lepega sena,< pravi prvi častnik, >se ne smemo braniti.< Obrae se k Maruški in pravi: >AIi je Kniševo polje še daleč?i »Še dosti...« -Sc razumeš na to? Ali prideš z volovsko Kitrostjo Črez oro ali dve tja?« - Morebiti Čez d^e ali tri ure.t ¦Dobro, tedaj mislim, da je najbolje, da spremimo ta voz do dioma tega moža in, če rau je kaj za seno, ga odkupi. Deklica, ali je Mša vasega prija-iclja prijeina? Ali je bagat posestnik?« >Velik vrt ima in mnogo jabolk.« rNeumnica! Ne gre za jabolka! Pojdimo! PrepriČajma se sami, kaj pre-inore Kniševa htša. Naš obisk bo gotovo zanj prijetno presenečenje.* Castnik vzpodbode konja \n se požcne naprej. Njegov tovariŠ gre za njim iu mrmra: >Pravi norec ste!« >Naprej, deklica!« zakriče vojaki Maruški, YoU, ki so oliranili svojo navadno resnost, a jib je boja konjenice in Im/anje svežega jutranjega vetra poživljalo, so vendar ho hržali pod senom priVe«ani. To je Marusi povzročaio smrtni atrah, če bi sc ^korenj odtrgal, če... Bilo ]e slišati nekaj strelov. Častniki so ustavili konje. Vsak je dal svoje pnvelje; streljanje se je spet začelo, preden so se zedinili. ¦Nasi gtreljajo!« je vzkliknil mlad častnik. »Brez dvoma so naši prvi niipadli. Naprej! Nasi se bojnjejo!« Hoj! Ivan! Pelji voz v Kniševo hiso in opravi vse zaradi sena! NaprejU Muruška ni imela časa, da bi se zavedla vsega tega, niti, da bi zbrala svoje misli, ko je oddelek že izginil v obUiku prahu. Kakor divji ptiči so odvrŠali. j-Dobro, na pot!« ji je rekel Ivan in si prižigal pipo. Maruška jc pogle-¦lala Ivana in zdcl se ji je ježu podoben. *Na pot! Na potU je ponovil s strožjim glasom. Vojska je toJe doma gospod K.niš?i vpraša MaraŠka. »Tedaj stc prišli k stareniu očetui** pravi clet't*k, ki je vprašcval. najiiesio tla bi odgovoril. >Da, k slaremu oČetu. Ali je rloma?* — ^Uoiiia je.->: — *Pa kjev \,i vstu; lahko je pa tuclf v hiŠi ali na polju.t »Ali mu lioCeš povedati, da smo prišli?« »Pa hitro,« pristavi Ivan ler spet prižiga pipo. Toda stari oče je že prihajal. Takoj je spozual Marusko in prav niT *•>• mu ni zdel Čuden njcn prihod. * >Ah! Deklica,« pravi. ?>kako ti je? Še vedno dobro? Še vepastete*. »Vidim, da imaš lepo hiŠo,< pravi Še strogo, a že vljndno. zaradi velikib pastet. >Boga hvalim za tot« otjgovori stari kmet. y\ siopHe. prosiiu, vsiopid1 Noter, noter,< jih sili, >Ip notcr... Kaksno Teselje! Kakšno prijetno pi-esr-ne^enje! Kakšno neprifakovauo srt^čanje. Rad imaai vsc vojake... Noter. noter, gospod vojak, prosim ,..« 52 Vojak, ki ga je imel tako rad, je bi] ves zbit od utrujenosti in laccn kot volk: seveda je šel za etarim kmetom, ne da bi se clal prositi. Ko je bil v sobi. se je zlekmil na klop iu zdehaJ, stegoval roke in pretegoval noge. Maruška si je dala opraviti z vozom, ki ga je hotela spraviti na dvo- rišče. Tarasič, ki je bil zelo v zadregi, je skakal okoli nje in ji pomagai. >Gospod Kniš.fl pravi Maruska, tkako lepo žito imate na polju! Ko &em j]a mimo. sem ga abčutloD&la. Malo je se zrelo; 'nmpalc misiim, da bi g& mogli »l> potrebi uporubili, tucli preden bi bilo popolnonui zreloh Hvulu Bopu! Mala, hvala Bogu! Da, dobro letino bomo imeliU je otlgovoril stari Knis. Njcjrov mirni glas ni izdajal prav nobenega čuvsiva! Stopal je po sobi, klical svojc blapce in z veselim plasom dnjal navodila. Njcgove oči niso \prascvale Maruškinih, i\e, ničesar ni razumel! Vendar — njeno srce bi se : kalo — če nc bi razurnel! Brez bcsedc jc hodila za Knišean po hisi. Soba je btla vclika. Pohištvo je bilo povečini iz močocga lirastovega lesa. , pobcljenih zidovih, ki so bili beii kakor sneL, so iz trave spleteni venci ili dulj po divjiJi stepnih rožah. V enem kotu so biie svete podobe, ki so jih krasile sveže rože. V sredi \v stala težka velika miza, ki je bila pokrita z leptm bciim prtom s pisanimi i esami. Stari Kniš je povabil svoje goste za roizo. Ne flinejn pozabiti okrepcila,< pravi. >To bo kmala preskrbljeno, to ho k.mnlu preskrbljeuo .. ,< Od eae strani do druge leta, prinaša Tclike kozaTce, hodi v klet in v kaščo. odpira shrambo, premika louce in pokrove, stresa žlice, naliva iz ^u-klfiiice v stcklenit-o, leze pod streho po prekajeue klobase, teka na vrf it.L. itd.... Vse te priprave. ki so mnopo pomenilc za JaČnega vojaka, so iiiu rtiiic veliko ueprestane pažnje; mislii jc vsak trenoiek, da pride na mizo velika skleda: vsrkaval je že prijetno diseči zrak m sline bo mu pri-Imjale v ustal Trcpeta) in drhtel je od požrcŠiiosii. Čuj. čuj, gospodar, ne daj si toliko opraviti,« je pravil od časa do časa. ' kIotoIjrii bom z niaiini... liocem reČi, da bom zadovoljen s tem. kar liin tam doli -.. Da, zadovoljen Ijoiu.« Ni\ nt1,« jc odgovarjal stari K.niši, ;ne! Dovolitc, da Tam pomidim kaj ' nnernega! Dovoliite Tni. gospotl ... aii morem po^ijrasati po vašem imenu?« Ime mi je Ivan,^ jc odgovoril vojak in zavzdihnU. No. dobro. gospod lvan. morate mi dovoliti, da vara ponudjm najboljše, knr premore ruoja nbtiga hišica! Moratc, niorate: prav nič nooete žalostiti nboiiega starca, ali nv. Malo mojili klobas boste pokusili... in krač tudi... i\v siva iudi... Videli bosl«.* Pri pmnn grižijaju jc bil Ivanov obraz strog in cliTJi kiikor obraz ^ijitkn. ki sc nt* briga za to. da bi slažaiije ni bilo Bog ve kaj; dalo je Maniški vse zaapanje, Čutila ¦ jf varno in okrepljeno: ujcna zaskrbljenost jc tzginila in ubogo arce, ti jf bilo dotlej stisnjeno kakor v kleščah. je postalo spet prosto. 55 >Dragi gospodU pravi Ivan, ki sc je obupano trndil, da bi zbral svoje jnisli, >to seno, vesie, seno z Toza, fci scm ga moral spremljati, jc na.5o! .. IMe razumete? Zasegli smo ga, torej je naše! To je jasno, ali ne? \ endar Iga morež odkupiti od mene, ee ti je kaj zanj... Denarja daj, maogo denarja lin tvoje bo!... In vse bo v redu.< p >Gospodar ste, gospod Ivan,< je odgovoril stari Kniš, >popol& go&potlar ste. Vse, kar hočete, morete vzeti. Goepodar stelc »Dobro! Prav dobto!« je odgovoril Ivan. VII. Maruška se je vrtela okrog voza na dvorišču kakor raBJen ptič. Tai«fl je dal sena volom in začeJ spraševati, a Maruška, ki je bila vsa zmedenii1 zaradi kiatili skrbi, ma je le kratko odgovarjala. >JCaj storiti?« se je vprasala. Kako ga rešiti? Nič se ni voz jpo videzu izpremenil; aii je Še... Če bi ga mogla prav previdno nekako opozoriti nase.< Ko je hodila mimo kupa debelega kamenja, ki je bilo nagromadeno ob podrtem zidu, je inislila, da sliši, ne, jasno je slišala glas, ki ga je tako dobio pozuala in ki ji je pravil: >HvaIa, Maraškica! Bodi mirna, vse gre dobro!< Ni mogla dvomiii o tem. Bil je glas njega, za katerega se ji je zdelo, da še trepeta, Bila jc vsa iz sebe od veselja in pogreznila se je v travo, kt-r ni mogla sioriti več koraka. >Ali sem prav slišaJa?« se je Še vprašala Maruška. ¦ Srce ji je moč&o bilo. A glas, ki je prihajal zopet iz ravzalin, je bUo aliSati dirugič: >Zvesta prijateljica,« je govoril glas, »ne boj ae! Smo že prišli pn.'kVeš, kaj nameravara? Ne veši** »Ne, povej mi!« >No, dobro, moi nacrt je pridrveti y tatarski ali turski tabor, sovtažnike pobiti in njihovega poglavarja zasužnjiti... Kaj se ti zdi?« >To bi biJo slavno.t je odgovorila resno Maruska. »Slavno! Ali ne? A bilo je na Francoskem kmečko dekle, ki je vae soTražnike iz domoviae pregnalo.« >Oh!< pravi Maruška, ki so se ji zaiskrile oči. »kako je morala biti «rečna!< >Sežgali so jo,< je odvrnil Taras. ^Vseeno, vseeno.t hiti Maruška, majsrečnejša žena je.< »Očc ti bo povedal zgodbo o njej, če hoceS. Neka francoska gospa ruu jo je povedala v mestu, Pri nas ne poznajo teh zgodb. Dekle se je imenovaio Ivana ArŠka.« >lvaua Arška,« pravi Mflruška 8 solzami v ofceh. >Ivana ArŠka! Sročno dekleU 54 i aras je bil uavdošen, Kar je storila francoska deklica, bi tudi ukra- * jinski deček mogel storiti. Zaupal je Maruški kup načrtov, ki so mu vreli po možganili. In kakor so se vsi ti >slavni< načrti nchali z željami, Tsaj v ni.^nvi domišljiji, je bil ves sreeen! K.o se je sprehajal po vrtu in iskal 1, je razodeval svoje misli glede zadnjega boja in je zelo obžaloval, da : liki atamau bil prepoeaseu pri napadanjn. Maiuška ga je molče poslušala in mislila na deklioo, katere ime je pravkar slišala in ki je resila svojo domovino. vin. Gorak solneni žarek je prodrl skozi okence, ob katerem je zaspal po obilnem okrepčiln vojak Ivau, in je padal naravnost oa njcgovo Iice. Njegov obraz je bil ves rdeč od solnea. Ivan je napol zavestno čuiil, da se bo spekel; a bi) je sicer tako srečea, da sploh ni želel vstati. iSenadonia jc skočii, kakor da ga je kdo sunil z žarečim zelezom. Lica so mu kax gorela. Odsel je od okna proč. Kje je bil? Pomalem se je začel spominjati. Začel je kričati; glas je bil hripav in \Telčeč. KJici so se razlegali po vseh kotih dvorišča.: »Hoj, L! Stari! Grom in strelal Ali boš prišel?« Ivan je ČutU, da se je zakasnil. S silno brco je odprl vrata in se s sabljo v roka-h prikazal na pragn ter se zdaj obračal na fevo, zdaj ua desno. >Naj me hudir vzame, če vem, kam moram itih Hitro je obhodil dvorišče. S sabljo je mahal po zraku, zdaj drezaJ v zid, zdaj jo zabodel v drevo. Nazadnje se jc spotaknil ob kupn kamenja, ki je bil pri kleti — Maroška je pobledeia v s-vojcm skri-valisču —, a je pi. klinjaje vstal ter se koučno znašel, odkoder je prišel, pred hišnim pragom. š«.' vedno je bil jezen. Prihajam, gospod Ivan, prihajaia, prihajam.t je pravil Kniš dobro-du5no in Tljudno; >vedno sem vam na uslugo.« ^HuHirja, kje pa si?« mu je zaklical. »Tu-le sem,< je odgovarjal stari Kniš. -~Tu-Ie? Kje je tvoj iu-lc?* je rohnel vojak. >Pred vami, junak: ali rae ne vidite?< In Ivan je res stal pred starim Kjusem. AU ste se dobro odpocili, gospod Ivan?^ vprasa stari KniŠ. >Upam, da vas mulie niso prcveč opikale; vse sem zaprl, da bi vas pustile na miru.c Naj ogenj z neba scvre tvoje muhe! Mar mi je zanje! Bolje bi storile, dd ln me prej z&udile, razumeŠ? Princsi mi kozarec žganjalc Oh! Z veseljcm, gospod Ivan! Kako sem srecen, da vam morcm po-' i, gospod Ivaa, kako sem srečen!... Sem se usedite, gospod Ivaii, sem -- 'isedite, takoj napolnim kozarček... Usodite se, usedite se...« ^Ne utegnem. llitro daj; stoje popijem ... Ali imaŠ pripravljen denai-?< Imam ga. gospod Ivan, in postrežem vam z njim; vendar je vedno i-i za nas ubogc ljudi...« je Kniš otožno poglcdal na usnjeno mosnjo, j<» je izvlekel iz žepa. ZagrabU je pest drobiža iz mosnje in ga začel unič šieii, a Ivan si je pridno iiatakal kozaree. Le četrto zvrKano čašo je v dusku izpil m se potem postavil pred Kniša. ¦>zo je preštel določeno mn rsoto, jo spravil v žep, s hitrim korakom i I. odveznl konja, s pestjo udaril ubogo žival, skoČil v sedlo, blagovolil -fiiti malce konec svojega pokrivala v odgovor na brezŠtevilne Kniševe r /