2 T1 V N E DE E] O OB 14.30 na openskem strelišču žalna svečanost ob lO. obletnici ustrelitve Pinka Tomažiča in tovarišev — . Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. er. TRST, četrtek 13. decembra 1951 VELIKO PRIČAKOVANJE 28.000 Tržačanov obiskalo letos FLRJ KDO je na vrsti, prosim ? e oo šlo tako dalje, bodo kmalu vse pod\plsnike zloglasne kominformovske protijugoslovan-ske resolucije iz leta 1948 zaprli in postrelili) Harriman poroča Eisenhovverju o zahodnoevropskem oboroževanju Predsednik Truman in dav e na ate ra DUNAJ, 12. — Češkoslovaški notranji minister Nosek je nocoj izjavil po radiu da bedo vse češkoslovaške funkcionarje ki nadzorujejo zbiranje in izročajo poljedelske proizvode različnim državnim odborom, zamenjani s «posebnimi tajniki«, ki bodo z delom pričeli 1. januarja. Nosek je izjavil, da bodo tajniki pomagali državnim odborom pri njihovih političnih, kulturnih in gospodarskih nalogah. Preden bodo pričeli z delom, pa jih bodo poslali v po. seben tečaj. Zadrega italijanske vlade zaradi avstrijskih pritožb Pakt za pravice človeka Za<-*asni odbor prihodnji te-£&riZuna svojem zasedanju v Ofenziva proti nemškim poslancem iz Poadižja? - Senat je končno odobril jugoslovansko - italijanske dogovore o Izvajanju nekaterih doofrl mirovne pogodbe - Dva milijona brezposelnih po uradni statistiki Ferenca UNESCO * evropski center nuklearne fizike HELSINKI. 12. — Finski parlament je s 131 proti 49 glasovi izglasoval zaupnico vladi pri aiasovanJu o zakonu, ki dovoljuje državi neomejena pooblastila prj njenem gospodarskem ukrepanju. Razprava se bo nadaljevala prihodnje dni. PRIMORSKI DNEVNIK = 2 13. decembra 1951 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, četrtek 13. decembra Lucija, V tača Sonce vzide ob 7.36, zatone oto 16.20. Dolžina dneva 8.44. Luna vzidle ob 15.57, zatone ob 8.03. DELAVCI ZA ENOTNI NASTOP za izboljšanje življenjskih pogojev Predavanje dr. Izidorja Cankarja je privabilo v Avditorij številne poslušalce GLASBENA MATICA V TRSTU Danes 13. decembra bo ob 20. uri seja izvršnega odbora OF II. okraja na Korzu Garibaldi 4. Vabljeni so tudi sektorski tajniki OF. PRIREDI V SOBOTO 15. DECEMBRA 1951 OB 2030 IN V NEDELJO 16. DECEMBRA 195i OB 10.30 V AVDITORIJU Snoči je imel v Avditoriju predavanje o slovenskem impresionizmu univerzitetni profesor iz Ljublj-ne dr. Izidor Cankar. Že njegovo prejšnje predavanje o slovenskem slikarstvu XIX. stol. je vzbudilo veliko zanimanje, tako da so bili prostori Prosvetne zveze pretesni. Snoči pa so poslušalci napolnil, dvorano v Avditoriju, kar se le redjto zgodi pri katerih koli prireditvah te vrste v Trstu, ob koncu predavanja pa so govornika nagradili za njegova jasna izvajanja z zasluženim priznanjem. Za boljše razumevanje slovenskega impresionizma v slovenskem slikarstvu je predavatelj orisal nastanek te struje v umetnosti v Franciji, ker so francoski impresionisti vplivali tudi na slovenske slikarje, vendar pa je bistvena značilnost slovenskega impresioniz. ma. da ne pomeni le slikarstva na Slovenskem, tetnveč slovensko slikarstvo. Z Rihardom Jakopičem, Ivanom Groharjem. Matijo Jamo in Matejem Sternenom, največjimi predstavniki slovenskega impresionizma, je slikarstvo na Slovenskem doseglo najvišjo stopnjo, uvrstilo se je po kvaliteti med svetovno umetnost in prvo, pred literaturo poneslo sloves slovenskega ustvarjalnega duha med druge kulturne narode. Predavatelj je orisal v svojem podajanju tudi like vseh štirih umetnikov, posebno Jakopiča, ki ima poleg svoje nedosegljivosti kot slikar za Slovence zasluge tudi zato. ker je postavil zamisel stalne Narodne galerije in z lastnimi sredstvi zgradil umetniški paviljon, v katerem so lahko razstavljali vsi slcvenskj slikarji. Dr. Izidor Cankar je tudi omenil izlet Tržačanov, večinoma delav. cev. ki so se leta 1900 s posebnim vlakom udeležili razstave v Ljubljani, na kateri sp razstavljali med drugimi tudi predstavniki nove struje - impresionizma. Predavanje so spremljale skioptične slike iz del štirih umetnikov. Kljub temu, da niso reprodukcije barvne, in je glavna sila impresionizma ravno v barvah, so vzbudile v gledalcih g)obok vtis.' SKUPSCINA OF ZA IV. OKRAJ Jutri 14. decembra ob 20. uri bo na sedežu v Skednju okrajna skupščina OF za IV. okraj. GODALNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE IZ LJUBLJANE Dirigent: BOGO LESKOVIC Solista: JELKA SUHADOLNIK-ZALOKARJEVA (klavir) IVAN TURSIC (fagot) Pred nekaj meseci je Italijanska splošna zveza dela (CGIL), ki je v rokah kominforrristov, zahtevala, da se mezde in plače zvišajo za 15 odstotkov, ker so življenjski stroški v zadnjem času narasli ter je zato že itak nizka kupna moč delavstva še bolj padla. Teh zahtev pa nista sprejeli sindikalni organizacij; demokristjanov in socialnih demokratov, ali kakor se sami nazivajo «svobodni sindikati«. Tj sindikati so namreč zastopali stališče, da bi zvišanje plač pomenilo podražitev vseh življenjskih potrebščin ter da bi zato ostala realna mezda (kupna moč) ista, ali bi se celo poslabšala. Zato so predlagali zahtevo po znižanju cen. Kakor v vsem so tudi v tem vprašanju Enotni sindikati in Delavska zbornica enostavno posneli stališče svojih matičnih orgamizacii v Italiji, čeprav je položaj tukaj precej drugačen in terja borbo, prilagojeno tukajšnjim posebnim razmeram. Enotni sindikati so pač tudi postavili zahtevo po 15 odstotnem povišanju delavskih in u-radmških prejemkov za industrijsko panogo, Delavska zbornica pa je zagovarjala znižanje cen. Prav tu pa -e je pokazala Vsa odvisnost od Italije, kj potrjuje politične špekulacije voditeljev obeh sindikatov, katerim je izboljšanje položaja delavstva postranskega pomena in jim služi le zato, da spravljajo vodo na mlin svojih političnih spletk. Ko je namreč v Italiji nekam potihnila ta akcija oziroma zahteva, so tudi v Trstu zaspali Ni naš namen, da ti se spuščali v razglabljanje, alf je bo,. 1 je zahtevati zvišanje plač ali znižanje življenjskih stroškov. Končno je vsakomur razumljivo, da bi bil pri enakem znižanju cen oziroma zvišanju plač rezultat isti, ker bi se življenjski pogoji delovnega ljudstva in s tern vsega prebivalstva sploh, izboljšali. Seveda bi bijo najbolje oboje: zvišanje plač in znižanje cen, kaj. ti tako bi se mezde končno vsaj približal*. oni vsoti, ki bi zadostovala za najnujnejše potrebe. Vprav razpravljanje o tem vprašanju med obema sindikatoma pa ponovno kaže. da V. OKRAJ DOLINA Obveščamo vse starše, k; še niso prijavili otrok za obdaritev ob novoletni jelki, da to store še danes na sedežu Of v Dolini. Sobota, 15. decembra 1951 ob 20.30 Spored: 1. L. M. ŠKERJANC: IV. simfonija v H-duru za godalni orkester: Andantino - Scherzo - Allegretto - Lento affettuo-so - Toccata -» Allegro giusto e con brio — 2. A. VIVALDI: «Noč» . koncert za fagot in godalni orkester: Uvod - Strahovi - Sen - Svitanje - solist Ivarj Turšič — Odmor 3. M. LIPOVŠEK: Druga suita za godalni orkester: Mae-stoso - vivo e giocoso - Larghetto - Scherzo - Presto . Finale - Allegro — 4. W. A. MOZART: Mala nočna glasba. Smučarski tečaj PDT DANES ZADNJI DAN ZA VPIS Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13 ZDTV od 17,—19. ure in v trgovini Gec v Rojanu, Trg Tra i Rivi 3. Nedelja 16. decembra 1951 ob 10.30 Spored: 1. B. IPAVIC: Serenada za godala: Allegro moderato * Minuetto - Andante con variazioni - Finale - Ar.dante T" 2. M. LIPOVŠEK: Druga suita za godalni orkester: Mae-stoso - Vivo e giocoso - Larghetto - Scherzo - Presto - Finale - Allegro — Odmor — 3. L. M. ŠKERJANC: Con-certino za klavir in godalni orkester: Allegretto grazioso * Adagio - Allegro con spirito - Solistka Jelka Suhadolnik-Zalokarjeva — 4. W. A. MOZART: Mala nočna glasba- Vabila so na razpolago v UL sv. Frančiška 20 (pritličje) dnevno OD 11. DO 13. IN OD 17. DO 19. URE; v nedeljo od 9. do 10. ure. SESTANEK ZP V SV. KRIŽU Danes 13. dec. bo v Sv. Križu množični sestanek člar.ov Zveze partizanov STO. Sestanek bo pri Beijanovih z začetkom ob 20. uri. Priporočamo točnost! Krajevni odbor ZP Sv. Križ ŠENTJAKOBSKO PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« V TRSTU Vabi svoje članstvo na IV. redni občni zbor, ki bo v nedeljo 16. t. m. ob 8.30 v prostorih SHPZ v Ul. Roma 15/11 s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Izvolitev verifikacijske komisije in volilne komisije. 3. Tajniško poročilo. 4. Blagajniško poročilo. 5. Poročila načelnikov odsekov. 6. Diskusija. 7. Sprememba društvenih pravil. 8. Poročilo nadzornega odbora. 9. Izvolitev novega upravnega odbora. 10. Slučajnosti. Tajništvo PEVCI V nedeljo 16. decembra ob 14. uri bo na Opčinah komemoracija za Pinkom Tomažičem in tovariši. Vabimo vas. da počastite spomin padlih herojev z žalostinkami. Prihitite polnoštevilno na strelišče na Opčinah ob 10 obletnici usmrtitve. Pevovodja SLOVENSKO----------- NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje BO UPRIZORILO v soboto 15. decembra 1951 ob 20. uri na KONTOVELU Nušičevo komedijo Qo'ipa miniMca> v nedeljo 16. decembra 1951 ob 16. uri v NABREŽINI Nušičevo komedijo Qobpa mmfotiiica Ze včeraj smo pisali 0 drzni tatvini avtomobila, last trgovskega potnika Alberta Cavalie-ra. Možu so namreč ukradli «To-polino«, v katerem so bili kovčki z vzorci moškega blaga in nedoločena količina blaga za podlogo v skupni vrednosti 350.000 lir. Včeraj zjutraj malo pred osmo ps^ je neki policijski agent, ki je odhajal v službo; opazil v UL Koštalungi v bližini pokopališča zapuščen avto. Ker so bila vrata priprta in je bilo precej ne rednost i v notranjosti, je agent zasumil, da nekaj ne more biti v redu. Poklical je dva delavca, s katerima je avto spravil na kraj in telefonsko poklical prometno policijo. Po telefonskem razgovoru, med katerim je zvedel o ukradenem «Topolinu», se je agent vrr.il k vozilu in ga za-stražil. Kmalu nato so prišli agenti prometne policije, ki so avto odpeljali In ga okoli poldne izročili lastniku, ki je izjavil. da je izginilo tudi 6 dežnih plaščev last trgovca Virgilia Piceininija. na katere pa je predvčerajšnjem med prijavo popolnoma pozabil. Vpisovanje je na sedežu odbora v Nabrežini vsak dan od 15. do 20. ure; za Salež je vpisovanje pri Miliču, po domače pri Gar-žcr.ovih. št. 34; za Gabrovec Zgonik- in Koludrovico v gostilni Guštin v Zgoniku; za Sv. Križ pri Švabovih; za doljnji de) okraja vpisuje tov. Emil Legiša, Vižovlje 11; za sektor Sempolaj pa je vpisovanje pri tov, Furlanu v Sempolaju. Vpisovanje se zaključi v četrtek 13. decembra. V AVDITORIJU V petek 14. decembra bo ob 21. uri v Avditoriju, Ul. del Teatro Romano koncert mladega tržaškega komponista FABIA VIDALIJA ki je dosegel mednarodno diplomo v kompoziciji letos v Vercelli. Koncert bo pod okriljem Italijanskega kulturnega krožka, ki ima svoj sedež v Ul, Alfieri št. 8. Na koncertu bosta pela Vidalijeve skladbe Umberto Zallia in Salvatore Gagliar-di. Klavirske skladbe pa bo izvajal sam avtor. — Vstop prost, vabila na razpolago pri blagajni v galeriji Protti. ZVU NAJ PODALJŠA ROK za izvedbo popravljalnih del v pekarnah tržaške občine kil juh temu optimisti ter si ne grenijo zaradi tega življenja; za. to je bilo novlemfcra tudi precej porok, po podatkih občinskega higienskega urada kar 110. Kar se tiče nalezljivih bolezni, pa moramo priznati, da ni bil položaj v preteklem mesecu slab, nasprotno, število primerov nalezljivih bclezni je v nasprotju z drugimi precej padlo. Tako bilo 13 primerov davice. nobenega smrtnega, medtem ko jih je bilo v oktobru 16, preteklo leto isti mesec pa cele 22 in en smrtni primer Z% škrlatinko jp zbolelo 53 o-seb. za tifusom 9, za kozami 39. za oslovskim kašljem 2 in za otroško paralizo 3. cd katerih je en bolnik umrl. Obolenj za. ošpicam; je bilo kar 65. v nasprotju s 13 ' primeri v oktobru ter 2 primeri iz leta 1950 v istem mesecu. K sreči niso ošpice' tako huda bolezen, sicer bi morali takoj pobiti našo prvotno trditev, da je bilo stanje gledie nalezljivih bolezni v preteklem mesecu kar dobro. V novembru so tržaški prebivalci porabili dnevno 84.710 kubičnih metrov vode, kar ni ravno malo; znak. da se Tržačani prav radi umivajo in da pijejo, pcleg vina seveda, tudi precej vode. Higienski urad je pregledal tudi več stanovanjskih poslopij. kjer je ugotovil sledeče; 78 poslopij je v zelo slabem stanju, 106 hišam bi morali nujno popraviti streho, 44 peslopi; je zelo vlažnih, v 128 hišah pa ni v redu vodna napeljava. Zdravniški šolski pregledi so bil; v 46 šolah s 1064 učenci. Pri teh pregledih so ugotovili, da potrebuje nič manj kot 4nl učencev dobrega gorskega zraka, zaradi česar jih bodo v poletnih mesecih poslali na počit', nice izven mesta. Precej velik« število, ki kože. da so naši etr« ci zdravstveno boi; slabotni. bodo veljali za vse pekarne se vendarle strinjamo s stališčem prizadetih pekov, ki zatrjujejo, da -je rok prekratek. 2upan Bartoli je sicer javil, da je ZVU odobrila podaljšanje roka za dobo treh mesecev; toda če pomislimo, da sedaj ni primeren čas za rama popravljalna in zidarska dela. se nam tudi ta rešitev ne zdi primerna. Zakon ZVU št. 103 pa predvideva tudi. da morata biti prostor, v katerem se dela testo ter prostor, v katerem se peče kruh med seboj ločena, to se pravi, da morajo pekovski delavci prenašati testo iz- ene delavnice v drugo, kar prav gotovo škodi pravilni peki kruha. Tudi proti tej določbi je g. Cri-stiani nastopil ter zahteval, naj bi bila spremenjena. Vprašanje bi bilo treba čim prej rešiti; od njegE je odvisna usoda ne samo samih pekam, temveč tudi tamkaj zaposlenih delavcev, ki bi v primeru začasne prekinitve obratovanja pekarne ostali brez dela. Obenem bi bili prizadeti tudi prebivalci. ker bi ukrep prizadel tudi takšne oekarre, ki delujejo same v širokem delokrogu. Ze leta 1949 je bil v Italiji sprejet zakon, ki uvaja stroge higienske ukrepe za vse pekarne. Na podlagi omenjenega zakona bi morali vsi lastniki pekarn prilagoditi svoje delavnice tem higienskim predpisom ter uvesti s tem v zvezi tudi nov delovni red. Isti zakon je ZVU uveljavila tudi na našem ozemlju, samo da je tu izšel leto dni kasneje. Zakon, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 103 pa ni povsem enak italijanskemu ter predvideva nekatere spremembe, proti katerim so prizadeti lastniki pekarn protestirali. Glavna sprememba, proti kateri je nastopil g. Cristia-ni, ki predstavlja v občinskem svetu tržaške obrtnike, je skrajšanje reka. v katerem morajo peki izvršiti popravljalna in obnovitvena dela v svojih delovnih prostorih. ZVU predvideva namreč v svojem zakonu', da morajo vsi lastnik; pekarn zadostiti higienskim predpisom najkasneje do 31. dec., medtem ko je nudil italijanski zakon precej daljši rok. Cim ie zakon izšel, je tržaški higienski urad pregledal vse pekarne tržaške občine. Izmed 130 pekarn, ki so v naši občini, jih kar 12 ni odgovarjalo predvidenim higienskim predpisom, med temi je tudi pekama, ki peče kruh za občinske menze, katere vzdržuje ECA (občinska podporna ustanova). Prav tako je med prizadetimi tud; pekarna v Barkovl.iah. ki je pa tudi edina pekarna v tistem okraju. Lastniki omenjenih 12 pekarn morajo popraviti, oziroma preurediti delavnice, sicer bodo morali prenehati z obratovanjem. Čeprav se popolnoma strinjamo s stališčem, da je treba uvest; stroge higienske ukrepe, ki KMEČKO GOSPODARSKO PREDAVANJE V SALEŽU Krajevni odbor OF Salež vabi vse vaščane na predavanje o kmečko gospodarskih vprašanjih, ki bo danes 13. decembra ob 19.30 pri Kraljevih št. 16. Predaval bo tov. Janko Furlan iz Sempolaja. Gledališče Verdi Danes bo ■ spominska predstava komponista Francesca Ci-lea «Adriana Lecouvreur« za abonente reda «A». Opero dirigira Antor.ln Vot-ta, režiser je Oscar Saxida Sas. si, nastopajo Magda Olivero, Giuseppe Campora. Elena Nico-lai. Giuseppe Taddei, Eraldo Coda in drugi. Zbor vodi Adol-fo Fanfani, koreografijo Annita Bronzi. Prva plesalka je Sonja Mermolja. ZAHVALA Vsem, ki so na kakršen k' način sočustvovali ob iz?1 pokojnega Alojzija Blažine se najtopleje zahvaljujemo. Družina Bla** Opčine, 13. decembra 19®1' Odbor za obrambo pristanišča se ni sestal, ker ni bilo članov Včerai zvečer bi se moral sestati odbor za obrambo dela v tržaškem pristanišču in to v prostorih* Delavske zbornice. Sestanka ni bilo ker niso prišli sindikalni predstavoiifi iz tovarrj in ostalih podjetij. Po mnenju predstavnika «Delav-ske zbornice« »e je to zgodilo, zaradi neprimernega sedeža. Predstavniki «Enotnih sindikatov« po njegovem niso hoteli priti na sedež nasprotnih sindikatov. Naj bo vzrok tega čudnega zadržanja sindikalnih predstavnikov tak ali drugačen, brez dvoma zaslužilo predstavniki zelo ostro kritiko. Skrajni čas je že. da postane odbor za obrambo tržaškega pristanišča bol, aktive« i« ds pokaže konkretne rezultate svojega delovanja. Do sedaj so Žal rezultati kaj pičli. DAROVI IN PRISPEVKI Ob tretji obletnici smrti strica Antona Miklavca daruje Marija Kette iz Magdalene Sp. 1000 lir za Kulturni dom. Žeparji na trgu in v finančnih uradih V nakupovanje zatopljene žene so najlažji cilj žeparjev, ki z bistrim očesom kaj kmalu presodijo, če se izplača ali ne iztegniti roko. Žrtev neznanih žeparjev je postala včeraj zjutraj na Trgu Ponterosso 49-let-na Eufemia Rcvis por. Scrazzo-lo iz Ul. F. Severo, ki se je med nakupovanjem zavedla da jo je neznanec olajšal za denarnico, ki jo je hranila v žepu plašča. Zena, ki je tako utrpela škodo 11 000 lir še je odpravila na policijo in zadevo prijavila. podobno se je zgodilo tudi 53-letni Emi Ferletti iz Ul. Commerciale 3, ki - je včeraj prijavila tatvino denarnice s 1.380 lirami. Zena. ki trpi približno 4.000 lir škode je policiji izjavila, da jo je neznani zlikovec okradel v finančnih ura dih na pomorski postaji. Nezgoda dveh steklarjev Nekako okoli 10. ure sta se 20-letni Valerio Cantoni iz Ul. Caprin 3 in 40-letni Nicolo To-relli iz Ul. Rigutti 33, oba steklarja po poklicu, trudila z raztovarjanjem velikih šip iz železniškega vagona, katerega so na posebni prikolici pripeljali pred skladišče tvrdke Zen-naro v Ul. Palestrina. Imela pa sta smolo, kajti ena izmed velikih šip je zdrsnila na delavca ter se razbila. Oba so morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnico, kjer so Cantonija, zaradi močnega udarca na kolenu in raznih ran na gornjih udih, sprejeli s prognozo 15 dni na ortopedskem oddelku, medtem ko so Torellija zaradi udaria in prask na levi nogi sprejeli na opazovalnem oddelku, kjer bo verjetno ostal najmanj 6 dni. MALI OGLAg! SAMO SE DANES VPISOVANJE ZA ZIMOVANJE V MARTULJKU Vse smučarje opozarjamo, da bo vpisovanje za zimovanje v Martuljku zaključeno danes, četrtek 13. dec. Interesenti za 4 in 8-dnevno bivanje v Martuljku se lahko prijavijo v dopoldanskih in popoldanskih urah na sedežu mestnega odbora ZAM v Ul. Machiavelli 13/11. POLTOVORNIK LANCIA DEA v zelo dobrem stat avto BALILLA prodam. " slov na upravi lista. Zdravstveno stanje v novembru Več smrti kot rojstev Čeprav zatrjuje statistično poročilo o zdravstvenem stanju naše občine za mesec neveri ber. da je bil pe k za; v preteklem mesecu de.kaj deber, moremo vendar z žalostjo ugotoviti, da je bilo še vedno višje število smrtnih primerov kot pa rojstev. Iz omenjenih podatkov je namreč razvidno, do je bilo novembra rojenih !90 o-trok. od teh sedem mrtvih, medtem ko j« bilo smrtnih pari. merov kar 191. Toda ljudje s« Od 31. decembra 1951 & 1. Januarja 1952 SILVESTROVANJE Bledu Ja* Vpisovanje do 20. cembra 1951. SILVESTROVANJE V Opatiji z izleti od 30. decem«#* do 1. januarja in 31. <*e' cembra do I. JaPt**r^a' Vpisovanje pri »Adria* Express», do 20. dece01' bra 1951. «Adrta-Express» prlr*^ DVODNEVNI I Z L 6 in sicer od 31. dece®*,r do 1. januarja 1952 v Tar pri Poreču TRST ZA POPLAVLJENCE Čeprav je bila formalno že zaključena nabiralna akcija za poplavljence, je mestni odbor še prejel zneske uslužbencev raznih jjodjetij in ustanov, namenjene hudo prizadetim italijanskim družinam. mesti v bližnjo okolico mesta. Ob zaključku je bil sprejet sklep, da se mestni gospodarski svet razširi z vključitvijo 10 novih članov, ki bodo izbrani med najboljšimi delavci, kmeti in ribiči. Živilski tng je v Izoli zadostno z.aložen z vsemi potrebščinami. Cene so bile kot drugod, tiidi tu zadnje čase znižane. Le ribe so še vse predrage, od 7Q do 300 din kg- Razlika ;ie med zadružnim in privatnim sektorjem. Previsoke so tudi cene zelenjavi in sadju, ker kmečka zadruga ne intervenira s svojimi pridelki. Zelje v glavah je v 'Kopru po 20 din kg v prodajalnah «Fructusa». v Izoli pa po 30 din kg. 10-letnica ustanovitve Jugoslovanske armade 22. december je Dan jugoslovanske armade. Ta dan bodo večje svečanosti tudi v Istrskem okrožju. V počastitev tega dne bodo množične organizacije na predvečer po večjih mestih priredile slavnostne a-kademije. V Kopru bo na akademiji sodelovala vojaška godba. slovenska družina Ljudskega gledališča, zbor Radiofonije in dijaki slovenske gimnazije. 22. decembra bodo dopoidne vojaške svečanosti. V mali dvorani Ljudskega gledališča v Kopru bo odprt,-;, razstava posvečena 10-letnicl Jugoslovanske armade, ki bo prikazovala sodelovanje vojaških edinic in življenje vojske v narodnoosvobodilni borbi. Poseben del razstave bo prikazoval življenje in delo tukajšnjih edinic od o-svoboditve dalje in še posebno v letošnjem letu. Koprska vojaška edinica praznuje na Dan jugoslovanske armade tudi 10. obletnico svoje ustanovitve. 23. decembra bodo v vseh edinicah športna tekmovanja. sadili največ s trtami, sadnim drevjem, ostalo pa bodo njive in travniki. Po sredi tega velikega kompleksa zemlje bodo napravili cesto. Na primernem kraju bodo zgradili veliko gospodarsko poslopje, ki bo služilo za hlev živini in za shranjevanje strojev in orodja. Kraj ima še veliko ugodnost, ker je tam voda, ki je nujno potrebna živini. OGLED NAČRTOV ZA ZELENJAVNI TRG V zadnjih dneh se je sestala, pod predsedstvom župana Bar-tolija komisija, ki je imela nalogo pregledati in proučiti vse načrte o novem zelenjavnem trgu. Izmed 16 načrtov, ki so bili predloženi, je komisija končno izbrala štiri najboljše, od katerih prvi bo nagrajen z vsoto 300.000 lir. drugi z vsoto 100.000 lir, tretji ir.' četrti pa vsak z vsoto 50.000 lir. Vse načrte si prebivalstvo lahko ogleda danes in jutri v občinskem paviljonu v Ljudskem vrtu in sicer od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. bili kot tdki vpisani pri Pokra, jinskem uradu za delo do 30. novembra 1951. Upravičenci, ki imajo kakšnega družinskega člana zaposlenega, morajo javiti občinskemu pododboru, koliko plače ima zaposleni član. Pri razdeljevanju zimske P<> moči so letos upoštevali iste kriterije kot prejšnja leta. brezposelnim samo z denarnimi podporami. Občinski odbor, ki se je zavzel za vestno izvajanje kampanje za zimskp pomoč brezposelnim, se b0 sestal vsak mesec. Sejo je predsednik zaključil s pozivom vsem sindikalnim organizacijam, raznim zvezam in nadškofijski upravj ter vsem meščanom, požrtvovalnemu sodelovanju. Načrt občinskega odbora za nabiranje prispevkov za zimsko pomoč 10. dec, je bila na županstvu ustanovna seja občinskega odbora za zimsko pomoč brezposelnim. Seje so se udeležili zastopniki Zveze industrijcev, Zveze rokodelcev, trgovcev, po. ljedelcev. Občinskega podpornega društva (ECA), Pokrajinskega urada za delo. nadškofije in vseh sindikalnih organizacij. predsedoval je občinski od. bornik dr. Levi — poverjenik za javno zdravstvo in dobrodelnost. Za tajnika sn potrdili odv. Velvija, načelnika urada za ob. činsko osebje. Predsednik je najprej pojasnil namen seje in priso1ne seznanil z direktivami Centralnega odbora, ki so povsem enake onim iz prejšnjih let. Tudi letos bodo razobesili v avtobuse in po vseh javnih lokalih, trgovinah itd. napise, s katerimi bodo pozivali . ljudstvo, naj prispeva za zimsko pomoč brezposelnim. Nadalje so sklenili prositi za sodelovanje v te) kampaniji tudi upravo proste cone. ki naj bi nabirala prispevke med trgovci. ki so udeleženi pri kontingentih proste cone. Nabiralna akcija bo samo dva dni, in sicer v sobeto 22 jn nedeljo 23. t. m. V teh dneh bodo po vseh trgovinah, javnih lokalih in tudi po ulicah prodajali značke za pomoč brezposelnim. Nadalie bodo v prid sklada za zimsko pomoč v omenjenih dneh zvišali vstopnino h kinopredstavem v plesne dvorane, v javno kopo lišče pristojbine za javni le lefon itd. Pred za-kliučkom seje je odbor sklenil tudi letos pomagati 31 knjižnic slovenskih prosvetnih društev Raste in se razvija kulturno delovanje po vaseh Slovenske Istre, da obide človeka veliko zadovoljstvo, ko to sliši. Knjige si utirajo pot v hiše. 30 knjižnicam. ki jih imajo prosvetna društva po vaseh, se je te dni pridružila še ena v Sv. Petru, ki ima nad 400 knjig. Skupno je danes v vseh knjižnicah na Koprskem okoli 5000 knjig. Prosvetnih društev je 31 s 3300 člani. TRIDNEVNI lZ ‘5i od 30. decembra 1 do I. januarja 1952 v Rovinj Novo Got>c° Kanal Sv. Lucijo Tolmin Kobarid Bovec Komen Štanjel ^ Vpisovanje a° cembra 1951. PREDAVANJE O AMERIŠKEM PESNIŠTVU Zavezniška čitalnica v Trstu, Ulica Trento št. 2, javlja da bo danes, v četrtek. 13. decembra ob 20.30 predaval o ameriškem pesništvu od početika do danes profesor ameriškega slovstva na vseučilišču v Wesleyanu. Združene države, dr. Wilbert Snow. Predavanje bo v angleščini in mu bo sledil prost razgovor. Dr. Snov/ prihaja v Trst na krožnem potovanju po italijanskih mestih. Predaval je že v Milanu, Rimu, Bologni in v Florenci. Danes v četrtek ob 20. uri bo na verandi gostilne «Pri stadionu« nagradni šahovski brzotur-nir. Vabljeni so vsi šahisti. Neroden padec delavca Okoli 11. ure so pripeljali v bolnico 50-letnega kurjača Gia-coma Monzanija stanujočega pri Sv. M, M. Sik št. 207 ter ga zaradi zloma gležnja desne noge sprejeli s prognozo 25 dni na, ortopedskem oddelku. Mon-zani je izjavil, da je v pomorski postaji, kjer je zaposlen pri neki angleški edinici. nerodno stopil in padel na tla. Javna zahvala Kot smo poročali, je bilo pri avtobusni nesreči v Strunjanu ranjenih tudi več potnikov. Tem so pomagali nekateri požrtvovalni ljudje v Strunjanu. Med ranjenimi je bil tudi Fonda Giorgio. ki se javno zahvaljuje družinama Morassi Viljema in Valente Candida iz Strunjana za takojšnjo prvo pomoč in skrb in izraža- globoko hvaležnost obema družinama in vsem drugim, ki so pomagali ranjencem ob nesreči. NATEČAJ ZA DIMNIKARSKA PODJETJA Občir.-a obvešča, da bo v četr. tek 27. decembra 1951 razpisan natečaj za dimnikarska podjetja, ki bi hotela sprejeti čiščenje dimnikov v poslopjih, ki so občinska last za leto 1952. Natančnejše podatke lahko dobe zainteresirana podjetja v občinski palači, soba št. 203. Za bo! it na in novoletna voščila v naiem listu klitite samo št. 73-38, nakar Vas bo obiskal naš namešlenec- MOTOSEKCIJA NABREŽINA Motosekcija Nabrežina organizira dvodnevni izlet v Komen 25. in 26. decembra. Vpisovanje V prostorih prosvetnega doma «Igo Gruden« v Nabrežini, **JMQRSKI dnevnik gEDENTlSTlČNI PROCES V LUCCI PREDSTAVLJA PODVIG LAŽI 13. decembra 1951 IN KLEVET Slovenski in italijanski nartizani so se z ramo ok rami korili prod fašizma Nujnost sestave operativnega štaba slovensko - italijanskih partizanov je zahtevala Jmtna vojaška situacija - Proces ne bo mogel zasukati zgodovinskih dejstev v začetku maja 1943 leta ie novoustanovljena brigada «Si-®vn Gregorčič« prekoračila “Ho pri Kamnem in se napota nad Tolminom in beneški-VratVaSm* pro*‘ grebenu Kolo- Fred prvo svetovno vojno je Prav Po tem tekla meja, ki je ij—. . * '■'-“»a njv-ju, i jt “««etno razdvajala beneške Slo. ace cd ostal h rojakov. Na-j.®?novoustanovljene brigade ar ,(i c!? z oboroženo borbo fašističnim- okupatorjem v«r • vzvalovi slovenski ži-itav-m da se bt>^ približa “‘Janškemu narodu s pobudo stotivnejšo borbo proti '"Stzmu. Ta namen brigade «Si-«on Gregorčič« je postal takoj ?®n italijanskim fašistom. se je že 10. maja 1943. za. dobro pripravljena ofen-Ja fašističnih elitnih edinic sektorju Kolovrata, ki naj štabu zveznega Franc Grnugelj-Zorko briUm€Ua slovenske primorske živ^f' • T°da ofenziva je do-a popoln zlom. Fašisti so ajjali zapustiti to ozemlje m bn j žrtev, medtem ko je ‘Sada «S mon Gregorčič« do-v ’ tem ognjenem krstu ga 1>rv‘ usP£h in izšla iz nje-organizacijsko in vojaško KrePljena. vlival: tvo prve beneške ijj. na grebenu Matajurja, Ma. nas je pričakalo z vso pri. a°stjo in pozdravilo prvo ^go svojih sinov. Navduše-ljudstva ob srečanju s slo-nsk.nai primorskimi partiza-bilo velikansko .po čemer . 1® dalo ugotoviti, da mu tu-. stoletno suženjstvo ni uniji® narodnostne zavesti. Orga-Po-t 3 (-*svc'bodilne fronte je ie ( a. še aktivnejša, okrepila ib število članstva se je ®a‘o iz dneva v dan. b°bro opremljena brigada j’e ‘eni krenila iz Mašere sko-in na Podnožju Matajurja tart t?e*a ^ez glavn0 cesto Cc-a Kobarid na vrh Mija v keniC° ^rni vrh- Na tern tez' g®1 Prehodu so fašistične za-ov,e in Parole nameravale k ‘r.ati napredovanje .toda bi-(j. *° uničene po (jveumi ju--. 1 b rbi. Vrhovno poveljstvo ^ eniške pokrajine je bilo za-uspehov naše brigade zelo „/krbljeno in resno je pričelo Jo^šljati. kako bi nas uniči- t1rn pa se ie §llas 0 i i* jb. brigade vse i« — o . v« bolj širil J* pobijal fašistično pfopagan-. P domnevnem barbarstvu w‘belov». U Rima je prišel nalog, na. ff. Prične s splošno ofenzivo. prvi slovenski primorski b|adi sta bili vrženi dve di-J"li. 21. maja je prhlo do ve-Jnh bojev s tema divizijama, b-lj poleg tega še okrep-'1 2 phredi alpinskih edinic. H^^blošno razočaranje faiistič. j}? komandantov pa so te al-e. eččnice. s položaji na Wen‘h Špika, odrekle posluš-tjj ‘n niso' stopile v borbo, fjji d®n okrog 12. ure je ba-jJ~n fašističnih vojakov z siljjbatskim orožjem hotel pri-bofi alpince, da bi stopili v dj toda ti so se uprli tu-Cus,jU in po dveurni bitki za S|0 * Po’ožaj. To tega je pri- ijpj Slavnem zato. ker so bile Pajv * e edinice sestavljene po Iti V- beneških Slovencev, ‘VojjL biso. hoteli boriti proti čili bratom. Dober mesec 1 ianuL0 teh dogodkih s0 itali->»in divizije na ozemlju Tol-0Vec — Ponteba — jto .-hr Gorica uprizorile ta-ksr ; en°vani «rast;ellamento». »ob 5 pravz:,piav pomenilo po. ‘ Prebivalstva. ** ^!5n?'osvobodilno gibanje ^ačno* 8^3*0 z vsakim onem IttSijo .e /U(h ba teritoriju Be-Čiater' o/k° odcepljene od I? Pr;čhi -ovVrtij?f' čutiti vse večje neza-kltorifiVO in biržnjo toliko let ‘‘fej- Ranega in narodnostno ys avnega prebivalstva, jih i®'5 dan je teč4 kri po gri-l!*lasb Poteh Beneške Slovenije. jl’,gcisln,.SVc''b°di. ki so ga širili Ki . ^auski narodi, živeči fbenpZ, ia.bsko okupacijo, pa .ie |Uliia„ pozitivno deloval na mio tat Prebivalstvo, ki .'e N Podvrženo brutalne- l>>tn ‘zk°riščanju pod fašistič-rez‘mom. operativnem oficirja. • Marca 1944. sta se eperativn-' štab IX. korpusa in štab brigade «Garibaldi» sporazumela za sestavo skuprrega mešanega koordinacijsko operativnega 51 a ba slovensko-italijansk h partizanov, ki naj bi ga tvorili štirje člani. V ta štab sta prišla z italijanske strani komandant brigade Vani in komisar brigade Basso, s slovenske strani na komandant operativnega štaba kap. Franc Jožko Uršič in komisar operativnega štaba maj. Franc Zorko Crnugelj. Tajnik štaba j\e bil Franci Prajs. Nujnost sestave tega štaba je za htevala takratna vojaška situa cija. Nemške enote so vsak dan divje napadale skupne položaje slovensko- tah janskih partizanov. Da bi mogli zadržati močan pritisk nemških napadov in se uspešno upreti sovražniku, je bila potrebna tudi vojaška taktična organizacija. Prav zaradi te nemške aktivnosti so se morali italijanski partizani umakniti iz revne Furlanije v hribe med slovensko prebivalstvo. Vzporedno s pritiskom nemškega okupatorja leta 1944 in 1945 pa je ra~el upor v Slovenskem Primorju, v Brdih, v Beneški Sloveniji in Furlaniji. Za. radi tega se je tudi število partizanov zelo povečalo, tako v že obstoječih kakor v novousta novljenih edinicah. V onih dneh je štel briško-beneški odred pet bataljonov: bataljon Rezijanov, dva baialjona Benečanov m dva bataljona Bricev. Na enak način se je večalo število italijanskih partizanov. V zvezi s tem povečanim številom edinic je nastala potreba doslednega medsebojnega sodelovanja in ustanovitve koordi-nacijsko-operativnega štaba slo-vensko-italijanskih partizanov. Zlasti nevarne so postale sovražne ofenzive leta 1944, in sicer na sektorju Gorica—Kr-min, kjer so Nemci poskušali razbiti naše edinice. In prav odporu in pripravljenosti edinic koordmacijrko-operativnega štaba se je b lo treba zahvaliti, da je sovražnik utrpel velike poraze, posebno v trikotu Medana — Kojsko — Praprotno. Po teh neuspelih sovražnih ofenzivah so enote koordina-cijsko-operativnega štaba podprle veliko, ofenzivo IX. korpusa na sektorju Baška grapa, Sv. Lucija. Podbrdo. na ozemlje Slovenskega Pri. morja. Gledano z vojaškega stališča je torej morala ta divizija brezpogojno priti pod poveljstvo IX. korpusa. * * S|! Spričo navedenega postane jasno, da sloni obtožnica preti italijanskim partizanom gari-bajdincem v Lucci na docela lažni podlagi. Ves proces ne predstavlja drugega, kot element protijugoslovanske kampanje, ki jo razpihujejo iredentistični krogi v Italiji. Očitno ima proces v Lucci dva namena: prikazati borce in voditelje divizije Garibaldi — Na. tisone za izdajalce domovine in drugič, pripisati jugoslovanskim partizanom nekakšne osvajalne namere na škodo Ita-lije. I Toda motijo se mseenaterji obtožnice proti borcem- ((Garibaldi Natisone«. ako menijo, da bodo s klevetniškim procesom zasukal; zgodovinska dejstva. Ne smeli bi pozabiti, da od zadnje svetovne vojne do danes še ni poteklo toliko časa in da te zgodovinske dogodke poznajo tudi široke ljudske množice in ne le peščica ljudi. Hotel sera pribiti nekol ko dejrtev. ki jih na insceniranem procesu v Lucci namerno zavijajo in pačijo. Potrebno bi. bilo. da bi Italijani in Jugoslovani, ki so se borili v omenjenih enotah, vzajemno dvignili svoj glas proti neresnici in klevetam, s katerimi bi hoteli inscenatorji procesa v Lucci oblatitj skupno borbo proti fašizmu. ........ l Z jutranjega lova domov. “DOLINA MRTVIH” - POKOPALIŠČE EGIPČANOV PRED 4 PO 6 TISOČ LETI KAKO SO MUMIFICIRALI FARAONA RAMZESA XII Dokler so truplo mumificirali je bilo v kraljestvu splošno žalovanje - Svečanosti na poti do groba - Grobnice, ki skriva ogromne zaklade, še niso odkrili Zakaj je italijanska divizija prekoračila Sočo Delavnost edin c koordinaeij-sko-operativne-ga štaba pa se je pokazala tudi pri rušenju proge Gorica - Podbrdo — Sv. Lucija, katero so popolnoma uničile. Prav tako so te edinice delno uničile jn ovirale promet na poti Gorica — Čedad in na progi Videm — Ponteba. Nemške edinice so si zelo prizadevale izpodriniti iz teh položajev enote koerdinacijsko-opčra-tivnega štaba, kajti omenjene prometne žile so bile Nemcem nujno potrebne za oskrbovanje italijanske fronte, Z žrtvovanjem velikega števila vojaških formacij je Nemcem končno uspelo rešiti se tega pritiska, ker se je keordinacijsko-opera-tivni štab, da bi prihranil žrtve, odlečil premestiti glavnino svojih sil. med temi tudi italijansko divizijo, na drugi breg Soče ,kjer so se že nastanile tri. deseta in enaintrideseta divizija ter brigada «Triestina», S prehodom čez Sočo je italijanska divizija zašla še globlje «Dolina mrtvih«, ki se razprostira na levem bregu Nila v bližini današnjega Kaira, je bilo pokopališče Eg pčanov pred 4000 do 6000 leti. V piramide, večj‘e ali manjše, ki so jih faraoni dali zidati za časa svojega vladanja, so po smrti legli k večnemu počitku. V njih bližini počiva na milijone mumij, ne samo človeških, ampak tudi pasjih, mačjih, ptičjih, vseh bitij, ki so bila ljuba Egipčanom med življenjem. Vseh piramid je nad šestdeset. Največja je Keopsova, ki je 146 metrov visoka, V njej je toliko kamenja, da bi lahko sezidali zid, višji od človeka, debel nad pol metra 'n dolg 2500 kilometrov. To piramido s0 zidali sužnji nad trideset let; koliko, trplje.nja, gorja in ponesrečenih je ta stavba zahtevala, nihče točno ne ve. V njeni bližini je sfinga, dvajset metrov visoka, izsekana iz žive skale z levjim trupom in človeško glavo. Pod njenimi nogami se je v tleh skrival tempelj boga Horusa. Pred približno 3500 leti pa so kraljevo in plemiško poKO-paiišče prenesli v Tebe, teda' glavno mesto kraljestva. V bližini piramid so pokopavali ra-mo še nižje ljudstvo iz bližnjih krajev. Faraon Ramzes XIL, ki je umrl v Memf di pred več kot 3000 leti, je bil predzadnji faraon kraljeve krvi. Pozneje, do razsula egiptovske države, so si ovenčali glavo s klafom, to je faraonovim pokrivalom, ovitim z zlato kačo, veliki duhovniki. Truplo umrlega faraona so odnesli ob navzočnosti višjih dostojanstvenikov iz kraljeve palače v Memfidi mimo Nila v posebno mesto mrtvih, kjer so stanovali le grobarji in tisti, ki so mazilili trupla. Semkaj so prinesli umrle in jih pripravili za mumifikacijo. Duhovniki balzamisti so polo-žili truplo umrlega v zlat čoln ter ga odnesli v poslopje, kjer so mazilili samo kraljevska trupla tistih najvišjih dostojan-stvenikov, ki so uživali farao- novo milost. Tu so položili I kamna. Najvišji je trideset me- mm Piramide v Egiptu. V llonsko prebival-W,)o za slovenske Purtist =aite !?i so se pričeli te- 0fjIJn'rati prvi protifašistič-Ssir '.'k> so zbirali narod ! t&»j, ral‘ za končni obračun oni. in njegovim terori-iH i., reŽimom. Čeprav smo ‘‘lii.i rat : ‘ POLDRUGO MILIJARDO za železnico Trst-Zavlje b itnii • voesiraiJSKO pumoc Nevronskega prebivalstva. NitniN Furlani ja je bila na-? in i a Cedad, Videm. Gori-mesta so predstav->tr. ase glavne oskrbovalne It 'ie sl! an«aš st'čne organi-5r sJr? nas zalagale z vsem, i*?io rt .Potrebovali. Kapitu-i>k kr&( ie prebivalstvo v>Pravn Učakalo povsem S* bikoi pre-v '‘st/ otenai j5*5. z nrezjem v zadnjih fašističnih iptiorski Furlani in beneški iL2® oroji enci so pograbi-10 st°P‘li v novo-V^o« : prvo in drugo %,v itan. ''“'"eško« brigado b,]."''!.), lansko brigado «Ga- "L** brigatM sta ;•> W»5taba TYStrm 0Perativ-mL ' k<>rpusa NOV tvHa brit k° ie bila ita’ ,, Rada samostojna V s Sada «Garibaldi» y V zadnjih letih minulega stoletja so v presledku izgradili železniško progo od postaje Sv. Andreja proti Skednju ter do rafinerije pri Sv. Sabi. V to progo so vključeni odcepi za ladjedelnico Sv. Marka, strojne tovarne Sv. Andreja in druge Industrije. K tem industrijam se je kasneje še priključilo lesno skladišče s svojo luko pod Skednjem ter končno še industrijsko naselje Zavije. Stara proga ima mnogo nedo-statkov. Med drugimi tudi tega, da se na njej lahko uporabljajo samo parne lokomotive in še te samo z omejeno brzino in težo. Proga je položena na valovitem terenu s strminami 17-18 odst. promil. Številni ovinki s polmeri 115-150 m ne dovoljujejo večje brzine od 10-25 km. Koristna to-naža vlakov pa je ocenjena 120 do 130 ton. Število vlakov ni moglo dnevno preseči 12, ker so premiki za sestavljanje vlakovnih kompozicij zasedli glavno progo ob odcepih pri raznih industrijah Tudi številni prehodi čez proge so ovirali promet. Dnevni prevoz je na stari progi znašal približno 1.300—2,000 ton v 24 urah v obeh smereh. Toda samo lesno skladišče, ki ima prometa okoli 800.000 ton na leto, zahteva možnost prevoza. V zadnjih letih pa so se še znatno razširile nekatere industrije ter podvojile svojo proizvodnjo. Predvideno je, da se bo v bodočnosti dvignil promet na 1,5—2 milijona ton letno, kar bi znašalo 5.000— 6.000 ton dnevno. Po izgubi ranžirnih postaj kakor Gorica, Prestranek ter Sežana, ki so pripadle Jugoslaviji, je predvideno, da bj postaja Zavije sprejela 2.000 rezervnih tovornih vozov. Po novem načrtu bodo vzpored. I oljarni ter lesnem skladišču no s staro progo zgradili novo I največji objekt v tem in na sedanji progi odpravili nje- - ne nedostatke, kakor na pr. pol mere krivin, vzpone,, prehode in križišča. S predori in viadukti ter nadvozi so že odstranili te prometne ovire. Maja 1949 je bil načrt odobren in januarja 1950 so se začela pripravljalna dela. Predračunska vsota predvideva 1 milijardo 500 milijonov izdatkov. Nova proga, ki se začenja po prvem km od postaje pri Sv. Andreju, gre skozi 3 predore, jez 500 m dolg viadukt ter več nadvozov. Prvi umetni predor, dolg 347 m, je že v višinj Javnih skladišč in je zahteval ogromna zameljska dela. Treba je še položiti tračnice. Naslednji objekt je 500 m dolg viadukt, ki teče vzporedno s cesto ter mimo pročelja ladjedelnice Sv. Marka in oljarne. Viadukt s svojimi 66 loki, ki imajb razpetino 10 m, ter tremi železnimi mostovi v dolžini 42 m za podvoze, pri ladjedelnici, je projektu. Betonska dela so bila že dokončana, manjkajo še mostovi železne konstrukcije. Za viaduktom sledi pod Skednjem predor dolžine 214 m, nato pa postaja Skedenj. Od tu pelje proga po 6 m visokem nasipu s 5 nadvozi do naslednjega predora, ki ima dolžino 590 m. Sledi ravna proga do postaje Zavije. Glavni odcepi za industrijo so pri strojni tovarni Sv. Andreja, pri ladjedelnici Sv. Marka, oljarni, lesnem skladišču, plavžarni, rafineriji Sv. Save ter končno podaljšek k rafineriji Aquila. Prednosti nove proge je v povečanju brzine od 25 km na 60 km na uro. Postaja Skedenj bo omogočala hitro vožnjo, kar bo povečalo število vlakov od 12 na 48 v 24 urah in s tem prevoženo tonažo na 23.000 ton dnevno; to je nekako 10-kratna sedaj prevožena tonaža. Po (Gospodarstvu« truplo na marmornato mizo. Najprej je neki duhovnik začel rezati podplate umrlega, da ne bi onečastil nebes z zemeljskim prahom Nato so mu vtaknili v nes zakrivljeno žico ‘n začeli trgali možgane iz črepl nje. Ko so mu razparali trebuh ter prebrali čreva, srce in pljuča, so ga položili v vodo nasičeno s sodo'. Po sedemdesetih dnevih namakanja so dvignili faraonovo truplo iz močne kopeli, ga položili v kamenit rov, skozi ka. ferega je več dni pihal vroč zrak, in ko fe bil0 telo suho, so ga oddali dišavarjem. Tečaj so se začeli najvažnejši obredi, ki so jih opravljali najvišji duhovni Mrtvega mesta. Telo umrlega so začeli umivati z blagoslovljeno vodo. Ob nadzorstvu duhovnikov so stro-kovnjaki začeli polniti truplo z dišečimi zelišči, žaganjem in smolo in ves čas molili. Nato so mu nameslo oči vložili steklene zenice obrobljene z bronom. končno so vse truplo posuli š spdnatim prahom ter obesili umrlemu okoli vratu podobo hrošča s k a rabe j a. napravljenega iz draguljev. Nato so duhovniki ovili roke, noge, vsak prst umrlega s trakovi, na katerih *o bile napisane molitve in zakletve Ta povoj go polili z lepilom in balzamom. Na prsi in na vrat so mu položili cele rokopise ter knjigo umrlih. Zakaj pa so to napravili? Takratna vera je namreč učila, da preden pride umrli v nebesa, mora pred sodišče dvainštiridesetih Strogih sodnikov, ki prerešetajo njegovo zemeljsko življenje. Sele ko sodniki pregledajo vse spise, ki so oviti okoli njegovega trupla in ugotovijo, da se ujemajo z onimi, ki jih je spisal v nebesih bog Dut, šele tedaj lahko stopi duša umrlega pred Oziridov prestol. Faraonovo truplo so nato oblekli v dragoceno obleko, mu položili zlato masko na obraz, mu prekrižali roke in mu nataknili dragocene prstane ter zapestnice. Pod glavo so mu dali blazino iz slonove kosti. Ves čas, ko se je faraonovo truplo namakalo v sodnati vodi, je Egipt žaloval. Ko je iz mesta mrtvih prišla vest, da so pričeli truplo balzamirati, tedaj je bilo žalovanja konec kajti rajnki je postal enak bol govom. Po treh mesecih bivanja v mestu mrtvih-je bila faraonova mumija pripravljena za pogreb. Odneslj so jo v kraljevo palačo in jo položili v sarkofag iz bazalta. Ob navzočnosti ljuostva so sarkofag prenesli na pozlačeno jadrnico ter plul; po Ni]u na_ vzgor do groba y Tebah. Na tej poti je morala mumija obiskali več templjev in prisostvovati slovesnim obredom. V onih časih so bile Tebe glavno mesto Egipta z velikim številom svetišč. 'Ob vhodu v templje so stali visoki obeliski, i izsekani iz enega samega kosa trov visok in tehta 370.000 kilogramov. Od svetišča do svetišča je tekla široka tlakovana cesta, okrašena z dvojno vrsto sfing; ene so imele človeško, druge pa ovčjo glavo. Po obširnih pogrebnih obredih po vseh templjih glavnega mesta je žalni sprevod krenil čez Nil k vznožju libijskih gor, kjer je bilo pokopališče. Tu ni bilo nikakih piramid, grobovi So bili vsekani v ž vo skalo. Ramzes XII. si je za časa svojega vladanja skozi trideset let dal zidati svoj podzemeljski grob. Ta grob je bila cela podzemeljska palača z opremljenimi sobami. Pod to palačo je bila skrita grobnica; ko so faraonovo truplo položili v grobnico so vse tajne dohode skrbn0 zazidali. Vse to so duhovni izvršili brez prič; mumija Ramzesa XII. počiva v miru v svojem skrivnostnem grobu; kljub prizadevanju mnogih raziskovalcev se še do danes ni posrečilo najti njegovega groba, ki hrani, velikanske zaklade. NOVI STROJI ZA SLOVENSKO INDUSTRIJO Mariborsko podjetje "Remont" skrbi za nemoteno obratovanje kovinske in druge industrije - V podjetju izdelujejo stroje, ki jih doslej niso izdelovati doma naprodaj eskimski psi Ce imate velik vrt z dobro ogra-jo okrog njega, se i>o urad britanskega festivala morda odločil, da vam proda enega svojih eskimskih psov. K polarni razstavi na festivalu je namreč spadalo tudi 11 velikih eskimskih psov in zdaj Iščejo za njih nov dom. Seveda so s tem težave kajti psi so težki 36 ali 37 kg, ter požrejo dnevno dober kg konjskega mesa in pol kg prepečenca, kar stane 25 funtov šterlingov na teden. Kot kupci pridejo v poštev samo oni, ki imajo izkušnje takimi psj in možnosti lahko vzdržujejo. ^ Nekateri od teh psov so napravili okrog 6000 milj dolgo potovanje po Grahamovi zemlji. So zelo močni in najtežja pot ne predstavlja zanje nobene težave. Ljudem niso nevarni, tem bolj pa kokošim in ovcam in je v splošnem težko ravnati z njimi. Ime podjetja «Remont» ne pove dosti. Za ta mariborski kolektiv naslov že skoraj ni več prikladen, saj uporablja danes za remontna dela le š’e okoli 40 odst. vsega proizvodnega časa, sicer pa izdeluje čedalje več novih strojev in naprav za najraznovrstnejše panoge jugoslovanske industrije. Kot edino remontno podjetje v okviru glavne direkcije Kovinske industrije izvršuje vsa popravila in generalne remonte ter ima tako precej zaslug za nemoteno obratovanje kovinskih in drugih industrijskih podjetij. Do letošnjega praznika republike je ta požrtvovalni kolektiv izpolnil svoje petletno plansko nalogo s 113 odst. Oglejmo si delo, ki so ga v tem času opravili, pa bomo morali priznati, da je kolektiv, ki nosi skromen naslov ((Remont« izdelal vrsto naprav ’n strojev za podjetja, meči drugimi tudi mnogo takšnih, ki jih doslej doma niso izdelovali. Ze leta 1947, ko j*e bilo podjetje še v sestavu ((Litostroja«, so delavci tega podjetja dali granitni industriji 28 cepilnih strojev za rezanje granitnih kock. Naslednje leto so opremili industrijo apna v Kresni-cah z vso potrebno mehanizacijo, z drobilci, elevatorji, transportnimi trakovi in podobnim. Zadnji dve leti pa delajo pfed-vsem za novo temper-livamo v Kamniku, ki jo bodo večidel sami oskrbeli z vso mehanično opremo — z ročnimi in električnimi žerjavi do 10 ton. s ku. rilnimi in dozirnimi napravami, ventilatorji itd. Za podjetje «Titan» so izdelali tudi dva prvenca domače proizvodnje; to sta stroja za regeneracijo livarskega peska. Stroju so dali ime kolcčrob, ker zdrobi pesek, ki ostane po končanem livanju, ga pomeša z novim in tako pripravi za nov0 livanje. Skoraj vse rudnike in železarne v Sloveniji so opremili z vzmetnimi kladivi «Ajax», ki so jih prav tako doslej kupovali v tujini. Posebno znan Pa je «Re«iont» p0 proizvodnji zo. batih koles, ki jih izdeluje za potrebe rudnikov Slovenije, pa tudi za druge rudnike, kakor za Bor, Banoviči, Ljubijo itd. Za zapornice pri hidrocentra-lah Mariborski otok in Vuzenica ter Sladkogorsko tovarno lepenke so izdelali potrebne pre. nose s pomočjo zobatih koles. Posebno dobro poznaj*, ((Remont« v mlinski industriji. Mnogo bi morali še napisati, če bi hoteli zajeti vso raznovrstno proizvodnjo «Remonta» pisati bi morali o novih strojih za hladno valjanje pločevine, ki so jih izdelali za ((Im- pol« in za jeseniško železarno, o strojnih Škarjah za rezanje pločevine do 6 mm debeline, o žagah, ki so jih dali jugoslovanski lesnj industriji okrog 2000, o nihalnih žagah itd. Vendar že takšen površni pregled d’ela pove, da gre za kolektiv, ki ustvarja mnogo več. kakor bi se balo soditi po imenu podjetja. Delovni program za prihodnje leto fo ponovno potrjuje. Upoštevajoč želje odjemalcev bodo izdelali večje število brusilnih strojev, ki jih je samo Mariborska livarna naročila štirideset, nadalje vrtalne stro. je, mačke za žerjave, vzmetna kladiva in zobata kolesa. Pri vsem tem pa bodo vestno in pravočasno popravili vse, kar bi lahko oviralo nemoteno obratovanje drugih podjetij predelovalne industrije. JP Prostovoljni prispevki za novoletno jelko Moctbpb 100, Leda B. 200, Savino 100, Bembič E.^100, Fra-giacomo T, 100, Verginella P, 100, Ivanovič J, 200, Trebbi F. 100, Trebbi S.‘ 100, N.N. 500, N.N. 100, L.B. 100, E. 100, Ot-tana V. 50, N.N. 50," X.X. 50, Sossi 50, Venier 100, Čepar P. lir 500. ROJAN: Mahnič Jožica lir 200, Hahnič Ivanka 200, Bigulin Ivanka 200, Zlobec Ljudmila' 200, Trobec Antonija 200, Valerija 200, Kocman Rina 150, Bizjak Marija 200, Novak Eč /Razširdcv železniške J Andrzia. - proge ■ .;\v.w£ ' Nujnost zbližanja med Jugoslavijo in Dalijo je napravila svoj odmev tudi y Benečiji. Tamkajšnji šovinistični ljft «Paesj tuoi« je pred časom objavil pod naslovom altalija in Jugoslavija« članek, v katerem pisec obtožuje Jugoslavijo kriv. de, da med vladama še ni prišlo do sporazuma in obtožuje ljudsko oblast v Istrskem okrož ju Tržaškega ozenjlja, češ oa ((raznaroduje italijansko prebivalstvo, da preganja tamkajš. nje župnike in nadomešča italijanske učitelje s hrvaškimi«. Clankar zaključuje svoj spis nekako z narodnim pregovorom: «Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima«, in pravi, da vleče iz sedanjih slabih ita-’ lijansko-jugoslovanskih odnosov svoje koristi samo Sovjetska zveza. trditev o ((preganjanju italijanskega šolstva v Istrskem okrožju«, Ce bi v Istrskem okrožju ne bilo italijanskih šol in torej italijanskih učiteljev z italijanskimi učenci, tedaj bi sploh Nimamo v nadaljnjem nobenega namena, da bi z akademskim razglabljanjem pričeli reševati «visoka politična vpra-šanja«, ampak bi sam0 radi o-pozorili pisce pri «Paesi tuoi« na nekatere očitne neslanosti, ki so jih natrosili v svojem li. stu. Ceslo beremo v vsakovrstnih italijanskih šovinističnih listih na Goriškem, v Vidmu in Trstu, da ljudska oblast v Istrskem okrožju »preganja italijansko učiteljstvo in skuša uničiti italijanske šole.« Koliko je na tem resnice, smo že neštetokrat govorili in bomo verjetno še, Za oanes nam zadostuje samo gola ne bilo mogoče govoriti o njih, |r°č(a želita ker pa v šovinističnem tisku lahko dan za dnevom o tem čitamo, nam to služi za dokaz, da v Istrskem okrožju italijansko šolstvo obstaja in k .temu dodajamo, da j'e to šolstvo popolnoma enakopravno a slovenskim in hrvaškim, kar je tudi nujna posledica enakopravnosti tamkajšnjih narodov. Ne moremo pa o takčm razmerju govoriti v Benečiji, čeprav živi tamkaj neprimerno več Slovencev kot je Italijanov v Istrskem okrožju. Beneški Slovenci nimajo slovenskih šol in šolski pouk vodijo v njim nerazumljivem jeziku. Sloven. ski listi niso o beneških razmerah nikoli pisali, da italijanske oblasti preganjajo slovensko šolstvo, da premeščajo slovenske učitelje ali podobno, ampak je moralo vsakokrat napisati veliko bolj grenka in ža-lostna spoznanja. Zato bi bilo pravilno, ko bi list #Paesi tuoi«, ko že govori o nujnosti zbližanja meč* Jugoslavijo in Italijo, pisal tudi o tem, kako italijanske oblasti v Benečiji, Reziji in Kanalcki do. lini sistematično raznarodujejo slovensko ljudstvo s tem, da mu ne nudijo šolskega pouka v ma. terinem jeziku in da tudi ši-cer zapostavljajo njegovo narodnost in njegov jezik. Tako ravnanje predstavlja poleg dru. gih ovir veliko nesrečo, da niso odnosi med sosednima državama taki, kakršne si oba na- In o tem bi moral list «Paesi tuoi«, »štirinajstdnevnik misli in dejanj v Nadiški dolini in Furlani«, pisati, da bi predstavljal ono, kar bi moral predstavljati. G. V. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU je dobila naslednje nove knjige: Inscriptiones Italiae. Acade-miae Italicae Consociatae Edi-terunt. Volumen X . Regio X. Fasc, IV. - Tergeste. Cuiavit Pelrus Sticotti. Roma 1951. Gerolami Giovanni: L'soIa marinara. (Lošinj). Udine 1951. Sales Nino: H colpo č*i Zuri-go. Trieste 1951. Stradner Giuseppe: Nuovi Schizzi dalFAdria, I. Da S. Marco a S. Giusto. Trieste 1903' De Tuoni Dario: Tergeste! Soene e figure di vita Triesti-na... Treste 1926. OD SISMOGRAFIJE DO KARDIOGRAFIJE Profesor J. ,E. Smith in drugi ameriaci tehniki so izdelali poseben instrument, kj lahko zaznamuje tudi najlažje srčne motnje. Imenovali so ga «ballistokar-diograf«. Temelji na istem načelu kot sismograf in zaznamuje tudi najrahlejše utripe žil po vseh delih telesa. ALI VESTE, da se je v zvezi s trojno izjavo iz leta 1948 zopet oglasil znameniti Diego Ge Castro? V svojem članku, objavljenem na uvodnem mestu v ((Giornale del Lunedi« dokazuje De Castro na podlagi naštevanja dogodkov pred objavo iz trojne izjave, da izjava ni bila podana zaradi volilnih potreb, temveč po zaslugi tedanjega zunanjega ministra Sfroze, ki je že nekaj mesecev prej asendira 1» teren zanjo. Vendar pa De Castro priznava, da je Sforzo 20. marca s svojo izjavo Bidault iz-nenadil. Naš list je pred meseci objavil članek nekega ameriške-. ga novinarja, ki je izšel v «Saturday Evening Post« in v katerem je na podlagi posebne ankete dokazano, da je do trojne izjave prišlo na podlagi ameriške iniciative in iz bojazni, da ne bi na tedanjih aprilskih volitvah leta 1948 na volitvah zmagala takratna Ljudska fronta. Zato je zelo, zeld verjetno, da odkritja imenovanega ameriškega novinarja zaslužijo večje upoštevanje kot pa De Castrova, ki je — Poleg tega da ni niti dobro informiran o početju bivšega rimskega zunanjega ministra Sforze — močno zainteresiran na tem, da dokaže da trojna izjava ni bila volilna. Sicer pa grob v katerem izjava sedaj počiva, najbolje dokazuje, da je tako. kot je pisal, ame-riski novinar. ALI VESTE, da zlasti v ženskih oddelkih tržaške splošne bolnišnice pobožni raznašalci in raznašalke Santinovega glasila «Vita Nuova« polagajo vsako soboto na bolniške postelje po en izvod tega Usta in zahtevajo zanje po 20 lir? Kdor jih ne da, ga usmiljene sestre, ki bolnikom strežejo grdo gledajo, ka>r — lahko si sami predstavljate — za bolnika nima nikoli dobrih po-sledic. Zaradi tega vsak bolnik «Vita Nuovas rajši kupi kot pa da ga prizadenejo posledice nejevolje pobožnega Personatla. ALI VESTE, da je rltalia Socialista». tedensko glasilo tržaških «socialistov della Ve-nezia Giulia» prenehala izhajati? Kakor je znano, so ti »socialist i« pošiljali brezplačno list celo slovenskim kmetom nabre.inske, zgoniške, rej en-taborske, dolinske in miljske občine. Znano je tudi da j* odgovorni urednik t ega. iredentističnega «socialističnega» tednika izgubil pravdo preti našemu tovarišu Bortolu Pe-troniju, čeprav se je v dveh ali treh številkah na vse pre-tege junačil, da bo vse laži, zaradi katerih ga je tov. Pe. tronio tožil, dokazal, ALI VES, dragi iitatelj, da tudi ti lahko sodeluješ t> tej rubrJci in da bo vsak Tvoj prispepek dobrodošel?. i ii\ p i j ^ Vremenska napoved za danes \/U L h A L predvideva še vedno pretežno Y |\L|Y|L jasno vreme z možnostjo kra- jevnih pooblačitev. Temperatura bo zaradi neprenehnega dotekanja mrzle zračne struje še nadalje neizpremenljivo nizka. — Včeraj smo imeli v Trstu najvišjo temperaturo 7.1 in najnižjo 3.2 stopinje. STRAN 4 ZADNJA POROČILA iiiiiiiii tli lil jj :mmi: |lll ji: miTO». • " H:::::!: jj k !!! «t .: j j “•K! :ii:i: i....::!.' •;ijj j: llii H P •tjrJ ji 1 ase iiiSt ■'i i? III ^ jjjjjjjj Nil 13. DECEMBRA 1951 13 jj: j H s RADIO Opozarjamo vas r.a sledeče oddaje: Jug. cene Trs1!®: 13.45: Igrajo mojstri ritma; 14.00: Priljubljene melodije. — Trst IX.: 13.00: Pevski duet in harmonika; 20.00: Koncert pevskega zbora Tržaški zvar:. — Trst I.: 20.25: Znani pianisti preteklosti. — Slovenija: 18.30: Poje basist Ezio Pinza, sopranistka Lili Pona in baritonist Gianpiero Malaspina. M0SADEK0V ..ULTIMAT" 36 DRŽAVAM EKSPLOZIJA UTEKOČINJENEGA PLINA V MILANU K0HPB0HISNI PREDLOG OZN pri pogajanjih » Pan Han Jomu Danes stavka 134 oseb ranjenih vladnih privržencev Trumanovo sporočilo Ridgwayu Severni proučujejo nove predloge Nobenega napredka pri pogajanjih za izmenjavo vojnih ujetnikov PAN MUN JOM, 12. — Zavezniški delegati so danes v pododboru za tretjo točko dnev nega reda stavili kompromisni predlog, ki vsebuje tudi umik zavezniških čet z otokov v severnokorejskih teritorialnih vodah pod pogojem, da nasprotniki sprejmejo sledeče točke: 1. zamenjavanje zavezniških čet na Koreji; 2. letalski izvidi med premirjem; 3. ena sama oblast za inšpekcije v zaledju; 4. prepoved graditve novih letališč. Zavezniški predlog ima sledečih sedem točk: 1. vse oborožene sile — suho. zemske, letalske in pomorske — bodo na obeh straneh prenehale sovražnosti v 24 urah po dnevu dejanskega premirja; 2. vse oborožene sile obeh strani se bodo v 72 urah po dejanskem premirju umaknile z demilitariziranega področja. Iz-vzemši oborožene sile s policijsko službo, o katerih se bosta obe strani sporazumeli, ne bo smela nobena oborožena sila obeh strani stopiti na to področje in oborožene sile obeh strani r.e bosta izvajali oboroženih akcij proti demilitariziranemu področju; 3. v petih dneh po premirju bosta obe strani umaknili vse svoje sile z ozemlja in iz teritorialnih voda nasprotne strani vštevši otoke v teritorialnih vodah nasprotne strani. Ce se oborožene sile ne bodo umaknile v določenem roku — razen če ne bo opravičljivega vzroka, o katerem se bosta obe strani sporazumeli za odložitev umika — bo imela nasprotna stran pravico podvzeti vse ukrepe proti tem oboroženim silam; 4. vsaka stran bo določila enako število članov, ki naj sestavijo vojaško komisijo za premirje, ki bo odgovorna za r.adzorstvo, izvajanje in spoštovanje celotnega sporazuma o premirju. Ta točka se deli na tri paragrafe: A) Vojaška komisija za premirje bo razpolagala z opazovalnimi skupinami, ki bodo odgovarjale njej, ji bodo predložile svoja poročila in bodo izključno pod vodstvom in nadzorstvom vojaške komisije za premirje. Skupine opazovalcev bo sestavljalo osebje držav, katerih oborožene sile niso udeležene v vojni na Koreji; te države bosta obe strani določili sporazumno. B) Opazovanja izven demilitariziranega področja bodo vršile samo skupine nevtralnih opazovalcev. Opazovanja v notranjosti demilitariziranega področja pa bodo lahko vršile skupine nevtralnih in skupine me. šanih opazovalcev, ki jih bo določila vojaška komisija za premirje, ali pa jih bo izvajala ta komisija sama C) Skupine nevtralnih opazovalcev bodo nameščene v suho-zemskih, pomorskih in letalskih vhodnih pristaniščih ter v prometnih središčih, o katerih se bosta obe strani sporazumeli. Te skupine opazovalcev bodo imele vso pravico svobodnega premikanja po glavnih prometnih poteh no vsej Koreji in obe strani jim bosta nudili podporo pri izvrševanju njihove naloge. Razen tega bodo skupine opazovalcev vršile periodične letalske izvide ter opazovalne ali fotografske polete, o katerih se bosta obe strani sporazumeli. 5. Nobena od obeh strani ne bo zvišala števila vojaških edi-nic, vojaškega osebja, vojaške opreme ali vojaškega materiala, ki to na Koreji v trenutku uveljavitve premirja. Obnovitev, povečanje in izboljšanje letališč ter letalskih naprav ne bodo dovoljeni. 6. Vsaka strar; bo upravljala v skladu z določbami sporazuma o premirju oni del demilitariziranega področja, ki bo na njeni strani demarkacijske črte. 7. Komisija za vojaško premirje in njene skupine opazovalcev ne bodo organizirane ir. opremljene z osebjem, dokler ne bo sporazuma o izvrševanju »jihove funkcije. General Turner je opozoril iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii nasprotne delegate, da «morajo zavezniški predlog sprejeti ali zavrniti v celoti«. Kitajsko-ko-rejski delegati so takoj začeli proučevati ta predlog. Zdi se, da se približujejo kompromisu glede vprašanja letališč. Približujejo se namreč rešitvi, ki bi razlikovala med deli za povečanje letališč in deli za njih vzdrževanje ter med civilnimi in vojaškimi letališči. V pododboru za četrto točko pa ni bilo nobenega napredka. Nasprotniki so stavili predlog petih točk, ki predvideva: 1. er.a in druga stran bosta morali izpustiti vse vojne ujetnike; 2. izpustitev se mora izvesti po skupinah, pri čemer imajo prednost ranjeni in bolni; 3. izmenjava naj se izvrši v Pan Mur.' Jomu; 4. izmenjavo ujetnikov bo organiziral odbor, sestavljen iz enakega števila članov obeh strani in ki bo deloval v imenu vojaške komisije za premirje; 5. Kitajci in severni Korejci bodo dali podatke o zavezniških ujetnikih, ko bodo predstavniki OZN sprejeli prve štiri točke. Glede kršitve nevtralnega področja v Kesongu so danes zvezni častniki OZN izročili severnokorejskim zveznim častnikom sporočilo, da je preiskava ugotovila, da je incident povzročilo neko zavezniško letalo, ki je pomotoma zašlo na to področje. Ni pa bilo ranjenih in tudi ne gmotne škode. Poveljstvo OZN prevzema vso odgovornost in bo uvedlo disciplinski postopek. Na fronti se delovanje omejuje sam0 na manjše spopade med izvidnicami obeh strani. Zavezniška letala pa so obstreljevala nasprotne položaie ob fronti, na kateri je te dni zapadel sneg. Medtem javljajo iz Washing-tona, da pripravlja predsednik Truman za generala Ridewaya noto, v kateri bo obrazložil svoje stališče glede pogajanj na Koreji. Njegovo tajno poročilo povzema nekatere točke, ki iih je predsednik obrazložil v ponedeljek pri razgovorih s funkcionarji obrambe in državnega departmana. Poročilo bodo baje poslali v Tokio voditelji glavnega stana, general Ridg-way pa bo o Um poročal delegatom Združenih narodov v Pan Mun Jomu. O vsebini Trumanove note ni nič znanega.vendar pa izjavljajo, da ne predl-ga nobene temeljite spremembe pri sedanji akciji. Vendar pa ne misli opu. stiti nobenega poizkusa, da pride do čimprejšnjega in častnega premirja. Režiser De Sica odkiouii ,.nagrado za mir" RIM. 12. — Tajništvo razsodišča «državnega sveta za mir» je s pessbnim sporočilom uvr. stil med svoje nagrajence tudi znanega italijanskega režiserja Vittoria De Sico, v zvezi s čemer je De Sica dal sledečo izjavo; «Ne vem če je vest o mo ji kandidaturi za nagrado za rrrir l'očna, ker doslej osebno še nisem dobil nobenega tozadevnega sporočila. Ko so mi predložili to kandidaturo sem opazil. da je «nagrada za mir* od. redfoa neke plemenit*, organizacije. katero imajo po pravici alj krivici za politično organi zacijo. Jaz nisem nič drugega kot umetnik, ki od časa do časa reče to, kar misli, da je prav. Vsp zveze s politično organizacijo bi lahko samo orne jevale mojo aktivnost in otež koča!e moje udejstvovanje. 1: tega razloga ne sprejemam kandidature o nagraditvi, ki ni izrazito umetniškega značaja.« Jaoonski proračun znaša 900 milijard lir TOKIO, 12. — Voditelj urada za japonsko gospodarsko stabilnost je danes izjavil, da bodo stroški, ki so nastali po podpisu mirovne pogodbe, med katere spada predvsem japonska obramba, verjetno znašali več kot četrtino splošnega japonskega proračuna. Izrazil je upanje, da bodo poskušali znižati stroške pod 250 milijard ye-nov. medtem ko bo celotni proračun znašal 900 milijard ye-nov. Za notranjo uporabo bodo porabili 600 milijard, od katerih 160 za javna dela. Novo sovjetsko „odkrilje" PARIZ, 12. — Po poročilih Tassa je profesor Kuhartin ob. javil v Pravdi članek pod naslovom «Nova odkritja o nastanku osončja«, v katerem pisec navaja odkritje sovjetskega akademika Schmidta. V članku izpodbijajo dosedanjo domnevo angleškega fizika Je-ansa 0 nastanku planetov in jo proglašajo kot ((idealistične« in «buržujsko» češ da temelji na ((legendarnih koncepcijah o nastanku zemlje«. TEHERAN. 12. — V različnih dobro obveščenih krogih neprestano krožijo vesti, da so med Sovjetsko zvezo in Iranom pričeli z razgovori glede dobave petroleja. TP vesl'i k; širijo kljub dejstvu da jih je podpredsednik ministrskega sveta Fatemi v ponedeljek na seji parlamenta zanikal. Voditelj islamskih privržencev Afcdul Ghassam Kachani je sinoči poslal proglas «vsetn raz j-edoir. prebivalstva«, nai jutri sodelujejo v stavki, s katero bodo podprli Mosadekovo vlado, S tem boio obsodili nerede, ki so jih »britanski agenti organizirali v parlamentu«. Pokazali bodo tudi sovražnikom perzijskega prebivalstva, da s njihove intrigP naoerjene proti združitvi in volji ljudstva. Zadnja taka stavka je bila organizirana 30. septembra pred odhodom perzijske delegacije v ZDA in je prav tako imela namen, podpreti Mosadekovo vlado. Perzijski ministrski preefsed. nife Mosadfk je po diolomaMci poti poslal 36 državam »ulti- mat«, s k-iterim jih poziva, naj «v 10 dneh ali pa nikoli več« Triiavijo svoj« kupovanje pe troleja iz zalog v Abadanu. V sedanji vladi so nastale nekatere izpremembe, ki jih vzporejajo z bližnjimi volitvami. Za ministra komunikacij so imenovali Hosseina Sadighi-ja, za ministra roijedsistva Ta-legharviia, medtem ko ie til za namestnika finančnega ministra imenovan Alijashgar Furu-saffi. V ZDA bodo odstranili ,.pokopališča avtomobilov" WASHINGTON, 12. — Urad državne proizvodnje je lastnikom tako imenovanih avtomobilskih pokopališč odredil, da jih morajo čimprej odstraniti. Najprej bodo razdrli avtomobile, ki so bili zgTajeni pred le- Ognjeni zublji so zajeli tudi 31) m oddaljen avtomobil in ga zažgali MILAN. 12. — Po zadnjih poročilih je eksplozija vteko-einjenega plina ranila 34 oseb, med katerimi je 17 gasilcev skupaj z njihovim poveljnikom Tosijem. Med uslužbenci «Pi-bi g asa» je bilo 16 ljudi ranjenih. Podoba je, da bodo ozdra. vili v 20 dneh. če ne bodo nastopile' komplikacije. tom 1946 S tem ukrepom na> meravajo pridobiti nove kol'č'.' zračni pritisk ir* rlamen. ne železa, ki jih bodo uporabi-1 radi česar so bili številni moč. li v industriji. * Ino poškodovani. MILAN. 12. — V prvih popoldanskih urah je v prostorih tovarne «Pibigas» v Ul. Petra Giordlanija eksplodiral utekočinjen plin in povzročil požar. Do eksplozijie je prišlo tedaj, ko so nekateri delavci prelivali plin iz avtocisteme s prikolico na dvorišču tovarne. Tedaj je pričel plin iz nepojasnjenih vzrokov goreti. Na kraj sam so takoj prihiteli gasilci, ki so se znašli pred ogromnim plamenom. Na dvorišču je bil poleg tega tudi vlak, sestavljen iz vagonov za plin. Gasilci so se skrili zanj ter od tam pričeli z vodnimi curki gasiti požar. Med tem časom pa je' eksplodi. rala najprei avtocisterna in neposredno za njo še prikolica. Gasilce, ki so bili za vagoni, ki so najprej predstavljali veliko nevarnost za nadaljnjo razširitev ognja, je tedaj zajel za- EJksplozija jie avtomobilsko cisterno skoraj pojo.r.cma uničila. VsP šip= v tovarni pa je razbilo. Zračni pritisk je moč. no poškodoval zidovje in odkril tudi nekatere strehe. Med terc časom je pričel pihati veter, ki jp zanesel ognjene zublje do avtomobila, ki je bil skoraj 30f. metrov oddaljen od požara in ga popolnoma uničil. Kako mečna je' bila razstreli tev dokazuje tudi to. da je zračni pritisk dvignil iz zemlje tračnice in jih vrge] več desetin metrov proč. Posamezni deli železnih rezervoarjev pa so na stotine metrov leteli po zraku in so jih ngšlj po okoliških ulicah. Po razstrelitvi avtcmcbilsV cisterne so pričeli ognjeni zub lji oblizovati enega izmed petih velikih hramov tekočega plina pod visokim pritiskom, kj je bil dolg okoli 30 metrov, vendar k sreči tu ni prišlo do katastrofe. Ogenj je ožga] samo nefcjj lesenega gradbenega mi teriala, ki so ga tamkaj pripeljali da bi zgradili nek; novi objekt. Lunin vpliv na č.ovešKe možgane PIa.>EHUHSl (Sevtr^a Karolina) 12. — Po zadnjih razisko vanj-ih amsriškega zdravnika Leonarda Ravitza so ugotovili, da luna vpliva na spremembe električne-^ toka. ki so ga iz merili v wOveških možganih. Poizkusp so izvedli s pomočjo nek« nove metode', ki diov .lju r merjenje električne moči do rnili.ooskega dela Volta. Misl. jo. da je bila s tem potrjena stara teorijo o luninem vplivu na ravnovesje človeških možganov Najbolj zanimiv poizkus, o katerem je zdravnik včeraj go voril na univerzi v Pinehurstu. je tisti, ki so ga izvedli na dvojčJci-i v starosti 27 let. ki sta bolehala na halucinacijah. V njihovih možganih so zabe ležili največ elektrike ob mlaju m ščipiu. ~ , il Illiilll::. .»šli;: • “ • : A Z nedeljske tekme med K. K. Trstom in Auroro, ki se je po burnem poteku končala z zmago prvih. Namizni tenis Amerikanci ne gredo v Bombay CHICAGO. 12. — Predsednik ameriške namiznoteniške federacije James Short je naznanil, da ZDA ne bodo nasiopile na jvetovnem prvenstvu, ki bo od 1. februarja dalje v Bombayu. Amerikanci niso dobili potrebnega denarja za potovanje. Na včerajšnjem treningu so rezerve Triestine porazile tržaško Libertas s 3-0. Gole so dali Curti, Benegas in Dorigo. Igra TAKA BI BILA PO «MIR01R-SPRINTU» NOGOMETNA REPREZENTANCA EVROPE Ponesrečen poshus sestave moštva Po tem prvem poskusu bodo verjetno v kratkem sledili še druqi PARIZ, 12. — Franco k a Športna revija «Miroir-Sprin,» predlaga nogometno enajstori-co. ki bi po mnenju, revije bila najboljša, kar jih je mogoče sestaviti trenutno v Evropi. Izbira «je bila zelo težkav, pravi «Miroir» in bi sodila v reprezentanco vsaj dva Šveda in dva Spanca. Sestava gnastorice: Zeman (Avstrija) Ramsey (Anglija) Jonquet (Francija) Giovannini (Italija) Ocwirk (Avstrija) Bonifaci (Francija) Wilkes (Holandska) Stojaspal (Avstrija) Cervellati (Italija) Mermanns (Belgija) Finney (Anglija) Poleg udomačene napake, da vsakdo potiska v ospredje ljudi iz svoje dežele se lestvici jasno vidi, da sestaivljalci niso bili ne na vseh, ampak niti na večini tekem letošnje sezone. Poglejmo samo kako je z Jugoslavijo. ki ima o rez dvoma igralce, vredne, da bi našli mesto v takšni reprezentanci; ki pa ostane le akademsko igračkanje na papirju. Redaktorji jrancoske revije so videli verjetno na delu jugoslovanske igralce le na tekmi proti Franciji, ko igra ni bila vredna tega imena. Zaradi tega ni v evropski reprezentanci nobenega «plavega», ki bi bil, postavimo, na avstrijski ledvici, ker so Dunajčani pač imeli obilo stikov z zagrebškimi in beograjskimi igralci. Prav tako je z italijanskima zastopnikoma, ki oba nista našla mesto niti v zadnji državni reprezentanci. Medtem ko je Cervellati slab, Giovannini nikakor ni najboljši v Evropi. Se je napak postavljanje Ocunrko na stranskega halfa itd., a se ne izplača govoriti. Ob jesenskem pomanjkanju kronike so se začele polniti rubrike listov s podobnimi reprezentancami. Verjetno si jih bomo lahko v najkrajšem času še nekaj ogledali. Mednarodni program italijanskega hokeja «.______________ RIM, 12. — Italijanski hokej- rezerv je bila boljša kot obi- sJq igralci bodo začeli z medna, faj-no I rodno sezono 3. januarja, ko bodo igrali proti drugi reprezentanci Švice. 16. januarja bo v Milanu dvoboj Italija - Francija. Moštvo bo potem odpotovalo v Oslo. Na climpiadi bo nastopilo z nekaterimi italijan-fkc-an.eriškimi igralci, ki še niso dopolnili enaindvajsetega leta. Moštvo «Cmo-rdečih vragov« bo odpotovalo prihodnje dni v Švico, kjer bo odigralo nekaj a igrelei niso italijanske narodnosti. Najboljši so trije Kanadčani. Gavilan bi boksal proti Humezu NEW YORK, 12. — «Fr.prav-ljen sem boksati proti Humezu kadarkoli si želi; zadostuje, da pride \ Ameriko« je dejal v New Yorku Kid Gavilan. svetovni prvak srednjelahke kategorije, novinarjem ki so ga spraševali, kaj misli o obvestilu NDA, ki pravi, da Gavilanu zapade naslov, ako v desetih dneh ne'podpiše pogodbe s Hume zom. « • * SINGAPUR, 12. — Goeteborg je včeraj na eni tekem svoje dolge eksotične turneje prema- pri ja tel j skih tekem.. Tc moštvo gal singapursko reprezentanco spada med najbol jše v Evropi, | z 1-0. Gledalcev je bilo 5000. NAJBOLJŠI LAHKOATLETI EVROPE 1951 Dolge proge, zapreke in višina 5000 m.: 14:6.8 Reitt (Be) 14:11.6 Zatopek (C) 14:15.4 Scbade (N) 14:20.» Fopov (SZ) Albertcscnn (Sve) 14:21.6 Koskela (Fi) 14:22.6 Posti (Fi) 14:23.0 Mimoun (Fr) 14:23.8 Etokken (No) 14:24.2 Kazancev V. (SZ) 10.000 m.: 29:29.8 Zatopek (C) 29:42.3 Schade (N) 29:46.0 Albertsonn (Sve) 29:55.0 Stokken (No) 30:01.4 Mimoun (Fr) 30:10.1 Ko ke.a (Fi) Karisson B. (Sve) . 3t):14.4 Nvstrom (Sve) 30:18.8 Reilt (B«) 3021.8 Kazeucev V. (SZ) 110 zapreke: 14.3 Bulanilk (SZ) 14.5 Marie (Fr) 14.6 He'nrich (Fr) Tošnar (C) 14.7 Lunjev (SZ) Popov S. (SZ) 14.8 Hi (treth (VB) Parker (VB) Zepernick (N) Braekman (Be) Lundberg (Sve) Jobansš:a (Sve) F nlay (VB) Clansen (Is) 400 m. zapreke: 51.7 Lituev (SZ) 52.0 Lunjev (SZ) 52.6 Lars;on (Sve) 52.3 FiSiput (I) 53.1 Julin (SZ) 53.2 Sallen (N) 53.3 lljin (SZ) 53.3 Johansson (Sve) VVhittle (VB) 53.4 Eriloson (Sve) Kohlholl (N) Višina: 2.00 Damitio (Fr) Ljungquist (Sve) Svensson (Sve) 1.99 Ahman (Sve) 1.98.1 Paterson (VB) Widen eldt (Sve) 1.97 SCter (R) Lansky (C) 1.85,6 Pavitt (VB) 1.95 Nacke (N) Pihstsch (A) Her sens (Be) Wahli (Svi) Halme (Fi) Dimitrijev e (J) Tbiam (Fr) Kratice pomenijo: A — Avstrija; Be — Belgija; Bg — Bolgarija; C — CehoslovEška; Fi' — Finska; Fr — Francija; I — Italija; Is — Island; Ir — Irska: J — Jugoslavija; M — Madžarska; Ni — Nizozemska; No — Norveška; N — Nemčija; P — Poljska; R — Romunija; S — Saar, SZ — Sovjeska zveza; Sve — Švedska; Svi — Švica; T — Turčija; VB — Velika Britanija. Londonsko moštvo London Counties Je kot prvo porazilo južnoafriško rugby ekipo, ki gostuje po Veliki Briianiji. Rezultat 11-9, Afriški igralci, ki jim pravijo tudi Hgamsin. so podarili Angležem glavo gamsa, ki so jo prinesli s seboj iz domovine za prvega zmagovalca. 25.000 gledalcev Je ob koncu odneslo na ramenih goste iz igrišča zaradi njih lalr igre. Falr rugby; kdo je še kaj podobnega slišal? — Na sliki vidite prizor pred vrati domačinov. Ceraj povabljen v Pariz BEOGRAD, 12. — Zdravku Ceraj je bil povabljen v Pariz, kjer naj bi nastopil 4. ir.aja prihodnjega leta v teku na 300.. metrov. Za nasprotnike bo in»el zsiane tekače Francije, Anglije, Belgije in Nemčije, katero bo zastopal tudi največja nemška nada za olimpiado — Schade. Cochet odlikovan za zas uge v športu PARiZ, 12. — Hei.ri Cuchtt bo v nedeljo odlikovan z redom «Castne legijeo v znak hvaležnosti za zasluge na področju francoskega športa, katerega je dolga leta uspešno zastopal Cochet je praznoval pretekli petek petdesetletnico in je po poklicu trenutno športni inštruktor. Ceremonija izročitve reda bo prostorih francoske teniške zveze. KINO V TIISTI Rossetti. 16.: ((Dogodivščine 1,13r‘ ka Pola». Gary Cooper. m Excelsior. 15.30, 17.35, 19.45, 2>-"-«Pandora», A. Gardner. Ma»D< J. Mason. , Nazio^aie. 16.00: «Mr. Belveoe" zvoni«. p Fenice. 16.C0: »Štirinajsta ura*. r' Douglas, R. Basehart. Filcdrammatico. 16.00: dVarti n« uslugo, gospa«, B. Hope, L. Bali. Arcobaleno. 16.00: «Bobneči somu J. Wayne in P. Neal. Astra Rojan. 16.00: «Take so zn1-ske«, J. Povvell, E. Taylor. Alabarda. 15.30: «Male žene«,, * Taylor, M. 0’Brien, J. Le‘f ,4» Armonia. 15.30: «Meje sovrtsivJ* H. Lamarr in R. Milland Arlston. 16.00: »potepuh nf * nju», Mc Crea in W. Hena.is Aurora. 15.00: »Živele prost' lice«, Croccoio in N. Taranto. Garibaldi. 15.00: »Sijajni c351’--Ideale. 16.00: «Alal-.ov vrt«, Boyer in M. Dietrich. Impero. 16.00: «Poljubi me in * del boš», P. Foster in P*1.1' Italia. 15.00: «Moje življenje tvojega sina«, L. Scott. v Kino ob morju. 16.00: skrivnosti«, S. Tracy, Hepbur-Moderno. 16.00: «Dogodiv5C'" Olivera Tvvista«. Savona. 14.30: «Neprem2flJlv' ’ G. Cconer in P. Godiard. Viale. 16.00: »Tarzan na rrhedu«, Lex Barker. , Vittorio Veneto. 16.00: nikar se ne poreči!«, Donald, J. Iturbi. J. PovveIL Azzurro. 16.00: «Hribi se PJj kajo«, R. Raines in R. ® .m, Befvedere. 16.00: «Ind:j3n5W bica«, J. Stewart in Clanaer'^ Marconi. 16.00: «K!eopatra»> Colbert. «. Mamimo. 16.00: »Cesaričin ^ mec«, R. Greene in G. G-vn re, Novo cine. 16.00: »Na srebr"1 ki«, E. Flvnn. Odeor. 16.00: «Pesem In®‘ SabCi In T. Bey. *. Radio. 16.00: «Družina Stod*f™ Inerid Bersmann. tj, Vifortia. 16.C0: »Prekleti«, ^ Vidal, Fosco Giachetti. RADIO •IDtiOSI.OVASISHl' <; « \ i; I u s 'i' A ČETRTEK, 13. decembra l®51 Poročila ob 7.00, 13.50, l9, 23.05. 7.15 Jutranja glasba. * rl. Igrajo mojstri ritma. Neljubljene melodije. 14.30 Od -u. raj do da.:es. 14.35 Crr.sk«: v< hovne pesm. 18.00 15’ tarA m 19.OJ Sh.be Cloda Debussyja-Glasba za lahko noč. 't UMI' I I. 7.30 Jutranja glasba. II-30 ki orkestri. 12.10 Za vsakega^ kaj. 13.00 Pevski duet in «a‘j.3a nika. 13.20 Zmerni ritmi. peSti3 Popoldanski koncert. 17.30 r ,j)5 glasba, 18.00 Glas Ameriki, p. Glasbeno predavanje. _ 'iH bavna glasba. 19.00 S-Oven' za Slovence. 19.20 Komorna 6^ ba 20.00 Koncert pevskega flt. ra Tržaški zven. 20.20 VeS®- ,3f; mi. 20.30 Okno v svet 20.43 ^ ka glasba. 21.00 Radijski °-cdej.; Ibsen: Strahovi, drama, v ioer(ii nato večerni oles. 23.00 dueti. 23.32 Večerni motivi. NISI *- < < ib - 7.45 Jutranja glasba. ‘‘-T, a.v gleški valčki. 12.15 Glasba dal šča. 13.25 Melodična rna iz 14.00 Tretja stran. 14.10 v operet. 14.30 Duet Pomeran2' V3, dl. 14.50 Lero in gi lerija Marian^ja o upO““D gifi-umetnosti. 17.30 Program in 17.45 Glas Gade Della Aleksandra Boncija. zdr*'"' na ura. 19.15 Pesmi. 19-£Kr8 nik svojim prijateljem. l9:"nj pia* ke športre vesti. 20.25 Zna msti preteklosti. 20.58 jv. „ črno. 22.00 ((Veliko dežW jjter odrska priredba. 22.30 Roberfa Russella. 23.20 r glasba. « 1, « X K N • J A l2,4« 12.00 Iz filmov in oP^fnol^S Zabavna g.i.sba, 13.10 i4.1 ski Koncert zabavne Sla:Vsi Kaj in kako pojo naro-^ t5.3 sveta. 15.10 Zabavna 81, ,c’cO a, Želeli ste — posluSaj.e- :a želite biti kritik... hi. /Vrf/fiCfiV Pravzaprav sem končal svojo avtobiografijo, toda mar se vam ne zdi, da nečesa manjka, da ni pravega konca? Podobno kakor v gledališču pri predstavah, pri katerih občinstvo obsedi, ko je zavesa 2e padla, ker pač sodi, da 6e nečesa I manjka. jjer3^ Svoje čitatelje &i pustil v takem st^ pričakovali na,d^Vj& Zato bom napisal se nje poglavje. Morda. ^U’ to na nekoliko čude vendar bo tako Pra ' jas® Zaanji čas me nem 0d3. novega pogrebnega ki ga niti ne Pozn^d^lt vadno prijazno P 0 pJ j Kadar kol. grem gove prodajalne. večkrat na dan. dKi-ije se mi ljubeznivo °d . me prisrčno da n ber dan želim*. -ne reče: «Izvol . .ge Bj vstopiti, :mam naj go in vam ceno»- ,)ti- napravil P036^ blia ta'L Izpočetka mi e bua beznivost neP^„ • goma pa sem se Je D l3J& guma -- p z nj° „1(01 Naposled sem se taTjj j ^ogal:0se gfi To°se Je do*ag»p* no boli Poprava stalo naP^'edda seni se d, da. Ne samo, da ^ to ial. z mladim ^ pa ki je vselej - , ^oJe prodajaj.led’ stolpca za vse vrste oglasov po NAKOCNINA: Cona A: cneseCna 330 Četrtletna »00. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 190 d,n Postni tekoči račun za STO . ZVU. Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. Za Jugoslavijo: Agencija demok'V Ljubljana TyrSeva 34 . tel. 20-09. tekoCI račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7. — Izdaja Založnl5tvo trla «30 FLHJ: izvod 6, ««'»•*“ tlsK* •nega |n‘>«rn^„ z . TRST\ -er.a tiska