ISSNC35Q-5S61 za koii»^ t^dn« Delno jasno in večinoma suho bo. S'" ^^ N ^ ' I . t »i \ i žtevilka 16 četrtek, 2S. aprila 2002 250 SIT IÍAIIIO Ne smemo se ustaviti ^ niti za hip Je čas vojne in je čas Q Je dan, ko se navadno Q ne dela Ni odšel, kot gredo Q mnogi Postavljanje mlajev ^ ZAVAROVALNICA M A R I B O R F PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.:G3/8S7 50 96 jSíj-BcniDď) Spoštovani občani in občanke! Čestitamo Vam za 27. april, dan upora proti okupatorju, in 1. maj, praznik dela., Svet, uprava in župan MG Velenje 5730334556014 Samo dež lahko skazi prvomajsko srečanje na Graški Gori Prevozi zagotovljeni (iRAŠKA CK)RA - Pr^ivalci Àale^ke in Zgorrye Savinjske doline se inidicioiuiJno radi udeležujejo prvomajskih srečanj na (»raški (»ori« kamor v,sa letu vabi <)bm<»Čiia organizacija ZSSS Velenje. Wiói letos ImhIo imeli mo/nostdni/enja. saj sreCar^e sindikat ie pripravlja. Ska/i ga iahko samo de/. 24 ur malega nogometa Tudi lojcže iradicionalnaprircdiicvvpcta vp(:)časiiicv 1. maja. Na igrišču Vrlx)vcc bodo z l^canjcmžogc začeli v pcick, 26. aprila, oh 19. uri in končali 24 ur kasneje. Začelo se bo s kulturnim prograjnom in siavno&lnim nagovorom Bojana Hribarja, sekrelarja Sindikata vzgojne, izobraževalne in raziskiwalnc dejavnosti Slovenije ob 11. uri. l i-sii, ki ste na teli srečanjih že bili, vesle, da sledi pcilaganje cvetja k spomeniku Nošenje ranjencev in irim pohod z Graške Gore na Jcscnjakov hrib. Vse do 17. ure pa bodo potekale družabne in porine igre, za ples in dobro razpoloženje bo skrbel ansambel Srede nšek. Odveč je skrb. kako priti do Graške Gore in niizaj, saj sov Območni organizaciji ZSSS Velenje mislili ludi na ta MtrŽni so avtobusni prevozi in sicer iz Velenja od 8. ure do začelka prireditve vsakih 3U minut s postaj Pesje. (ioriea, Bevče, Nama, PreSemova, Tržnica, Rudarski dom; W Šoštanja in Mozirja pa bosta avtobusa odpeljala ob 9. uri z avlcibusnih postaj. '/. Ciraske (iore v dolino pa bodo avtobusi začeli voziti ob 15. uri in vozili do 17. ure. Prvomajskcj juiro bodo p(ï(dravlle budnice v Velenju, nju, Šmartnem ob Paki. Mozirju, Nazarjah. Ljubnem, Lučah, Gornjem Gradu in Solča\d. Prazniku v čast bodo igrali pihalni orkester Premogtwnika Velenje, Zarja Šoštanj in pihalna godbe Zgornje Savinjske doline. ■ Milena KfstiČ - Ptaninc Predsednik DZ RS Borut Pahor obiskal Mestno občino Velenje o cestni povezavi in Vinski Gori VELENJE, V), aprila - Mestno ol>čino Velenje (MOV) je obiskal predsednik DZ RS rut l^hor. Sprejel j^a je župan Srečko Meh s siidelavci, prisotna pa sta bila tudi oba velenjska poslanca v DZ, Bojan Kontič in Jožeť Ka>1ičnik. Zupan je pred.sedniku predstavil uspehe, ki so jih v MOV dosegli v zadnjem obdobju (predvscfti aspehe posameznih podjetij v Šaleški dolini), in težave, s katerimi se v občini srečujejo. T^upan Srečko Meh je poudaril. da sc je v MOV precej naredilo na področju ekologije: opravljena je bila sanacija dimnih plinov m vixle, v pripravi pa je sanacijski program za zrak. Pri tem nam ministrstvo za okolje in prostor ni v veliko pomoć. saj ni napravilo vsega, kar bi lahko - seřig odpadkov spada v pristojnost države in tu lokalna skupnast ne more napraviti nič. Prav tako je Srečka Iz občin Velenje, Šoštanj In Šmartm» ob Paki, so se udeležili delegati vseh drui^tev. Uvodoma soe smernice za letos. Prvič po dolgiti letih na zbora nI lillo govora o ti« nančnih te^iivah. saj so končnwdnih požarov. Pomagali so tudi v 9.S tako imenovanih »drugih intervencijah«, V vseh intervencijah je skupaj sodelovalo kar 1882 gasilcev. Primerjalni podatki kažejo, da se Število intervencij še vedno iz leta v leto pcwečuje. Vsako leto opravijo tudi nemalo prevozov p ime vode s cisternami: lani so na su^na območja prepeljali kar 182 čistem. Veliko časa so posvetili tudi izob- ř - m Poveijnik GZ Velenje Jože Drobež Primerjatni podatki kažejOf da število inter» vencij iz teta v leto narašča. raževanju .wojili članov in -sodelovanju na tekmovanjih. To bodo nadaljevali in nadgrajevali tudi letos» ko bodo med drugmi morali vso kadrovsko evidenco prenesti na računalniško obdelavo podatkov. Predsednica Gasilke zveze Velenje Helena Brgle/je poudarila, da se v lanskem letu prvič po dolgem času nisovečsrečcvaliz rdečimi številkami, .saj so vse tri občine poravnavale svoje obveznosti, kar je bilo prej.^nja leta bolj izjema kol pravilo. Seveda pa to ne pomeni, da ]c bilo denarja preveč. Tako lani kot letos .so veliko časa in energije Predsednica GZ Velenje He-lena Brgfez: » Gasilstvo je zraslo fn še raste na treh vrednotah; samospoštovanju, ponosu, sotidarnosti.« pasvečali najmlajšim gasilcem. Letos poleti jih želijo Čim veČ popeljati na letiwanje ob morju; prav v teh dneh so pričeli z obsežno akcijo na tem področju. Letos pa bodo morali zgraditi tudi nwsislem alarmiranja in izvesti kadrovanje članov za regijski .svet Savinjsko - Šaleške regije ter Gasilsko zvezo Slovenije. Temu bodo posvečali res veliko pozornosti, predvsem pa izobraževanju svojih članov. Letos bodo obeležili tudi tri vi<:oke jubileje: 70 let PIGD Premogovnik, 70 lel PGD Šentilj in 50. letnico PGD Bevče. ■ bš nja v lasmi občini ali bližnji, celjski - na ta način imajo motnost izobrazbe tudi tisti, ki jim je onemogočeno izobraževanje v Ljubljani ali Mari-horu. To bo mlade vzpixlbudi-lo, da bodo ostajali doma in se zaposlovali v lastni obdni. Da bo res tako, pa mora država pomagali občini tudi na področju slamjvanjske izgradnje, saj s tem ne bo mogoče nadaljevati, če ne bo obstajala motnost kreditiranja - ptxJjct-ja ne gradijo več stanovanj za .svoje delavce, v.se i»laja na ramenih občine, ki povpraševanju (letos sov MOV prejeli veČ kot 300 vlog za neprofitna in s.oc\-alna stanovanja, na leto pa lahko rešijo le okrog slam^vanj-skih problemov) ne more sledili. Pri svojem pogovoru pa se velenjski hipan in predsednik DZ nista mogla izogniti niti vprašanju povezancxsli MOV z alo Slovenijo - cesti Arja vas - Velenje, po kateri se dnevno pelje skoraj 13(K)() ljudi in je za velenjsko občino izrednega pcv mena. saj je vez z ostalo Slcwe-nijo. Prav ob tej povezavi med celjsko in velenjsko ol>čÍno pa lei^.i Vinska Gora, za katero si MOV že osem lel prizadeva, da bi spadala v velenjsko upravno enoto ali povedano drugače, da bi se izenačili meja MOV z mejo UEV Prenos pristojnosti iz Žalca, kamor Vinska Gora upravno spada, v Velenje pa mora bili celovit in Jia vseh pcxlrtKjih - v leloŠnjem letu so zaradi tega v MOV ponovno napisali pismo o pobudi za uskladitev meje MOV z mejo Upravno enoto Velenje predsedniku vlade m pristojnim ministrstvom. Borut Pahor je povedal, da zakonodaja- ki zadeva občine, lokalne skupnosti, letos zaključuje s sprejemanjem evropske zakonodaje, pri tem pa se hiti in je zato ptilrcbno biti previden, da se ne spregleda bistvenih stvari. Ob tem je omenil da vsa vprašanja niso v njegovi pristoinosti. Potrebno bo ponovno srečanje, na katerem bodo prisotni tudi župani ostalih, sosednjih občin. Brez spremembe zakona o linanciranju občin bi bil ogrožen sam koncept reforme lokalne samouprave. I\>trebno bi bilo ustanoviti institucijo, ki bi obiskovala regijska središča in bi se pri tem seznanila s problematiko, ki ga zadeva. Predsednik DZ Borut Pahorje zagotovil, da bo o omenjeni problematiki obvestil pristojne, in zahteval, da ga o nadaljnjih ukrepanjili pisno obvestijo. ■ Tadeja Mravljak Predsednik državnega zbora (prvi z feve) ob prihodu v prostore mestne hi se (foto : vos) DrugI krog sprememb prostorskega plana Rok za oddajo vlog bo verjetno podaljšan Mestna občina Velenje je v prejšnji številni našega tednika objavila po/iv /m oddaje» pobud občanov /a spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana v občini. Kaj t p(»meni, smo vprašali Murka Vučino, predstojnika Urada zu okolje in prostor pri MO Velenje. Povedal pa nam je tudi, da ImkIo rok /M oddajo vtog, ki se izteče s I. majem, skoraj /.agotovo podaljšali m mesec dni, saj bodo morali (4)čani, ki so na prejšnje razpisu dobili negativne odločbe, tedo|x>lniti s posebnimi strokovnimi razhigami. Želeli smo slišati, kaj se skriva za zapleteno tormuliranim javnim pozivom občanom in kaj od njih pričakujejo. Marko Vučina nam je povedal: »Ib pomeni. da smo v drugem krogu spremembe prostorskegii plana MO Velenje. Prvi krog je bil končan lani novembra, trajal pa je skoraj pet let Razlogi so bili števiijii in različni. Občina Velenje se je delila na tri občine, k Velenju pa se jc priključila tudi Vinska Gora, kar je postopke preecj podalj.šalo. Lanismo torej »pod .streho« spravili spremembe in dopolnitve prostorskega plana, uskladili smo meje, določili cone za stanovanjsko gradnjo. Določeno število pobud občanov za spremembo statusov zcmlji.Šč smo sprejeli kot pozitivne, žal pa je bila večina, skoraj dve tretjini, zavrnjenih. Tako je presodita država, konkretneje ministreivo za kmetijstvo ali ministrstvo za okolje in prostor. Veliko občanov, ki so želeli spremeniti kmetijska zemljišča v stavbna zemljišča, kar omogoča gradnjo, je ostalo praznih rok. Zalo smo se sedaj odk>čili, da je pro.storski plan živ organizem, ki se stalno vrti in spreminja. Zato imajo sedaj občani možnosl ponovno vložiti vlííge za spremembo prostorskega phina. Seveda tudi tisti, ki so bili na prejšnjem razpisu zavrnjeni. Vendar moram poudariti, da kar tako, počez, njihovih ptmovnili vlog ne bomo sprejemali. & ne bo vloga dopolnjena z novimi dokumenti in Študijami. ki dodatno utemeljujejo njihov predlog za spremembo namcmbm">sli rabe površin, je ne bomo sprejeli. Sicer lahko oWani ponovno pričakujejo negativno rešeno vlogo.« Ćeprav so na MO Velenje določili rok za oddajo vlog 1. maj, pa bodo mnogi morali naročiti izdelavo pasebnih strokovnih podlag, ki jih lahko izdelajo le pristojni urbanistični uradi. Ti so zelo zasedeni, zato bodo verjetno rok podaljšali vsaj za mesce dni. Konec maja bodo lokalni strokovnjaki - urbanisti -začeli ogled na terenu. Prav vsako vlogo morajo namreč temeljito dopolnili in pripraviti za obdelavo na ustreznih državnih ministrstvih. ■ bs dm2b3j Clareiijc. Velenje. Priznanje v obliki kipca je v imenu (iorenja prevzel Franc Kosec, izvirni direkior. Isiočasno je bilo podeljeno posebno priznanje Bran kil Ohipu, kol energetskemu menedžefju, zaposle ncniu v Investicijah in vzdrževanju. Komisija je ugotovila, da je <5o-renje s svojim celovitim prišlo-pOTii na področju varčevanja z cnergijt> pri prtíiwc^dnji in pri uvajanju energetsko učink izvodov na slwenski in svetovni ii^ preseglo dolgoletno načelo prvega zasledovalca In stopilo na pol osvajanja svetovnega trga z načelom »bili nioraiiii^ bolj>»i od konkurence, bol jši od najboljših«, là nova lliiizofijase odraža iiavr-sti tehnoloških sprememb, ki so tnergtfisko bi lehnoíoi>ko uOitiko-viie, v vrsti proizvi^dov, ki nosijo oznako A, ki pomeni najvižjosiop-njo ekonomičnosti. V leiih od 1997 do 2001 je Gorenje zmanjšalo specifično rabo energije na enoto prihodka za Brez dvoma je k tako uspešnemu delu prispeval (utli pridi^hljeni cer-tiiikal ISO I40fll. Kol okolju prijazno piidjetje je dobilo (rorenje nagrado lani in tako z obema priznanjema dokazuje svoj celovit pristop k varitvc, letos pa 10 let od /ijčctka jxislovanja dru/.l>o KKS - kabelsko razdelilni sistem Velenje. V teh iclih seje uveljavila kut pomemben tiospiHlarski nsclH'k v o/jcm in (udi MtîWm prostoru /Ja-sti na pcKlroČJu kal>clski!i komu-nika epskih sistemov. V^lja za eno najbolje organiziranih tovrstnih družb v Sloveniji. 8810 naročnikov (konec lanskega leui) na območju Velenja in .ljenost za dvtwmeriio komunikacijo pa omi>goča trženje večine storitev, ki jih danes potrebuje razvita informacijska družba. Zalo tjc preseneča, da so se pojavile prve resne ponudlv za strateške povezave, in da so poleg ponudb za medomrežne piwezave prisotne tudi težnje po prevzemu (mirežjii in njegíwih nari>čnikw. Pred skupščino družbe KRS smo direktorju družbe Slavku Knre-nlCu zjistavili nekaj vprašanj, Nanje pa je takt)le odgovoril: 9 Je hHo. g/etie tui zokonske in tu-efi (lnti>e ^premanhc. fťfo 2ffOI za cimih) holjfťžavno kttt /tfo prej? »Lclo 2ÍJ01 je minulo v znamenju nadaljevanja že pred leti začrtane dolgoročne pmlovne raz-vojne strategije, ki smo jo po na.^'m mnenju in mnenju nadzor- Direktor družbe KRS Vet&nje Siavko Horenič: »Za zdaj so delničarji zadovoljni z našim deiom in upam, da bodo tudi v prihodnje,» noga sveta uspeino uresničevali, ludi lani so bila v iwpredju prizadevanja p^^intenziviii nadaljnjiob-novi in rekonstrukciji omrežja,Hi je píígoj za dvig kakiwosti inSeevi-la prena«Ki programov, nadaljnje urejanje naročniških razmerij, po-spek-vanje ponudbe dodatnih storitev in prodaje paketov novih di-gilalnih programov po sistemu plačljive TV ter vse storitve povratnega pasu. Programsko zadev nismo bistveno spreminjali, ampak smo jih dogradila z nekaterimi novostmi. ki prihajajo iz sveta leievi-zije in radia.*! ^ /.asiiiike pofeg tef(a najbolj zûni-majo poshmti rczuíuili. •>1x10 2001 smo sklenili pozitivne». Ustvarili snu) nekaj več kot 2 milijona SIT dobička. Ob lem naj povem, da smo cclo povečali realno vrednost kapitala družbe, kar sc je odražalo pri povečanem zanimanju za nakup delnic, katerih vrednost je lani porasla za celo 40-odstotkov. 'le m u primerno je bilo zanimanje straieSkih partnerjev po obvladovanju si.stema. Do danes je prodalo delnice KRS-ja straleSkim partnerjem več kot .^(l-tjdstoiki)v delničarjev, kar pomeni, da se nam bodo na skupščini predsiavill novi stra-leSki partnerji.« ^ tùlo je oziroma .w? /Vam./»A lahko zoitpaiv? ■»Se bodo sami predstavili na skupščini. Povem lahko le, da kažejo preeejjsnje zanimanje po nadaljnjem uresničevanju plov-nih usmeriicv,kisxnojih pridruži začrtali v pretekhwti. Ob tem pa seveda želijc» pwečati vrednosl kapitala, da bti ta prina.lačini sprejemali spre-membestatuia.med novostmi velja omeniti večjo pristojnasl nadzornega sveta, ki bo pcvslej imel manj Članov, Pri tehničnih in pro-graîîtskih novoslih pa.se bomo z izgradnjo povezav z elastičnim omrežjem nepkí senator (iaylord Nelson si Je prízadťv»!, d» hl okoljski pn>hle-mi prišli nu dnevni red umeriške pol i like. Začetki sečnji» v leto koje Nelson orgam/Ír«i] predsedniško lurni;Jo. na kiite^ ri nuj hi opozorili na probleme v okolju. Ustre/en tnlniev v.íiivnostije dose$>el šeie prvi dan Zemlje 22. aprila letu 1970, koje na priredih'ah v Ameriki .sodelovalo okoli 20 milijonov (judi. I).in Zemlje po letu 1970 ol)ele/ujeJo vsako lelo. število sodelujočih posameznikov, organizacij in drŽav pa na« rašća. SiKleliiJoče onsanlzacye se povezujejo med seboj v ptiscbno omrei^jc Earth Day Network (povzelo po: E-niivice UMANO- TERA 049/02). Ob dnevu Zemlje sc ne moremo izognili lemi Irajnoslni razvoj. 'Ib je razvoj, ki nc presega zmogljivi^sli okolja (samočLsdlnih spííft^mvili) in ohranja naravi'j in naravne vire generaeij am, ki bodo pripleza nanii. Traj-nosini razvoj v svoje programe uvršajo skoraj vse politične stranke, večina dri^av, podjetja, uslaiiovc ... Pri uvajanju irajnosinega razvoja prednjači Evropa. Okolj.ska zakonodaja jc vedno strožja, v varstvo okolja sc vlagajo cjgromnc vscno deniirja, varovanje okolja pi'staja stalnica vsakega razvoja. Človek bi lahk(^ na to rekel Ic: »Lepo!«'lb-da vsa prizadevanja človeštva se hitro iz- V pcnedeijek, 22. aprifa, na dan Zemlje, so raziskovalci z ERICa Velen]e na večernem predavanju spregovorili o trajnostnem razvoju. Predstaviti so rezultate svojih raziskav in izboljšanje okotja v ŠaiešM doUni. Skupaj s poslušalci so ugotovili, da se pri nas že usmerjamo proti trajnostnem razvoju. ničijo, če pogledamo malo drugače. Ugotovil sem, da samo za kašenje Irave okoli hiše letno porabim 1 bencina, otroke skoraj vsak dan vozim v glasbeno i>oit>» naša avtomobila letno skoraj obkrožita ekvalor, ogrevamo se s kurilnim oljem in še marsikaj. Lb je pogled pred svoj prag. Kaj pa drugje? Vojne po svelu zagotovo s svojimi vplivi najmanj izničijo vsa druga prizadevanja za bolj.^ okolje, Ali ste sc kdaj vprašali, koliko goriva porabijo vojaška letala in kak-^ne luknje »vrtajo« v ozonski plašč, kakšne so paslcdice bombnih eksplozij... Če se ozremo na Zemljo s tega zornega kola, prihodnost prav gotovo ni rožnata. ťlovekbi sc vprašal: »Ali se sploh splača storili kaj. da bi ohranili na.še okolje vsaj lakšno kol je ali ga celo izboljšali?« Kljub prejšnjim črnogledim trditvam sem prepričan, da se! Počasi se daleč pride. Lani sem se odločil, da /a ogrevanje ne bomo p<.)ra-bil več kol 200UI kurilnega olja, zato smo se ob koncih ledna ogreval z drvmi. Fosilni vir sem delno nadomestil z obnovljivim. Starši smo se za prevoz otrok organizirali, sedaj vozi otroke v glasbeno ,Šolo iz ireh družin le eden. Veliko lahko še storimo pri zmanjšanju porabe električne energije, manjši porabi naftnih derivatov, s skrbnim zbiranjem papirja prihranimo veliko gozda in energije... Vsnk posahlJanje. Med udeleženci Jih Je hilo deset iz Premo^ovnikii Velei\]e, |)et i/ hčerinskega pcKlJetja H TZ, dva iz (iosta in dva iz Hahita. Po besedah direktorja Prem<'>govnika Velenje dr. Franca Žer-dina, so predstavljeni poslovni načrti dobre ideje za nove proizvodne programe, razširi lev dej avnt^sti in tudi za racionalizacijo ob-sloječega načina dela V začetku maja pa bo vodslvo skupaj z vodjem poslovne sole vse poslovne načrte ovrednotilo Še z vidika možnosti njihove realizacije. Odločitev za izvedbo lasi ne paslovne šole je bila .prejeta na sira-itSUd konferenci. Cilja Šole, ki seje začela 28. septembra, izvajala pa jo je Ekonomska fakulieta, Center za strokovno izpolnjevanje in svetovalno dejavnost, pa sla l^la izdelali poslovni načrt yjA dohx^eno podjetniško idejo in pridobili osnovna leorelična znanja s področja podjetništva. Vzporedno so potekale delavnice za izdelavo pmlovnih načrlw, ki sla jih vodila prolesoija dr. Maks Tajnikar in dr. Miroslav (Has. Francozi se glede Slovenije delajo francoze Pri nas se do({aja (oliko cadriih stvari, da hi človek pričakoval, da smo ie vsaj po tem poslati znani po Evropi, nt /jo-znajo tli ko njegovo odJočitcv, sam pravi, da je dobil za tidio poenoteno poslovanje nttjholj.fe poboje v novi indfistrijski coni v /myv-Ijah pri CeljiL in ko ta podjetnik rešuje celjsko imhistnjo. naj b/ Ve-lenjčan Borut Meh reševal Xfiiro- T/i nekdanji Oorenjevec je med ťobiskom« v Ljubljani delal v banki. Pet rol a, pomagal je reševati sloven.îke železarne, zdaj odhaja v Mursko Sohf>lo. čeprav naj hi imel bivališče še vedno v domačem Velenju. Nekateri se pač teiko ločijo od rudnega kraja. Očitno Imajo kaj. kar jih tako nif^no veže^ Pred dnevi so tudi v okviru celj.ske območne gospodarske zborni' ce podelili priznanji/ inovatorjem. In čeprav ta zbornica ne pokri-va tudi velenjskega območja, je prizmtnje vendarle prejel tudi de' lovec (i ore njo. Štefan Kores iz Gorenjevega obrata v Rogatcu. Velenjsko Gorenje pa je zadnje dni dobili še eno priznanje. Na dnevih encrgelikov. ki so jjolekah v Portorožu, sla ga Agencija RS za učinkovito rabo energije in (iospodanki vestnik proglasila za ener-gelsko učinkovito podjetje^ Po vsej državi, ne le na na.icm območju, pa šc vedno mlmcva »brnenje« še ne pripeljat\ega novega vladnega letala. Naš predsednik vlade, kije te dni slavil desetletnico vladavine, je celo napovedal, da nizmi.šljajo o prodaji (ega letala; in to ttidi zaradi prevelikih me-dijskih napadov. Da si mediji in novinarji privoščijo preveč, je komisiji, ki jo vodi naš Mirko /Aimernik. povedal tiuli prvi mož nove kreditne banke Maribor. Nu zaslišanju v »primeru Peiek" se je znebil izjave, ki je dvignila veliko prahu. Da novinarji nuj ne bi imeli pravice drezali v nekatere ncpravdnosii v raznih dnižbah. na primero tem. alivka' ki banki perejo denar. In lakih hesed na mčtw novinarja in novi' narslva se je znebil človek, ki je hkrati pn:dsednik nadzornega svc' ta enega od slovenskih dnevnikov. Če l)i laka stali.^ča obveljala, hi to pomenilo res pravi »Čmi peickn slovenskega novinarstiui. hi Še Česa. Ob takih resnih zadevah jc bilo tudi \'eč bolj ah nxanj zabaV' nih. '/.al ne veilno na zabavah. Tu se. lo znova kaže nov primer žaba ve v Velenjti, dogajajo tudi žalostne stvari. ■ (k) P/ie,* Bošijar} Kuzman Teden knjige iMekaj lef ncaaj smo v Sloveniji pmC pnmovali Dan oziroma 'leden hijige iri še zdaj se .sjx)ninim, kak/) neumen se mi je zdel prazniàii slogan, ki se gtt je tedaj slišalo z nacionalke: »To so dnevi, ko je lepo kuj)ii i knjigo in jo nekomu iM)dari' //.« y .skladu s .svojo kr^čan.'ih)-sodal-istično-luimanisiično \'Z^)jo sem si IJcin hijige ntmrečpredsiavljalpredvsem h)( tlan. ko je lepfi kakšno knjigo prebrali in tak/) malo napolniti svoje možgane s humanimi idejami velikih litera tov, V.sahšno pf)vez/)vnnje le-ieh z nekakWm poirošni.škim nakupovanjem pa se mi je zdelo povsem odvratno. Zdaj sem se kapitalLsticneg^t mzmišljanja že bolj navadil. Tržno-ekorionvika logika na now uvedenih "prctzriikov" mi ni veC (uja in celo z izrabljanjem umetniških del za hiier za-.služek sem se že .sprijamii. Ve:iie, v duhu zgomjegd slogana so mi prijatelji nekoč podanli knjižico ameriškega avtorja, v lat' lefije tisoč dn)hnih nas\'eiovz£iiivljenje. Nas\ eti so tipično ameriški in polni kapitaksiične logike in čeprav se mi zdijo vsi po vrsU mah liecni, so wndarle tudi uporabni. Eden je recimo tale: »Knjigo dobrega avtorja kuj)i, (udi če je nimaš Časa prebrali, Za la nasvet najbrž ne ix)irebujeie dodatne obrazložitve, ampak za v.sak .slučajjo bom vseeno napisal Ore namreč za prepmsto dej.sivo, da neki axiome ho mogel tislva/jati novih del če z njimi ne lx? nič z/l služil. Zato avtorju, ki vam je vkč^ pomagate na la način, da kak'ien tolar žrtvujete za njegfAt) delo. Ce ste slučajno ljubitelj Canktuja ali Prešerna in hosie zdaj oddn'eli v knjigarno f)0 najnovejšo izdajo Črtic ali Poezij, potem .ue nasK'et razumeli narolx'. Cank/irin Prešeren .sta namreč mriva in itidt če vam je njuno pisanje še tako všeč, zaradi vašega nakupa ne hosia napisala nobene nove knjige^ .Seveda si lahko takšno podpiranje avtorjev privoščijo le širše razgledani in l'iolje siítUntni dđavljani. Zal za v.se več naših državljanov knjige po.stajajo luksuz, kisigítne morejo več privoščiti. Čepa IXHÍo že žrtvovali kitkSen tolar tudi za »duhovno hntno,ke pravice za omenjenega llarryja, ks je, mimogrede, menda odlična knjiga). .Slovenski knjižni (rg je zares majhen, kupna moč prebivabtva tiuli ni posebej vi.'ioka. Prav zato me še posebej čiuli, da je večina knjig v slovenski izdaji tako luksiano opremljena, ko pa si jih lahh) potem leredk/)kdo privošči. Kla-.sike svetovne lilentture lahk/) kupite v bolje založenih knjigarnah po smešno nizkih cenah, če sle pripravljeni brati v angleškem jeziku in ne pogrešate trdih platnic. Slovenske izdaje istih del pa imajo skorctj gotow trde plalnice, a so tudi desel-kjxn dražje Drage izdaje klasikov sv kljtdi vsemu Še nekiiko smiselne - odlični literaturi priliče tudi odlična oblika. Vendar resno odžirajo ktipce živim avtorjem. Če se odločim za nakup luksuzne izdaje .Slovenskih klasiki)V, ki l)o s svojimi zlatimi črk(t-mi krasila knjižno polico v moji dnevni sobi, mi bo paČ ostalo manj denarja za morebiten nakup knjige zarunmega, a neznanega mladega aviorja. Prxxlaja li te rant ih del se torej zmanjšuje. Poleg visokih cen je glavni mzlog najbrž preprosto to, da pač vse manj beremo. Prosti Čas, če ga že imamo. bolj zapolnimo z drugimi dejavnosti. Hmnje upada predvsem med Srjlarji in dijaki, ki so včasth prebndi največ knjig; v veliki meri na račun gledanja te-levizije. vedno več pa tudi računalnik/>v in intemeta. Naštetih medijev sicer ne .smatram zet p0fx)ln0ma nekori.sine, lodaz branjem knjig se po mojem mnenju bolje razbijajo umske .spretnosti, kol so domišljija, nalančnost, si)Osobnosl koncemrxici-je, občutek za red in jezik Zato /w bilo .škoda knjige karpo-sprtnvi na smetišče zgodovirie. Pnizno\'anje Dneva knjige je v resnici uvedla organizacija UNESCO. Po njihovi zamisli Dan knjige ni le Dan knjige, marveč Dan knjige in avtorskih pravic. Slednjega pri nas, zitfdmi-vo, nihče ne omenja. Kakorkoli ži\ če lahko takle Dan hijige zares pripomore k temu, da slovenski'literarne založbe ne bodo propadle, riaj 1)0, še jaz Ijom kupil kakšno knjigo in jo nekomu podaril. Ampak, le kaj najix}darim swjemu sosedu, da bo s svojim darilom zadowljen? Sodeč po lestvici najMj izposoja nih knjig v knjižničnem sistemu CORISS so med slovenskimi bnilci najbolj priljubljeni pogmšni romani a^ioric Sidney ,Sheldon, Amande Qidck Daniele sSteel, Mary fJtggins Clark in V C. Andrews, ki poleg štirih knjig o Hanyju Polterju zasedajo večino od pr^-ih 25 mest na leslvicL Med temi je eno samo delo sloKvnskega avujrja, ljubezen.ski roman Maše Modic z naslovom Poslednji krik preteklosti. .. Amjxík mislim, da ne l)om vzel nol^ene od teh. Za moj okus imajo itak že preveč bralcev. R/ije bom izbritl knjigo kakšnega povsem neznanega živega avtorja. Brez Irdih plairuc. ■ 25. aprila 2002 GOSPODARSTVO Pogovor s predsednikom uprave Gorenja Jožetom Staničem ''Ne smemo se ustaviti niti za liip! Jo/e Slanic Je gospodarstvenik sve-tovn^^a kova. Trd in odločen mož. Rrezkompn>misno stoji za svojimi za-iitťvamí in cilji. Pod njegovo taktirko je Gorenje prehitelo marsikaterega svetovnet»a giganta. Prevelikega za-dovolJstvH ne pokaže niti takrat, ko doseže (řorenje izjemne rezultate. Nenehno poudarja, daje treba biti stal* ni) nn preži. Le trenutek neprevidnosti meni« luhko vse postuvi nu glavo. Ra/pcl jc mcil med Laškim, kjer i^ivi, Velenjem, kjer je sedež Ciorenja, in mnogimi kraji pi) svciu. kjer imn Gorenje svoja podjetja ali pa svoja predsiavniiiiva- le/ko ga je »ujeli«. Prejî>nji leden mi je le uspelo, čeprav jc treba pri/naii. da moraS imeli ludi srečo. Deselminuini postanek v njegovem lajnislvu pt>ve vse: tajnica komaj-na uspe usklajevali (zavračati) vse, kt bi radi z njim giWi>rili. Kar nerodno mi ptvsiane, ki) pomislim, kolikokrat »od-pi>vem« že ob bistveno manjši gneči. Jože Slanic priJiiti iz poslovnega se-sianka, na hiiro opravi še nekaj tele-fc^nskib pogovorov in med njimi t)dgo-varja na moja vprašanja. 9 i'redianskitn rekordnih rezulsaiom so sledifi latii se boljši. Tojetofiko holj spodbudno, ker sie jih dosef^li r C-asu velike svetovne in evropske recesije, svelu je bilo krnsko lelo res depresivno. Že v začetku leia v Evropi ni bilo konjunkture, ko pa so se septembra k lemu pridruřili še ameriški dogodki, je kazalo, da ho vse kar obsiaio. Večina dr/av sveta je »dajalo« lojalnost Amerikancem. Kljub vsemu je bila svetovna gospo danska rast pozitivna. KiiT pa se (jorenja liče: včasih smo lovili konkurenco, zdaj pa že nekaj časa govorimo, da moramo biti boljši, hitrejši ... Sposobni moramo bili spuščali cene, imeli ljudi, ki se znajdejo na najzahtevnejših svetovnih trgih ... Trenutno to imamo.imamo zjianje, dobre proizvode, dobre cene. A K» še vedno ni dovolj, kajti ne smem^i se ustavili niti/a hip. Moramo rasti, brez tega ni dobrih rezultatov.« 0 Paša rast je zadnja sfiri lata dosita-ta nevi^rjetne Mimike, tam okoli 20. ods/oikov. To je za podjetje syetovne-kíivay kjer helcajo le nekaj ffdsoine rasii res nei'erjeino. Kje se ixtste ustavi U? «Se vedno načrtujemo vistike rasli, ne pa več takšnih kol v preteklusii. Možnosti pa vidimo predvsem v vseh vzporednih dejavnostih bele tehnike. Že v strateškem planu smo opredelili, da bodo le rasle dvakrat hitreje kot osnovni program bele tehnike.« 9 Velike mnov evrov. Predvsem bomo letos investirali v tehnc^logijo in nove aparale, ki morajo zadostiti medna- n^dnim zalitevam zmanjšanju porabe energije in manjši libremeniivi oki>ija. Po novem bodo gospodinjski aparati opremljeni s posebnimi nalepkami, Iger pisalo, koliko energije porabijo, kako lihi so. Na lo se moramo pripraviti in biti med najboljšimi.« 0 Sostanjčani so se razveselili, ko ste se odločili za /lakup nekdanjih prasfo-rov tovarne usnja. Kaj hoste (am delali? »Ne vem. kdo se je razveselil ... Zdaj se namreč tam ubadamo z birokracijo, ki onemogoča, da bi listi kompleks, ki je kraju v sramolo, uredili. Osebno sem se angažiral in hodil Ija. Ib območje smo želeii najprej očistiti, pa so se našli »dobri« sosedje in nasprijavili. Prišli so inšpektorji, ki so čiščenje ustavili. Zdaj že par mesecev delamo cele elalx>rale za čiščenje tega ki>mpleksa. 'lako je to, človek miv li, da bo postavil tovarno tam, kjer Ki navdušeno sprejel, ko \)<\ prideš tja, naletiš na lističe birokraiskih ovir.« 0 Z borznimi gibanji Je hilo vodstvo Gorenja že dolgo neutdnvoljno, V zadnjem času Je vaša delnica skokovi' to ]H}raskiy je îe dosegla reaJtuf vi^ifw? »Res je porasla, a realne vredm^sti še nima. prepričan sem. da N") kmalu dosegla višindpredsedniki5e naprej delam v tem organu, ki postaja pomembna dek)dajalska (Organizacija, a bo potrebno še veliko dela, da ta položaj utrdimo. Pmeni poraba ... Vse tole, kar se zdaj v Sloveniji dogaja na področju plačno poliiike, ocenjujem za izkori.ščanje delavskega razreda in v posmeh mim v industriji, ki trdo delamo, z^lo da si bodo drugi delili visoke plače.« ■ M\ra Zakosek Elektronika Velenje Ima velike nacrte v dveh letih milijon televizorjev Proizvodnja televiz<»qevjť dctživljala v Veler\ju /elo različno usudo. Pti skokovitem uspehu znotraj (»orenjaje skoraj povsem propadla. Ponovno i»živitevje cloaca v sam<»stojnem podjetju Clektn)-nika Velenje, lam znova doživljala vzpone in padce, zda j pa je od januarja lela koje v pretežni lasti indijskih last-nlk<»v stabilna, celo več, napovedujejo ji spet velik razcvet. Žť v prihodnjih dveh letih naj bi proizvodnja porasla na milijon televizijskih aparatov letno, la* ni pa so jih proizvedli 350.(HM). O smelih načrtih, težavah te zahtevne panoge, pa si^veda o načinu dela v sedaj »indijskem« p(»djelju, smo se p(»j^ovarjuli z direktorjem prodaje in marketinga Prancem Rogatioin 9 l^ditio fiU'ktrtmiki Velenje je uspelo no ozemijti nehlanje Jugffslavije ohraniti prffizvfHlnjo tekvizorjev. i*a tudi sicer ste še eni redkih evropskih pmizvt^dce%'. Kiiko ram ttspcva ta l)oj s konkurettco, zlasti iz vzJuHÎa? »V/hodna konkurenca je res neizprosna in mnogi so pred njo klonili. Nc gre drugače, bili moraš boljši in cenejši. Lažje je lisiim. ki prihajajo iz držav, kjer je delovna .sila poceni. Nas osehno najbolj i^grt>žajo 'lurki.« % Podjdja katerih večinski lastniki ifo tujci, niso več redka, Pa vetular je vaše vseeno nekaj posebnega. fMstniki so nrrtnreč htdijci. Se je z tijimi odprl večji trg? »Ja, res je. Večinski íastníki st) Indijci. 10 je multinacionalno podjetje BPL iz Bangak»rcja. Elektroniko so kupili januarja lela 20(10. Z njimi smc^ pridc^bili prccejšnje zaledje. S pridcîm lahko uporabljamo njihovo znanje in lehnokigijo, posebej pri razvijanju novih orodij in "desicnov". D/rektor prodaje in marketinga Franc Rogan: »Sodelovanje z Gore-nJem je odlično in v obojestransko koris f.« Drugače pa je elektronika organizirana tako. kolje bila pred indijskim prevze-mi^m, jc delniška družba s 3W zaposlenimi.« ^ Kaj pa uprava, kdo jo sestavlja? «Oba člana uprave sia indijska državljana, v širAi upravi pa smo direkiorji po sameznih sektorjev. Večina nas je la dela opravljala že pred prihodom Indijcev. V nadzornem svetu pa 3 Slovenci, I Anglež in 2 Indijca. « ^Kako serazjmieteznovim vttdstvom.Je njihov način dela Nstvetio dmgačcn od tistega, ki ste ga bili vajetti ? «Moram poudariti, da so strokovno izredno usposobljeni, tako da se lahko od njih veliko učimo, ludi Ziihlevajo več kot prejšnji lastniki. Z deli irg. Finančni pokazatelji pa vseeno nis^> bili tako dobri, ti) pa zalo, ker smo bili zaradi velikega pritiska konkurence prisiljeni nižali naše cene.« 9 Kateri so vaši najpomemhnej.ši trgi? '>Okc^li 90 odsloiktw pnnzvodnje izvozimo, največ na nemški in anglcSki irg. pa ludi v Francijo in države vzhodne Evrope. Se posebej zadovoljni smcJ, da nam je v zadnjem času uspelo prodreti tudi v skandinavske države, ki veljajo za enega najbolj zahtevnih trgov.« 9 In kakšen cetwvni razred dosegajo vaši prfHzvodi, hlo sn vasi kupci? «Cem"Tvni razredi, v katerih se pt>javlja-jo naši icle\izi">iji. odvisni predvsem od ^renomeja" blagovnih znamk, ki jih imajo nasi kupci. Proizvajamo pa za nekaj znanih in zvenečih evropskih blagovnih znamk." ^ Kolikor se spdvisno od pt>vprašcva-nja. Trenutni) je slekla proizvodnja sto-herčnih televizorjev, razvijamo pa ludi t. i. digitalni leicvizor, ki je naslednji korak v razvoju lelevizorjev. Prvi kupci lega lelevizorja htido predvsem iz Anglije in skandinavskih držav, kjer je zanje že dt)-volj zanimanja. Za konkurenco na razvojnem področju zagotovo prav nič ne zaostajamo« 0 Vase pmiz^'odne in pnnlajne ambicije .w vehke. Se lani ste proizvedli 350J}00 televizorjev, letos naj bi jih pt/l milijotta. v naslednjih dveh letih pa tuij hi proii* vmlnja poskočila celo lut milijon televizorjev letno. Kje vidite svoje pnulajne možnosti? «7Ô so nak' dt^bro pretehtane ambicije, kijih bomo udqanjili.kohfmo razširili svoje proizvudne zmogljivosti. Vzpiv redno s tem pa seveda tudi nove trge in krepimo sodelovanje z dosedanjimi kupci.« 9 Meti vašimi hipci je pravzaprav vse po-metnhtiejši partner Gorenje, iz katere» ga je elekirtmka it uli prišh. Zthj ste spei ruisli skupni jezik. »Gorenje je eden naših najpomembnejših partnerjev lako na pi>dn)čju Slovenije, še zlasti pa na trgih bivše .lugos-lavije. P(^odbo o siîdelovanju smo z njimi p<îdpisali lani. lo sodektvanje je odlično in zagotovo v obojestransko ko rist. Prepričan sem, da bomo lo st)deii>-vanje v prihodnje Ic pogl(^bili.« ■ MiraZakošek Smreka Gornji Grad Hiše in stavbno pohištvo za turški trg? Med nedavnim bivanjem turške delegacijc v Sloveniji je častni konzul RS v Istanbulu dr. Ervln Arí(^luobiskiil tudi ^ornjegrajsko podjetje Snirek^i. Arlc^lu je solastnik in predsednik uprave lirnie Viipi Merkezi, 27. največje gradbene tirme na svetu. Glavna tema pogovorov je bilo sodelovanje in možnosti |>n>dora |*ornj eg rajskega pod* Jetja na turski trg. Direkt<»r Smreke Bruno Zagode, ki pri Gospodarski zbornici Slovenije predseduje turSko - slovenskemu poslovnemu svelu, je i>blej priložnosli menil, če jim lolaat ne uspe prodreti na omenjeni trg. poleni jim ne bo niko- li. »Trg s 55 milijoni prebivalcev je za Sliwenijo zelo pomemben. čeprav ima nekoliko negativen prizvok. Država se ozemeljsko ra/prostira na dveh cclinah in ima bogato ter pomembno zgodovino. V tem trenutku deluje kol pomemben stabilizator med muslimanskim in ostalim svetom.» Omenjeno tursko podjetje je prisotno v vseh državah Bližnjega vzhoda in v Afriki. Po mnenju Zagodeta ima Smreka tu lepo priložnost predvsem /a prodajo hiš in slavbnega pt)hislva. ■ tp PRAZNIČNI POGOVOR 25. aprila 2002 Srečanje z Jožetom Povšetom, predsednikom Območnega združenja borcev Velenje Je čas vojne in je čas miru Nikoli mi ni hiln (ir^iv jasno« luiko Sť Jc> Jože PovSv s svojimi danvs komaj 69 pojavil med iforci in v njihi^vi or|<»ni/acvi 'my/.c[ lako mcmbno mosto. Šq manj mi jc bilo to jasno vrtino, ko jc spregovoril na kale^ni proslavi aii oh kakšni drugi prilu^.nosti. Njegove besede so bile drugačne, a vedno nedvoumne. O trp^enju, krivicah, gro>:otah, Miškah, sol/oth. smrli, upanju, nmah, sovr;)§tvu in ljube/ni jc govoril na nek poseben naćin. S stavki, ki nikogar, ki gaje poslušal« niso mogli pustiti ravnodušnega. J)c-scd v njih je bilo vedno ravno prav. Ne preveč in ne premalo. Nikoli stavka ni po nepotrebnem daljšal s postavljanjem vejic. Da so po.^tene, se mi jc zdelo vedno, da so po rcvirsko zabeljcnc, pa logično, Ampak fanl je bil e na i ni»( tridesetega. ko seje /acelo« slar komaj osem let. Enlcrat bova to rn/cis(ila! Prejšnji teden sva. Zdnj mar* sikaj, kar prej nisem, ra/umem. Riïjcn je oktobra kia 1933 na Dolu pri Hrastniku kot nezakonski sin. / mamo sla živela v skupnv»m gospodinjstvu ■/. njenimi brali in sestro ter staro mamo, ki se je na začetku vojne s tremi nepreskrbljenimi otroki brez vsega vrnila iz Nemčijo. Tam sia si z možem, kije kot nemški vo' jak, kamor je bil vpoklican, padel že na začetku vojne, slu?j|a kruh. Stara mama. brez sredstev za preživljanje, se je znova poročila, da je Uihko preživljala oiroke. V novem zakonu se je rodilo še pet otrok. Joželova mama je dobila očima I luga, dobrega človeka, Ja hil^a je stala na samoti in do nje jc bilo mogoče priti neopaženo«. Začeli .<;ose nočni obiski, ki pa .^o jih starej.^i, zaradi varnosti, skrivali pred njim in leto Oizelo, ki je bi» la ludi 5e majhna. »Ae oktobra 1941 pa .wa odkrila skrivnost. Pisala sva nalogo, starejši so v kle-ti oblrgavali korenje, koje nekdo potrkal. Vprašala sva. kdo jc, pa jc rekel, da Veličko. To nama ni piwedalo nič. Iz radovednosti sva odprla in zagledala strica Lojza. Sledila je ura pridige, s leto pa sva obljubila molčečnost in se je tudi držala". Jože Povše Jože je dobii prve naioge Jože je kmalu začel za partizane poizvedovati o sivarelu ki so jim bile zanimive. Žc konec le-la 1941 sla s leto v visokem snegu začela v pletenem košu nosili hrano partizanom, ki so bili v zemljanki nad Gozd niko m. Ko so lela 1944 iz njegove vasi med partizane šli novi fantje (Veličko je 1943, leta padel), so bili obiski partizanov v Jožetovi liiSi vsakodnevni, naloge, ki jih je dobival, pa vse številčnejše. Ljudje s Kala poć Mrzlico in drugi so Jožeta in teto Gizelo poznali kol zanesljiva sodelavca. Izdaja »Na žalosi pa smo imeli v sortxJsivu tudi ljudi, ki so bili naklonjeni Nemcem, med njimi leto mo-jib stricev, ženo brata moje stare mame, ki nas je izdala. Z mamo sva šla v ilegalo, se nekaj časa skrivala na bližnjih kmetijah, potem pa odšla na Dolenjsko in se nastanila v bližini Starih ^.ag. Tam je mama skrbela za triindvajset nedi>letnih otrok«. Na žagi, lam soiraelj tudi mlin. je delal bral njegovega starega očeta. Jože jc šel večkrat tja. Siric mu je dal prgišče ovsene moke, mama pa je skuhala močnik za pnboljšek. Na zadnji teh poli ga jc srečal partizanski kurir. »Kam greš pob?« ga je povprašal. »K mami.« mu jc .Tože odgovoril. »Ne hodi k mami! Čez (rorjance so prišli domobranci, mama je z otroki morala bežati.« »Novinski iager« s kurirjem je Jože odšel v »novinski lager«, kol so mu rekli. Tam so sprejemali novince, ki so odhajali v partizane, in jih od lam napotili po enotah. Naključje jc hotelo, da so partizani prav takrat iz Jožett>vega kraja, ko so prišli na Dtîlenj-sko po ortJŽje, pripeljali nove. Med njimi sta bi- la ludi Milan Senica in Slavko Hafner, njegova .sorodnika. Slavko je bil lunkcionar, Milan pa borec. »Ko sem ravno razmišljal, kje je moja mama, meje ogovoril znan glas. Planil sem v jok, povedal, da mame ni, da je Šla z otroki, da je bežala... Slavko Hafnerje izprosil, da sem se lah' ko vrnil nazaj na teren, v Zasavje«. Minerjev pomočnil( Pri Slavku, ki je bil miner na progi od Laškega do Lilije, je postal kurir. Lela 1944 je bilo aktualno miniranje prog, vsak teden vsaj dvakrai. Podnevi je v bližino krajev, kjer so imeli namen zrušiti progo, nosil razstrelivo, ponoči pa sla s stricHim stvar speljala do kt>nca. Imel pa je Še eno posebno nalogo. »Starejši ljudje se bodo spomnili, da so Nemci pred lokomotive dajali po dva. tri ali Štiri vagone, naložene s peskom, da so preprečili poškodbe na lokomotivi, če je bila proga minirana. V Hrsislniku je bila na Železniški postaji pošla. Šef je bil Suša iz Dola. K njemu sem dvakrat tedensko hodil po informacije, ker je vedno vedel, koliko vagonov ho pred lokomotivo«. Še danes pa žal ne ve. kako je do leh podatkov pri.^el in tega ludi nikoli ne bo zvedel, ker je Suša že dolgo pokojni. Nesrečna ženslca spet izdaia Tukaj pase začne najbolj žalostni del njegovega mladega življenja. S stricem sta se večkrat oglasila doma. Ko sta šla decembra leta IW od Sv. Jederti preko Marnega v zgodnjih julranjih urah domcw» kamor se je dalo priti skrivaj skozi gozd, sc jc stric odločil, da gresta po cesti. >»To sva pred tem že večkrat naredila, Na žalost pa naju je spet videla lista nesrečna žena brata moje stare mame in naju izdala. Preobtckla sva se Še, za počitek pa ni bilo več časa«. Ko je stara mama pogledala skozi okno, je bilo pred hišo zeleno nemške soldaleske. Stric jc zgrabil torbico in brzostrelko, njemu pa naroČil, da ostane v liiši In skrije, kar ne smejo najti. Skril je vse, in to v odprtino dimnika: obleko. Škornje, ki jih je Imel najraje, pištolo, baterijo, angleško bluzo ... »Polem sva s staro mamo lahko samo Še strmela. Okoli hiše so grmeli streli. Ko sem zaslišal glas brzostrelke, sem verjel, da bo vse pobil, tako sem se zanesel nanj«. Na žalost ga je krogla doletela nad domaČo h 1^0. Sovraštvo ugnezdeno v otrokovo srce nikoli ne izgine v lem spopadu sta bila ranjena dva Nemca in to je druge še bolj razkačilo. Kc» so prišli v hiivo, soju začeli pretepati... »Nerad se spominjam tega. Preiskali so vse, a skrivališča niso našli«. S staro mamo so ju zvezali z »drotom« in kot največja zločinca vodili proti policijski postaji. Med potjo 80 se ustavili na Dolu pri Hrastniku, kjer je imela gostilno »Drakslerca«, po domaČe /'.upanka. ki je bila naklonjena Nemcem, Navada jc bila, da so Nemci vse, ki so jih ujeli, petja-h k njej, da jim je dala piti vino. »Tudi naju. vsa krvava, so hoteli spraviti v gostilno. Se danes jo vidim, čez roko prt, v roki pa kuhalnico in čutim. kako mije pljunila v moj obraz in rekla: prekleli smrkavec, komaj si nehat zizati, pa se že družiš z banditi. S kuhlo meje po glavi, Čeprav sem bil Že ves krvav.To sem povedal zato» ker sovraštvo, ki se vsadí v mlado srce otroka, nikoli ne izgine. Še danes jo sovražim, kljub temu. da je že davno pt>kopana, Takrat sem se zaklel, da če pridem živ iz Z4tpora, naredim listo, kar danes vsi obsojajo. Pa tega nisem mogel narediti, sovraštvo do nje pa v meni živi še danes.«< »Vahtmajster« je bil dober čio-vek Ko sla prišla na policijo, tja pa so izpred jaška, delal je v rudniku, pripeljali tudi starega očeta, so Nemci že vedeli, koga so ustrelili. Siric Milan je bil pred odhodom v nemško vojsko (od tam jc šel potem k partizanom) mesar pri Širavsu. Velikokrat je policajem dal kaj izpod pulta, zato ga jc večina od njih poznala. Zdaj se je položaj spremenil. Še najbolj razočaranje hit sam »vaht-majster«. ki je bil Avstrijec, Sreča je bila v tem, da so vsi I rije govori lako, da sc je ujemalo. »To in spoznanje, kdo je ustreljeni. je povzročilo, da so nas izpustili«. Domov so lahko Šli po štirih dnevih zapora. Pred novo aretacijo zbežal Prvi dan po tem dogi^dku so Nemci strica, ki je bil v angleški uniformi, pokopali. Nemci in Angleži so imeli podpisan dogovor o pok<")pib vojakov. Hoteli so vzeti ključ od hiše, pa jim je vaht-majster rekel, da so žc preiskali, kar so preiskali. Po dveh dneh pa so prišli spet, da bi aretirali Jožeta, ker so o njem vmes že tudi vse ?vedeli. a jim jo je pobrisal in vse do konca vojne opravljal različne naloge. Mama Domov je prišla po koncu vojne. Eden za drugega nista vedela ves čas. »Ne vem, če si zna kdo predstavljali, kako je, čc mama sliši strele na svojega otroka. Moja slara mama je izgubila dva, oba prvorojenca iz njenih dveh zakonov. Milana in Pepela.« maja je stari oče Hugo prišel iz partizanov domov. »Prve besede stari mami so bile: Pepela ne boš videla veČ«. Padel je čisto na koncu vojne v boju z usta.Ši pri Rimskih Toplicah. Svoboda Dočakal jo je na Ptuju, a je domov prišel šele 16. junija. 10. ali 12. maja, tega datuma se ne spomni Čislo nalančao, je bil dodeljen Črnogorski enoti za vodiča. »Ker sem obvladal jezik in bil Še bolj otročji.« O Jožetu Povšeiu, njegovem kasnej.Šcm življenju, poteh, ki so ga lela 1959 pripeljale v Velenje, bi se dalo napisati še veliko. A to ni moj namen. Z njim sera samo skozi nekaj dog<^dkov v Času med leti 1941 in 1945, ki so ljudem povzročili toliko gorja, razčistila listo iz uvoda. Zdaj razumem. ■ mena Krstič - Pianfnc Lani nekaj cest, letos... MOZIRIE • Krajani krajevne skupnosti Nazarje bodo ludi lelo$i\ji kra* jevni /Hzn^movHli s spleloni prireditev. Nh.sÍovíIí so jih Jurjeva2002. Ne* katere so se /vrstile minuli vikend, dve prireditvi pn načrtujejo v naslednjih dneh. Tako so minulo sredo v Slomškovi dvorani v Mozirju odprli edinstveno razstavo ikon - svetih podob Silve Božinnve - Dc.skoske. dan kasneje pa so v mozirski galeriji postavili na ogled svoja dela slikarji, ki delujejo v omenjeni krajevni skupnosti, /.a soboto so načrtovali obrtni sejem na mozir-skcm trgu. a jim jc zagodlo vreme. Kljub temu so lahko krajani preživeli prijetno popoldne na srečanju v domu Partizan, kjer so poleg članic ansambla Navihankc poskrbela za vedro razpoloženje harmonikarja Andrej in Gregor. Osrednja nedeljska dogodka sîa bila dopoldanska slovesna ma.^a in popoldan narodopi.sna prireditev 6. družinsko petje v mozirskeni kulturnem domu. /a danes (Četrtek) so v programu prireditev predvideli nasi op učencev Osnovne šole Mozirje in domačega meSanega zbora na prireditvi Lepa je moja dežela, meni najljubša. Začeli jo bodo ob 19. uri. Praznovanje pa bodo sklenili v st>boto ob 19. uri. in sicer z dobrodelnim konccrtom. katerega izkupiček bodo namenili misionar j u Podru Opeka iz Madagaskarja. Romnn Cretnik. predsednik KS Mozirje nam je ob tej priUižnt^sii povedal, da so lani ob pomoči otičine posodobili nekaj lokalnih cest. po svojih močeh so pomagali krajanom pri popravilu raznih ccstnih odsekov, mostov, vključevali so sc v prizadevanja za lepo urejen trg. Zelo zadovoljen jc, ker jim jc uspelo obnoviti mosi v Ko- pelce - eno od črnih točk v KS in obnoviti mrliško vcžico. »Dela jc veliko, denarno možnosti pa zelo omejene. Svoje blagajne nimamo, odvisni smo od razumevanja občine. Mislim, da bi naša komunala lahko malo veČ postorila, kot je.« Če jim bo uspelo pridobili potrebna soglasja, sc bodo letos lotili ureditve peSpoti od Mozirja proli Nazarjam, med drugim pa jih čaka kar veliko dela ludi pri izgradnji prizidka k lam-kaj.^nji osnovni 5oIi. »Naložba je sicer občinska, mi pa bomo pri lem sodelovali na drugačen način. Rad bi pozval vse krajane k razumevanju in podpori, saj bo večnamenska iclovadnica velika pridobitev za naSe šolarje in tudi ostale občane,« jc še podčrtal Roman Ćretnik. mtp utrinek z zeto prijetne narodopisne prireditve 6. družinskega petja (Mo: Cfrít Sem) 25. aprila 2002 ««H^as PRAZNIČNE ČESTITKE asHli iSM PREMOGOVNIK VELENJE Zaposleni v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje čestitamo občankam in občanom Velenje ob 27. aprilu, dnevu boja proti okupatorju, in I. maju, prazniku dela. VSEM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIČNE DNI 8 v SREDISCU POZORNOSTI «oiČiLS 25. aprila 2002 Sekretarju regijskega odbora SKEI Branku Amonu pomeni delavski praznik upanje Treba je biti čarovnik, da povežeš mesec z mesecem Branko Amon:«Delavstd praznik pomeni upanje. Upanje na boijše« SIndikalisi, lak bolj aktiven, je Branko Amon íe kakáníh destíl kl. Začelje kolpred^iednik:^-dikala p«dru2nke v Cîorenju Seivis, nadaljeval kol predsednik sindikata Poslovnega sisiema Gorenje, od lcl<^jega marcft pa je sekreiar Regijskega oilhovA SKEI Velenje, ki Sleje 4.9()() članov, od lega jim ima največ, kakšnih 3.801), v (iorenju. Za 1. maj ga bo spel srečati na GraSki Gori. lam se bo marsikaj slikalo. Tudi na 5tiri oči. Delavski praznik mu veliko pomeni. Pomeni mu upanje. »Dtliivci so od sprememi) pred de.seiimt kti pricvikuvali preiti v«ckot sodohílí. Prvdvskiiti so priêak<»vali ekonomski in siK:ialni |m>* fožaj. Žal jť danťs pDVseni drtit^ać«. Mnu^i se ÍHiriJu /a pre2iv«tje, mnoj^i so že na rohu míči ne.« pravi. Kako preživijo in kakáni čarovniki so, da po- vežejo mcsce z meseccm, marsikje dobro vedo. 7. zadolževanjem, ko so prisiljeni najemali kredite za preživetje, pa se zadeve na dolgi rok Še slabšajo in zaostrujejo. /alo je glavna naloga sindikata SKEI asmer-jena v zagotovitev primernih plač. s katerimi bodo lahko živeli, nc samo preživeli. SKCl je, najbrž se Se spomnite, lcloi>njega februarja napovedal in potem preklical celodnevno stavko. Z dck)dajalci sose uspeli dogovoriti za dvig izhodl^nih plaćza 6.5()() tcïlarjev, v dveh delih- »Zdaj pričakujem», da se bo pojjajalskima skupinam;« uspelo dogovoriti za novo tarifno prilogo h kolektivni pogodbi dejavnosti, ki bo omilila nizke plače, ki so v zadnjih treh letih v primerjavi z minimalno plačo ^e nsi/^idovale. Nh^ izhodiščna plača zntša 73.0(M> t<»brjev za 1. tarilhi nt/red, minimalna plaČu p^i/esewcez 94.000 tolarjev, lako se velikokrat z^odi, da moni phremenjuje, imamo sindikati z delodajalci in lastniki še te/je borl)e. Razumljivo je» da želijo ti prihraniti del dobičksi. In k|e ga Je najlaže? Skozi plače.« Letošnja prvomajska parola? *'Priznam, da ne vem. kžiko .se glasi. Morda je pa sploh ni. Ali pa je v njej spet kakšno upjinje. 'H) Je zastonj. Po moje bi biht z.a lett»s primerna kakšna, ki v sebi n(»si tLst«, kar hI radi vsi: višje plače. Od upanja se bolj te/k« /{vi.** ■ Milena Krstič - Ptaninc Tomo Llpnlkf predsednik sindikata Premogovnika Velenje: Je dan, ko se navadno ne dela »Prvi maj je praznik delavcev. Je dan, ko se navadno ne delu. Velja za rdeče obanan praznik. Mni^i delavci po svetu se morajo še danes boriti za to, da ga lahko praznu* jejo. Pri nas nam je prešel v navado. Ob nedeljah in praznikih ^remo z družino na izlet ali v hribe. To Je vedno lepo. Na predvečer pnega maja bomo šli na bližr^jo vzpetino ali hrib na kresr>va* nje. Vzemimo si čas! Razmislimo o svojih navadah in ni£>'adah. Za praznike nio nino^i domov, Marsikdo Ih> pn>ste dneve izkoristil za to. Vsem želim varno pot in srečno vrnitev. Vsem delavcem pa, da nikoli ne hi bilo treba svojih pra* vic zilhtevati s stavko. Da se homo hrez stavk zmili in zmogli z delonavlJajo; plač ne dobivajo prav4»časno, regre« sa niso dobile niti tistega iz le* ta 1999, kaj šele, da bi lanskega, jubilejnih naj>rad ni, položnice pa prihajajo in tudi krediti ostajajo. Obup! Andrej Kranjc. sekretar sindikata dejavnosti v Območni organizaciji ZSSS Velenje, pravi, da včasih pri premagovanju takih zadev Se najbolj zaleže, Če pride primer v javnost. »l\idi to je ena izmed ol)lik pritiska na del(Klajalce.« V čistilnem servisu je zaposlenih 24Í), v glavnem delavk, ki so razpršene po vsej Sloveniji, blizu 50 jih dela na tem območju, večina je članic sindikata. A kaj, ko jim ta v takih primerih ne more drugega, kol da dreza v delodajalca, roti in prosi l.er kakáno od delavk, ki je v posebej veliki stiski, napoti na Rdeči križ po kak paket ali na Cenler za socialno delo po kaki>no pomoč. Žalost! Ne delijo pa vse delavke, zaposlene v istem podjetju, enake usode. Ene plačo dobivajo. Tiste, ki imajo to srečo, da delajo pri Telekomu. »Očitno je deb»-dajalcu to podjetje posel>en interes, do teh delavk namreč pravočasno izpolnjuje obveznosti, blizu 2(HI pa jih je, ki jih take sreče nima.« Danes Še vedno čakajo na plačoza februar. »Saj ne reč«n, da se dellt>.ških vprašanj združili s posodobitvijo proizvodnje, tovrstna vlaganja pa Jih bodo stala blizu milijon evrov, Pole^ zakonodaje jih bo pri uresničevanju ekoloških uibtev spremljala tudi Evropska un(]a. Direktor Vepla sa Fninc Veden ik pravi, da se zavedajo te?av, vomosii in te^icega bremena, zato so že pred časom Izdelali poseben projekt. Ta predvideva uvajanje novih Jebnologij, hkrati pa bo zmanjšfil Škodljive emisije, ki naslajajo pri predciavi umetnih smol oziroma piastike. »Za nas prilagajanje evropski zakonodaji pomeni lorej precej veČ kol le reševanje ekoloških vprašanj, saj bomo s posixio-hitvijo pa^izvodnje povečali paxJuktiv-nost ter izboljj^li delovne pogoje /apo-slenih, kakovtst izdelkov in storitev. » Letos l>odo iz tega projekta poskušali uresničili dve zadevi- pri izdelavi me- dieiaskih kadi za »švedskega ptwlovne-ga partnerja, ki zasedajo največ prob,-vodnilizmogljivosii.sopred nedavnim že uvedli vakuum.sko injekcijski postopek vbrizgavanja, v tem trenutku pa tega livajajo tudi pri pa)graniu vodnih lolx>ganov. Ko bodo zaključili ta krog vlaganj, bodo prc.^li Se na ostale programe večjih serij. Zalogaj bo velik, tudi zahteven, saj se še vedno niso povsem otresli bremen iz ukrepa prisilile poravnave. Za nameček pa je ta delniška družba uvrščena na seznam nekaterih slovenskih pt^djetij, pri katerih bo bdela nad prilagajanjem oziroma izvajanjem evropske ekološke zakomxlaje ludi EU. Sicer pa so v Veplasu lansko pi>slov-no leto sklenili pozitivno, vendar pa z doseženim niso najbolj zadovoljni. «Ukrep prisflne poravnave res že onto-goča doseganje boljših rezullalov in tekoče poslovanje razbremenjuje starih olweznosti, a moram ob tem poudariti daje prinescissabotudineka-tere nove težave, predvsem pri dogovarjanjih z dobavitelji iz tujine. TI so namreč obuvei ukrepa pokazali nekoliko nezaupanja. Kar precej Iruda smo vložili, da smo sodelovanje spravili na raven pred uvedbo.« Po Vede-nikovih besedah so letos že podpisali dolgoročne pogodbe o sodelovanju z vsemi strateškimi dobavitelji, za^o večjih moten pri poslovanju ne pričakujejo več. V drugi polovici lanskega leta so izvedliže nekatere korenite ukrepe za zmanjšanje stroškov pa^lzvodnje, ki že dajejo spodliudne rezultate. Letošnji prvi mesec zaradi pomanjkanja naročil ni bil najbolj obetaven. McvSee februar je bil že nekoliko l>oljši, danes pa ugotavljajo, da Imajo proizvodne zmogljivosti v celoti zasedene najmanj do polletja. Aktivnsl(Tvni načrt je obetaven, saj smo ga izdelali na osntA^i sodelovanja z znanimi partnerji, ki nekaj pomenijo v evropskem prostoru. Letos načrtujemo /a pril>lii^o 2il-odsiotkcn' vi^jo realizacijo v primerjavi z lansko oziroma približno 7 milijonih cvrw prihodka (od tega naj bi 00 -odstotkov zaslužili z izvozom na evropski trg) in prepričan sem, da nam bodo njihove izkušnje z Gvropi) pri tem prišle zelo prav.« Ali so potemtakem krizna leta že za to delniško družbo? O njej sicer ne razmi-^ljajoveč, vedo pa, da jih naslednji dve leti čaka že obilo trdega dela. Poleg tega, da so sredi vlaganj v razvoj proizvodnje, imajo namreč še nekaj neporavnanih obveznosti iz ukrepa prisilne poravnave, ki jih morajo pokriti 17 tekočega poskivanja. ■ Tp Pravi naslov za uspešno reklamo! 25. aprila 2002 POGOVOR Z RAZLOGOM Velenjčan Matej Lahovnik Je eden najmlajših doktorjev znanosti pri nas Ni odšel kot, gredo mnogi Saj ne rečtm« da sem /nnj prvK* slítla »!> nedavnem pre-davaf\)u. ki so |>a pripraviti v velenjskem društvu ekonomi« stov na temo prev/emi podje* tlj. Na to se i/.vrstno spo/na. Zanj sem gotovo slisala ta-kral. koje s svojimi 28 leti pulita! najmlajši doktor znanosti v Sloveniji. Od tega ho dve le* ti. Srečala pa sem ga prvić. Zanimiv se mi je zdel že zato. ker je tako mlad segel tako visoko, še bo^ pa zato, ker i^e kljuh u);)e(lu, ki ga u^iva v krogih, kjer se gihlje in kljub možnostim, ki se mu ponuja* jo, ne razmišlja o tem. da M se iKirekel Velenju. Tako kot so se mu mnogi. T\i živi in tu je rad, preprosto prsivi« In ne najde nol>enega ra/loga po selitvi. Lc del poli, ki jo premaguje prûii Ljubljani, ilsri Velenje-Aija vas, ga vćnsjh spravi v slabo voljo. Jn pa premaga lisU hip, ko se s svojo mlado družino, s katero preživlja večino prostega ča.sa» sprehaja okoli jezer. Velikokrat sam, na la sprehod, povabi tudi gostujoče tuje proťesoije oa Ekonomski lakuileti, ki sc čudijo kako lepo je lukaj. 9 S(e vedtio najmíajši doktor Zfuinasii v Siowniji? »Pred dvema letoma sem hi), danes pa ne vem, če je Se iako«. ^ ^^a kariera je bila bliskovi-Ut. »Leta ]991 sem .se vpisal na Ekonomsko Takulletn v Ljubljani» kjer sem diplomiral in študij nadaljeval na podiplomski stopnji. Najprej sem ma-^siriral, se vmes zaposlil na fakulteti in se izpopolnjeval v Ulj ini, v Ameriki. Tam sem pripravil teoretični del doktorata, kasneje pa izvedel Se empiričnega. UWarjal sem se s strateškimi vidiki prevzemov pod-jctij v državah v tranziciji, Osredotočil sem so na Slovenijo in sosednje drŽave: HrvaŠko, feško in Madžarsko. Leia 20(J0 sem zaključil doktorski j>tudij, 7daj pa nadaljujem svojo poklicno pot nii fakulteti kot docent za področje managcmenta. Predavam pri prcdmciih planiranje in kontrola poslovanja na dodiplom-skem Studiju in združitve ter prevzemi na podiplomskem,« 9 /Jvite v Vrenju. Nisfe ušH, (a-ko kot uhajajo mnof*i? »Zakaj bi? 'Ib sem že 30 let, od rojstva,« 9 Na delo se poietfiiakem vozi" (a? »Delim usodo Številnih Ve-lenjčanov, ki se vsakodnevno mučimo na tej poli, predvsem od Velenja do Arje vasi in pri tem upamo, da ho nekoč drugače, da ho pol hitrejša, da bo boIji5i priključek na avtocestni križ. NaSa pričakovanja so velika, upam, da bodo kdaj ures* ničena.« 9 Kako dolíio pa poírehujeíe, da premaaatfí rauhljo nied Velenjem in Ljuhljano? »Odvisno od ure, kdaj gre§ na pol. V poprečju pa potrebujem 70 minut v eno smer.« 9 O ^eliivi ne raztnišljaie? »Navezan sem na svoj kraj. Za Štajersko du5o ljubljanska megla ni najbolj primerna.« 0 Tu inuiie tudi draiino? »Ja, ženo Katarino, ki je absolventka medicine in mi veliko pomaga. Skupaj drži vse Žliri, ne samo iri vogale pri hi^i- Ilči Kristina ima dve leti, lepo napreduje in mislim, da bo Se zelo uspešna«. ^ Prevzfifiii podjetij sSo tema, ki je ÎTjenino aktitahia in vroča Indi v Sloveniji. Po^sfo se v zvezi z njimi omenja prodaja obeh držffvnih bank, pa .fe nekaj je prevzemov, otlniev' nih tudi v javnosti. V zvezi Z njimi se pogos to kre.mo mne-nja med politiko in ekonomijo. Kaj o prevzemih, ki sv sicer iTjetnno široka tema, lahko kot sirokftvnjak in po-z/iavalet', rečete na kratko? To, da so zelo pomembni. In ker so taki, sprožajo različne vidike, od političnih do socialnih. Sam se posvečam pred-v.çem strokovnim vprašanjem, osrednji pri tem pa je, kako izvesti prev/cm, da bo ta uspešen. Tema pa je res zelo Široka.« 1 ■JI y A »Študentje me kfičejo brez zadrege, po mobitelu, na mait ali preprosto potrkajo na moja vrata,« (Foto: vos) ^ Prednosti in slabosti? Morda na kakšnem konkretnem pritneru. »V zadnjem Ča.su se velikih govori o prodaji obeh državnih bank. C'e pogledamo primer Nove Ljubljanske banke. Do prodaje že ni prišlo, kaže pa. da bo. Pri tem sc pojavlja cel kup nerazčiščenih vpraSanj. Eno od njih je, kaj želi država s to lïanko. Prodaja 34-odsiot-ni delež, ne da hi se odločila, kaj bo naredila s preostalimi 66 odstotki. Potem je odprlo vpraSanjc deviznih vlog nekdanjih varčevalcev stare Ljubljanske banke, kjer KBC, belgijska banka, ki jo skuša prevzeli, zahteva jamstva. S tem v slabSi položaj spravlja astale delničarje Nove Ljubljanske banke, poleg tega pa državasiakim jamstvom daje signal za morebitno arbiiražo in nakazuje, da se dejansko zaveda s'voje odgovornosti v zvezi sstarimi deviznimi vlogami. Ib laliko negativno vpliva na nasledsivena pogajanja. To jc samo en primer, ki nakazu- je, kako široka je ta tema. /nani so primeri prevzemov bank, koje recimo tuja banka večji del sredstev oziroma depozitov, ki jih je zbrala na določenem območju, potem investirala drugam. V Ameriki na primer zahtevajo, da se določen delež depozitov reinve-.stira na obmt^Čje, kjer je banka, Tako, da gospodarstvo ne zamre. Znan je primer Argentine. Tuje banke so imele predvsem ambicijo kreditirati Coca Co-loin Me Donald's, kijih dobro poznajo, manj pa recimo domača podjetja, kjer je tveganje večje.« 9 Prei'zemi pa se ne dodajajo samo na področja bank, z/ia» ni so tudi primeri na po» dročju trgovine. »Trgovina je ena izmed panog, ki je pri tem zelo aktivna. Prevzemi so se v večji meri začeli dogajati po vstopu luje konkurence na slovenski trg, Inierspara in Leeleca. Prvi je s prevzemi začel Merkator, kasneje so se pridružila mno- ga druga slovenska podjetja.« ^ iz nagega lokalnega okolja denimo Hra. »Era je pri tem izjemno aktivna. Mislim, da gre po pravi poti. Logika v trgovini je namreč preprosta: hiti dvakrat večji, pomeni imeti nižje nabavne in prodajne stroške, prihranke na strani dislribucije ... Danes velja v trgovini načelo: ali rasteh hitro, ali pa te vprihodncxMi ne bo. Najhitrejša pa je rast preko prevzemov. Nekatera podjetja so sc povezala, naj omenim strateško skupino Suma, kamor se vključuje tudi Era«. ^ Kaj pa imajo skupnega prevzemi z glohalizffcijo? »Ta povezava se kaže predvsem preko vstopa muitinaci-omilk na lokalni trg. V Sloveniji smo imeli kar nekaj primerov teh prejemov. Najbolj znanje prevzem Save Kranj, ki jo je prev/el (loodyear. Upam si trditi, da v primeru, da do lega ne bi prišlo, Save ne bi bilo več. Vedeli je Ircba, daje bila gumarska industrija v procesu velike konsolidacije. Danes v gumarski industriji obstajajo samo Šc Iri velika podjetja» ki diktirajo politiko panoge. To so Croodyear, Michelin in Bridston. Savi ni preostalo drugega, kot da se je vključila v enega teh skupin in do tega je prišlo. Zalo je Še danes sorazmerno uspešno podjetje, kar je izjemno pomembno za lokalno okolje. Iz te zgodbe hI se morali veliko naučiti.« 9 Ko smo te pri lokalnem oko* lju: koliko vase znanje in reference koristijo podjetja v tem okolju? yas kdaj zaprosijo zfl kak nasvet? »Na^ fakulteta precej sodeluje z Ero. Sami se večkrat ogla.simo vpcxljeîju, kjer izvajamo različne raziskave. V Eri so zelo odprti za sodelovanje. Morda tudi zalo, ker jc predsednik nad/ornega sveta predavatelj na naši fakulteti. Sicer pa moram reči, da ne sodelujemo kaj dosti- Mt^rda le preko kakšnih pasvctov, ki jih pri- reja društvo ekonomistov.« ^ Va^e osebne ambicije? »Vezane so predvsem na kariero predavatelja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani-Na lem področju želim napredovati in se izpopolnjevati. Moja sluJ^ba namreč zahteva vsiikodncvno izpopolnjevanje-Včasih se Šalim, ko me kdo vpraša, kako dolgo sem v š^.ilo hodil, pa mu odgovorim, da hodim že 24 let in da Še vedno ni dovolj ... Vmes bi rad /a kak-^no leio tudi v tujino. Sodobni lokovi od učiteljev na univerzi zahtevajo, da predavamo tudi kje na tujem.« ^ (k se vrnemo v vasa mladostna leta, recimo /. razred osnovne íoíř. Kaj ste si takrat ieleli postati? »Če čisto odkrilo povem, nisem bil eden tistih, ki so si že od rane mladosti Želeli opravljati pokJie, ki ga kasneje ludi opravljajo. Še v gimnaziji nisem povsem vedel, kaj bi rad v življenju počel. Na Ekonom-,sko fakulteto me je zanesla usoda. Nihal sem med ekonomijo in pravom in .^cl na sprejemne na obe fakulteti, pri tem pa imel to smolo, da sem jih na obeh u.spesno opravil Tako je dilema ostala. OdloČil sem se za ekonomijo in moram reči, da mi ni Žal« 9 Opažam, da sle izjemno ko-mu/tikativni in dostopni. Ste taki tudi do studentov? î>Mislim da. Stereotip profesorjev s kredo in mrkim obrazom seje nekako izgubil Mlajša generacija, pa ludi starejši kolegi, smo lukaj bistveno bolj odprli- Študentje to ludi izkoriščajo- Brez zadrege pokličejo, bodisi na mobitel, na mail, potrkajo na moja vrata, ko me potrebujejo. Mislim, daje tako tudi prav.« 9 Hvala za pogovor. Račwwmo pa naj se kdajs ob kak.^/ti aktualni lokalni zodevi. »Z veseljem.« ■ Milena Krstíc - Planine Vse pomembnejša je celovita podpora pri načrtovanju. Izboru, predvsem pa uvajanju In kasnejsem vzdrževanju opreme Združitev dejavnosti dveh računalniških firm V/.iičvtkii aprila Je firma TREND SI* STEMI« d.o.o., prenesla svojo dejavnost prodaje in vzdrževanja računalniška» In programske opreme na Hrmo ADUd.o.OH Pli) Velei\je. KvarJali i direktorjem Krme AÛD Andrejem Hlastecom indi-rekloijem llrmeTREND SISTEMI Koritom Liscem. 0 fQe tiči vz/ok za zdruzitev? Boris Lisac: »V zadnjih nekaj letih sose tudi v računalništvu in informatiki z^>iJi-le velike spremembe, neke vn^te globali-zacija. Uporabnikom pi>siaja v.se pomembnejša celovita podpora pri načrti^-vanju. izboru, predvsem pa uvajanju in kasnejšem vzdrževanju opreme. To je možno zagoiavljali le v okviru dovx>lj velikih llrm, ki razpolagajo z u.«>trezno usposobljenimi ljudmi in kapiialom, ADD, d.o-o.. ima oboje-« Andrej Hlastec: «lzVck;nja smo zelo uspešno prodrli na Koroško, v Zasav- je, na Štajersko In delno tudi v Ljubljano. Smo pa. lako ocenjujcmo. že premalo prisotni na domačem terenu, torej v Šaleški dolini, na sirSem celjskem področju in Savinjski dolini, kjer se še uveljavljamo. V prihodnje nameravi^moveč pt>zorni'«sli namenili nepi^srcdnim siik(îm s parinerji in se okrepiti«. 9 Nam tahko na kratko predstavite firmo ADD d.o.o.? Andrej HIhsIcc: »Letos praznujemo deseto obletnico uspešnega pi»iovćmja. Od 47 zaposlenih sla dve tretjini visoko usposobljenih tehničnih slrokovnjakov. Sedež imamo v Ljubljani, ptwkwni enot I pa v Kopru in Velenju. V začetku smo bili usmerjeni predvsem v prodajo in vz-dr/:evanje Digitalovih računalniških in opcraeijskih sistemov. Po prevzemu Di-gliala s sirani Compaqa. pa smo sledili ra^irjenl pcmudbi. Poslali smo dobavitelj in integrator ccloincga spektra računalnikov, ru delovnih pKKt-sov, aplikativni uporabi PC d la nč ni kov, enostavni uporabi iniemeta v paslova-nju, ter urejanje in vodenje dokumentacije. NaSe največje reference so banke, ki sodijo med najzahtevnejše uporabnike glede na vrsto opreme in pogt^jev vzdrževanja 1er ludi različna proizvodna, trgovska in storitvena podjelja«-^ y čem se razlikujete od podobnih podjetij v Dolini? Boris Lisiic; »Mislim, da smo edini s tolikšnim znanjem in izkušnjami na tem p<^droCju. Marši kale ra firma lahko dobro deiujc na enem od področij a lev manjših in enoslavnejših t>koljilî. Večji uporabniki pa morajo imeti v iirmi, ki skrbi za ne- moteno delovanjt; strojne, komunikacijske in programske infrastrukture, zanesljivega in sposobnega parlnerja, ki bo to sposoben zagotoviti. Nekaj podobnega bodo zatrdili v marsikateri firmi, dobro pa je zadeve preveriti prej koipoiem, kose ob prvih težavah pokaže, da izvajalec lemu ni kos«- AndrcJ Hlastec: »Stranke se premalcv krat zavedajo, kaj za njih v resnici pomeni prekinitev dekivnih procesov in kakšni stroški lahko zaradi lega nastanejo. Posebno poglavje predstavlja komunikacijska oprema. Zagolovili moramo seveda ludi vso nadomeslno opremo ali rezervne dele«. ^Ali to pfvneni, da ste usmerje/ti predvsem v večja ptMijetja ? Andrej Hlastec: »Strank ne delimo toliko po velikosti, bolj zahtevnosti. Radi ilelamo s takimi, ki se zavedajo kako kompleksni .so informacijski sislemi in kako p(imembni so za vsakdanje delo. Z njimi je lažje definirali način in obseg so- delovanja. Poiem se tudi la?je vsak c^re-dotoči na svoje področje in lega dobro opravi«. Boris Lisac: »Seveda pa pomeni več kž^kovosine računalniške in prc^gramske opreme ter več kaktAX)Sinih .storitev, ludi več denarja. Ib se nekako pove/ojje z velikostjo firme. Vendar v slovenskem prostoru med lake uporabnike lahko štejemo že limie z nekaj dek»vnimi mesii.če intenzivno uporabljajt> računalniško opremo pri vsakdanjem delu; Če delajo na več lokacijah povezanih medsehoj:če jim jc ireba zagoîiwiii vist>ko stopnjo varnosti pt>dalkov. Na drugi strani pa tudi drŽi, in Xo je Skoda, da v manjših firmah običajno ne načrtujejo stalnega vlaganja v informatiko, Za nakup upřeme se že odločijo, kasnejša podpora v (ibliki sproinih siori-lev in izobraževanje na tem področju, pa se jim zdi nesprcjemljivstrosek. To miselnost so večji uporabniki že spremenili, ker so si izračunali, da se jim to ne splača, da je to šc najdražje.« Mestna galerija Šoštanj Na ogled podobe Podobarja V Mostni ^Hleriji S(>st»nJ si» 12. rtprila zvvOer odprli razstavo li« kovnih del frrinco.vkvg» slikarja BvrnHrda Jacques» • Derjaca. RiizstHVH Jc l>ilu postavljena v sodelovanju / r)dlx>n»m /a kultu* ro rrcmog<»vnika Velenje In del rd^stavljenih slik si IhIiIu) te (udi v Barbara v obuh upravnih zunidNih Premo* govnikď Velenje. Odprija ra/slavc sc jc udeležil (uJj avjor 7. ?eno. ki se je zahvali! za plj5ii pn»mocÍja nai^ države. VkuUumcm sporedu ob ctdprl-ju sta nastopila pt>zavnj.sl Jani Suligoj jíl lolkalisl Davor Piani-bcrger, ki sta zaigrala avtorski skiadhi. poseliej narejeni za iri sli-kaijcva razstavljena dela. Kol je v brc^uri"» ob rastavi Bernarda Jacquesa zapisala Marlen Prcmšak, likovna kritičarka, m kar smo lahko slišali tudi odprtju razstave, je ime slikarja ii] ilustratorja Bernarda Jaeijucsa med ljubitelji upH-idahljajixe ume1n^*>ti na Slovenskem slalni poznano. / njcgtwimi M\ se doslej 5e nismo imeli prjk>?jiosi od blizu spoznati, v Franciji pa jc po?el številna priznanja že na zaCelk'u svoje ustvarjalne poti. V/aCclku70. let jcbilžc uveljavljen avtor, dobival jc tudi ccrkvcna naroćila za poslikavc sakralnih objektov, .se pi>skuSal v različnih slogih, leia 197ň pa jc ljudem pokazal svoje prve podobe, ZficcJ jc uporabljati psevdonim Bcrjack In sc poimenoval preprosto Pod<^bar. Njegove podobe st> nepredvidljive, vzne m irlj rve, viasi h bizarne, skorajda vizionarske, so kot razo-vletja ali spon'>čila v njegovi domišljiji spoielih bajeslovnih biiij vbrezCasju.v nekih drugih svetovih. Njegova akvarelna tehnika je nenavadna in do konca izpiljena; učinki so komajda .ie v mejah ak"vore]a. Pravijo mu tudi p po mesecu dni be, odbitja, tidseva in teksture. Avt<^rjafascinirajo enostavne reci. ki so preprosto lepe in pomensko neskončne v svoji abstraktnosti. simetriji in s tem vcčmwti. Popcildan je v Kulturnici v Velenju oh razstavi male plastike potekala okrt>gla miza o kiparstvu v tretjem tisočletju. Manjka dela krpaija bi>dov Kulturnici na ogled do konca meseca. m O. V. Kolaričevi razstavi ob rob Nekakhn novodoben uri nunvcuon fin dc sicclcvskc^u oMi'Žju pnžcma razstava To muža KoluriČa, ki h veČ kol dvajset let deluje kot kipar izjemne senzibilnosti. Zaradi finančnih težav je moral ponovno med likovne pedago^je in s tem prekiniti lastno nmetniško osredotočenost. Po nekaj letih pa je ponovno prekinil poučevanje na soli za oblikovanje fer pridobil slants samostojnega knl-tiirrufga ustvarjalca. Kritično vrednotenje je Žal vedno kategorično, najsihodi naravmno v prid pohvale ali Igraje. K isti generacijski atmosferi delrtjoČ (ne smerno pozabiti na »ane pověra" .skupino Ilidrogizma I978I19S}), katere ustanovni član je bil tudi avtor tega zapisa. Skupina jc s s\'ojim delovanjem vplivala na številne kasneje porajajoče se skupine (Irwin, ÎAiibach, ÎU'ton-tane...). Nezavedni vplivi so dolgoročno zaznamovali delovanje le-tch. Slovenska m ikro zgodovina žal še ne zmore ute-m elje\ a ti \ plivox ' pol prêt ekle -ga obdobja. Indi beleženja dogodkov so pičla prav zaradi neambicioznih avtorjev tistega obdobja (hidrogizma). Kolaričeva nfir(f\ nanosl je v vseh obohval(|i>.da zlepa ne klonejo pred nolieno boleznijo, saj jim jc pelje v zboru v veliko ve.selje.'l\jdi njihova zlmrovodkinja Vida Lesnika - Poluintk , ki Jih v^kM dvajseto leto, je navdušena nad njihovo zavzetostjo in vztrajnostjo rekoC: »Ne ustavita jih niti dez niti toča: vedno so med prvimi na pevskem t^ilH)-ru v Šentvidu pri Stični.« {lA*tos hodo dobile srebrno plaketi».) Seveda pa za uspe5nt«i zbi^ra nI dovolj le predanost petju, Ph. Ircbnaso tudi denarna sredstva, kijih je zelo ležko dobiti, /ato so pevke Se tolikt> bolj hvaležne tistim, ki jim s svojimi prispevki pomagale uresničevati zadane naloge. /cio i')l>so^cn je njihov program. Imajo veliko naslopov doma in tudi v drugi h krajih. Lctt^Snj i jubilejni konccri bodo Imele 8. maja ob 19.30 v veliki dvorani glasbene Sole. Njihov na-.slop bodo popestrili še pevci McPZ (îorcnjc. Še veliko uspehov in zdravja jim z^A;limo ob tem jubileju! ■ Andrej Polutnik Lučka Hočevar razstavija v Avstriji že povabilo k sodelovanju ie uspeh Včeraj (vsrc*do) so v a vs t ruskem Celovcu odprli prestižen salon stil' neuH pohištva Oiesinf^ Moelx^l Utner, ki ljubitelje lepe$*a bje lesene .skulpture Peter Vene i/ Sevnice, prav tak« lK)Ij znan umetnik v tujini kot doma. »Res imam tremo.« nam je dejala Lučka nekaj dni pred otvoritvijo raz.stave. »Lastnica salona, po rodu je Skwenka. je povabila naotvc>-ritcv kar 1200 g^jstov, sama pa razstavljam v tujini prs'ič. Zc povabilo k sodelovanju je zame uspeh. Če pa bo razstava odmevnejšn, bo moj trud, ki ga namenjam likovni ustvarjalnosti praktično že od rojstva, po-plačan.« Razstavlja 14 del, za katere priznani poznavalec slikarske umetnosti prof, dr. Mirko Jutcn^ck pravi, da so vabljive primc.sl zago- nctmwti. Njene, večinoma na kontrastu bclo-čmc z zlatom oplemenitene slike pripadajo dekorativni zvrsti slikarstva, / vključevanjem kolažne tehnike, torej drznega vnašanja in lepljenja raznih primernih in vpadljivih materialov, spo-slikavanjem teh ter domiselno sproženim oblikovanjem vna.^ Lučka spremembe, samo njej lasinc. Lueianni, kot označuje svoja dela slikarka Lučka, bodo na ogled do 10. maja. Na osnovi dosedanjih po-govor^ivz lastnico sa kma pa obstaja možnost, da bi lahko imela lu stalni raz.stavni kotiček- Lučka Hočevar ob svojih Luciannih. g tp Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki Hiša za aktivno preživljanje prostega časa mladih »Znamenita hiv^ costilnu Na poM v ^martnem ob l'aki posta-ja ena lepših stnvhvokolici. Ko ho zaživela z vso presttuu Dile na ogled stalna razstava del, ... Skratka dasedanje življenje jc bilo zelo živahno. Prireditve so bile dobro obiskane, kar samo dokazuje» da jc bil nas namen pravi. Mladi mi veiikt>krat povedo» da jc po mnogih letih končno nastopil Cas zanje. Spet imajo mesto, kjer se lahko združujejo.« V delo centra se prizadevno vključujejo Ciani Smar^ke-ga Mladinskega društva, zjí svojega pa so ga vzeli ludiimar^ki študenti. Riibida meni, da bo center postal zbirališč mladih po srcu (ne samo po letih) tudi iz širSe okolice. Dci bo dejavnost zaživela v polni meri, bo potrebno urediti 5e raCun»lnii>k(^ mrežen z možn^Ktjo priključitve na intemct ter na om-re^e KRS, kupiti pisamiSko in drugo opremo, zlasti zii lako imenovani stanovanjski del. Vprvem nadstropju je namreč prostor za garsonjero, nadstropje vii^e pa so skupna ležita, «Oe bomo pri Uradu za mladino dobili obljubljen denar, lahko pričakujemo, da bomo obnovo in ureditev objekta končali i»e letos. s)cer pa toliko. ki'>likor sredstev bo na voljo.« Ob tem je ^e nagiasiL daje ob centru kar nekaj lepega prostora, ki bi ga lahko s pridom izkoristili za ^portno-rekreativne dejavnosti, med drugim razmišljajo o letnem kinu. Po trditvaii Jc^žcta Robide pravila igre pri koriščenju pn)stordprta vsetE, le s to razliki ih bodo listi, ki se bodt> ukvarjali s pridobitni^ko dejavnostjo, dolžni Predsednik sveta favnega zavoda Mtadlnskî cerrter Šmartno ob Pakt Jože Robi-da:»Ponosnf smo, ker smo bili med prvimi v Sloveniji, ki smo bili za takšno organiziranost mladih.» plačati stroike svojega dela. Mladinski center je v ziičeiku dvignil precej praliu med nekaterimi občani in tudi vsi svetniki tej ideji niso bili najbolj naklonjeni. Pc^lemika se je sicer polegla, so pa sedaj nekateri prepričani, da postaja zbirališče mladih, ki se ukvarjajo z drogo, »/.a zdaj nimamo ptxlatkov. da bi sc v centru srečevali taki ljudje- Nadzi>r in sa-monadzor mladih je velik in zadosten. Ko bo dejavntxsi z.aživela v polni meri, bo še večji. Sicer pa je treba vedeti, da se vedno najdejo laki, ki tudi vdobri nameri najdejo kaj, kar jim ne ustreza. P<5 celi Sloveniji so taki centri dobro zaživeli in nc vem» zakaj ne bi tudi na5- Seveda ob vsaj taWni podpori okolja, kol je bila doslej.« je sklenil pogcwu Jože Robida. ■ Tp 25. aprila 2002 «»áÉAÍí REPORTAŽA 11 Šaleški APZ na 4. mednarodnem zborovskem festivalu Nepozabni dnevi na Otoicu sonca Šnkski HltiKiemski pevski zlM>r Velenje je mhid pevski ansambel, ki deluje dtAiru tii let^i. Od vsega /uČetkn /dru/uje pevce, .študentem mposlenei/Siileške doline in (»koiice. ki želyo nad-gr.iditi i/jefimo pev>;k(» tradicijo ter doseči višji nivo zborov-.ske|>âi pelj;i v mešanem pevskem zlHiru. ZI)or od nastanka vodi pnifesorlca Danica l^ireCnik. ki seje po nekaj iKimevnili nn.sto-pih (v prviii Itftih delovanja) L /bon»m v prvih a festivala v italijanskem Gra-dežu. Nekaj več o yostovanju, tekmovanju in ra/polo/eryu pa v kratkem dnevniku. Četrtek, 4. april -prvič na tekmovanju Na fcslivui prihajamo dan kasneje. Vzrokiudenii inŠAPZ-jev-ei, ki službujejo v presit Anki, na Lomu naredimo prvi skupinski ptwnetek in se preko meje in preko Soče pripeljemo do C3ra-dc/a. Po nekaj zapletih \c t>d-krijemo hotel Regina (kraljica), ki le/i vceniru za promet zaprtega turističnega mesteea Gra-deža. Hoiel je majhen in na utesnjenem meslu, a smo z nastanitvijo zadovoljni, šepasel>cj pa nad bližnjo taverno »Pri petelinu«, urejeno vstarem primorskem stilu. Tja odidemo po veCcrji in pevski vaji, kasneje pa v njej ludi k(îsimo in prebijemo vse iri večere. Prvi vcČer Pri petelinu (Al Giall) nam ostane v spominu predvsem po okušanju iurlanskega refa^ka, a je zaznamovan tudi s prediekmovalno mrzlieo petkovega nastvcŠčanju zborov in naj se pripravimo na twemminutni nastop oz. naj se predstavimo s tremi .skladbami. Razpoloženje se zelo hilro spremeni. Na oder nas povabijo z nekajkratnim Opevanje pred pn/tm tekmovalnim nastopom v baziliki sv. Eufemije v Gradežu, Po zadnjem tekmovalnem nastopu smo pevci iskati vsak svoj košček sonca. é š Zadnjo noč smo v glavnem preživeli na obali. opravičilom. Prepozno obveščeni smo edini zbor, ki ne poje v koncertnih oblekah, z.aio pa je vse skupaj še bolj sproščeno, samozavestno in udarno za zbrane pevce vseh zborov ter poslušalce zaključnega koncerta. In slednjič Še razglasitev rezultatov. Zdaj je jasno! NajK^ljši smo v kategoriji komornih skupin,? najvišjo oceno med zbori, doseženo vproslemprogramu -zlata diploma in 23,4.> ločk. Za petk(w nastop v kategoriji sakralne glasbe nam mednarodna žirija dodeli drugo zlato diplomo in še več točk (23,61), vi.šjo oceno prejme le latvijski zbor kulturne akademije Sola, ki zaradi tega postane najboljši zbor lekm^jvanja. Našazboro-vodkinja Danica Pirečnik prejme posebno nagrado strokovne žirije za najboljšega dirigenta festivala. Popoln uspeh, pevci skačemo skoraj že po stolih, pojemo in plešemo pred dvorano in med zadnjimi zapustimo prizorišče. Naše delo je poplačano v celoti -z z.latima diplomama, R priznanjem Danici, predvsem pa z zadovoljstvom vseh pevcev. Pravzaprav smo skoraj najbolj veseli DaniČinega priznanja za dirigentski di'Kcžek. Pred nekaj leti sem nekje citiral misel enega največjih dirigen-lw Leona rda Eîemsleina in prav je, da njegove besede v tem primeru uporabim še enkrat: »Sk(v raj vsak glasbenik je lahko diri- Zadnjo skupinska fotografija je bila posneta po nedeljskem kosilu. geni, celo prav dober dirigent. Toda samo izreden muzik je Lih-ko velik dirigent.« in prav lo počne Danica z zbori, .svojo muzikalnost prenaša na zbor in izvablja iz na.s tislo, čemur lahko rečemo »muz'ka«. Danica izvabi iz nas več kot samo ločno in dobro zapele notc. V spk)šnem veselju še zadnjič obiščemo našo taverno. Da smo imeli dober nos pri izbiri, nam potrdi dejstvo, da smo si pri lastniku komaj izborili pr(^stor, saj so imeli lam zaključek tudi organizatorji festivala. Nedeija, 7. aprii -dolga noč Ob enih zjutraj moramo zapustiti »petelina«, preselimo .se na obalo Tr/aškcga zaliva, na rivo. !n kaj se je tam Še zgodilo? Veliko pesmi, smeha, veselja, zabave, kresanja iskric in proslavljanja, pa tudi obisk dveli lokalnih frajerjev, promelni znak, predsednikov skok v glijbino s kitaro, stisnjeno »trzalico«... in kratek spanec. Odhod ob desetih prestavimo za dobro akedemsko četrt, vsi seveda zelo »včerajšnji«, z izpraznjenimi akumulatorji, s priznanji, pokali, suliimi grli. po-dočnjaki, brez glasov a veliko bolj SAPZ-jevci kol kadarkoli prej. Nekaj takega nam je manjkalo in poplačalo je večletni irud, vse petkove (in ne le pel-kovc) večere, prebite na pevskih vajah. Na kosilu se ustavimo na Razdrtem na prijetnem kmečkem turizmu. Tu nam, koisc za nedeljo spodi^bi, najbolj lekne juha. Med poljo nas zabava in nasmeje med pev'ci priljubljen »Radiem [\)poinik«. V Ljubljani spet odložimo Študente in izječemo nekaj misli pred stavbo Kayine, kjer vadijo naši ljubljanski akademski zborovski kolegi. Četrtek^ 11. aprii -skiep In začuda, ko se v četrtek zopet zl>eremo na medobčinski reviji pevskih zUuíw, nas kljub bolezni in prehladom ni niČ manj ampak celo dva več. lo pa po kriterijih festivala v Gradežu pcv meni, da bi lahko nastopili tudi v zbor(3Vski kategoriji. Pa saj to smo, pevski zbor, takšen ta pravi, ki uživa v tem, kar počne ,., To v četrtek jc pa že druga, spel lepa, a malo krajša zgodba ■ Matjaž Šaiej 12 PRAZNIČNE ČESTITKE 25. aprila 2002 - STROMHABHJA ■ ňVTBMArmuA PRoiimniH PROEÎSOV PEK FLORJAN Sedež podjetja: Stanetova 37 3320 Velenje Tel./fe>::03/897 03 30 S97 03 31 Delavnica: Ravne 23 Šoštanj ^ Telefax: 03/5893 076 O % C INŽENIRING IN PROIZVODNJA e mai:jati fio-jan@sioi net Demokratična stranka upoko|encev Sloveni|e Območni odbor Velenje Čestitamo ob dnevu boja proti okupatorju in mednarodnemu prazniku dela. Občanom želimo prijetno praznovanje in uspešno delo. Za svetniško skupino Reza - Ana Hribar M « "P Čestitamo ob prazniku dela! Mlekarna Celeia in trgovina Golids uwmiOiwae* HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ Trg svobode 12, telefon: 897-27-50 Poslovne enote: Velenje, Prešernova 10, tel. 5869-513 Šoštanj, Třg svobode 12, tel. 897-27-50 Šmartno ob Paki 137, tel. 5885-567 SOLARIJI - AAASAŽE Žarova 15, 3320 Velenje, Tel.: 586 92 30 .-J y D«l. ćas: vsak dan (tudi sobole, nedelje in prcznikij od e.30hdo21.30h Zaželjene rezervacije na telefon: 5-869-230! Cen/en/m uporabnikom naših storttBv in poslovnim partnerjem se zahval/ulemo za zaupanfe! ^ Že//movdm sproićene vesele praznične dni. (ú 'onih^j^ STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška 48. Velenje, Telefon: 898-54-00,89H4:{i5. 898^4-02, F^: 898'54-Q9 \Dežu/na služba: 031/ G16-246 ^ V . -adaptacije, prenove, saftacije stanovanj .-vsa vodovodna^n toplovodna dela -polaganje vseh vrsi talnih ot^log, keramike, laminata -vsa slikopleskarska in fasaderska dela ^ -mizarska pop^ayila stavbnega^ohištva -upravljanje s stái^anjskimí in poslovnimi objekti ^ -hišniška opravila* košnja zelenic "V'-' - 'i^rfr. ť f/ i' /Ji tdjQ po zdxûc^u \idib, feos LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, Velenje LEKARNA CENTER VELENJE, tel.: 898 18 80 LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE, tel.: 897 05 70 LEKARNA ŠOŠTANJ, tel.: 897 26 10 LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI, tel.: 891 51 30 DEŽURNA UKARNA aNTER VELENJE D. iLt ti\At D/LlIOiVlQ S fee D/LQzKÍfee! 25. aprila 2002 107,8 MHz 13 mummaiSonmmmK*mimmasořm\mwK a^coibcD đoanci] ooo 0^3 IODÛOIQDÛÏÏ Da pregovor »LJu1>r> domH> kdor ga ima« šv vedn<» dr/i, sm» v nedeljo proti vccoru« po vrnitvi u tfAii prU^tne^.a ar»ói ni.'^t^^tih pc^oiinivUeníh kilometrov mhlo utrujHjoćejža í/letii v London, ugotavljali skoraj vsi iz novinarskega dela na.^e hiše. SpulI vdomHČi posteyije bilo spet prijetno kol/edolgone« utrujenost pa nas je (vc^inol /delala Scle v ponedeljek pop^jldne... Sk"upaj z novinarskimi kc^legi iz celjskega smo Boris /akošck, Mira ZakoSck, Milena Krstić -Planine. Tatjana Podgoršek in Bojana ŠpcgcI -ludi slednje iri smo imele s sabo svoje -preživeli dva mirna letalska leta, Iri nwi v liolelu. ki je moèno »î>kripal« (krivi so bili leseni podi in listi, ki zjutraj ne morejo spali), kar nekaj prijetnih uric v angleških pubih (katastrt^fe-zapirajo jih loćnoob23.h) in skupnih (tirisliCnih ogledov londonskih znamenilosii. V ostalem ćasu smo osem milijonskih o^eda vredno mesto vsrkavali vsak po svoje. Eni irgtwinah, drugi po akvarijih in ganljivo lepih vrtovih terparkih... Ni kaj, dva aktivna dneva sta bila premalo, da bi videli vse zna-menilixsii in zanimivost). V ponedeljek na doživeto nismo vec imeli Časa mislili • doma je oslal ie nas urednik Stane Vovk, zato smo bili kar vsi malo v zaostanku z delom. En manjkajoč delovni dan se pri nas Se kako pozna... Stane je imel prav tako pester vikend, saj je >»pt>krival« številne d<5godke, predvsem pa je bi) iskreno vesel, da smo se srečno vrnili. No, nekateri nas bodo karhilro spel zapusi ili. Cezpra/Jiike bosta ob morju uiiivali Milena in Tatjana, prosta bo tudi oblikovalka Janja KoSuia - Špegel. Prihodnji teden bo namreč eden tistih redkih vletu, ko Na5 čas ne bo izSel. Ib se ponavadi zgodi le enkrat ali dvakral na leto. Radio bo seveda oddajal priiv vsak dan, v časih, ki jih že pi/jiaie. ■ bš ir J^ ÍÍÍ BM T T T v* ▼"'lir Ài'i* TiT^ hI -tr^ Umrl pevec skupine Alice in Chains Pevca nekdaj priljubljene roek skupine Alice in Chains. Laynea Stale)'a, so v pelck našli mrtvega v njegovem stanovanju v S ca U lu. M9h NAKRATKO ELVIS JACKSON Vipavska rocit skupina bo, itot prva slovenska skupina po vojni na prostoru bivše Jugoslavije, nastopila na turneji, ki bo obsegala nastope na Hrvaškem, v BiH (obe eniileti), Srbi)! In Črni Gori. Po turneji se odpravljajo v Nemčijo, kjer nameravajo dokončati snemanje novega albuma. JAN PLESTEtilAK Skupaj z jugoslovansko zvezdo zabavne glasbe Natašo Bekvalac je odpel skladbo »Bela noć« s svojega zadnjega albuma. Skladbo je v tem aranžmaju predstavil tudi na letošnjih Viktorjih. 6 PACK ČUKUR Po uspešnici »Šluk šluk« z njegovega prvenca »Ne se čudit«, se velenjski raper oglaša z novim singlom »Nate nor«. SANK ROCK Svoj veliki velenjski koncert v okviru turneje ob izidu albuma največjih uspešnic »Od sanka do ročka«, bodo Šank rockz gosti odigrali 11. maja v velenjski Rdeči dvorani. Medijski pokrovitelji koncerta bodo Naš čas, Moj radio in Radio Velenje, LARA8ARUCA Po singlu »Norec« z albuma »Beenami sistem« odlična primorska pevka Lara Baruca predstavlja novi single »Kletio želja«. NATALIJA VERBOTEN Znovim singfom z albuma »Od jutra do noči« pa prihaja tudi domačinka Natalija Verboten. Naslov nove uspešnice je »Vroče usinice«. njen avtor pa je Wer* ner Nova zgoščenka Agate Šumnik Zgonec O pomladi za Vas z ljubeznijo Dobitnica Korenov€ plakete - pevku Ag^ta Šumnik Zgonec izWknj» je pa sk(»rai ^«stih letih /nov» rHXv«selila (juhitv* IJe l«pegu p«lj;i. Tik pred letoSnjo veliko nočjo je n»mreć izdala drugo samo.stojno xgo^cenko z zanimivim sp<)ra, ker me pri petju pesmi, kot so ùikala liom. Na mostu. Moj rodni dom,... spremlja odličen slovenski ci* tnir Tomaž Plahutnik. Tisti, ki so mojim pesmim že prisluh* nili, so /^o§čenk(> lepo sprejeli.«« Agiitin izdelek je o1)o&atil \ut-lice knjiuame Kulturntca v Velenju. NazgoSicnkije lOpcsmi^pasnclajojevOreamsuidiu ECrl. V Kamniku snema naslednjo CD plošćo. Na njej bodo zabavne pesmi, naslovna skladba pa bo Čarobna pesem, ki jo je prav zanjo napisal zelo znan sl(wenskl avlor skJad ívan Sivec. íyde-lek naj bi ugledal luč svela čez iri mesccc. Včasih smo Agaio slišali vcčkral prepevali, ludi po lem, ko jc zapusiila ansambel Dan in noČ in nastopala skupaj z Dušanom Krajnccm. »O, ja, i^c nastopam, predvsem v bližnji okolici Velenja, zelo malo drugod po Sloveniji, predvsem za zaključene družbe. Ob službi, družini za kaj več ludi nimam časa. Imam srečo, da mi ob strani slojiia mož in hči ler ne godrnjala preveč, Čc stanovanje ni vedno najbolje pospravljeno. «Nostalgije po sodelovanju v kakšen ansamblu nima. Pravi, da je bolje prepevati sam. Včasih je mislila, da ji glasba pomeni veliko, odkar pa sla skupaj z možem zaplesala v ples-ni Šoli Step razmišlja »Ob postušanju najtepših Avseni-kovih vâlèMh se resrt/Ćno ustaví čas.f* pravi Agata Šumnik Zgonec. malo drugače. >>Ples mi je spremenil živIjenje.Tovrslne izkušnje mi pomagajo pri nastopih, da znam razporedili vrsini red in slopnjcvaii lempo. Mislim, da bi moral vsak skrben glasbenik pridobili podobne izkušnje v kakSni plesni Soli.» Ples pa je seveda ni toliko razvnel, da bi opustila prepevanje. Snuje nove načrte. Kaj? »Naj za zdaj ostane se skrivnost,« je sklenila pogovor Agala Šumnik Zgonee. ■ tp BmciïKâffSiCDg f)Cpa]©a©Q íímcLia Mintili četrtek so v kinu S\$kik v Ljubljani |>odelili te« toSnje Buinentn^^e • priznanja in nH^rade, kijih /a dosežke na (nekoliko dni|iačnem) t^las-henem področju podeljuje redakcija Studia City. Letošnja /e tretja p(Hlelitev seje sicer preselita i/, kluha K4 v /eitme-njeni ljubljanski kino, a to pravxaprav niti ni najlH^lj pomembno. Tisto, kar Se posebej veseli nas, jc dejstvo, da sla bila med lelt^njimi nominiranei kar dva izvajalce iz naSe doline. In to oba visti kaiegoriji • UP 21102, kar jeSe ptïsebej navdušujoče, saj nam vendar jasno daje vedeli, da se za prihodnost šalei^kega glasbenega dogajanja ni bati. Med upe leta 2fH)2 je namreč siroga komisija, v sestavi: Miroslav AkrapíwiČ, Aido ívančič, Matjaž Manček in Igor Vidmar, uvrstila dva, sicer popolnoma različna, velenjska glasbena uslvaijalea. To so, na cnistrani, hudo udarni rcKker-ji Wreck, ki so se lani izkazali z odlično (\:enjcnirn prvencem >'2001 A Wreek OdyRscy<' in, na drugi sirani, simpatični, hitro govoreči raper 6 Pack ( 'ukur, ki je prav lako lani rodil svoj debitantski kolaž hip hopovskih pogruniavSčin z naslovom »Ne se čudil«. Komisija je dragoceno priznanje podelila skupini Wreck, ki, kljub lemu, da veljajo/a up leta, niso zelenci na riKkov-skem polju, Daleč od tega. Ctre za prekaljene ^asbenikc. ki so svoje znanje in ustvarjalni po- tencial združili v pravem trenutku in na pravem mestu. Nagrada je poklon njihovemu vztrajnemu akîivizmu na področju inovativnega ustvarjanja in iskanja novih smeri znotraj rockVrolIa, Ker je, če odmislimo izlete v druge žanre ali svel elektronike, znoiraj (priznajmo) relativno omejenih rockovskih dimenzij kaj zelo posebnega ležko pogruntali, je lo priznanje za skupino Se posebej dobrodošlo in, upajmo, tudi vzpodbudno. Sicer pa je bumerang enkrat že priletel v Velenje, lakrai so si ga prislužili elektroničarji Dope C'(3nlrol. Za mladega 6 Pack Cukurjh, pa bo Čas g(3l.o-vo Se prišel, ■ MiČ K ří-f/' ■ '/ Po besedah policije jc 34-lelni pevec najverjetneje umrl zsradi prevelike zaužile količine m:irail. Staley se je vrslo lel boril z odvisnostjo od heroina in svoje ie?^ve pogoslo opisal tudi v pesmih. Skupina se je Ziiradi njegove odvisnosti za krniek čas razšla leta 1^94, dve leti kasneje pa je dokončno razpadla. Skupina Alice in Chains je nastala tela I9ž9,v svoji karieri pa je izdala sedem albumov, ki so jih prodali v več milijonih. Za svoji uspesnici »Wo-uld'< in »Ro(V>ler« st> bili člani zasedbe nominiram ludi za ameriško glasbeno nagrado gram my. (sta) Konec Megadeath Po skoraj dvajselih lelih dck)va-nja in irinajstih albumih so metalci Megadelh ludi uradno objavili, da se razhajajo. Razlog niso glasbeni nesporazumi, ampak poSkodba Živca leve r<îke kilari-sla, pevca in Sefa skupine Davea Muslainea, ki se je izkazala za trajno. lani skupina zaradi lega ni mogla nastopali. Megadelh so nastali leta 1983, skupina pa je v dvajsetih leiih Sla skozi vse faze. ki jih ponuja življenje rockVroIla. Med Številnimi uspehi, ki jih je dosegla skupina, je nidi sedkim nominacij za nagrado grammv ter pel albumov, ki so presegli milijon prodanih primerkov samo v ZDA. Njihov najuspešnejši album je »Countdown lo Eîclinclion« iz leta 1992, ki so je uvrsiii na 2. mesio amerii^ke lestvice in samo lam dosegel več kol dva milijona prodanih pri-ffterkov- ■ MiČ : PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE 0 l2»rpoi9iavsala>sobottob9.35uri.Zrrta0(7valnosK^ ^ mu Radia Velenje dvalosl dnevno; po poroClllh ob 9.30 \n po poroSlllh ob 16.30. ^ 1.SEVERINA>Mdlaieddla • 2.SCLUB7-YOU ^ 3. FAITHLESS leal DIDO-One Step Too Far Splitska kameleonka in kraljica popa je osvojila vaša srca v sobotnem izboru najbolj priljubljene pesmi. Skladba »Mala je daia« je si-cerznjenegalansko leto Izdanega albuma »Pogled ispod cbrva«, a kol kaže ima Severina vedno dovolj oboževalcev. Drugo mesto so tokral zasedli S club 7, iretje pa bratsko-sestrska Kombinacija Failli les s & Dido, r I I I I I L LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako Redel{o ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas. TaKofe ste glasovali v nedeljo, 21.04,2002: IČUKI; Nazdravje 12glasov 2.MIHÉLIČ: Ljubezen šmentana 8 glasov 3.1G0R+Z2: Rezka 5 glasov 4.M0DRIJANI: Odpiraj dekle kamrico 4 glasovi 5.MLAD1 PRIJATELJI: Veseli poštarji 1 glas Predlogi za nedeljo, 28.04.2002: 1.ALFI: Heja, heja 2.ATELŠEK: Muzikantarski salon 3.KLIMER: Cvetni maj 4.0KROGLI M: Našim očetom 5.P06UM: Mladost je norost ■ morabner 1 I I \ I I -J 14 PRAZNIČNE ČESTITKE 25. aprila 2002 i|a energetika informacijske tehnologije esorech, družba za izvajanje projektov, praznuje v letošnjem I ^^^ letu pet^deset letnico s posojili do rešitve 1 2 d 4 5 6 7 9 10 \AxkKavno: ^Um 1 v Z J E 0 B R 1 E S T 12 1 11. Za nove krwlrte koinKentom Abanke vstja^Os.. Kk^^l 23. \me novega kratkoročnega gotovinakega kreOrts, ki ga komitantom AMnke ockArimo ■ 14 S zamuanm postopKov lE^H Navpićoo d. Nova odplacavaina ^ba za poln^ékiiéka S^B kradita pň Abanki It^H ■ 16 ■ 17 T Î8 ■ 20 21 L S IV z ABANKA 23 H 1 T R 1 K R E D 1 T WWW.ASANKA.SI AaMIKA44., MuOM^ di»w*nak|t ». 1017 kJuOfir« 24 ■ "T ■ Pptol nftKuPÎ v ERf Praznujmo skupaj VsiErini ERA u SOLSKI CENTER VELENJE 7/^ inhdfsli 2, .^320 Velenje, teh 03IS96 06 (fO * Poklkna in tehniška ^ektro in računalniikd iois * Pokikna in t«4)niika strojna iold*Pokllcnain tehniška rudarska lola * Pohlkna in tehniikaiola za storitvena dejavnosti "Splošna in strokovna 9 ÍmnazÍ|d*VÍSJa strokov na Sola * Dijaiki in študentski dom * Izobraievanje odraslih Dijaki, študenti in delavci SC Velenje vam želimo prijetne praznične dni! Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije v Čestitamo ob i. maju^ mednarodnemu delavskemu praznikitl ^redsedi^vo SPRSSj^ g ^ Izvršilni odbor sindikata Prema^iika letenje Stanovanjsko podjetjo d.o.o., Valen)« Cesta Frantidka Folta 6,3320 Velenje telefon: 03/ 5869-435,899 17 60 fax: 03/ 5669 436 E-mall: lnfo@linea.5l Upravljanje stanovanj in poslovnih prostorov Cíff/mo vaše ZMpanJe! Zato se zd vas še PoUKo tojj Prudimo. CesPitamo za praznik deh! PROIZVODNJA IN TRGOVINA KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.0.0. Šoštant Trg svobode 12, telefon (03) 583-25-67,588-26-26,58S-30-(» Kupcem, poslovnim partnerjem In bralcem želimo prijetne prvomaiske praznike ter iih vabimo v naše poslovalnice: Mesnica Šoštanj (za Kajuhovim domom), tel. 588-25-27 Mesnica in delikatesa Velenje (Tomšičeva 10b), tel. 587-43-89 Nudimo vam domače meso iz kmečkih hlevov Šaleške doline. Zaupajte kvaliteti! ^^^^ Kmetijska trgovina Velenje ^^^ ^ (Cesta talcev Î), tel. 897-28-30 v Kmetijska trgovina Šmartno ob Paki tel.588-51-24 Prodaja jabolk Turn - Velenje (Hrastovec1),tel. 586-80-01 Priprava tople sanitarne vode v invividoainiii oiileidili Nićrtovanl« POlroinla; • Dnevna potreti nja to D'e sanitarne vode pri temperaturi 60 sL O 2na§a od 40-80 litrov na os^o. Povprečna Stid ćla/iska družina potroši 2a pripravo tople vode 2500 do 3200 kWh energije na leto ali 70Û kV^ na osebo letno. • KaCftovaflie priprave tople vode ie odvisno od števila driJžinsKiti (lanov. Prl1-2 iianskj družini ja prjpon}(ljiva lokalna vgradnja pr^toCnili ali manj&h aiojmuiacljsldh grelnikov (60-100 l)naeleKtnko ali plin. članski družini je razen lokalne priprave i nekoliko veČ|o akurrulacijo (IDO-150 f) prav tako na elektriko ali plin smis^na 2e M centralna (Oprava vode. V zimskem obdobju z nisko temper^tumim kotlom, preko polena pa solarnim sistemom aH toplotno Črpalko z nekoliko večlim hranilnikom topk)te 200-3001. Pri 4 ali več Članski družini le smiselna centralna priprava vod« in sicer v ogrevalni sezoni z nizko temperaturnim kotlom, poleti pa s solarnim sistemom alltoploiro črpalko z bajieriem 300 - 5001. - Temperatura ti^le vode naj bo v rr^ejah od 45 - 50 ste. Vi§je fêmpentire niso priponučljive zaridi povečanih toplotni!) izgub in l2lo&an|a apnenca. V »stemtr) z nižio temperaturo vode obstaja povečana nevaniosttvorte raznih mikroorganizmov In s tem do oioii^. řrBK Sâcer. univ.dipl.Ing.stmj. potrc^rđ topld voda Slika 1: Električni tííma/Bc^iUgrůlBtk otfwod Ovmih plAOV peliotria topu voda hlMf4vo0& Slikd 2: Pretočni pfbM grefolk Slike 3: Shema sistema za pr^trm iop^ vode Slike 4: Specieini piinski grelnik ze pripravo teple, saaitame vode Vi « SHOP TBGOVINA INŽENIRING Velenje; Gesta talcev S, tel: 03/5S62dd5<0«je,Rookova19. tel.: 03/4920010 'KUMAT1ZACIJA * PREZRAČEVANJE -OGREVAMJE -SVETOVANJE. PnOJEimRANJE IN IZVEDBA OBJEKTOVl GOTOVINSKI POPUST • MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT želimo vam prijetne praznike! PROIZVODNO, TRGOVSKO PODJETJE Gavca 2S a, Širarino ob Paki Tel.: 03/5885 158. Fax: 5885 554 ŽELIMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE! Telefon: 03/ 898 24 93 ^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ___ /IH^k ^^ ^^ ^^ lËCBGOŒil ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I Prijetne prvomajske praznike! Fax: 031898 24 95 -I! ^PEČOVNIKd.c,.o. KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV, ORODIJ IN NAPRAV rr Koroška 31/A, VELENJE ' . ill i Tel.: 896-42-50. Fax: 896-42-54 ; E-mail: pecovnik.h(^at@^ol.net • . ^ V-Ui^U i o m ® ; mmmmmmi mm%yssBmmi t -o Šmarčan Alojz Polák je velik nogometui privrženec. Včasih je bil sam aktivni no* gometaâ, danes pa je zelo aktiven nogometni funkcionar. Pri NK Era Šmartno opravlja sekrelarske posle. Z njim Matjaž Kek, PraŠnikarjev pomočnik pri NK Pivovarna Laško Maribor in vse pogosteje pomočnik televizijskih nogometnih komen-tdtorjev. Poiak ga je zadnjič v Smartnem posvaril: »Če boé kdaj govoril o nas, glej, dd bo to samo najlepše.« Kek pa: »Bom> Če boš dal potem za enega malega.« FRKANJE Slavko Korenič in Drago Napotnik sU dva, ki ne zamudita nobene Rudarjeve in Erine tekme. Čvekov fotograf ju je zadnjič, kar nekaj Pake je že preteklo od takrat (spomin pa še ni zbledel), zalotil, ko sta se v naprej veselila prepričana, da bodo Rudarji Korotanu kos. Pa mu niso bili. Po končani tekmi ju ni bilo več opaziti. Sta jo tako kot drugi, jadrno mahnila domov? Čudovita 15-letnica je hila sicer cisto nava-(len. deževen dan. /i\ članic« »kupine .samopomt^ /en>ik/ rakom dojke Velenje pu pnt/nik, Siij so se skupaj s slevilnimi gosti i/, cele Slovenye veselile petnajste obletnice delovanja. Prazmwanjc se je yaCclo z l>o-gaiim kulturnim programom v orgelski dvorani glasbene sole Frana Komuna Ko/cljskcga Velenje in žc oh vsiopu v dvorano jc zaradi izjemne lepoie pra^lo-ra marsikomu zastal dili. V uri in pol so poslušalce dodobra ogreli or^avka Barbara SiíVíkik, violinistki Katja Drcv in Ana Src-dcnšck 1er seveda MeP/ Svoboda SoSiajij pod vodstvom Anke .lazbec.s slovenskimi narodnimi in zabavnimi pesmimi ob spremljavi Klementine Rcdnak Mei^nar in skupine NARF Mavrične obleke ženskega dela zbora so bile prava osnova za vsebino pesmi, ki so večinoma iipeva-le pomlad, naravo, ljubezen. Za koncc pa je zbor presenetil udeleženec s pesmijo Nova pomlad življenja, himno vseh i^ensk. ki se borijo 2 boleznijo. Program je zelo prijetno povezovala Majda Završni k Ptic. Ćianice skupine so se ob jubileju zahvalile ki so si prizadevale, da je bila organizirana samopomi")či^erLskzrakom dojke in daje skupina vsa leia izpi^I-njevala svojo vlogo. Bolniki se velikokrat pi>Čutijo prepuščene samim sebi in kol je v pozdravu ptwedal direktor ZD Velenje dr. Jože Zupančič, postaja osamljenost eden glavnih problemov sedanjega časa. Vključitev v skupino je za marsikoga . ki doj^ivlja stiske, odrešitev in obljuba ihipana MO Velenje Srećka Meha, kije bil po-krťjvitelj srečanja, da bo občina podpirala taksne oblike druženja,vliva bolnicam optimizem in krepi vero vprihodnt»!. Po proslavi smo se odpeljali na Velenjski grad, kjer je Damjan KljajiČ udeležencem predstavil zgodovino gradu in Velenja» oglcdidi smo si staro Irgtwi-no in gostilno 1er muzejskt^ zbirko Prantii^ka Foiia. Dru:?enje smo do poznega popoldneva nadalje\'ali v Reslavra-ciji Jezero, kjer je/a zabavo skrbel ansambel Podkrajski fantje. Bilo je veliko petja in plesa in dobre volje, pa ludi lepih želja za nadaljnje delo skupine v Velenju in daril, ki so jih prinesli gostje i/ cele Slovenije, Članice .skupine so pri pripra- vi praznovanja srečale mnogo prijaznih ljudi, ki so jim pomagali, zalo bi se rade vsem zahvalile /ii njihov prispevek. mzs Med spremljanjem bogatega kufturnega programa Kos nad Pava Ni običajno, da se kos spnwi nad pava. Pa 54e jc: stečajni upravitelj Toma:^ Kos ima rc.sen opravek z d 0.0. Pav. Stanič ni več predsednik Joî^e Slanic ni nié več predsednik! Vendiir to velja le za .sliwenske delodajalce. Čeprav ni več predsed-nikzdru^enja delodajalcev Slovenije, še vedno iistaja prvi delodajalec mno/^ice zapiwlenih v fiorenju. Pot celjskih grofov Nova pot iz doline do Okrc^ljaje nemila že veliko imen; bila je nem:>ka pol. pa pasi ir^^ka pol. pa.. .Lovci, ki se jezijo, da lo ni več njihovji pot, pravijo, d;i je to zdaj pvo kup<^-vhU, saj bi si priliranili delo. Ne bi jim jih bilo treba zalivali. Domov po točke Bojan Pra^nikar je v nedeljo prišel domov po ločke. Koje v dvoboju vijoličastih osvojili le eno, so je jezil nad borbeno igro Šmarč-an /xlriizenje l)«rc€v in udeležencev N( >B \tlenje je v p^tne-deljek opruvilo letno volilno skupščini), na kuleri su i/,volili novo vodstvo: za predsednika Bojana Koniífa. za podprnl* sedniku bivšega predsednika Jožeta P<»všeta in Franca liu-domala, za sekretarko pa Mar* jano Koren. ObmoCno /druženje šieje 1.421 clamw.otl icga 7i)6 aktivnih udciežcncev iz obdobja NOB. drugi so sc organizaciji pridružili, kcrspwiujejo iradici-je NOB. PoprcOna starost Clan-sîva je 63 lei. Zdaj fa btvsi predsednik Jože PovSc je bil ludi to pot v svojem poročilu zelo kri-lićen in jasen. Ob šievilnih stvareh na kalere jc opozoril, se jc osredotočil še zlasJi na dve, dtc iz lokalnega okolja. Velenje namreč še vedmi nima oddelka mu/eja novejše zgt)dovine, /a kar si borci pri/adcvajo že leta. Zal so na obljubo, ki so jo dali. pozabili tudi župani vseh treh t)bčbi. ki so celo podpisali dogovor, da KkJo uslanovitev lakega txJdelka ťinanCno podprli. Druga s!var, nn kaiero je opo/oril. govorili pa so o lem Iiidi Številni delegati kasneje, jc centralni spomenik Onemele puške v sre-diSOu mesta. Ne mestu in lie prebivalcem ne more bili v p<.>nos, saj vse bolj p{")staja odlagališče smeti. Kritični i>ili luUi do dogajanj v Sloveniji. Od mlade drŽave in demokracije v njejsopnCaktwa-H več. Spraševali so se. ali je v naši dn^avl sploh še kakšna ustanova. ki ji je moć zaupali. Na eni strani je vse več brezposelnih. na drugi narašča nasilje, vandahzem in kriminaKna Ircî-ji pa je vse več lakih, ki bi želeli čez noč obogateli. Kar pa se zunanje poliilke naše države tiče. ostajajo neomajni: wtop v Evropsko unijo je za Slovenijo nujen, vendar naj bo pokončen in ne klečeplazen: o NATU pa, če bo .ščitil zgolj ameriške interese In njihove multinacionalke. potem, kar se njih ličc, (xJpade. Zanimive so bile razprave, ki so sledile. Veliko jih je bilo. Vsi goventilju so se v nedeljo poldne 4 kI loči 11 pripmviti razširjeno s«jo sveta, na ksilero trn povabili vse križane in kntjanke. Odziv je bil lep, kar pomeni, da jim ni vseeno, kako poteka deli» sTetii krajevne skupnosti in kani viKli razvoj kraja. O delu v svojem mandalu je želel na glas spregovoriti predsednik sveta KS Šentilj Draj^o Kolar tudi ^aCo, ker je predlagal, da se od-li}č(jo /a siimoprispevek. Z rýim naj hi v doslednem času v Šentilju pomagali postaviti nov večnamenski dom z večjo dvorano, ki bi jo kot telovadnico uporuhljaia tudi tamkajšnja ptKiružnična šola. O tem bodo letos veliko govorili, prvi koník pa Je že narejen. »Svei KS sije kol prednoMno nalogo zadal izboljšanje slanja jia šolskem iii predšolskem pO' dr-irebovali precej denarja, ki ga zaenkrat se nimam<\ Kaže pa. da ga bomo ntkaj uspeli pridobiti. K mriiški vcî^ici bi radi dogradili (xJprl(> nadstrešnico, da ho dobila lepSI izgled. Na cestnem področju imamo največ težav na cesti Laze - Pixlkoželj. za kar je ol>čÍna letos zagotovila 9 mio pa">računskih sredstev. Odsek je dolg .^51) melrov, računamo pa, da se l>o obnova pričela zg<îdaj [n^Uii liidi osia-le cesle so v zelo slabem stanju, sploh ce.sta Laze - Bunderia. vendar denarja ni. Zato bs mogoče. Za vzdrzcva-njejavnilt p^itl bomo dol>Qi oko li 5 mio SJT proračunskega denarja, 7íK) tisoč sit pa 5e za vzdrževanje nekaiejiorbiranih cest.« Drago Kolar jc na MO Velenje predlagal, da del kupnine za Ciradič vrnejo krajevni skupnosti, ki bi jo prav tako na-meniJi za izgradnjo novega večnamenskega doma. Dokončnega odgovora Še nI dobil. Ob koncu pogovora z nami pa je želel povedali še tole: »Na zimru krajan(»v mije krajan Tone Tajnšek iz Arnač očital, da nekdo, ki nima korenin v Šentilju, ne m(»re vtKiiti krajevno skupnosti. Poudaril sem, da sem se doslej čutil dovolj sposobnejša in da iMim sto* je delo do konca mandata opravljat |HtŠteno in odgovor* no.« ■ bi Društvo upokojencev Šoštanj Novi predsednik je Kušar ŠOŠTANJ, 18. APRILA -Društvo u|X)ko|encev Šoštanj šteje blizu L^IH) članov. Na ne* davni redni letni volilni skupsčini so iKenili opravlje* no delo v preteklem letu, do-hâili letošnje prednostne n-A-It^e« med dru&ini pa so izvoli-II tudi novega predsednika društva. i)c»se'Íno* gradnikov i/. Šmartnega ob Pa* ki Je lani pridelal najlxdjso >in-sko kapljico, ni več neznanka. Pred tednom dni je namreč komisija, predsed(»val ji je mag. Anton Vodovnik s Kmetijsko* živinorejskega zavoda M aril m r, ocenila letnik 21 in mu pripisala povprečno oceno 17,45, Franc Mal us, predsednik društva« nam je povedal, daje letošr\ja piivprečna c^ena neko* liko slabša od lanske« Je pa kakovost posameznih zvrsti precej višja. Priznanj,'« bodo najboljsijn vi- narjem podelili maja. in sicer 26 zlatih, 42 srebrnih. 17 bronastih medalj in plaket ler.^ priznanj. Vinogradniki so v oceno prinesli 07 vzorcev, oć lega jih je bilo 41 bele zvrsti, 13 rdeče. 10 rdečih ter 32 belih sortnih, osem pa jilt je komisija izločila. NaJI>oU^ ocenjeni vzorci so: bela zvrst 18^0 - Peter Krajne: rdeča zvnsl 17M - .tóef Centrih: ranfol 1čiščevHlna akcija z naslovom »OŽIVIMO SONCE«, ki jo je, v sodelovanju z Mestno občino Velenje in podjetjem PUP organiziral Mladi Torum Združene liste socialnih demokratov Šaleške doline. ParLkije bil /grajen z udarniškim delom, je v zadnjih le-lih začel žaJosino propadali. Prav zato je Meslna občina Velenje ?e pred časom objavila razpis za zbiranje predlo-g<îv za ureditev parka, da se v parku čimprej nekaj stori, pa je bil tudi sklep letošnjega olri>Škega parlamenta. Iii prav tu sla pobudnika akcije «OŽIVIMO SONC-E«. Jan Škobente in Milja Kontič. dobila idejo. Kljub slabi vremenski napovedi, se je povabilu na tičL^čevidno akcijo (xjzvalo lept) Slevilo ljudi vseh starosti, med drugim řupan MO Velenje. Srečko Meh. poslanca v DZ RS Bojan Koiitič ter predstojnika Urada za javne gi->sp^^darske sIu?Ik' MO Vele- nje Ione Brochiik. Vsodelova-nju s podjetjem PUP, kije piv slavilo zalwjnike za odpadke, so v parku grabili lUtjc. čistili grmovja, pobirali smeti, pometali,.... Količina txlpadkov. ki seje nabrala,je lep dokaz, da je bila taksna akcija potrebna in da jih mora biti v pri-h(xjnosli še več. S svojim delom, so prisotni doka/aJL da duh udcirništva se nI pozabljen In da Ve-lenjčanoin ni \'seeno kaj sc dogaja s Sončnim parkom. S šolo v naravi do novih znanj Kot vsako Iťto je OS Uvack tudi /cluj orisanízírala solo v ru-ravi za sedmošolce. Lektaje po* tebilii v AiKlreJevem domu na Slemenu. Kjer se naj bi yčlli osnov prve [HmitKi. Osmega aprila ob osmih zju-Uaj sc jc pred trgovino v bli/lni naikî k)\c zbrala pisana druSćina. Vsí smo iniwij na rwmcnib icî^kc nahrbtnike in bili zaviij v lopla chladla. Jasno jc bilo, da nam /daj nič nc more prcpreCiii odhoda na Sleme. Avtobus jc bil ioicn. Ko jc parkiral, smo zaCcli vsi sihij pa)1 j prlijažnikoni, da bi Čimprej odiialj nahrbtnike in .stekli zasCs^i scdd? zase in za najboljšega prijatelja. Nekateri &o imeli pri i/biri sedela srećo, drugi pač nc, Ib ni bi) taksen problem. saj jc vožnja trajala saino pol ure, ki pa jc minila» kol bi mignil s prslom. Kmalu sc jc spet ponovila slarazgodba. Prtljaga, gneča In upanje» da bi dobili kar se da lepe sobe. O le de loga sc pozneje nismo imeli kaj za pritoževati. Fantje so spali na podstreáju, dekleta pa v ločenih sobah /a 4, 10 in 14 oseb. Vsi smo bili izmučeni od prerivanja in hi v tistem hipu najraje padli na hrbel in zaspali- Ampak ne. Imeli smo eno uro časa, da smo razpakirali in ii vsaj maJce oddahnili. Tistih 60 minul jc bilo neverjetno kratkih, a učitelji so nas že klicali v skupno jedilnico. Tam so nam razložili vsa pravila bivanja icr nam predstavili urnik, ki seje kasneje izkazal za zelo pestrega. V.sak dan .^mo imeli trikrat po eno uro prve pomoč, kjer smo spoznavali tako teoretični kot praktični del. Dvakrat na dan smo se ukvarja-lis.^portnimi dejavmistmi, med katerimi so bili pohodi» igre z žogo. pa tudi na kepanje nismo ptrzabili. V večernih urah so nas obiskali razni strokovnjaki, ki so nam poskušali kar najbolje približati naravo in njihovo delo. Vsak dan pa je v dom prišel tudi učitelj iz matične ?k>le, pri katerem smo ponovili snov, ki smo jo takrat predelovali na zabaven in lahkoten način. Tako smo pri fiziki merili na različne načine, pri zgodovini rcScvali križanke, pri matematiki pa logične uganke. NaS umik je bil torej natrpan in kdo bi lahko še pomislil, da se pri vsem (cm nismo nič zabavali! Ravno naspro-inoî Imeli smo se krasno, učite- lji so bili popustljivi, veliko pa je k naSi zabavi pripomogla tudi dobra družba. A vse lepo se enkrat konča. In tako smo že v četrtek pred poldnevom sedeli na avtobusu in otožno gledali za obrisom doma. ki se jc izgubljal med drevesi. Ta vožnja ni bila tako zabavna kot prva. (Xnt-no smo le bili malo utrujeni od vsega, kar se nam jc pripetilo le dni. čeprav si tega nismo hoteli priznali. ■ Kaja Šifer, 7.b OŠ Livada Kako zdravo žNetI? Zdravje je nase v • največje bogastvo. O zdravem življenju nas učijo starj>i, veliko pa smo se naučili Ludi všoli. TretjeSolei OS Šalek smo v torek, 9.4.2002 predstavili naš projekt ozdravju. Pri projektu smo sodelovali vsi učenci tretjega razreda. Na predstavitev smo povabili starSc, brale In sestre. Prebrala sem port^ilo o sistematskem pregledu. S plesom, igro in petjem smo pokazali, kako je potrebno skii>eti za svoje zdravje.Na to temo smo naŠh veliko pesmi in pregovcîrov. Nekaj učencev je prebralo svoje recepte za čarobno juho. Razstavili smo tudi svoje izdelke, ki smo jih i/delali pri pouku. Pozabili nismo na plakale, na katerih jc bilo mnogo napotkcw o zdravem življenju. Obiskovalci so nam z zanimanjem prisluhnili, zalo mislim, da jim je bila predstavitev všeč. ■ Nusa Cevzar 3,b Zdravje je naše največje bogstavo Zii svoje zdravje moramo najprej sami poskrbeli. Če hočemo bili zdravi, se moramo zdravo prehranjevali. Uživati moramo veliko sadja in zelenjave. Poskr-baú pa moramo ludi za osebno higieno. Nekateri ljudje za svoje zdravje ne znajo skrbeli. Ka- dijo in pijejo preveč alkohola in delajo sfviiri, ki zdravju škodujejo. V i>oli smo imeli nastop za starSe, kjer smo jim povedali vse o zdravju, (^e bodo upoSîcvali naàe nasvete, bodo zdravo in srečno živeli. ■ Gašper Razdevšek 3.a O zdravju V tretjem razredu smo spoznali na^c telo. Riizlskcwali smo. kako deluje. Ugotovili smo, da je človek sestavljen iz celic, ki smo jih opazovali pod mikroskopom. Imeli smo naravoslovni dan. Obiskali smo zobozdravnico. Izvedeli smo, da imamo 20 mlečnih in 28 do 32 stalnih zob. Potrebno jih je redno umivati, obiskovali zobozdravnika, jesti veliko zdrave hrane in uživali manjSe količine sladkarij. V šoli nas jc obiskala medicinska sestra. Pripovedovala nam je o pravilni prehrani, kije potrebna /a rasi, energijo in moč. Opozorila nas je na gibanje na svežem zraku, ki koristi telesu. Ob koncu spoznavanja človeškega telesa, smo staršem prcdsiavill zdravje skozi igro, zgodbice in pesmi. Tudi zabava pripomore kzdravju. In mi smo sc ob riiziskovanju in učenju ludi zabavali. ■ Miha Cetrih S.a lEAlIKI Osnovna šola Salek Velenje Tekmovanje v znanju angleške|[a jezika ... Prejšnjo sredo je bilo na OS Salek dr/avno tekmovanje v /nanju angleškega je/ika. Na njem je sixlelovalo 159 tekmovalcev, prišli pa so s Kon»Ške, Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Test je hil sestavljen i/ treh delov: bralnega ra/umeva^ja. uporabe jezika in pisanja (opisa svojih doživetij in članka na temo mohilna telefonija). Poznanili podatkih bo na državnem tekmovanju nastopilo več kot 27i)0 osmcišolcev in osmc^olk iz v.se Slovenije. ■ Frot Tatjana Fatnoga ... iz znanja slovenskega jezika Tudi v letašnjem šolskem letu so učenci OS Salek sodelovali na tekmovanju iz znanja slovenskega jezika. Gradišnikovo potopisno delo StrogoZiiupnoo Irskisoskrbno raziskovali učenci?, in 8.razreda pod mentorstvom učiteljic sloven.skegši jezikii. Na šolskem tekmovanju je IO učencev dobilo bronasto Cankarjevo priznanje. Na v.seskwenskem tekmovanju, ki je bilo za nase območje organizirano 16. marca 2002 na Cîimnaziji Velenje, je sodelovalo 5 učencev naSe .^ole. Srebrno (?ankarjcvsnnvne šale dobivali Kajuhove bralne značke« Takih Ih) letos skoraj 2iH)! yySt posel)ej veseli smo, da kljub številnim modernim medijem mladi še vedno radi posedajo po doliri, njiliovim (etom primerni ki\jigi,« ot> tem dodaja lonca Kovač iz MZPM Velenje. Daje to res, govorijo .številke. Letcxs bo Kajuhovo bralno značko na osvnih šolah v Velenju, SaŠtanju in Šmarinem ob Paki »prlbra-kw kar 4232 osnovnošolcev. To pomeni, da 60% otrok v íale.^ki dolini redno in veliko bere. Vzadnjih letih pa narašča tudi Število bralcev v vrtcih. let0.Ç računajo, da bo Zlato sonce, kot imenujejo njihovo bralno značko, osvojilo že ."^110 malčkov do sedmega leiasta-rosli. ZcHjo pa si, da bi bralno kulturo negovali ludi kasneje, po končani osnovni Šoli, /e kmalu naj bi namreč bralno značko uvedli tudi v srednjih šolah. _ Univerza za tretje živijenjslio obdobje Bogat program ob koncu studijskega leta VELENJE-V meseca mnju se bo lakljućilo še eno uspešno študu-sko leto M VOĆ kot 70tJ študentov velenjske Univer/e m tretje sko obdobje, l^di letos bo program v zadnjem mesecu delovanj» izjemno bogat. 8. maja pripravljajo otvoritev razsiave ročnih in likovnih del na velenjskem gradu. Otvoritev bo ob 15.h, razstava pa bo na ogled do 4. junija. Takoj po otvc^riivl razstave pa se bo nagradu pričela tradicionalna jajčerija, na kateri bodo tudi iciosobudili številne stare ljudske običaje. Dan kasneje, v Četrtek, 9. maja, bo v lončarski delavnici v'Jo-polšici potekala demonstracija lako iroenovanc i>raku« tehnike. Ker bo potekala na prostom, bo v primeru slabega vremena žal odpadla. ludi leto p» študentje, večinoma upokojenci, ne bodo pozabili na Kresni večer. Tudi letos ga b(îdo pripravili na Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah in sicer 22. junija. m bi Kulturno društvo Ska/e Že četrtič Korajža veija ŠAKLE • Kulturno društ>'o Šlutlc vabi vse, ki uživate v zdravem hu* morju, yudskem petju, domači glasbi in magiji, v soIh»(o. 27. aprila, 4>b 19J0 v dvorano krajevne skupnosti Skale na 4. prinslilev »Korajib velja«. V zanimivem prc»gramu se bo predslavik» kar fÁ) nastopaj oči li, ki obljubljajo prijeten in zabaven večer. ■ iziet v Trst in Portorož VELEN.IE« IVvomaj^epoćitniccsoprcd vrati. Ker je točas»ko mnoge dru^.ine zapustijo Šaleško dolino, s<» se na Medol>čin.ski zve/i prt« jate^ev mladine odločili, da večjih aktivnosti meo-do prípniv\jali. Pripravili pa so zanimiv izlet vTr.st In Portorož, na katerega vabijo tako Šolarje kot njihwe družinske člane. Izlel bov|x>ncdeljek.29. aprila. Odhod bo ob 6. uri izpred Rdeče dvorane, iz Šoštanja ob 6.15 in iz Smartnega ob Pakl ob 6.45 uri. Prijave zbirajo le Še danes In jutri nase-deřu MZPM Velenje, Saleika 19 a. Odločitve.dagre.sie zraven, zago-tow ne boste (^bžakivali. Mbš 25. aprila 2002 w^JlÍÍ TV SPORED 19 ČETRTEK, 25. aprila SLOVENIJA 1 08.40 Mostovi 09.10 Male siva celice, kviz 10.00 Zgodbe iz ^likê 10.35 Slovenski magazin 11.05 Marto 13.00 Porotiia. šport, vreme 13,15 Dobrojutro 14.50 Svetovni fzziv! 15.20 Oddaja o filmu 15.50 TIri skozi &as, dokum. oddaja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaštolar 17.00 Dosežki 17 20 Modro 17.50 Naiirtiji 18.25 Zaplešimo, 16/28 18.40 Risanka 19.Û5 Vaškfaj 19.30 TVdnevnik. sport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Prviindojgi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, époit, vreme 22.50 Zgodbe o knjigah 23.00 Alica, dokum. (ilm 23.25 Spike Lee. dokum. oddaja 00.30 Modro 01.00 Osmi dan 01.30 Tednik 02.25 Gledališče v hiši. 30. dei 02.55 Saint Tfopez. 2/26 03.45 Presloinica sveta. (rane. fíím 05.30 èportodadolmgby SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremer^ka panorama 13.40 TV prodaja 14.10 Poinočniklub 15.20 Tovomjakarji, 4/4 16.15 Gledališče v hiši. 30. del 16.45 Saint Tfopez, 2/26 17.40 Caroline, amer, film 19.15 Videospotnice 20.00 Portret Stanka Amolda 20.50 50 ... in en svet, dokum. oddaja 21.20 Starinar, amer, čb íiim 23.10 Novinka, 3/14 00.00 Videospotnioe 09.10 JAG, ris. serija 10.00 Močno me objemi, nad. 10.55 Tri sestre, nad. 11.50 Esmeralda, nad 12.40 TV prodaja 13.10 Lepo je biti milijonar 14.10 Dragon Bali. ris .serija 14.35 Jezdeci serve, ris. serija 15,00 TV prodaja, nan. 15.30 Urgenca.nan 16.25 Esmerakia, nad. 17.20 Trisestre.nad. 18.15 Močno me objemi, nad. 19.15 24 ur 20.00 Seks v mestu, nan. 20.30 Poroka iz ljubezni, arner film 22.10 Bolnišnica upanja, nan. 23.00 JAG, nan. 23.50 Glavni na vasi, nan. 00.20 24 ur, ponovitev <52> kanali M 09.00 Okrogla miza: Je ogrevanje v Celju predrago?, ponovitev 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Nai spot dneva 10.10 Odprla tema, ponovitev 14.00 Videostrani 16.05 Vabimokogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Mladinski program-Brez panike 18.55 Naj spot dneva 19.00 Moč polnega iivljenja, dolujmentami program 19.30 Videostrani 19.55 Vabimo kogledu 20.00 Košailo, posnetek tekme, Pivovarna Laško Alpos Kemoplasi 21.30 Naj viza, oddaja z narodno-zabavDo glasbo, gostje: Igor in Zlati zvoki 22.45 Regior^alne novice 22.50 Videostrani PETEK, 26. aprila SLOVENIJA 1 06.40 Prisluhnimo tišini 09,10 Preišče priljubljenih pravljic. 8/13 09.25 Zaplešimo, 16/26 09.40 Na liniji 10 15 Oddaja za otroke 10.45 Dosežki 11.05 Modro 11.35 OI|udehintivaliti nm Ženska, 5/10 13.00 Poročila, Iport. vreme 13.20 Dobrojutro 15.05 Prvi in drugi 15.25 Osmi dan 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaštolar 16.50 Mladi virtuozi 17.00 Opremljeni za preživetje. 5/5 18.00 Mar1nalne novice 21.05 Avto šok. gorska liitrostna dirka Col 21.10 Pod mengeško mareio, ponovitev 21.^ Iz oddaje Dobro jutro 22.45 Videostrani TOREK, 30. aprila SLOVENIJA 1 06.30 Dobre> jutro 08.40 Mostovi 09.10 Bisergora, 4/16 09.25 Radovedni Taček 09.35 Srebrnogrivi konjič. 4/26 10.00 Risanka 10.05 Otroci na ladji Luna. 2/8 10.40 Vem-veš 11.30 Obzoriaduha 12.00 Julija, 13/13 13.00 Poničila, šport, vreme 13.25 Dobrojutro Í5.10 Osamljeni planet 16.00 SOlnensvet 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaštolar 16.55 Vojna in civilizacija. 2/8 17.45 Šivvčasu,8/13 18.05 Sprehodi v naravo 18.20 Knjiga mene briga 18.35 SkrivrvDsti. življenje 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Franceta Bemika zvezdnato nebo, dok. portret 2Û.55 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 V dvorcu, češka drama 23.50 Knjiga mene briga 00.15 Vojna in civilizacija. 2/8 01.05 Šivvčasu.&IS 01.20 Franceta Bemika zvezdnato nebo 02.10 Aktualno 03.05 Gledališče v hiši, 32. del 03.35 Saint Tropez. 5/26 04.25 V dvorcu, pon. drame 05.40 Šport SLOVENIJA 2 13.10 Studiocily 14.10 Končnfca 15.15 Gledališče v hiši, nan. 16.45 Jonkoping:SP v hokeju na ledu skupine A, Sk)venija ' Avstrija, pren. 18.20 Saint Tropez. 5/26 19.15 Videospotnice 20.00 Kapo dol. oddaja o nogo me lu 20.35 Liga prvakov v nogometu, polfinale; Bayer • Manchester United, prenos 22.35 Ruby v raju. amer, tilm 00.30 Zelo kosmato vprašanje, sk)v. kratki (ilm 00.45 Videospotnice I 07.50 Astern osvaja Ameriko, anim. ňlm i 09.10 JAG, nan. j 10.00 Močno me objemi, nad. : tO.S5 Trisestre.nad. \ 11.50 Esmeralda, nad. ] 12.40 TV prodaja I 13.10 TV dober dan, nan. j 14.10 Dragon Bali. ris. serija i 14.30 Jezdecisenc, ris. serija j 15.00 TV prodaja I 15.30 Urgenca, nan. i 16.25 Majhne skrivnosti. \ kuharska oddaja i 16.30 Esmeralda j 17.20 Trisestre.nad, i 18.15 Močno me objemi, nad. i 19.15 24 ur I 20.00 Preverjeno 1 20.45 Drugi otn^ci, amer, film i 22.30 JAG. nan. I 23.30 Prijatelji, nan. j 00.00 24 ur, ponovitev IcAnall <53> «a aa 09.00 Dober večer, g. predsednik 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 ^aj spot dneva 10.10 Avto šok, gorska hitrostna dirka Col 14.00 Videostrani 18.10 Vabimo k ogledu 18.15 Nogomet, pcsn. tekme. Era Šmartno. HIT Gorica 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1080. VTV magazin 20.20 Športni torek, šporma informativna oddaja 20.40 Iz olimpijskih krogov 20.45 Športni gost. kontaktna oddaja, gostje: Judo klub Sankaku Celje 21.30 Romski razgledi 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Oblikovanje izdelka. dokumentarna oddaja 22.35 Videostrani SREDA, 1. maja SLOVENIJA 1 07.30 Prvomajsko jutro, budnica 08.05 Doberdan. Koroška 08.35 Trojčice, 14/26 09.00 Gfdi raček Tine, 21/26 09.25 Sprehodi v naravo 09.40 Otroci na ladji Luna, 3/8 10.10 Knjiga meine briga 10.25 Skrivnosti 10.30 Siv v času, 8/13 10.45 Vojna in civilizacija, 2/8 11.35 Cikcak 11.55 Franceta Bcrnika zvezdnato nebo 13.00 Poročila, šporl. vreme 13-^ Potovanje v središče Zemlje. 1/2 15.00 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Pon:ičila, šport, vreme 16.40 Vaštolar 17.00 V tigrovi senci 17.55 Muscal za otroke 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.(K Vaš kraj 19.30 Dnevnik. Špon, vreme 20.00 Tanka rdeča črta, ameriški (iim 22.50 Izgubljena (ormula Janeza Puharja 23.30 Poročila, šport, vreme 23.55 Terminal 01.30 V tigrovi senci 02.^ Gledališče v hiši, 33. del 02.55 Saint Tropez. 6/26 03.45 Potovanje v središče Zemlje. 1/2 05.35 Šport SLOVENIJA 2 15.15 Iz roda v rod gre moja pol 15.50 Homo Turisticus 16.15 Gledališče v hiši, 33. del 16.55 Nova Gorica: finale skiv.pokala v nogometu: Hit Nova Gorica • Aluminii, prenos 18.50 Saint Tropez. 6/26 20.00 Liga prvakov v nogometu, povratna tekma pol finala, Madrid; Real • 6arcek)na. prenos 23.00 Prvi val, 15/22 23.45 Videospotnice 07.40 Turbo PowerRangers. mlad.lilm 09.10 JAG. nan. 10.00 Močno me objemi, nan. 10.55 Tri sestre, nad 11.50 Esmeralda, nad 12.40 TV prodaja 13.15 Preverjeno 14.05 Dragon Bali. nan. 14.30 Jezdeci senc, ris. serija 15.00 TV prodaja 15.30 Urgenca. nan. 16.25 Esmeralda, nad. 17.20 Tri sestre, nan. 18.15 Močno me objemi, nad. 19.15 24 ur 20.00 TragedijavTexasu,amer. (ilm 21.45 Tretia izmena, nan. 22.40 JAG. nan. 23.30 Prijatelji, nan. 00.00 24 ur, ponovitev kmnmlí 27 4a 9S 09.00 Nogomet, posnetek tekme; Era Šmartno HIT Gorica 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj spot dneva 10.40 Športni gost, ponovûev, gostje: Judo Úub SanMku Celje 14.00 Videostrani 18.10 Vabimokogledu 18.15 Otroški glasbeni videospoli 18.45 Vabimokogledu 18.50 1080. VTV magazin. ponovitev 19.10 Športni torek, ponovitev 19.30 Iz olimpijskih krogov 19.35 Videostrani 19.^ Vabimokogledu 20.00 Borza humorja, posnetek prireditve 21.10 Moč polnega Življenja. dokumentami program 21.40 Potovanja:Korzika. gost: Janez Mihovec 22.40 Videostrani 20 TV SPORED 25. aprila 2002 ČETRTEK, 2. maja SLOVENIJA 1 Q8.ÛÛ Mostovi 08.SO Musical za otroke 0d.10 Zgodbe iz školjke 09.40 Otroci rta ladii Luna, 4/8 10.10 Otroci na ladji Luna, S/8 10.40 Atpe-Oonava-Jadran 11.10 Mario 13.00 Poročila, iport. vreme 1S.30 Potovanje v središče Zem lie. 2/2 15.00 Gospodarski izzivi 15.30 Pisave 16.00 Slovenski LJtrinl(i, TV Madžarska 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Dosežki 17,20 Zvok. 4/6 17.50 Enajsta lola 18.25 Zaplešimo. 17/26 18.40 Risanka 19,00 Danes 19.05 Vds kraj 19.30 TVdnevnrt<,^port, vreme 20.00 Tednik 21.00 Kidričevo, ijok.oddaja 22.00 Poročila, sport, vreme 22.20 Zgodba o knjigat^ 22.30 Alica 22.55 Režiserji: Sidney Lumet 23.55 Zvok. 4/6 00.30 Tednik 01.25 Gledališče v ttiši. 34. del 01.55 Saint Tropez, 7/26 02.45 Potovanie v središčer Zemlje. 2/2 04.35 Sport SLOVENIJA 2 15.05 Polnočni klub 16.15 Gledališče v tiiši. 34. del 16.45 Saint Tropez. 7y26 17,45 Kdo neki tam poje. srbski film 19,10 \^deospotnice 19,K Goeteborg;SPvtK)keju na ledu skupine A. prenos 22.15 Julij Cezar, ameriški film 00.05 No^nka,4/14 00.55 S^deospotnlce 07.30 Power Rangers. mlad. íi im 09.10 JAG. nan. 10.00 Močno me objemi, nad. 10.55 Tri sestre, nad. 11.50 Esmeralda, nad. 12.40 TVprodaia 13.10 Lepo je bili milijonar 14,10 Dragon Bali, ris. serija 14.35 Jezdeci senc. ris.serijd 15,00 TV prodaja 15.30 Urgenca, nan. 16.25 Edmeralda, nad. 17.20 Tri sestre, nad. 18,15 Mofino me objemi, nad. 19,15 24 ur 20.00 Seks v mestu. nan. 20,30 Materina želja, ameriški film 22.10 Bolnišnica upanja, nan. 23,00 Jag. nan. 23.50 Prijatelji, nan. 00,20 24 ur, ponovitev 37 S2 09.00 Borza tiumofja, posnetek pnreditve 10.10 Vabimo k ogiedu 10.15 Naj spot dneva 10,20 Potovania: Korzika, gost: Janez Mihovec 14.00 Videostrarîi 18.10 Vabimo kogledu 18.15 Mladinski program • MJadi upi. ponovitev 18.55 Naj spot dneva 19,00 Moč polnega Živ Ije nja. dokumentarni program 19.30 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20,00 Košarka, posnetek tekme. Zagorje 6Z: Pivovarna Laško 21.30 Beli pianino, zabavno glasbena oddaja 22.45 Videostrani PETEK, 3. maja SLOVENIJA 1 06.30 D(^ro jutro 08,40 50 in en svet 09.05 Prgišče pravljic, 9/13 09.25 Zaplešimo, 17/26 09,40 Enajsta šola 10.15 Otroci na ladji Luna, 6/8 10.45 Dosežki 11.05 Zvok. 4/6 11.35 O živalih in ljudeh 12.00 Ženska. 6/10 13,00 Poročila, šport, vreme 13.20 Dct^ jutro 15.00 Kidričevo, dok.oddaja 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.S0 Mladi virtuozi 17.05 Mall Karim, dok.oddaja 17.S5 Marko, mavrična ribica, 21.del 18,10 Iz popotne torbe 18.30 Detel)ca 18,40 Risanka 16.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20,00 Daleč je smrl, 5/5 20.40 Odmev, 1/3 21.30 Cikcak 22,00 Poročite, šport, vreme 22.20 Polnočni klub 23.35 MalfKanm 00.25 Gledališče v hiši, 35.del 00.65 Saint Tropez, a/26 01,50 Muke po Mateju, hrvaški film 03.25 Ansambel Concordia' glasbeni sen 04.35 Šport 0S.4O Vsakdaniik in praznik 06.55 r^agrade stila SLOVENIJA 2 15.20 Znanost našega časa, 4/8 16.15 Gledališče v hiši, 3S.del 16.45 Saint Tropez. 8/26 17,45 Bikoborec in dama. amer. čbfiím 20.00 Skrivno živíjenie dvojčkov. 1/3 20.55 Odrešrtev, amer.film 22.40 South Park, 9.del 23.00 Iz sk)venskih haz2 klubov 23.45 Videospotnice i> l.-i-v/^ 07.15 Mamk:a na pn^daj, mladinski film 08,40 TVpnDdaja 09.10 JAG, nan. 10.00 Močno me objemi, nad. 10.55 Tri sestre, nad. 11.50 Esmeratda, nad. 12,40 Lepo je bit) milijonar 14.10 Dragon Ball ris. serija 14.35 Jezdeci senc, ris.serija 15.00 TV prodaja 15.30 Urgenca, nan. 16.25 Esmeraída, nad. 17.20 Tri sestre, nad. 18.15 Močno me objemi, nad. 19.15 24 ur 20.00 MladilndianaJones.am. nim 21.45 Prrvkl zločina, nan. 22.40 JAG, nan. 23,30 Prijatelji, nan. 00,00 24 ur, ponovitev kanali 2T 4e S2 09.00 Dc^rojiiro, informativno • razvedrilna oddaja 10,00 VabitTU) k ogledu 10.05 Maj spol dneva 10.10 Košarka, posnetek tekme Zagorje BZ: Pivovarna Laško 14.00 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Regionalne novice 18.10 Športni blok 18.15 Miš Maš. oddaja za otroke, gostja AnitaKralj 19.00 r^aj spot dneva 19.05 Mladinski program, UsTvariajmo skupaj, porwvitev 19,55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Znani obrazi 20.30 Avto šok, gorska hitrostna dirka Zagone 21.00 Regionalne novice 21.05 Športni blok 21.10 Najspoldneva 21.15 O Soški fronti. dokumentarna oddaja 21.45 Iz oddaje Dobro jutm 22.35 Naj spot dneva 22.40 Videostrani SOBOTA, 4. maja SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školike 08.30 Risanka 08.35 Vflseta hišica, 7/23 08.55 Otroci na ladji Luna, 7/8 09,25 Otroci na ladji Luna. 8/8 09.55 Sprehodi v naravo 10.15 Klic divjine, 5/13 11,00 Radio aktivnost, 5/26 11.^ Enajstašola 12,00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Mostovi 13.55 Mirni Čtovek.amerliim 16.00 Grdi raček Tine. 22/26 16.30 Poročila, šport, vreme 16.^ Slovenski magazin 17.15 Ozare 17.20 Návrtu 17.45 Zapuščina davnine. 12/12 18.15 Svet Petra zajca in prijateljev, 7/8 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.(3 Utrip 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Orion 21.00 TV Poper 21.30 Parada plesa 21.50 Tvegana znanost. 3/6 22,25 Poročna, šport, vreme 22.55 Oz.21.del 00.00 Neizprosno, amerfilm 01.30 Zapuščina davnine. 12/12 02.00 Slovenski magazin 02.30 Čudežna ladja, ar>gl.film 04,15 Šport 05,45 TV Poper 06,15 Mano SLOVENIJA 2 10,10 žene in hčere. 2/6 11.05 Čigava je svinja, kratki igrani íilm 11.20 Horace in "Hna. 9/26 11.45 Jasno in glasno 12.35 TV prodaja 13.œ Šport 16,25 Evrogol 17^ LjiAljana: plavanje, mednarodni miting Ilirije, prenos 18,55 Goeteborg SP v hokeju na ledu skupine A, prenos 21.15 Slepa vera. amer,iilm 23.00 Žene in hčere. 3/6 23.50 Sobotna noč 01.50 Videospotnice 08.45 Oliver Twist, ris, serija 09.10 Mali lielikopter, hs.senja 09.25 Princesa Sissi. ris. ser|a 09.50 Dragon Ball, ris. serija 10,15 Jezdeci senc. ris. senja 10.40 Jekleni Max. ris. seriia 11.05 Dogodivščine Jacioei a Ghana, ris. serija 11,30 Godzila, ris. serija 12,00 Šolska košarkarska liga 13.00 Zresni se že!, nan. 13.30 Moja boš!, nan. 14.00 Preverjeno 14,45 TV Dober dan 15,45 Naša sodnica, nan, 16.40 Močno zdra^lo, nan. 17.30 SopNjino srce, amer, film 19.14 24 ur 20,00 Lepo je biti milijonar 21.10 Smrtonosno orolje, amer, film 23,10 Vražja dekleta, amer, film 01,00 24 ur, ponovitev ttmnmn aa 09,00 Miš Maš, ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Naj spot dneva 09,50 Avto šok, gorska hftmstna dirka Zagorje 14,00 Videostrani 18.10 Vabimo k ogledu 18.15 O Soški fronti, dokumentarrra oddaja 18,45 Znani obrazi, ponovitev 19.15 Videostrant 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1081.VTVmagazin, regionalni informativni program 20.30 Borza humorja Rogaška Slatina 2002. ponovitev 21.^ Klepet na kvadrat, post: Martin Strd 22.45 Naj spot dneva 23.05 Videostrani NEDEUA, 5. maja SLOVENIJA 1 08.00 Živžav 09.55 Podpornica 11.00 Pravliičnežfvali. 12/13 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje tn zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Oalečjesmrt....4/5 14.00 Tistega lepega popoldneva 16.00 O živalih in ljudeh 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18.05 Slovenija na belanci. 8/10 18.30 Žrebanje teta 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevfflk. šport, vreme 20.00 Mario 21.45 Večemigost 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Odkrivajmo znanost. 6/10 23.50 V gori raste zelen bor, hrv.lîlm 01.20 Slovenija na Be fanci. 8/10 01.45 South Part(.9,del 02.05 Umori, 45/45 02.50 Vsakdanjik in praznik 04.20 Šport SLOVENIJA 2 08.30 Rad imam Lucv 08Í5 Komisar Rex 09.40 Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002 10.10 TV prodaja 10.45 Šport 13.20 Kapo dol 13.50 Motociklizem za veliko nagrado Španije do 500 ccm, prenos 16.20 DP v nogometu, prenos 19.15 Videospotnice 20.00 Homo Turisticus 20.25 8ok)gna finalni turnir evrolige v košarki, finale, prenos 22.30 SP v hokeju na ledu skupine A, posnetek iz Goeteborga 00.00 Umori. 45/45 00.45 Videospotnice > _ _ 08.45 Oliver Twist, ris. serija 09.10 Mali helikopter, ris. serita 09.25 Princesa Sissi, ris. serija 09.50 Oragon Bali. ris. serija 10.15 Jezdeci senc, ris. serija 10.40 Jekleni Max. ris. serija 11.05 Dogodivščine Jackieja Ghana, ris. serija 11.30 Godzila, ris. serija 12.00 Šolska košarkarska liga 12.55 Majhne skrivnosti 13.00 Zresni se že!, nan. 13.30 Moja boš!, nan. 14.00 Hrana za dulo, amer, film 16.00 Omžinsko pravo, nan. 16.50 Močno zdravilo, nan. 17,50 Skrivnapriča. amer, film 19.15 24 ur 2Û.OO Lepo je biti milijonar 21.30 Športnascena 22.25 Usodno spoznanje, amer, lilm 00.10 24 ur, ponovitev kanali 8T M 62 09.00 Mišmaš.pon. oddaje 09.40 Iz ponedeljekove oddaje Oobro jutro 10.30 1080. VTV magazin 10.50 Športni torek, športna informativna oddaja 11.10 IzolimpijskitiknDgov 11.15 Športni gost, ponovitev, gostje: Judo klub Sankaku Celje 12.00 Vabimo kogledu 12.05 Borza humorja Roga^ Slatina 2002, ponovitev 13.15 Oober večer. go^3od predsednik, gost: Jože Kozmus. predsednik uprave Prevents 14.15 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 1081.VTVmagazin.pon. 18.35 Iz petkove oddaje Dobro jutn? 19.25 Avto šok, gorska hitn^stna dirka Col, pon, 19.55 Znani obrazi 20.30 Moč polnega življenja, dokumentarna oddaja 21.00 Videostrani PONEDEUEK, 6. maja SLOVENIJA i 06,30 Poročila 60.35 Dobnj jutro 07.30 Poročila 07.35 Dobro jutro 08.30 Poročila 08,40 Lřlfip 08.55 Zrcak> tedna 09.10 Iz popotne torbe 09.30 Marko, mavrična ribca 09.45 Risanka 09.50 Pravljičnetivali, dok.ser. 10.15 Ma[iKarim.dok.ođd. 11.05 Návrtu 11.30 Zapuščinadavnine,dok. s. 11.55 Odkrivajmo znanost: Nit živega srebra, polj. ser. 12.25 Parada ptesa 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobrojutro 15.05 ljudje in zemlja 15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Volja najde pot 17.55 Telebajski 18.20 Radovedni taček: Vlak 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19,25 Vreme 19.30 Poročila, šport, vreme 20.00 JuOja, avstr. nad. 20.55 Svetovni izzivi 21.25 Opus 22.00 Odmevi 22.50 Dosežki 23,10 Branja 23.15 Volja najde pot. pon. 00.15 Opus. pon. 00,40 Svetovni izzivi, pon. 01.10 Gledališče v hiši. pon. 01,35 Saint Tropez. pon. 02,25 Parada plesa, pon. 02.45 Homo turistikus, pon. 03.05 Studk) city. pon. 04.00 Končnica, pon. 05.20 Šport SLOVENIJA 2 08.00 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.30 Videostrani 11,45 TVprodaia 12.15 Tihega lepega popoUneva 14.15 Sobotnanoč 16.15 Gledališče v hiši 16.45 Saint Tropez, fran nad. 17.45 Poštar, igr. fttm za otroke 18.00 Horac€inTin3.avstral. nad Í8.25 Šáfeta mladosti 19.15 Videospotnice 20.00 Studk) city 21.00 Končnica 22.00 Znanost našega časa, dok. 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Videospotnice . : TV J 09.10 JAG. nan 10.00 fvločno me objemi, r^d, 10.55 Tri sestre, nad. 11,50 Esmeralda, nad. 12,40 TV prodaja 13.10 Športnascena 14,05 DragonBall. ris. serija 14.30 Jezdeci senc, rřs. serija 15.00 TVprodaia 15,30 Urgenca, nan. 16.25 Esmeralda, nad. 17.20 Trisestre,nad 18.15 Močno me obiemi, nad. 19.15 24 ur 20,00 TV Dober dan 20.55 Sedma nebesa, nan. 21.50 Provkíence, nan. 22.40 JAG, nan. 23.30 Prijatelii, nan. 00,00 24 ur, ponovitev kanali 37 ea 09.00 Dobrojutro, inf.-raz. odd. 10,00 Vabimo k ogledu 10.05 fJaj spot dneva 10.10 1081.VTVmagazin. pon. 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Avto šok. gorska hitrostna Zagone 18.45 Potovanja: Korzika, pon. 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ministrski stol 21,00 Regionalne novice 21.05 Košarka, posnetektekme Helios Domžale Pivovarna iJško 22.35 Iz oddaje Dobn) jutro 23.25 Videostrani TOREK, 7. maja SLOVENIJA 1 06.30 Poročila 06,35 Dobrojutro 07.30 Poročila 07.35 Dobrojutro 08.30 Poročila 08.40 f^ostovi 09.10 6isergora:Kdojepacek 09.25 Radovedni taček: Vlak 09.35 Srebmogri^ konjič 10.00 Oddaja za otroke 10.40 Volja najde pol 11.30 Obzorja duha 12.00 Julija, avstrij. nan. 13,00 Poničila, šport, vreme 13.30 Dobro jubo 15.10 Večemigost 16.05 Duhovni utrip 16.30 Pon:>čila. šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Vojna in civilizacija, dok. 17,45 Šiv v času. dok, nad. 18,05 ZlatkoZakladko: Pohajkovanje po Gorjancih 18.20 Knjiga mene briga 18,35 Skrivnosti: Ogenj 18.40 Risanka 19,00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19,30 TV dnevnik, šport, vreme 20,00 Artikulacija spomina-zgodba o prekmurskih Primorcih, dok, meseca 20.50 Aktualno 22.00 Odmevi 22,50 Ruď^ nevešla, ang. drama 00.20 Knjiga mene briga 00,40 Vojna in civilizacija, pon. 01.35 Šivvčasu.dok nad. 01.50 Artikulacija spomina, pon, 02,35 Aktualno, pon, 03.30 Saint Tropez. pon. 04,20 Ruska nevesta, pon. SLOVENIJA 2 08.00 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.30 Videostrani 13,20 TV prodaja 13.50 Studio city 14,50 Končnica 15.55 Goeteborg:SP v hokeju na ledu skupine A. Četrtfinale. prenos 18.15 Saint Tropez, han. nad 19.10 Videospotnice 19.55 Goeteborg ali Jonkoping, SP v hokeju na tedu sloip. A, četrtfinaie, prenos 22.15 Kolesarska dirtia po Slov. 22,45 Vendomskitrg. fran. f. 00,40 Talec, sk)v. krat. f. 00.45 Oglas. slov. krat. f. 01.00 Videospotnice. pon. > - -I 09.10 JAG. nan, 10.00 ř^očno me objemi, nad. 10.55 Tri sestre, nad. USO Esmeralda, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 TVDoberdan 14.05 Dragon Bali. ris, ser. 14.30 Jezdeci senc. ris. ser. 15.00 TV prodaja 15.30 Urgenca. nan. 16.t5 Majhne skrivnosti 16.30 Esmeralda, nad. 17,20 Tri sestre, nad. 18.15 Močno me objemi, nad. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Reševanje Jessice McClure, amer, film 22,30 JAG. nan. 23.30 Prijatelji, nan, 00.00 24 ur. ponovitev umnmil 27 92 09.00 Ministrski stol 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10,10 Ko^rka. posnetektekme Helios Domžale : Pivovarna Laško 14.00 Videostrani 18.10 Vabimo k ogledu 18.15 Nogomet, posnetek tekme Rudar ; Domžale 19,45 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1082, VTV magazin, reg. • informativni program 20.20 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 Iz olimpijskih krogov 20,45 Športni gost. kont oddaja 21.30 Vivaturistica 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Šolstvo, dokum. oddaja 22,35 Videostrani SREDA, 8. maja SLOVENIJA 1 06,30 Poročila 06,35 Dobrojutro 07.30 Poročila 07.35 Dobrojutro 08.30 Poročila 08.40 Dober dan. Koroška 09.10 Tfojčice. ris. nan. 09.35 Grdi raček Tine, ris. nan. 10.00 Zlatto zaldad ko: Pohajkovanje po Gorjancih 10.15 Knjiga mene briga 10.30 Skrivnosti: Ogenj 10.35 Šivvčasu.fr.dok.nad. 10iO in civilizaciia. dok. ser 11.40 Ctkcak 12.00 Artikulacija spomina • zgodba o prekmurskih Primorcih, dok. meseca 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobrojutro 14-55 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.55 Gospodarji puščave. poljud odd. 17.50 Male sive celice, kviz 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Popoln umor, am. fiim 22.00 Odmevi 22.55 17, sk)venski glasbeni dnevi s simfoniki RTV 00.20 Gospodaril puščave, pon. 01.10 Gledališče v hiši, pon. 01.40 V nebesa bom Sei. ker je tu pekel. fran. film 03.45 Šport SLOVENIJA 2 08.00 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.30 Videostran 14.45 TV prodaja 15,15 6. mednarodno zbor. tekmovanje Maribor 2002.MePZUIlima,Norv. 15.55 Homo turistikus 16,15 GNališčevhiši 16.55 Kidričevo: 2. tekma finala slov. pokala v nogometu. Aluminij: Hit Gorica, pren, 19,10 Vkieospolnce 20.00 Rotterdam: Finale pokala UEFAvnog.;Feyenoord Borussia, prenos 23,00 Kolesarska dirtbih ivcnah jcbiU>vpokljci«nlli v Čisu 1942 - 1945 okoli RO.OtXi Slo-vcnccv knnikw 1908 -1928. Ok\ mobiliziranih jih jc padiookoli 15.(HMI. ranjenih pa je hilf> nicU 75) in . lo jc najviiji krvni davek, ki ga jc iiwrala plaCalt katerekoli kalegí^^ri-ja od okupatorja zatiranih skupin. Zdi>dalninii težavami Sil« mobi-íiziranci srečevali ic\c ob vrnitvi, konecnivc^ne. v domovino. V tedanjo družbt^nii*) bili 5;prcjctikt)t cna-kovretlni dr^vljani. vsaj ne veČina. Fizične in psiht^loSke tvavnic so pustile gli^boke posiedicc, ki sn z leti prihajale vccJikí bo\} do i/raza. Davek v tem je bila prezgodnja umrljivost. Sedaj nas nc /m niti {07f več. Dništwf irK^biliziran ih.SliwencevsI 11 lei prizadeva izbo)j?;;iti ^Ijen-ske ni>]îîere za žIveCe, /a vditvc oziroma prïx->sîa)ec)i^cst>nxlnike-Nekaj niale^ je bilosczenep za ie žtvcá; na soeialncm pcxiroêju in v obliki ixiskodniiie. Slednja se bo pričela izplačevati šo v letošnjem letu. Bistveni tlosežek pa je priznanje tiiobil tziraneein kol katcgi^rija žrtve vojnega nasilja in ^ tem prenehanje miselnost i, da sc je ta katep.>rija zavestno utliiijala okvipaiorju. Tudi to?l)a. kije vloicna v Nemirji. za4>d^i">dninofxwzroicnega zla, in se nanaJa na v$e êlane naîvcga društva, ima dokaj dober izgled na u';peh. Na^ ministrstvoma Hnancc jeze leta 1^5 izjavilo, da je ixJ^kod-nina z ZRN ^ odprta. Tudi iijava predsednika vlade g, Schrcxlerjn.»'^ priliki lan skiïlctnega obiska v.Slcive-niji. da Nein<3ija ne Iw ptîzabila slor-jencgii zla Sloveniji, da je upanje na uspešnost ložbe. Glede na stanje članstva sc tožbc-ni Zidilevek, ki se nanaiia im vsiiko osebo posebej, v.sako k\o obnavlja, loAniki. ki so prenehali biti elani naícgadruJlva sc izbriSeji\ novi pa se vnašajo v tožbcn i zahtevek. Iz tega razloga svetujemo vsem mobiiizirancem, njihovim vdovam ino^iin sorodnikom v vojni padlim ali po vojni umrlim, da ostanejo ožinama piisiancjo (2ani društva mobili/tran-ecv. S icmbisedruStvo tudi pomladilo in bi pridtîbili nove sodciavcc, ki bise še zvci^ovnenio prizadevali Zii pridobitev odškodnine. Kori^iose je v naši drŽavi spremenila ludj piMiliéna klima. Pripravlja se ocidolžitcv v^em žrtvam - mrtvim ali pogrešanim iz 2. svetovne vojne. Vsi(umrii zaradi boiubandira-nja. řrtvc revolucije, pobiti, umrii v laboriScih. padh na frontah, cks-ckuiirani Z;uadi dczertacije in žrlvc raznih drugih prilik) naj dobijo primemo sponiin>moc, ■ Franc Nemec (Ne)argumentiranl evroskepticizem? Neki mladi gospod po Imenu Se-ba^tjan Apat seje v pivi aprilski Številki Nawgiiča.sa ga*itol>esednoob-regjiil ob moj pogtwor / n^winarko. ki je iz^l pred tem v istcin časopisu. Njegov sestavek označujeta predvsem lïestrpno.st do tlrngačc mislečih in sîcpota,ki)grtzaslovcn-jikc nacknialt^e interese. Po vsebini in obliki izraž;k pač neol iberalna sta* iiSča slovensko vlade, kar je najlaže. Najlaže je nanjreč tuliti z volkovi, p8 čeprav se sli^i 5e tako neubrano. Sedaj pa k dejsivofn. Ta so poli-lične in ek<^nomskc narave. Poleg tega seveda so ÍC kulturna, jezike na, ssamosvt>-ji. 1/gubljanjc na^ suverenosti je n.imreč zgodovinska prilo?,nost za sosednje narode, ki so večji, miwîncjsi, ix'»lj držimuvi^mi in bolj samozavesini. In treba je reči. da te priložnosti niso zamudili -to pa jo dejstvo, ki ga naši pi^itiki in naša glasila nikoli ne omenijo, zalo ga tutlt ljudje, ki le »tulijo z volk» še niso zaznali. Nase približevanje EU zato ves čas spremljajo iz>iljevanja s strani s<-)sednjih driav. "Evropa" molči. Prepustila nas je svojemu sestavnemu delu •Italijanom, ki kO' rak za korakonj osvajajo sUwensko Primor.'iko.Ker i^mo sprcjncnili 68. ustavni člen lx»do mimo lahko pcv kupili ozemlje. Pred kratkim svi kupili banko v Kopru. V Kopru imajo žc svojo televizijo in svoje w^lstvo. E>v<'>jeziČííosl sc Siri na irzenilja, kjer nikoli ni živel noben Italijan, recinKi v Novo Gorieo. Pred nedavnim so Novogoričane razburili italijanski plakati na ulicah. Italijanske vojaške kolone se mirno prevažajo po Shv veniji. (Tudi sam »cm jih že videl) Nekdanja pr^^dscdnik vlade Bajuk in obrambni minister.Tania pa na spominsko proslavo v Bazíwici onstran meje nista smela vzeti niti častne čvlicc- Avslrijei kupujejo banke in pcxljct-ja na drugi strani Slovenije, v Mariboru. Zakaj kupujejo Avstrijci v Martboru in Italijani v Kopru. Di bil dobiček manjši, če bi bilo obratno? Nekega dne bomo ugotovili, da jc vsa naia trgovska infra-struktura. g«'>spodarslvo in bančništvo v tujih ivkah. Državi, ki ninia več lastnega gi'ispt^diirstva. ki ne nw^revcxliti svoje gi')Spodarskc strategije, državi, kjervvixlsivcnih pisarnah tujih pje vojske, ampak plačuje in vzgaja svojc mlade moške le zato, da se bodo bi^^e-vali za tuje interese in na tujih ozemljih, lahko mirno rečemo kolonija, Slovenci nekako kar veijamcmo, da je EU prostor, kjer vladata demokracija in spi'istovanjc pravnih nonn. Pri tem, kot sc za "slepce ' spoilobi, ljudje naiiîenonia sprei^c-dajo. kakii njalo spoštujejo nasi so sedi la,stnc pravne norme, ko gre recimo za odnos do slovenske manj.šinc. Nasa jx^litikii si slovenske manjšine v Avstriji, avstrijskim politikom ncupanitiimicniti. Nasprotno, nn smo v 15. členu Kulturnega sporazuma / Av.suijo pri/.nali nemško govorečo níanjšino. To pa bo spel osnova za zahteve po vračanju premoženja, in čez nekaj let bomo imeli v Sloveniji mogoče kiikšen Kulturbund ali pa kar Hc* iniatdicnst. Drug primer. Iz Velike Britanije, so lani proiIzakonilo poklali denarno ponii>č eni slovenskih političnih strank. Kje je lu Evropa pravnih nonn? Sicer pa pretresajo Evropo prav takšne afere kot Slovenijo. S}X">mni-mo se samo kanclerja in velikega Evr«">pejca Helmuta Kohla. Pred kratkim pa sc lahko ludi nemška soeialdemokratjJca stranka »pohvali- z veliko korupcijsko atero. Ko govorimo o g<îsporenu> mimo dejstva, ^la nase go.^dai sivo potrebuje večji trg. kot jc SÍovcnÍja-'ló drži. Ttxia, ali .sc je treba zaradi tega kar pi>litičn<^ zxlružiti v Evropo in sc naenkrat (xlpi,>ve^lal i vscnj Idealom. ki so nas kot naaid ohranjali zadnja stoletja? Zaradi odprti^tl do Evrope je prtv padlo že na kupe naših podjetij. V/rok jc enostavno v ictn. da m; majhna iti.šcvetlno ncthivolj razvita ekonomija enostavno ne more povsem odpreti in se popustiti trgu in konkurenci.'ludi na^ kmetijstvo cvn^psk« k<.>nkua'iïcc nc lx> preživelo. In čc hoče gospod Apat spet ar-g\imenle naj gre na Bavarsko al i na CîradiSêan^ktï v Avstriji in sipi^gle-da kako velike kmetije imaj<.> tam. Potem pa sc naj ^ pozaniina kak. evropski kmetje dobivali zadnja desetletja. IKlitcv, da bo priliv tujega kapitala zmanjšal brezposelnost, pa jc že kar tragikomična. Tuji kupci so vedno, p<'>tem ko so kupili neko slovensko pixljetjc. vrgli na cesto pre-cejscn del zaposlenih. Na^i teoretiki potem piîvscin pravilno ugotavljajo, da je dcxiana vrednost pri pcxl-jctjih v tuji lasti nekajkrat večja, kot pri podjetjih v sU>vcn>ki lasti. Po zabijo pa dodati, da prklejo brezpo scini na ramena slovenske države, dobiček pa gre v žepe tujih la,stnikov. Lani sem sodeloval pri'IVomi^u, kjer je prof Marko Kos ugotovil, da w naši bančniki bolj spos<)bni od tujih bančnikov v Sloveniji. Naši bančniki naj bidoscgiilido do- bička- lujci pa Ic0,7%. Vre.snici.so tujci seveda bolj uspešni, saj znajo dobičke skriti. In če ni dobička, ni treba plačali davka, Pivd kratkinî tako nemški lastniki pred m>som slovenske drŽave odnesli (neobdavčeni) di^biček iz (nekdaj Iskri ne) tovarne kondenzatorjev v Semiču (liívoríčilio prilivu svežega kapitala in tujega znanja, jc še posebej neumno, če se pomislimo recimo na prodajo pivovarne Union. 'lo pivovarno smo sami /gradili, znali smo delati pmi in smoga uspcSno prodajali. .Ic za iopotrcbiK^ ptiscb-tïo znanje? Tuji str<.)kwnjakr.' Svež kapital? Ntwi trgi? Ziikaj sc za vm:-lej txlrcči dobičku in pivovarno pn>-dati tujcem? O tej temi bise dalo napisali knjige. ((»ibanjc 23. december jc izdalo že dve.) (iosptxiu Apatu svetujem, da si izDelove Sobotne priloge (zdtie 6, 4.2(M)2) prebere pt^govor z makni-ckonomistom prof. Marjanom Sc-njurjem z ljubljanske ekonomske fakultcteki je bil eno mandatno obdobje ministcrza ckoiK5m»«ke \xiniv se in razviij v Drnovškovi vladi, z naslovom -Slovenija, rezervat poceni delavcev?« Videl bo. kaj si profesor Scnjur misli o tujem lastništvu v našem gospoilarstvu. Navdušence za vsiop Slovenije v EU obvladuje naravnost rcligkiziia i'^et med kakšno srednjeveško vei^ko vojno. Vse karjc di"^rc>, jc eVTop.skcî in v«,e kar jc evropsko, jc dobn^l O tem se fic razpravlja in ne ra/tuišlja. Razum pri leni nima nič opraviti. Nasprotno! Politična religioznost zahteva sleptHo in gluhost za dejstva. Zgoraj omenjeni claiiek profewir-ja Scnjurja. vse bolj negativno razpoloženje do vstopa v NATO in žc kaj. mi vendarle v^ujaoplimizeni. Časbibil. dazaČTícniii Slovenci tudi v pol hiki uporabliaii razum. ■ Borut Korun Javno pismo giede vstopa Siovenije v Nato IzMcstnc občine Velenje sta bila v Državni zbor Republike Skwcnt-jc izvoljena dva poslanca. Bojan KonliČ. poslanec ZLSD, in Jožef Kavtičnik. poslanec LDS, Oba sta ludi predstavnika vladnih strank. V Mestnem odboru Scx,ialdeinokrat-skc mladbic Velenje Vaju. spi^rova-tia poslanca, javno pozivamo, da .se javno in jasnt> optvdclila gletle vsto pa Skwenljc v NATO. Prav takov Mestnem odboru SDM Velenje pričakujemo, da javno (xlgtworlla in sprcgt)vorila o morebitnih iiktiv-noslih vzvczi z vključitvijo Slovenije v NATO. Aii lahko pi\:slii5ila ta javni poziv? Mladi Six;ialdemokral i Slovenije cb gajanju glede vstopa Shwcni-je v NATO nc želimo stati in obstati na z;xčolku poti. to j C vključevanju Slovenije v NATO. ki so še ni približala cilju, to je blaginja Slovenije, pravno in socialno varna država. Mlatil wcialdcmokrali Slwcnijc nc želimo prevzeti poslcvenija bi si s Članstvom tudi za-ç^tiwila okrepljen zunanje politični profil in položaj države tervečji ugled v tnetliianxlnlh okvirih, vključno s prevzemanjem odgovornosti in skupnim cxHocanjem za isto mizo o najpomembnejših varnostnih vprašanjih. Prav tako bi si Slovenija s člajiscvt-^m v NA'IX) zi«gotovila dolgoročni^ zmanjševanje izdatkov zaiibranîbo, dvig učinkovitosti c^o- n^ženih in dolgoročiu") krepitev sk>-venske naiiicnskc industrije. V Mestnem kxiboru Scxibklcimv kratske mladine 'WIenje .smo za dejanja. ki bnijo na tem gratlbišču slal^ kataster, 'lakrat-ni gckxleti. kol tudi takratni direktor geodetske uprave m) šc živi in prav bi bilo, da bi tudi njih |x>vprašali. kaj je bil ntzlog. za t;iko slab kat;iitcr ko-munalnih naprav. Skrajni čas je, da sc ra;:iščc in obclixîani pravi vzri>k na gradbišču (nirica. Vsi indici pa venilarlc ka/ejo v drugo smer. ljno in udarniško,za takši^c investitorje in izv,ijalcc nibilopn'ïslora. Iz intervjuja smo izvedeli tudi potek izbire izvajalca del. Zdi se ml prav, da bi občani zvedeli, kolikojc stal nadzor nad iAajanjem del na (îorici in ali je bil sploh izveden razpis Zii níxiAír. kol lo predpisuje /akonoja\iiihna-rtKilih, Upam. da se tukaj ni pri-líícrilo isto kiM naCiraŠkogorski, ko jenad?i")rdobilaoscba.kise na razpis za nadzor sploh ni prijavila. Iz intervjuja jc nekako razbrati. kot da se jc modernizacija službe za kataster pričela I. 1W7. toivj s prilKxli>m sedanjega direktorja, kije uvedel med drugim tudi digitalno oblikti katasu-a oz. (îLS tehnok>gijo. 'lojc ptipolnoma nc primem a interpretacija. kajti omenjeno tehnobgi-jo je ž.c davno pred tem uvedel prejšnji direktor KP Velenje. Prejšnji direktorje med drugim zaradi raci-onaliz-tcije in zmanjševanja stroškiw in večje preglednosti nací posainez-nimi dcjaviiixstmi izvedel reorganizacijo in tedanji sckti^r votlov^xl in kanalizacija razdelil v dve PE, Seveda jc to storil zblagi'islovom teilanjc-gii in sedanjega lastnika. Po|xilnoma isti lastnik sedanjeniu direktorju dopušča "reorganizacijo" komunale. To pa ni nič drugega kol ptmovno združevanje PE Vodovod in Kanalizacija in pi>slc-triisnike. Ustanovi sc tudi služba - laboratorij, ki jovixli prejšnji viKíja PC Kanalizacija, je nekiiko slaba kopija dobro u^wbljenim sluift^am, ki sc pi-»na§ajo s standardi ISO na ER-fC-u. O pravi reorganizaciji, ki hi resnično vplivala na zmanjšanje stroškov, kol jc rcclnu) zmanjšanje indivklualnih pogixlb izncpt>trebnih osem na eno. ukinitev dragih "dobrot" iz teh pogodb, ukinitev raženih "speciali.stiw". razporediti ustrezen stri^kovcn kader na prava dek>-vna mesta itd,, kar bi zanesljivo vplivalo na zmatijšanjc komunalnih po-liimic. pa nc duha ne s^uha. Pa menda ja ne, da bi vixlilna mi>ža vktda-«itraiikc v občini na tak način razJcazt^vala svojo nioč in prevla nad nemočnim komunalnim potrošil ikoni O amortizaciji, AC t^jveh "zastareli" komunalni infrastrukturi pa kdaj drugič. lrcba po sredstvih zii vlaganje v obnovx> komunalne infrastrukture In ne nekaj dni nizkili temperatur v niesccu decembru in januarju. Vsaj takšno jc ttradno p«.»jasnilo! ■ fvan Bfazinšak, univ. dipl, psihotog, svetnik MO Vafenje ''Šlíaislía iiga, lia te briga ..." drugič uspťšni prcmivri šnljivcga tal>i»m iškc^H tekmovanju »Sk»l-sk» liga, ka iv brigo,,,« pred letom dni so tnlHirniki ćele Divji vnik iz ÂkaI letos (/c skoraj tra» dkionaino) /Jiova dvit dni|;osti-li tiibornkc in talxjmíkv i/ vse Slovenije. »i^k4)lskći liga, ka te brjga...« (ali nakratko kar ^kâlska liga) torej poleg dobrega taborniškega zna-nja/iditeva tudi nekaj elementov atrakcij, snicba in i?i;ajdljivt*>ii. No. sreča je seveda .stalni spri?m-Ijevalec vseli tekmovanj... Dober ZdČctck pred letom dni pa jc Škaičanom dal novega poleta iit nekaj nt>vih Idej za iz- vedbo Skalske lige. Ena izmed noviwti je bil žc uviHlni spoznavni večer s skrito gostjo Ireno Vrčkovnik. pri sobt^tncm kosilu pa jc lanskoletni golai^ zamcnjnl dunajski zjczek. Tckmtwanje 32 ekip je ptJtekalo v dveh delih. Najprej so sc vsi (od najlmlajših do tistih make manj mladih) podali na priblli:no dve in polurni orienliring ( trasiral ga je znani .»ipccialûit orient Hcijc Markih Ran-zinger-Razi ) okoli Lubele.mcd katerim f>o morali opravhi nekatere (prciivscm i^ljive) naloge. In kaj so te Šaljive naloge bile? Petje domačih pc.smi, pljuvanje v daljino, reSevanje 10 tesK^v in splošnih testov bolj šaljive narave» streljanje s fračo in spuščanje po napenjalnem sistemu Čez. pcHok. ?o prihodu na cilj in obilnem obeduje bilo za vse skupaj na VT.sti nekaj .šaljivih iger, med katerimi naj omenim le molzenje krave in Šlafclo »gasile« (tekmo- valci morali oblečeni v gasihko opremo premagali poligon... hL>-dili so na enih dolgih smučeli ter z. vo(}o napcîlnili vedro z rt>čnD črpalko). Prijetno druženje so lahko tisti, kijih je lo seveda za-nimakî, spremljali preko Mojega radia» večina nasit>paji^ih pa se je lahktwiiîcla tudivpijsnetku na vrv - Vaši tekn'i/Jji. Ob koncu soorganizatoiji najboljšim razdelili iiidi pokale in atraktivne nagrade, a tudi listi» ki so d)mov odŠh brez »materialnih dobrin«^, so se strinjali, da jih bo tudi čez leto dni l^kalska liga kako brigala... Da pa je let(>Jnja »škalska liga. ka te briga...2i)i)2« laiiko briga- la tudi vas. so nam omogi>iiî{: Mobitel, MLEKARNA CELE-lA,gostis»če Pirnal izlopilšice, Studentski servis Maribor, UNl-OR • prc^gram za turizem - Ro' gJa.Avtoličarstvoavtokleparstvo Giin$ekStank(f. Plastika Ska/a • Velenje. Strojno vezenje Bizjak Zvonkos,p., MOJ RADK), BJ-RO LICirrENECiGER - fotokopiranje, PIVOVARNA LASKO, žito Ljubljana, A BANKA. CiORENJE d.d., NES-Askot d.o.o. McDonald's, 00-RERIKA. RADENSKA. TERME topolšica. vrv, naS ČAS, PEKARNA PRESTA d.o.o. in OS .^kale. ■ Tomaž Hudomaij • Hugo \ nsÁ Tekmovalci ob »moizenju« krave Znova Je bita najt>olJ adrenalinska točka spuščanje po napenjalnem sistemu 25. aprila 2002 laH'AS ZA RAZVEDRILO 23 = CIGRAD... ■gradnje Ravne 103/c, 3325 Šoštanj Tel.: 03/896 48 40 Fax: 03 / 898 48 54 GSM: 041 / 634 298 Nagradna križanka Cigrad Cigrad - vaše gradbeno podjetje« Cc prcnesclc Črke v manjSI lik, boste dt^bili (îcslo, opremljeno z vašim na^Iwom pošlji- te na urcdnl^rvo NaS ias, do.o» Kidričeva 28,3320 Velenje s pripisom, "Nagradna križanka Ci- grad", najkasneje do ponedeljka 13. maja I/žreliali bomo 3 nagrade: 1. nagrada: 15.non SIT 2. nagrada: lU. (HKISfC 3. nagrada: 5.000 SIT 1 2 3 4 S 6 7 9 9 10 11 12 n 14 15 16 17 n 19 20 21 22 23 24 2S 2e 27 26 Postavljanje mlajev ••• Praznično ozračje nu prvi miijski dan je stara naviula. ki jo po/n» ves Indovvn^pski prostor. Prvi mu j. ki so mu vča.sih rekli kar majski dan, je pove^ zan s čaivčenjem cvetja, zelenja in drevja. Ime /a mno$;e najlepšemu mesecu naj bi dala rimska iHiginji rasti Maia. Ta pra/nik pa naj hi bil pove/an tudi s l'Ion), bo}{ínjo rož in pomladi. Pri nas so na prvi maj» ski dan i/vanjali tudi nek^iteri ostanki povezanih i navadami okoli praznika sv. Jurija, pole)* tega pa so bili ti dnevi seveda povezani tudi s praznovanjem sv. Florjana in nadvse priljuhljenima kmečkima svetnikoma Filipom in Jakolmm. Najpomembnejše v leh dneh pa je bilo poKlavljanjc prvomaj- skega mlaja. Posiavljanjc mlaja (tudi maja ali majskega drevesa) ni slovenska posebn( >sl in sega Še v predkrščansko dobo. a je postavljanje prvomajskega mlaja pri nas zelo razširjen običaj, ki ga pwnajo povsod po Slovenskem. Prvomo so mlaje poslavljali v Čast obnovljene drevesne rasli, kasneje sc jc ta prvotni pomen popolnoma Izbrisal, začeli pa so ga poslavljati na nekatere slavnoslnc in praznične dneve (birmo, žeg-nanje, telovo itd.), predvsem pa so šego prevzeli mladeniči, ki so začeli drevo ali mlaj poslavljati svojim izvoljenkam. Na Slovenskem so za 1. maj poslavljali smreke, breze, topole in bore. Smrekov mlaj, ki jc moral bili visok vsaj 30 do 40 metrov, je imel ponekod na vrhu stekleno bunko in zastavo, pod smrekovino na vrhu pa na deblo pritrjene vence spletene iz cvetja in zelenja. Deblo, ki je bilo olupljeno, je bilo ovito / bršljanom, vasi pa so kar tekmovale med seboj, katera bo postavila viSji in lepši mlaj. Postavitev mlaja jc bil praznik za celo vas. Da pa se mlaju nc bi zgodilo kaj nepredvidenega (npr. da bi ga kdo požari), so ga vse do konca maja neprekinjeno stražili. Konec maja so mlaj podrli, drevo prodali, izkupiček pa zapravili na veselici, ki so se je lahko udeležili vsi, ki so sodelovali pri postavljanju in kra.ienju mlaja. Ponekod so na mlaj obešali ludi različne dar(we, olupljeno deblo pa na debelo namazali z maujo in kdor je uspel priplezati do teh darov, so bili njegovi. Fantje so že dolgo pred postavitvijo mlaja vadili plezanje, da bi ja priSli do darov, čeprav to počeljc ni bilo niti maio enosiavno. Zadnjih sto let pa mlaje pred 1. majem postavljajo (udi v čast mednarodnega praznika dela. Poleg nageljnov in rdečih zastav sc je pri delavskih .shodih koncc 19. in v začetku 20. stoletja kot okras začelo pojavljali tudi mlado zelenje in postavljanje mlajev, ki je še danes pri nas zelo razširjen običaj. ••• praznovanje 1. maja l.maj se praznuje kol mednarodni praznik dela v spomin na ^rtve demonstracij v Chichagu Icia 1886, v katerih so delavci zahlevali osemurni delavnik. Prvič so ga praznwali leta IR90, potem ko jc 1. kon-gres2. inter- nacionale v Parizu julija 1889 sklenil, da sc ta dan praznuje kol praznik delavske solidarnosti./^Icia 1B9() so bila prva praznovanja tudi na Slovenskem, in sicer v Ljubljani, Mari-bo-ru. Trstu in Cclovcu. Kljub ne prije t nasi I m, ki so jih povzročali delodajalci in oblasti, se je žc pred 1. svelovno vojno v različnih evropskih državah 1. maj uveljavil kot delavski praznik in marsikje, tudi na Slovenskem, so bili delavci ta dan prosti. Slavili so ga ssprcvodi, budni-cami, prižiganjem kresov, ptwlavl-janjcm mlajev, poliiični-mi shtîdi 1er s kulturnim in zabavnim programom na tradicionalnih izletniških ločkah v okolici mest. Zaradi praznovanj pa so bili ponekod zelo pogosti tudi odpusti z delovnih mest ali celo zaporne kazni za delavce. Tudi v Velenju so delavci že v letih pred 1. svelovno vojno praznovali svoj praznik oziroma so imeli dela prosti dan, vendar v glavnem le zaradi pomanjkanja dela inzaradi tega, ker je bil I. majav Velenju velik letni sejem. Prvo poročilo o priizno- Kresovanja, mlaji... ŠOŠIANJ - /.LSD in LDS Š(^tanja pripravljala kresovanje na Cforicah, ki bo v petek, 26. aprila, ob 20. uri. Poslregli vas bodo z goUizem. GABERKE - Na predvečer 1. maja bodo zagt)rcli kresovi marsikje po obronkih naše okolice. Med njimi bo tudi kres. ki ga bodo pripravili člani Mladinskegii druStva Gaberke. Kresovanje bodo v starem delu Gaberk začeli ob 20. uri, za prijetno druženje pa bodo poleg organizatorjev paskrbeli tudi člani aasambla Francija Zemeta. VELENJE-Jutri (torek) ob 17.h bodo na velenjskem Titovem irgu poslavljali praznični mlaj. Pripravili ga bodo v krajevni skupnjncm ptxJrt^ju Slovenije. Ki> sc srečujemo z novim likovnimi umclni-nami nai^ih oUok» se znova čudimo in navdušujemo nad delom in volijo, vztraj-noax'p in navdihom, ki so p^rchni, da neko delo zaživi v svoji veličini." je dejal ravnatelj Sole gt^stitcljicc. /.brane v dvorani jo pozdravil ludi i<.>5ianjsk; Župan Milan KcipuŠar, pt^sebej pa jc nagovoril razstavljavce: "ŠoStanj pi»taja meslo svetlobe in s lo prireditvijo ludi vi prižigale svečko tem na.^im prizadevanjem, za kar sc vsem iskreno zahvaljujem." Nagrade, pohvale Na likovni razpis seje txÍTvalo 105 5ol in vrtccv b, vse Slovenije. Pc^seb-na komisija pod vodstvom profesorja Iva Mn>nika iz Ljubljano, akademskega slikarja, kijekot likovni peda-gť^sodck>valžena dru^ razstavi, že večkrat pa jc bil tudi predsednik ko-misijejeza razstavo izbrala približno 501) likovnih del od približno 650 oliokiz8RSol. Sodelovalo pa jc l?2 meniorjev. Med kolekcijami je nagradila pel vzgojno-varstvenih, ustanov, ki po kvaliieii posebej izstopajo, {>eiim ustanovam pa je podelila posebno [lohvalo. Nagrajene Šole: VIZ Frana Milčin- skega .Smlednik, likovni pedagog Slavko Zupan: OS Miha Piniarja Toleda Velenje, likovni pedagog Ro-Iiert Klančnik; Z OS Celje, likovni pedagog Marija < ene; Vrtec Scx5tanj, več mentoric; OS dr. Aleš Bebler-Primož Hrviitini, likovni pedagog Vasja Nanui. Pohvaljene ioJe: 0)516. decembra Mojstrana, likovni pedagog Maria Merlelj: OS Šalek Velenje, likovni pedagog Boris Oblišar; OS Danila Lokarja Ajdovščina, likovni pedagog Vladimir Bačič; OŠ Dutovlje, likovni pedagog Vlasta Markočič; OS Ivana Qmkarja Ljulomer, likovni pedagog prof. Vladimir Potočnik. "Lahko potrdimo, da takt> kol veliki mag moderne likovne umetnosti Pablo Picasso tud) olrix'i najdejo in tisto, kar zahteva likcATia naloga, motiv ali tehnika, tudi izrazijo z njim lastnim, neponovljivim načinom. Tako kol vsako leto je komisija tudi Ic-tt>s izbrala lista dela, ki so v svojem likovnem izrazu najmočnejša in lo^čna," pa je med drugim zapisal v posebnem katalogu pR>iesor Ivo Mrš nik. predse dni k.strokovne komisije za izbor del za razstavo. Tudi letoSnjadelabcxlonalîodnikiii Ka-juhcwelolerazstavljenadonasicdnjc, pet-inlrideselc, lorej juliilejne raîstave. Ta gotoN'o nekaj posebnega, čeprav jc tudi le-tt^ánja "lemaiskt)" Se pixsel>ej dosegla svoj namcn'^ kolje dejala predstavnica PIL-a. ■ vos 25. aprila 2002 MODROBIIL^ KRONIKA 25 naj namesto sveč, gori milijon in več« jičjť naravnost povedal, daje žejen. Mnogi, ki so Milja poznali še iz časov njegove uspešne, hitro wpcnjaji>če kariere, pa ludi iLsli, ki so o njem kaj izvedeli le od znanccv, prijateljev ali medijev^so mu po- lila z vami. Poslovilno pismo jc Milja naslovil »Zadnjo karto ,je izigrala smrt«. Prosil meje» da njegove besede zapišem, ko bo njegov »odhod v večnost« tudi uradno potrjen. Največ, kar lahko naredim, jc. Mitja ŠvIgelJ Je uresničil nekajkrat napovedan samomor »liad^...................................................................... zvezdic Ktmec novembra prejela pKmo. ki meje pretreslo, lako zelo, da sem i njegovo vsebino se/.nanila velenjske policiste. MiUa SvigelJ mije namreě |X)slal poslovilno pismo, s pn>^nj(). da ga <>l)Javiiii p(»sthumno. Sredi aprila mi je poslal še dva, tudi ta sta bila polna poslovilnih misli in ver/ov. V petek zjutnij mt Mitja, edineiia pravega ve* lenjskega kloi^arja, na^^li mrtvega. Obešenega na eno od veienjskih dreves. N(»vica meje pretresla, saj sem upala. da ne misli resno. 'I\idi ker .sem se ob neštetih srečanjih in mnof>okrat Iz* jemno zanimivih poj^ovorih 7. njim vedno spraševala, ali mu res nihCe ne more pomagati. Ali lahko neverjetno ra/;tledan. načitan, vodsih tnosti alkohola izjemno prijeten mo2, propade pred očmi vseh? Tisti, kijih je imel najraje, so se trudili, a žal ni šlo. Milja ŠvigljajevsavSloveni-ja spoznala pred približno desetimi leli, koje izbrulini-la tako imenovana i Imeljar-ska afera. 7. njo se je zaccl tudi njegov osebnosti propad, «ij jc prisvoji rcsnici t^siajal sam. Izgubil je zaupanje v ljudi, sodstV(3, drŽavo, pravico. In si zalo Í2bral, resnici na Ij ubo tkio sam, kJoSarsko življenje. Druřilsejezljubijaaski-mi klošarji. o njih jc želel napisali tudi knjigo. Vmes sc jc vračal v svoje ineslo, Velenje. Tu smo ga vsi poznali, zagotovo jc ludi vas kdaj poprosil za kakšen »tolar za klošarja«. Pred Erino Tržnico, velenjsko pošlo, banko, vokoliei .šolskega centra ... Enkrat jc rabil za znamke, drugič za koleke, iret- «i. Mitja Svigetj. Tak, kot ga bomo pomniii vsí, ki smo ga poznati h v njegovih ktošarskih fetih. goslo pomagali. Po svoje. Tudi s lem, da so se ustavili in se z njim pogovorili. Srednješolcem jc pomagal delali naloge iz matematike, predvsem pa lujih jezikov, ki jih jc odlično obvladal kar nekaj... Ko danes berem njegova pisma, jih berem z drugačnimi očmi. z drugačnimi občutki. Ker je v njih pravzaprav povedal vse tislo, kar ga je vodilo v smru bom njegove besede de- da mu i/polnim zadnjo Željo. Zalo ga ciliram v eeloli. »Vdesei lei trajajoči hmeljarski aferi sem se v ^adovnem prolesiu poskušal izstradati do smrl i ali ob protestnem sežigu zastave zažgati še sebe. Nisem uspel, ptTznam, zmanjkalo mije notranje moči, zato sem sc od-loiU za »lažjo« obliko pn)icsi-ne smrti. Tovrsten proiesi se v zahodni, tuzemsko in materialistično usmerjeni civilizaciji presijja kol individualno dejanje, medtem ko je v vzhodnjaški verski in filozofski usmeritvi, kateri pripadam z duSoin lelesom, sprejet kol etična oblika upora Obislvu hmeljarske afere je bilo prelito velikočrnila, posnetih kar nekaj TV kadrov in oddaj, posnel jc bil dokumentnimi film o Milju Sviglju 2 naslovom »Tranzicijski Don Kihol«, zalo se ne bi ponavljal. Lakaično, »in médias res«, z /olojevskim j'accu-.se, obtožujem in protest iram prolijuppic\«ki kradljivi po-lilični in gospodarski oligarhiji, s katero nočem več imeli opravkii. C?e uporabim naslovnico knjige izobčene tc-ologinjc in upornice Jutle Hcinemonse - NE IN AMEN. Raje sem v skladu z budističnim, pa tudi krščanskim izn^čilom, stopil na pot revščine in trpljenja, na pot notranje, duhove rasti. Zapuščam lo Slovenijo, ki ni moja Slovenija. Zapuščam jo, ker ljubim svojo Slovenijo. Zapuščam jo i)b polni prisotnosti svojega duha, z vero v reinkarnacijo, opiraje sc na [leglovo »značajnost uma«, po kateri slabo dejanje ( v tem primeru smrt) vodi k do-ločenemu prevrednotenju vrednot (po Nielseheju). Svojce sem zaprosil, da se truplo zažge, pepel pa ra/sujc v vcier. Nad mano naj namesto sveč, zvezdic gori milijon in več. Sladko bom spal.« V enem od zadnjih pisem jc dodal še to: »Zapuščam ta s'vet brez mentalnih ali emocion0l-nil) motenj. Pa saj s<» Še svetovi!« Mitja, če so, li v njih privoščim več miru in sreče. ■ Bojana Špegei, foto: Stane Vovk SVET VRTCA ŠOŠTANJ Koroška 13 3325 Šoštanj RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO RAVNATEUA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje, skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96, 23/96 in 22/00} ter 43. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 64/01). Izbami kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom in vizijo razvoja vrtca za mandatno obdobje, pošljite v 8. dneh po objavi razpisa na naslov: VRTEC ŠOŠTANJ, Koroška 13. 3325 Šoštanj, z oznako "PRIJAVA ZA RAZPIS". Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeti v zakonitem roku. D specializirana ir^vina z medicinskimi pripomočki Kocbekova 4,3000 Celje, tel: 03l544-33'95, fax: 544-33-95 e-po$ia: mija.drobnk@sioLnet Obiskovalcem ponujamo veliko izbiro pripomočkov zd vse starostne In rizične situpine: • pomoč bolnikom z motnjami gibanja (sprehajalne palice, bergle, hodulje, toaletni stoli, kopalniška dvigala, sedeži za Kopalno kad, povišice za stranišča in drugo); - pomoč ženskam po operaciji dojke (proteze, nederčki, kopalke, kompresijske elastične rokavice, lasulje); • pomoč Inkontinentnim osebam z nekontroliranim uhaianjem vode In blata (perilo, pleničke, podloge za zaščito postelje, nočne posode, medicinska kozmetika); - pomoč osebam, ki Imajo težave s sklepi in hrbtenico (ščitniki, pasovi, ortoze, kozmodlsk, masažni aparati, antirevmatsko perilo in posteljnina, orotpedski vzglavniki); - pomoč osebam s krčnimi žilami (preventivne elastične nogawce in elastične nogavice po mert, elastični povoji, se^ za prevez ran, tiidn}koloidne obloge); - pomoč bolnikom s pljučnimi boleznimi (inhalatorji, menici pretoka zraka, antialergijsko perilo); - pomoč osebam s težavami In boleznimi stop^ (pravilna obutev, ortopedski vložki, obutev za diabetike, delovna obutev); - pripomočki za zgodnje odtcivanje bolezni in kontrolo kroničnih bolezni (mefilci krvnega prfdska, krvnega sladkorja, holesterola In drugo); - pripomoči za nego otroka In specialno otrcSko obutev Petejan. Kolo dobilo noge SOŠTAl^J, 19. Jiprila - V m">Či na pciekje hib na Tt'kavCx'vi cc-sli v .^("Âlanju vlojnljeno v klťlnc pr<»lore slanovanjskcga bloka lasL S. L). Nc/nuncc jc i/ kleti odpeljal kolo / mol(îrjcni» laslnikapa (ïlkx)-doval/a5{i.()ÍH) lolarjcv. Delovna nesreča na hmeljišču ŽALLC, 20. aprila - V s«boïi>. okoli 9.35, jc na hmeljišču v Orli vasi. prišlo do delavne nesreće, v kalcri sla se dve asebi huje poškodovali. 5(Mcini J. R iz Orle vasi je vozil kmcùjski irakîor, na kait-rcm jc imel priklopljcno 4,5 mcirov visoko prikolico za vpenjanje vrvicc. Ko je vodnik s prikolico obrnil in zapeljal nazaj na razmočeno zemljice, se je prikolica prevrnila. Pri icm sla se huje poškodovala S/i-leina M. P. iz Orle vasi in 47-letni E K, iz (roto-vclj, ki sta slala na vrhu prikolice. Oba so z reševalnim vozilom odpeljali v ccljsko bolnišnico, kjer sla osiala na zdravljenju. Gorela avtomobila ŽALEC, 20. aprila - V soboto je pred slanovanjski hišov Libo-jah zagorel parkiran tvebni avtomobil renauU l^, lasi U. P.. po^ar pa se je od lam razširil na oi^l veklro lasi M. R. lerelekiriCno omarico objckla. Poi^ar so pogasili gasilci, prve ugolovilve pa kiiiejo, da je prišlo do kralkcga slika na elekironiki rcnaulia. Škodo na vozilih in objektu occnjujejo na l.iHKUKK) lolarjcv. Pozabljena pečenka ŽALEC, 21. aprila - V nedeljo okoli 4. ure, je zagorelo v stanovanju iasi I. K. v ulici Floijana Pohlina v /alcu. Zagorelo je v kuhinji, kjer je bila na prii^ganem štedilniku povabljena pont^ i oljem in mesom. Požar je uniCil kuhinjsko napo 1er del elemenuw. Škoda pa je ocenjena na 2l)0.lK)() lolarjev. Preskočila Iskra MOZIRJE, 22. april;» - V ponedeljek je med neurjem z grmenjem, ki je divjalo v 'leru na olnnoCju Mozirja, prišlo do preskoka iskre na električni napeljavi v hiši litít M. V., pri čemer je prišlo do manjšega požara na električni omarici, ki ga je pogasil la'vinik sam. Gmotno škodo so ocenili na okoli lOO.OtiO lolarjev. ***^TEKSTILNI DISKONT Šaleška 18, Velenje (poleg prodajalne SOROVO) - OBLAČILA (ženska, moška, za mlade) za vse priložnosti po NORO NIZKIH CENAH - METERSKO BLAGO že za 600 SIT/tm Nakaj, kar je Velenju še manjkalo! OTVORITEV v četrtek, 25.4. ob 15.h Čestitamo za praznik dela! d, O.O. SÍT S/-3320 Velenje Efenkova 61 p.p. 30 Slovenija Tel: 03 587 54 76 Fax: 03 587 54 79 E-ma/l: inova@s/o/.net Ob 10. ob/eù7ici svo/ega đe/ovanja čestitamo vsem pos/ovnlm partnerjem /n občanom ob Prazniku de/a! Istočasno sporočamo, da svoje znanje in izkušnje ponujamo tudi novim strankam-podjetjem in podjetnikom - tistim, ki bi želeli izboljšati svoje poslovanje. Nudimo: - finančne, računovodske in davčne storitve - izdelavo poslovnih in investicijskih načrtov - strokovno pomoč pri pripravi projektov na domače in tuje razpise Zagotavljamo visoko profesionalnost, konkurenčne cene In strokovno varovanje poslovnih skrivnosti. Izkoristite našo posebno ponudbo: vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike t>omo za pr/a d/a meseca opravljali brezplačnol Prepričajte se o koristih, ki vam jih ponujamol Em NK Era Šmartno Nogomet Radio Vélenje Domači zadovoljnejši od gostov Priložnost! LB Euroc^rd • kartic« za ijubHelJe nogometa. Nova priloi^osinj kdWca IB Surocdfti Ofvgoii preprosto m varno platiMnje ter cSn^nanJe gotovir* pri bankomsldi doma In po svetu Kdrtico lahko nar^ite v poslovalnia banke preko Udk? Ob pla^evartju t novo k^mco ste vkljuteni tudi v r^giadno akcijo Europeyat O ljubljanska banka Men í/u»9ánwlj tenli AA. i^iMf»»» Divizija Velenje I£re so (udi (ojvr»t ti.Mali i M»rilH)n»m nL>p<»ru/j.>ni. V (ekmi, kije bil» Imij pnmcmbnii j>ostc kot dontace so poka/^ili moisoťť eno od boljših tekem v .spom la danskem delu sezone*. Moštvu jv bilo .slabše /a Tvinu* vičd in liirkiK /anuh kartonov, ter Mernilui. ki je bil mod tednom /bolet. Ibkma je bila ves Cas zelo zanimiva in razburljiva. Ljubitelji nogometa so videli veliko priložno-Mi za ziidťlck na obelu Priložnc^-sli zn zmago so imeli oboji. CnysU jtí dvakrai celo zadeli v okvir vral. lekmo pa končali z desetimi igralci. Sť>dnik je v 76, minuli povsem upravičeno izključil Saricczi-ja, ki jc pred fcizenskim prasto-rom s prekrškom zaustavil do« maccga napadalca SmajUwiča in morda s lem preprečil Erino zmago. Doruaii napadalec je namreč imel prosto pol proii vratarju Murku. Prav v zadnjih minutah Je biio najbolj vroče. je Taprctil Pekič s strelom 7,25 m.vendar je?t)ga zletela mimo gi^la. Vsíxjnikcvcm pcxlalj^u je najprej Pi">kleka slreljal toda Murko je bil na mestu, nekaj zalem je zopei nevarno streljal Pe-kič, na srečo mimo gc^la. Zadnjo priložnml so imeli dt>maCini, lo-da SmajloviCu «i aspekt premagati Murka. Skratka, lo je bila zelo dobra nogometna predstava, ki jc glcdalcem pimudila vse, razen zadetkov, vendar pa my gledalci» v%aj SmarŠki. zapuí>čali stadion zadovoljni. VCeraj so Šmarfani gcatovali pri CMC Publikumu. V nedeljo, 28. aprila, pa doma gostili liil Gorico (16.30). mj.g. Murko lovi žogo pred štirimi domaČimi igratci, zai jo je uiovii. (foto: vos) . •••• . . v . v . . — ^ Q ^ v» v,....... sv., .v. v..... .0. «..v.... . Predstavlja se vam turizem, počitnice KRONE, Dolga ulica 1, Moravske toplice, direktor Sxabo Violeta Turistični objeict KRONE - liot minihotel, spbe s {(opalnico in apartmaji za prijetno bivanje v Prelcmurju SOBE ZIMMER - ROOMS KRONE MORAVSKE TOPLICE Dolga ul. 1 Svet vodnih uiifkou T£1^£ 3000 /^01^VSK£ TOPU VSAK DAN V LETU îel.: 02/526'14'34 6SM: 04 1/404-648 e-ml: ottilQ4szQl)o(ci), botwailcofn Če nimate rodi valikih hotelom/, so vgth pri srcu manjši, zosebni in domoci, skratka piijefni, je objekt KRONE v Morovskih toplicah ravno to, kar iSčete. ObjekJ KRONE se nahaja 300 iïietrov od hotela in bazenov, kjer se tobko kopate v zunonph in noîionjih bazenih vse leto. No 5000 m2 vodnih povrSn si lahko privoiiite: brzice, hidrozročne lezoinike, gejzire, slopove, podvodne mosaze; plavalne steze, protitočno plovanje, vodne tokove, zvrkljajoće kopeli, sprostitev v turških in finskih savnah, mosoznih salonih, soloriji;,., Na voljo vam je 20 bozenov, tobogana/140 in 170 metrov/, vizualnimi učinki, bozeno zizvirskovodo, otroški inskflkolnibozen... KRONE jedružinsko podjetje, lostnicoVIOliTASZABOie odlično gostitelj bivanjavKrone brezplačno popelje po Prekmurju. Ogledate si foliko mlin na Muri, obiščete z njo lončorja, si ogledate Plečnikovo cerkev v Bogojini, zgodovinsko v Mortinjcih, Sukovnisko jezero, Sv, Vid, Bonovce in ostale znamenitosti Prekmtjrjp. Po ielji vos odpelje no Madžarsko, v kakvinotoč ali gostilno zglosbo, no Blatno jezero, v Budimpešto. Za ogled Budimpešte doplačate prevoz 4.400sit po osebi, će želite, prenočiti pa 4.000 sitpo osebi. Skrotko, v objektu KRONE storijo velib za dobro pocutjesvojih gostov, zato so tudi letos za te, ki se radi vračajo v njihovo prijetno hiio, kot tudi vse nove, prenovili vse sobe z novim pohištvom, tab, da ima vsab svojo kopalnico. Imajo devet lepo urejenih sob, z dvemo, tremi ali štirimi ležišči. No voljo ie polpenzion ali soba z zajtrbm oli somo bivanje (možnost kutianjo).Vprimeru, dose odločite samo zo bivanje,vam je na voljo skupno, dobro opremljena kuhinja z jedilnico, kjer si lahb sami pripravljate obroke. Će želite, bodo v Krone poskrbeli zo vos tudi s pravo prekmursko brono: bujto repo, poprikoš, pîelynu^ko gibonico, tibein ostale dobrote... V pritličju hiše je prijeten kavo borinfrizerskisolon. Ob hiši jeveliko, urejeno parkirišče. S ponudbo objekta KRONE v Moravskih toplicah se vom odpiro možnost, do skozi vse leto omogočite svoji družini, zaposlenim, prijetnodopustovonjeinzdrovljenjev termalni vodi. Gostomponuloiozelo primernecene. Veseli bodo vošegaobiskoinprepričoniso, dose boste knjim vedno radivročali. 5PR05r/rev v mzenih rov sn^Ho iN NA'FRosrer^ ruvi v NCPT^jmNe/^ VRSMem CELO POZI/AÍ. OTVORITEVVMÛRAVSKIK TOPLICAH V TURISTIČNEM OBJEKTU KRONE Sobeznovo podobo, icteskopolrtico in novo o(nemo-roieKRON!l PRVOMAJSKI PAKET: SOraPOlPINZlON 17.900 SIT + it 7 ONI roiPENZlON 24.9MSII + It CENIK CELOLETNE PONUDBE 2002-04-22 /cane veitajo. (ê pnnsdls svojo p(Kte[|nino, sirsf ie isddnsb doc^Q(ilo a po^ljnino vivliju fnovgusîuZ.OÛO^r, izven serons po l.SOO sit po osebi/ iim ^ne luiiL ovgust Stíní zzojitbm lliOOsil + tt I2.5005ÍI + îi S dm pclpeozion 2 eno bogioí «iajo 16,000 sil + rt 17.500 sir + it Jdftizzqltkom 15.S00sil + tt ]?.500sii + tt 7 dni polpeoíon i eno bograřvetajo 22.500 si + rt 2^.500 sír + rt 7dnCTr»blvQniezmo!nosîjokuhûnja lO.OOOsil + lt lO.OOOsir + ft GOSTÛUUBNOST NA VSAKEM KORAKU TO SO PREKMURCI! NK Rudar Bo Jolie še ostal? Do kimca IctosnjcgH notiomclne^a prvenstva v Si.mohil ligi so Ic šc Iriji* kroui. Marílwr je kljub (emu« da Jť v nedeljo v Smartnem ob Paki igral le neodločeni» (0:0) z Kro, vseeno t eno n^o že n(»vi dr^jav-ni prvak. Pred druj^ouvrščenim Koprom im«i trenutno 2>tiri točke prednosti, prud treljeuvrečenim Prímurjem pa fnA. Ko|>er je v tem kro« gu na svojem ii^rii^ćii premagal Rudar s 3 : Primorje pa ai Bežigradom Olimpijo presenetljivo kiir s 3 : 0. Zna se zgoditi, da bo o dr2i)vncm prvaku i>dlTtu med MarilHirom in Primorjem. VCcraj so prvoligaši zadnjič igrali med tednc>m. Nasporedusobi« le wkmc 31. kroga. V Velenju so gostovala Zivib Triglav, v naslednjem (prtfd/iidnjem) kr^igu pa bo Rudargosîoval v Ajdovžcini. V st)bolc) pa so Vclcnjčani goslovali v Kopru, vendar rIs<") ponovili jesenske odlične igre proti istemu nasprtitniku.V prvem delu so doma zmagali» v Kopni pa igrali neodločeno. V st^lwio so''rudarji" nastopili oslabljeni, brez Lavriča in Jolica. Najboljši Rudarjev sirelccje nenadomadobil vročino, .loliča pa je klubsko vodstvo zaradi noSp lepi Arličevi podaji 75. minuli znižal Spasojevič. Upanje gostov, da 2 drugim zadetkom iztrži vsaj točko, je trajalo samo dve minul i, ko je llusejnovič dosegel Šc svoj drugi in tretji zadetek za domače. ■ NK Usnjar Preobrat v dveh minutah l^membne točkeso si v suboto prii|>rali nogometaši šoštanjskc^a tret» jelicn^ ll.sn jarja. V derbiju moštev/dna lestvice so premagali Zreče z2:1. Domači sov prvem polčasu igrali zelo nesprt^Sčenti. Vedeliso namreč, du morajo zmagati, saj je bilo na iribuni ludi novi predsednik Matjaž Cesar. medgk.'dalci pa je bil tudi/>i^tanjski župan Milan Kopušar. Trema je naredila svoje in gostje so po prvem polčasu vodili z 1 : Û. V nadaljevanju so "usnjarji" zaigrali kol prerojeni. if Al pO prvem napadu so izenačili z zadetkom Kovačeviča, samo tri minule ptweje pa je D?iillčzabil zmagoviti zadetek. Domači so imeli v nadaljevanju ^ nekaj lepih prikižnasli za zadetek, najlepáo v87. Mir. ko je bil sam pred zreškim vratarjem, ki pa je njegov udarcc odbil. Z dobrimi obrambami pa seje nekajkrat izkazal tudi domaČi vratar TasiČ. Po 20. krogu so .^ostanjčani na 10. mestu, ki jim trenutno zagotavlja obstanek v ligi. ne pa brezskrbnosti. saj je do konca prvenstva Se Scsi krog^w, izpadla pa bodo Siiri moštva. Toliko jih je irenutno za SoŠtanjčani, vendar ima Gcrcčja vas na il. mestu enako Število lock kot usnjar» Bistrica na 12. pa le točko manj. Torej bovprcaslalili krogih Šc zelo zíinímivo. Taekwon^do klub Skala Velenje Nastopili na mednarodnem prvenstvu Ikekwondû kluh Skala izVeler^ja seje udeležil 6. odprtega med-nariKlnega pnenvtva .AHAC za mladince, mladinke, člane in čla* nice, kije bilo v Sentjiir;ju. Nastopilo je 160 rekjiiovalk iz dvajse« lih lae kwondo klubov ix Hrvai^ke, Bosne in Hereet^ovine in Slo* venije. lekmovali so v formah in lH)rí)ah. Naslopili so tudi Velenjčani in dosegli naslecinje iz/ide: 3. mesio-formc: mladinke - modri pas - Sabina Javornik, 3. mesto - forme: člani -zeleni pas - David Polcnik, 3. mesto - forme: mladinci - modri pa.s - Drago Zalo>^nik, 3. mesto - forme: člani - rumeni pas - Leon Slemcnáek, 3. mesto -borbe: člani - 7J kg: loma^ Le-dinek, 2. me^to - borbe: člani do 80 kg - Simon Borovnik, 3. mesto - borbe: člani - 63 kg - David Polenik. ■ Lokostrelstvo! Dušan Perliač absoiutni zmagovalec turnirja. v iiobotn in nedeljo (20.-21. aprilu) je bil v Ankaranu velik mednarodni turnir v disciplini FITA TIELD na 24 + 24 iarč. Na turnirju, ki so se ga udeležili tekmovalci iz Nemčije. .Avstrije, Italije in Slovenije,je nastopiloXI tekmovalcev. Absolutni zmagovalec turnirja je bil Dušan Perhač iz lokostrelskega kluba Moziije, ki je streljal odličnih 688 krogtw. Med članicami je prav tako odlično streljala Bernarda P. Zemljak, ki je sicer zasedla 2. mesto z 659 krogi in s lem ponovno potrdila normo za nasiop na svetovnem prvenstvu septembra v Avstraliji. Med veterani je Miran R^ritner. prav tako iz Mozirja zasedel 9. mesto z rezullatom 603 krogov. Odlično so sukljali tudi ^are Kranjc iz G, Gradu ( drugj iz zadnjega evropskega pr\'ensiva). ki je zasedel 1. mesto z rezultatom 642 krt^gov. Med mladinci je osvojil 1. mesto in prehodni pc^kal Malija Lončar iz Žalca, kije nastrč Ijal 621 krogov. ■ RK Gorenje Nepričakovan poraz V 20. krogu državnega prvenstva v 1. ligi so rokomela.šl velenjskega (îorenja na gostovanju v Veliki Neila ijjra izenačena in na odmor sta moštvi odšli i neodločenim izidom Ll : IJ. V drugem polčasu pa so domači zaigrali /elo dobro v ohramhi In si s hitrimi nasprotnimi napadi priigrali novo zmago. iOjub porazu so Velenjčani áe vedno tretji, .saj Prevcnl na četrtem in Trimo na petem mestu za njimi zaostajata za dve ttxîki, Rudar na i^estem mestu pa že za tri. Prav v Trbovljah bo-di) Velenjčani gostovali v naslednjem krogu. V prvi državnim rokomelni ligi pa je bilo vsoboio najbolj zanimivo v Ljubljani na Kodcijevem, kjer so rokomelaši Prul gostili aktualne dr/avnc prvake Pivovarno LaSko ('elje in pomctli z njimi kot s kakšno poprečno ekipo. (Celjani so bili le bleda scnca moStva, ki je Se pred nedavnim imelo velike cilje v Ligi prvakcw. Najbrí^ niti največji optimisi i med njih(wimi navijači pa ludi drugi poznavalci rokometne igre nLso pričakovali, da bodo igralci trenerja Kasima Kamenica premagali varovanec .1 osipa Sojata kar z desetimi zadetki razlike. Izid je bil 32 : 22. Do konca prvenstvu sta le Se dva kroga. Čehodo Ljubljančani obakrat zmagali, bodo novi državni prvaki in prekinjena ho dolgoletna vladavina Celjanov v sloven.skem rokometu, rokomelaši (řorenja pa hodo z dohro igro v IVIiovljah skušali zadržati tretje mesto. ■ vos ŽRK Vegrad Trenutno so druge Velenjske n)kome(»siccnada(ju|ejod(»bre^re v I. Bl^i.'tb soolKuti-le tudi Zagorjankam« ki S4J jih v svoji dvorani premagelezZK : 11. Tri kroge pred koncem prvenstva so Velenjčanke na drugem mestu, vviîdslvupa je celjskea ekipa Cekia, kisi je Že zag(3lovila igranje v prvi ligi. Jutri, v petek» bodo Velenjčanke gostovale v Ajdovščini, zadnjo tekmo pred svojimi gledalci bodo odigrale v četrtek, maja., ko bodo v Rdeči dvorani ^>sii le ekipo PU V Nivo Celje, v zadnjem krc^, 11. maja, pa bodo pn^sie. ■ Namizni tenis Nadaijevanje prvenstva Igralci velenjskega Vegrada .so v .solmto odigrali prvo tekmo končni» cc 1. državne namiznoteniškelige. V t. i. mini ligi za prvaka so se v Mariboru p(»merili z lanskoletnim državnim prvakom in t itd i najrevnejšim kandidatom za osvojitev letošnjega naslova ŽNIX Maribor Kkompen-Mcijc in i^ubili s 6: 3. Za Vegyad je dve posamične zm^e osvojil UrosSlaiinlck.ki je premagal iudi kitajskega igralca v vrstah Maribora, eno posamično zmago pa je dosegel ludi Jure Slatin^ek. Že včeraj so igralci Vegrada na domačem parketu odigrali tekmo 2. kroga proli ljubljanski Olimpiji. Vsoboto in nedeljo je bilo na Ptuju državnoprvenstvoz^ mlajše kadete, ki so se ga udeležili ludi najmlajši člani Vegrada Patrik Rose. Dejan Lamcsič. Mario ZrniČ in Benjamin Klaužar. V nedeljo. 21. aprila, se je Tamara Jerič udeležila odprtega lumirja za igralke do 21 let na Riivnah na KoKx^kcm, na p^idobnem turnirju za fante pa sta v Krizah nastopila tudi člana Vegrada Miha Kljajič in Damijan Vo-da^k, ki je tlosegcl lep uspeh, saj jc koncu osvojil tlrugo mesto. H Tako so Igrali Prva SNL, 30 kfog: Rudar: Laiič, Ibrahimović.Hojnik, Kam&eroviá, Jeseničnikimić, Kraljevič, Plesec, Spasojevič Zeljko, Ar-Itč.ŠiSić Mirnes Strelci: 1:0 - Ipavec (26).2:0-HuseinQvić(70),3;1-Hu-seinović (76). 2:1 • Spasojevič (74); menjave: Benedejčič/Bećaj (62),Jer-manis/Persič (78),Husejnović/rasić (84), Šišič/Mujanovje (68). Pie-sec/Sprečakovtó (80),Arlič/Zapef (85) Era Šmartno : Maribor Piv.Lasko 0:0 (0;0) Erar Sraga, Borštnar, Stancar. Aliba-bić, Po\\t. Romih. Repovžl, RistiC, Smajlovič, Radjenovič, Mufaković. i2Mjučen; Šarkezi (76)» menjave; Rad-jenovié/PoWekâ (66), Dura€lukiá (70) Tretja SNL-sever: Usnfar-Zrače2:1(0;1) Usnjar; Tasič» Radusinovlč. Ožadč, Vukančič. Daničič» Mir» Markus» Novak. Hudarin, Galllasevlč (od 46. Švarc), Kovačič(od84. Ćul); Strelca za Usnjar: KovačK (46), Džafic (49). Prva SRL - mosfci: Velika Nedelja-Gorenje 24:20 (11:11) Gorenje: Ooubonossov, Tamie, J. Dobelšek, Kavas 3, KavUčnik 7. Pla- skan 1, Mlakar, Oštir 2. Sovič 4, Sirk 3, L, Dobelšek, Štefanič, Begovlč, La-inšček. PrvaBSRL-ženske: Vegrad-Zagorje 28:Z1 (15:11) Vegrad; BelcL Mz. Muratovič 3, Boškovia 5, Kantar 2, Rodič 7. Ome-rovič 4. Vuk, Perèe, Mr. Muratović 6, Bubik2, Doki. Avberšek. Hypollga - od g. do 14. me&la; 8. krog Elektra: Kraški zidar 7g : 83 (61: Sg. 41:43,21:18) Elektra: Marinkovič 3, Vfdovfč 9, Božji 5, Arslč 27. Warmsley 19, Nu-hanovič 4, Belanovič 12 Hypoliga - od 9. do 14. mesla; 9. krog Rogta : Elekira 66: 77 (45:54,29 : 40.20; 19) Elekira: Vidovič 9, Arsiž 24, Wamis- ley 23. Goííek 6. Nuiianovič 6, Bela- nović 9 St. dečki CNP Rudar;Erd1;1(1;1) BtiriĆ fl. SKL Senljur :Era4:0(2: 0) 11. SML Šentjur: Efd0:4 (0:1) pobrežnik. Omlad Ič. VasK KK Elektra So uspeli? Šostimjski ko.šjirkarji so v minulem tednu «idigmli dve tekmi. Najprej so v sredo v domnêi dvorani i/^^ubili s Kraški zidarjem iz Seûine i rezultatom 79: nato pa so v sdbolo v Zreûih premaj^alí Kuglo s 77:66. Na obeh tckmali sta bila po pričakovanju najboljša An>ii in Warmsley, vedno vci priložnt^sJi za igro pa dobivajo nekateri miajiti - Nulia-novii, (iorSek in Vidovie, ki so nekajkral že dokazali, da se za prihodnost «>šlanjske košarke ni treba pretirano bali. Seveda jeza zdaj najpomembnejši obstanek v prvi ligi. C) lem je odk>íaía včerajšnja tekma v ik^tanjski dvorani med IHektro in Loko kavo. Če je zmagala Loka kava zdvanajstimi točkami allveč.boizli^ izpadla Elektra. vsi ostali scenariji pa ji prinašajo nastop med najbolj.^imi slovenskimi klubi tudi v prihodnji sezoni. Več o razpletu v prihodnji Številki. ■ Tjaša Rehar Atletika Tamšetova državna prvakinja v Mariboru je bilo v sniHito odprto državm) prvenstvo v teku na 10.000 m. Nastopilo je tudi nekaj tekmovalcev AK Velenje. Med mla-dinkiimi je Lidija Tam^ osvojila naslov državne prvakirye s časom 4L25. Na otvoritvenem mitingu so izvedli šc nekaj drujjili tekmovanja. V teku na 8(K) m sta nastopili tudi \vlen,iski pionirU Kaja Rudnik je bila s Časom 2.I6J7 prva, Špela .landrok pji druga (2.18.94). Med miajšimi mladinci je bii (jorazd Křivánek na J10 m z ovirami s časom J 6.51 najhilreji^» Ado Alimelovič pa je s časom 16.99 drugi. ■ vp Squash Mošitik in Grudnikova mladinska državna prvaka v LJubljani Je bilo v solmto dr^jivno prvensivo v M|UHShu> ki se ga je udeležilo tudi osem igralcev Squash kluba Velenje, izmed njih sla naslova državnih prvakov osvojila Mariin Mošnik v kategoriji dečkov do 13 let in Darja (trudnik v luitegoriji mladink. Skupaj so osvojili 5 kolajn. Rok Puc, ki sker nastopa /a l^ub^anski klub Konex, Je naslov dr^jivnega prvak» osvojil v kategoriji do 15 let. Re/ullali - mladinci, U -13:1. Martin MoSnik, 7. David Morit U • 15: l.Rok Piic(Konex), 2. Zupane Marko, 3. Mošnik Martin, 4. Plahuta Cîrega, 5. Forneci Klemen (vsi SK Velenje): U -Í7:2. Pue Rok (Konex ): 4. Zupane Marko, 5. Slatink'k Btirut. 6. Plahuta Grega, 7. Forneci Klemen (vsi .SK Velenje): U -19: X Kristan KlemL-n.5. Slaiiniek Borut: mladinke: 1. Darja Grudiiik | Karate Velenjčankam ekipni naslov v Ž;ilcu je bilo v sobiito člansko državno prvenstvo, na katerem je nastopilo 157 tekmovalk in tekmovalce ix 35 klubov. Najuspei^nej.^i so bili domači karateisti. saj so osvojili kar štiri posamične naslove. Med njimi seje zelo izksizal tudi Mladen Stojnič, sieerVelenjcan. Stojnič je dominiral v vseh borbah in brez izg:ubljenc tcjčke postal absolutni državni prvak .SkJVenije.Tako je znova potrdil svojo vrhunsko formo in kakovost. Na poti do zmage je premagal pet tekmovalcev, med njimi tudivečkratna prvaka države Matjiiž Ktmčina in Alain Mali novič. Nastopili so tudi tcivmovaI(ci )kc obeh velenjskihj klubtw. . Članice KK Tig^^r so prvič v twmih leiih delovanja stopile na zmagovalrK'>stt>pniČko. Ekipne zmagovalke so v katnh postale: Alisa Red% Aimedina Hankie ter Mirela Šijak. V 5pi>rtnih bojih je bil član Karate kluba Velenje Boris Crep v težki kategoriji tretji. ■ Šahovske novice Osnovnošolske šahovske lige petek Je liil v OŠ Griže pri ŽmIcu 4. krog osnovnoškolske šahovske lige celjske regye za šolsko leti» 2001/2002. P red zadnjim krogom so mladi šahisti do If.leta tekmovali v OS l\)ljčanc, Zreče in Slov.Ko« nj Ice. V Skupini A so igrali Šahisti z raiingom preko 16oo, v skupini B pit Šahisti znii^im. Igrali st> po Švicarskem sistemu 7krc^wsča5om 2-krat 15 minut. V skupini A jc bil na koncu najbcUjŠi Peter Lendero z OŠ Livada iz Velenja, zbral jc 4-krat pti 7 točk ins 1(X)% izkupičkom 28 točk osvojil 1. mesto. Čestitamo! V skupini Bpaso^hisli Podružnične ^>le Ravne pn Šoštanju osvo-jili naslednje vidne uvrstitve: Špela Sovič,4.r.» 2Lmosio, Patricija Sužec^'^.r., 26.mesîo, Lucija Stwič.^.r., 38.mesio, Marko PotočnikAr^ 43.mesto itd. Sk-upajjcvskupiniBst>delovalo okoli 14i)5ahistov,vsk-u-pini A pa 35. Vsoboto,20.4.,pa je bilo v Ljubljani državno ekipno prvenstvo učencev do 12 let starosti. Velenjsko sahovsko pcidročje so zastopale učenke Podružnične šole Ravne pri Šc^Štanju in vse.stavi Špela Sovič, Lucija Sovič, Patricija SuŠec in Jana Obsteier osvojile (^dlično 4. mesto v Sloveniji. ■ Rudi lup 28 PRAZNIČNE ČESTITKE «•«Cas 25. aprila 2002 Poslovni račun za zasebnike V reformo plačilnega prometa v Republiki Sloveniji so poleg pravnih oseb zajeti tudi zasebniki, ki morajo do 30. junija 2002 preoblikovati žiro račune v transakcijske. V Novi Ljubljanski banki transakcijski račun imenujemo poslovni račun. Ta prinaša nekatere dodatne prednosti in omogoča: • opravljanje plačilnih transakcij na več lokacijah, • plačilni promet doma in v tujini prek elektronskih bank Proklik NLB aii Proklik plus NLB, • poslovanje z dnevno-nočnim trezorjem, • možnost odobritve limita na poslovnem računu, • plačila s poslovno kartico LB Eurocard, • kakovostnejšo osebno obravnavo, • ekonomičnejše upravljanje sredstev na računu... S poslovnim računom boste vec kot pol svojega prometa opravili v internem prometu znotraj največje banke, saj ima Nova Ljubljanska banka največ strank. Plačilni promet znotraj ene banke pa je najcenejši in najhitrejši. Če boste odprli poslovni račun do konca maja 2002, vam nudimo še dodatne ugodnosti. Za vse dodatne informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko 03 899 5215. o NLB d.d.Jfg republike 2.1S20 l^bljand ljubljanska banka Neva ljubíjénska banka ďd^ Ijub^na Divizija Velenje Sedmi • v i sejem prestavljen VELtlNJE - Za minula sohoto napovedim sedmi cveliićni sejem so organizatorji« Turistično društvo Velenje in MO Velenje, v sredo odpovedali. Vremenska nap4»ved je liiia namreč /elc» neobe-tavna, poleg tega /aradi ^labei^a vremena ljudje še ne sadijo lončnic na prostem. Prav nakupu le-feh pa ho med drugim namenjen tudi letošnji cvetlicni sejem. Prcsiaviii so ga na stiHoto, i i. maja. Program ostaja nespremenjen, lorcj velja, Ua sc bo sejem pričei ob 9. nri in Irajal do 15. ure. Številni sodelujoči obljubljajo bogalo ponudbo in obscjcmsko dogajanje. ■ bš Gorenje 16/a» 3327 Šmartno ob P^ Til: 03-5S85-065 Cementninarstvo Polak na stiiiSSit Šaieške in Savùyske dûUne, Iger si kvaliteta in trodicijaf^itíitía roků. Naia družina je pri betonskem strébdOk POLAK strnila svoje dolgoletne izkušnje in znanje. ODLIKE STREŠNE KRÍTINS POLAK: # izdelava poteka po najsoâobrxejM švedski iehnolo^ji # vodotěsnost # sodoben in lep videz strehe I 0 ekonomično pokritje strehe • možnost izbire barve • barva v celotni masivi • enostavno pokrivanje m Dineniita$0ximkňJti^X42em Pod streho POLAK se bosti počutili varno in zitnes(jivo. izenahk matenalov ádelujenío rudi Ptan/Stfomtai betonske hitine yARlS (23x38 cm). IzdeUijm» tudi vse mt« zidnih in opobuh ndakov, dimnike ter betonski vttgMfc { 50x $0x20 cm} Želimo vam pf^eiňe praznike. HVALA ZA ZAVPj UGODNE CENE! sindik&t kovinsko in oioktmindustrijo Siovonijo Regijska organizacija Vatanja Prašarrtova i, 3320 Vefanja Konferenca postovnaga sistama SKEl gorenja Sindikalna podružnica SKEt gorenje Gospodinjski aparati Sindikalna podružnica SKEl gorenje Notranja oprema Sindikalna podružnica SKEt gorenje IPC Sindikalna podružnica SKEl garanja Gostinstvo Sindikalne podružnica SKEl gorenje Orodjarna Sindikalna podružnica SKEl gorenje indcp Sindikalna podružnica SKEl gorenja GV Sindikalna podružnice SKEf Elektronika Vaienje Sindikalna podružnica SKEl LInea Sindikalna podružnica SKEl EKO Sindikalna podružnica SKEl ESOTECH Sindikalna podružnica SKEl B/S/H Sindikalna podružnica SKEl KLS Sindikalne podružnica SKEl Iskre Feriti Ljubno Vsem Članom Sfçêl in zaposlenim, želimo prijetno praznovanje delavskega praznika 1. maja Območno združenje RK Velenje 450 paketov za socialno ogrožene <)l)m(>čno /druženje RK Velenje je s pomočju svojih krajev-nili oruuni/acij na (eremi v minulih dneh delilo prehniml)ene pakete socialno ogroženim dnûlnuni in |x>Sii m etnikom h ol>ćin Velti\í«» ŠcMtanj in Šinart* m» oh l^ki. Ra/delili so 45() ke(ov, kupili |Ki so jih / denar-jein« /branim nu letošnji dobrodelni prireditvi Bolero. Najbrž je e Zavo-da /a translii/ijo krvi i/. Ljubljane. Danes (včcirlck) bodo vpisna mcsla odprla od 7. do ure, julri (zadnji dan akcije) pa od 7. do 14. ure. Organizatorji pričakujejo, da sc bodo darovalci ludi tokiai od/vali lako dobro, kol lani, ko je kri darovalo več kol 101)1) občanov. ■ tp Nagrajenci nogradno kriionke »TRGOVINA MANCA«, objavljene v tedniku Naš(os IK oprito so; 1. nagrada: moški pulover: fRANCf KREMŽAR Kajuhova 22,3320 Velenje; 2. nagrada: ženska tunika: ALMA KOR^, Slanlelova 42,3320 Velenje; 3. nagrada: ženski pjll kratek rokav: JASNA GRUDEN, Slatina l3a,3327Šmarino obPakil NagrajCTci naj se z osebno izkaznico oglasijo v trgovini Man-ca, Breg pri Polzeli 13, kjer bodo prejeli nagrade! ČesDIamol Poslovni sistem frviemova ob««« 1«. Vsle«iJ» SLOVENIJA Vsem zaposlenim, kupcem in občanom želimo prijetne praznike. 25. aprila 2002 w^JlÍÍ HOROSKOP, OBVEŠČEVALEC 29 HOROSKOP IkINO VELENJE v hotel U PAKA Oven od de 21.4 Odlično 56 poCudte tudi 2z\o. ker vam je u^eio nekai, v kar so VSI dvomili, [udi vi po malem^ Sedai pred vami ne bo več Deptemagljivihovir Še nekaj časa vam bođozve:đe is}prcdslavi M, Oimollcllija "Btteing, B(v cing/*ki jc priSia vOuincssovo knjigo rekordov kol nojvcCkrai od-i^ana francmka komedija v Londonu, saj sojo ponovili 2U35 kral. po\'sem sverupa 13.6i)0 kral. Bernard jc arhileki. ki mu ena ljubica ni dovolj, pa ima kar iri. Vse tiisoslevcirdese, ki lelijo /a r SIT! Za abonente Bťleua in Rumenega abonmaja |M)pu.sl504l SÍT! VSTOPNICE LAHKO ŽE DOBITE V PREDPRODAJT-v.sak delovni dan med y.lH) - 12.(KJ, vdomu kullure Velenje - pisarna prireditev! Okna ledom. ALEIA PVC OKNA 2A PRUCT£N DOM aluminij montai, d.d. I(0m6n129a. 6223 komen tel. 0^395 919 PI^EDSTAVNIŠTVO Cdljo: 031425 4938. 041 / 345 378 mali OGLASI APARATI IN STROJI naklađalk019 ni3 In obračalnik palek. dva vretana ter tračni obračalnik širine 2,10 m,prodam. Telefon 5881-754, zvečer. DELO 0se80 za Čiščenje v Velenju Išeerr?. GSM 041/216.125, iščem kakršno koli honorarno aH recfno zaposlilev. GSM 041/966-706. INSTRUKCIJE potrebujem inštruktorja za predmete elektronike.(Pekliena šolaj. Telefon 5875-052. v velenju isgem inštruktorja matematike zâ srednjo šolo. 6SM 031/206-497. LOKALI HIŠO V ŠOŠTANJU prodam. Centralna, kabelska, garaža, Tefefon 5882-371. DVOSOBNO STANOVANJE 63 m2 v Šaleku z garažo proijam ali menjam zd maniše. GSM 041,547-703. KINTE-KUNTI PRODAM. GSM 031/355-955. OSTALO LOKM. ZA POSLOVNO. ot)rùK) ali trgovsko dejavnost, velikosti 78 m2, Farm^, prttlicje.odcbm vnajem. In» formacije GSM 041/627-172. POOBLASTILO! POOBLAŠČAMO GOSPO JožefoVodor^enik. EMŠO 1S03938505957.GSM031/622-352. da v imenu drusiva zbfra prostovoljne prispevke v denarlu in naravi .Hkrati zagotavljamo, da bodo ti pffspevlc porabljeni izključno v skladu s statutom društva, se pravi v pomoč ^alim na območju Velenja in okolice. Poot)lastilo velja do preklica. Omètvo za pomoč živalim, Kidričeva 1, Velenje. POSESTI ZGORNJA SAVINJSKA. UUBNO, hišo z vrtom prodam za 7 MIO/SfT. Telefon 5844-094. KUNTA-KINTE PRODAM. Telefon 5876-096, zvečer. TRISOBNO STANOVMJJE na Gorici pfodam. GSft/î 041/670-814. V SAVINJSKI DOLINI predam staro 2-danico.GSM 041/976-414. PREKLIC CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da z dnem 24,7,2002, prenelia obratovati Slaščičarna Jagoda, Na Kardeljevem Ir-gu 1, v Velenju, RAZNO PRODAM OS ZA PRIKOLICO, kolesa 15 co!. brez zavor prodam. GSM 031/'531-310, FANTOVSKO OBHAJILNO OBLEKO. črne ban/e.s srajco in čevlji, pro dam. Telefon 5881-764, DOMAČE RDEČE VINO prodam. Telefon 5888-594. CISTERNO ZA OUE In ratjljene strešni- MiAPjiamMis www.ml-servis-velenje.si DELAZA DIJAKE IN STUDENTE € <ê®mm ah ali v gorah., SONČNI STUDIO, Žaroya 14. Velenje^ tel.TÔS/586 - 92 - 30 ke prodam. (Cca 200 m2). GSM 041/790-609. DOMAČE ŽGANJE-8ÚR0VNIČEVEC ter jabolčnik (plačilo možno tudi z boni ad bloki za malico), prodam. GSM 041,^44-683. VÍLE ZA BALE in 4 m3 bukovih desk /40 mm debeline/ ter več metrov bukovih dr/, prodam. Telefon 5869-940. UPOV LES PRODAM. GSM 031/774-520. ZaO LEPO DEKLIŠKO, dolgo belo ob-za prvo obhajilo, ugodne prodam, Teielon 5868-258. BRALKA IZ VELENJA proda kvalitetno, polsladko beio vino. Ljutomerski okoQš. GSM 041/562-851. ZELO LEPO FANTOVSKO OBLEKO za birmo ali valeto ugodno prodam. Telefon 58S6-075 od 17. ure dalje. STI KhPOZN AN STVA SIMPATIČNA 4g-LETNA vdova. $ hišo, si M prijatelja do 63 let. Kom. tel. 090/47-42. SIMPATIČEN SLOVENEC. 43-leten. želi spoznati samsko žertsko ali mamico od 30 do 40 let, GSM 041/248-647. STANOVANJE ENOSOBNO STANOVANJE ODDAM V NAJEM. GSM 040/246-837. popoldne ali zvečer, OPREMLJENO STANOVANJE v stanovanjski hiši oddam. Tetefon 5865-086. UREJENEf^U DEKLETU alf fantu. Slovencu, oddam v centru mesta sobo z balkonom. Telefon 5869-558 ali GSM 041/'969-210. VOZILA AX 1.1. pet vrat, letnik 93,70,000 km. prodam. GSM 041/289-578. TRAKTOR Pasouali 21 KM, letnik 70. lepo olKanjen. prodam, GSM 031/606-322, I VALI JAGENČKE. ŠROTAR ZA KORUZO In s^ular za dn/a, prodam. Tel. 5881-846. PRODAJA NESNIC bo 5.5. od 8. do 8.30 ure v Šaleku, Telefon 02/8761-202. PRAŠIČA ZA ZAKOL. 120 kg. prodam, Teleton 5881-698. PE OELJE Kosovelovo 1 ć> 03/492 68 93 loposlim: -r;Qî(ikoi|û 2q ddo v strežbi kovome Holela Poke kûnfono gosîlfïskû 5ola. uiejenosî. InforruGtiievHoieluPoka ûlifMtel.:898 0722l ir Alll o v il L ÎI kV J 11 .............. 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cesine informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti In vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Oddajaolov-stvu; 18.00 Music mix; 19.00 Nasvdenje, PETEK, 26. aprila 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivost]; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj,kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno ju* Iro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.0Q Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Rock Sok; 18.00 Vimenu Sove - študentska oddaja; 19.00 Na svidenje. Emm 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duftovna iskanja; 8,30 Poročila; 9,00 Kdaj, kje» kaj; 9.30 Brez pardona; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestiC<; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17,00 Namine česúflČiva v miru. Mšl NJEGOVI Ki}gar imaš rud. nikoli ne umro -le dahič je. V SPOMIN VIKTORIJI KREGAR 29.4.1998 - 29. 4. 2002 Iskrena livala vsem. ki ji prižigale s"večke in postojite ob njenem grobu. VSI NJENI ZAHVALA Ob K>leči izgubi drage žene. mame in babice LJUDMILE JENDROK iz Skalskik Cirkovc pri Velenju 14.9.1933' 18.4.2002 Kako sta prazna dom. dvorišče, na^c oko zaman Te iščo. ni več 'ÍXvjega sweidjaja, k trnd i/i delo Tvojih ivk. za vedno n drugo pomoč v teh najtežjih dneh. Uvîila govornikoma, pevcem, duhovniku za opravljen pogrebni obred ter pogrebni službi Usar. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam na kakršen koli način pomagali, nas btxlrili in nam Še stojite ob strani v dneh naŠe žal<.>sti in bolečine. Žalujoči: mot Milan, siiu/va Andrej in Milan fer hi^rka Jožica z družinami ZAHVALA Zapustila na.s je draga mama. babica in prababica FRANČIŠKA MRAVUAK iz Skal 4.10.1916 - 15. 4. 2002 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji p^ti, ji darovali cvetje, sveče in nam izrekli iskreno siižaIje. Zahvaljujemo se gospodu Cirošlju, dr. med., sestri Slavíci Korinik, gili Nlk<» /ji življenje 22-ietne ŠošijinJčanke Jasmine Korkfhske. ki sojo v bolnišnico, Xiiradi 7iiu/itju preveli* ke količine eksta/ija, ocipeljali / rejverske nabave v velenjski Rdeči dvorani. UdeM.ilo naj bi se je med 2.000 in 2.500 min* dih. Ne samo i/. Šaleške doline. Na rejvu je bila pniO. prvič naj hi poskusila iudi eksťa/J. /a katerega pravijo, da je sestavni del leh /a ha v. Da ^a h<» pitsivusila, je bila od* ločena /e prej, predenje na /a-havcK na k«iten» seje skrl)no pri-pnivljj^l;!. sploh ixlšla. Tef>a pred prijaleljicc» Heleno, s kiitero sta se ptHlaii v nom noć« níli ni skrivala. Skrivala pa je pred mamo. icitefijcan s 500 taMotkami Tudi nrav]jaj<) ojc-gtnd pi'idrcjcnj, malo pa 7aio, da sam spo/na. kako ta zabava izgleda. Pol ure jc zdržal sredi glavnega dogajanja, polem pa mu je lako ropotale^ po glavi, daje moral ven. Zadovoljenje / izkupičkom zasedenih mamil na /abavi. »ZiLsegli smo 4 kilograme zelene rastline, po vsej verjel nosi i gre za marihuano, a bo 10 potrdila ali zavrla Sele natanOna laboratorijska analiza, in 500 tabletk ekstazij a. Ugo lovili smo ludi 16 prekrškovza-radi pasedovanja prepovedane droge, šio je za eksiazi, konop- ljo in kokain 1er 4 ka/niva dejanja omogočanja uživanja pre-pwedanili drog,« jc povedal. Drogo, tislo v večjih količinah, je posedoval Š<'>Stanjčan, 21-lei-ni N. S., kije prav od lom, od koder je ludi 22-letna jasmina KorkDska, ki st> jo dif pi>] sedmih zjutraj z reševalnim voziloin v kriličnem slanju cxJpeljali v celjsko holniSnieo. Mama Blaga: »Kakina J# to vatali-ca, im prad vrati čakajo raiilcl? «Prve bcwdc Jasminine mame Blage Korkovske, v torek dopoldne, ko smo poirkali na njihovavratav Šoštanju,so bile: »Hvala bogu. Pravkar sem izvedela» da Jasmina ni več priklop-ijena na aparate, da je sieer iU: vedno malo zaspana, a že odgovarja na \^rai5anja.« Takoj je dodala, da novinarjev ne zavrača, ker hoče, da ljudje zvedo lišio, kar ona siima pred Jasmini-no tragedijo ni vedela. »Kljub lemu, da je zdaj pomemben samo moj otrok, bi rada opozorila Stanki, naj lx>do pozorni na to, kaj počno njihovi oiroei in naj jim skuSajo lo, da se zaslruplja-jo z drogo, preprečili. Naj so seznanijoz vsemin naj ne hodo lako naivni kol sem bila sama,« pravi danes. »Predvsem pa, povejte mi, kakšna je lo zabava, kakSna vesclica, če pred vraii čakajo resilci? je to normalno?« Blaga nikdar ni imela občulka, da bi sc Jasmina kdaj pečala z mamili. Vedno je bila proti, tako kol je bila proti eela drui^ina Helena Horkoska je bifa na re]vu prvič. ... '>Kosem gledala na televiziji, kaj vse se dogaja v tislih njiho vih norih ni'»čeh, .sem si vedno mislila, da se lo dogaja nekje druge, ne uikaj. Pri Jasmini sem siccr videla neke lablelke» pa sem si mislila, da so proti zano-silvi. Naj se zabiti, sem -si rekla,« nam je pripovedovala. Zdaj ve. da so bile to nev«irne la-blelke in zdaj bi radasp<«nala li-siega, kijiiije .lasminidal. »Morda pa zvem. Morda bo, ko pride domov, ludi sama kaj povedala, /e zaiO, da tudi drugi zvedo, kako nevarne so droge.« Župan Mah: >^NaJlaža W bito prapovadatL« Na lanski .sepicmbrski zabavi v Velenju sc je zaradi ek-siazija zgrudil Kamničan.veeljski bolnišnici so mu reSili življenje, okoli te zabave pa je bilo polem veliko polemik. Eni so bili prepričani, da bi bilo treba rejvc v Velenju prepovedati, drugi so trdili, da se ludi na vaSkih veselicah kdo napije in dela >»ptzda-rije«, pa ^ do kak-sne hude nesreče pod vplivom alkohola pride. Celo svetniki so razpravljali o lem in se odloČili, da s prepovedjo, luko kol so to naredili v C elju, ne bi diïsegli prav nič. 'Ikm je zaradi eksui/ija zaužitega na rejvvrski zabavi v C»oliwcu umrla komaj 17-leina(Vlianka- Kaj danes mIsU valanjaki župan Íi0ékú Mah? »Vedno znova se mi poraja vprafianje, kaj storili. Najlaže bi bilo tezabave prepovcdiUi. loda tudi s prepovedjo bi marsikaie-ro vprašanje čislalo nerek'no. Zijvedati se moramo, da mladi potrebujejo svoj prosi or za zaba- vo in druženje in si preds'sem /a lo, da hxlo svoj prosti čas preživljali kakovoslno. Iskreno c^bžalu-jem zadnji dogodek, kise je zgodil v Vtlcnju, ko so morali mlado dekki ixlpeljati vbolni^nico«. Organizator ilnigoj: nOkoatJa prireditva Ja varnostni slstam*« Organizacija varnasinega sistema na tokratni prireditvi pod blagovno znakom Design of Love je bila podobna prej.^njim. 'Ibkrai je pri lem síxJelovalo 5e nekaj več ljudi. )»lzbolji«li smo sodelovanje redarske in medi-eiaske službe in prvič dasegli, da so obiskovalci redarjem zaupali in nanje v nasprotju s prejšnjimi navadami gledali kot na zaveznike, K temu je pripo- mogel zelo kt^reklen odnos redarjev do obiskovideev, predvsem pa se jc vamosini sisiem pimovno i/kazal za nepogrešljivega. Na žalost pa ni Slo brez neljubih dogodkov. Fizičnega ogrožanja sieer ni bilo, bilo pa je nekaj primerov zdravstvenih težiiv obiskovalcev, med katerimi je bil eden zahlevnejSi. Veseli nas, da lahk<^ sporc^imo, da se je tudi la srečno končal brez kakršnih koli posledie, in da je biliJ ne.srečno dekle že v |>onede-Ijek izven življenjske nevarmv sli. Prepričani smo, da gre zasluga za lo predvsem brezhibno o rga n iz i r a ne mu varn ost ne mu sistemu prireditve,« pa pravi Vojko Šlni^oj, predstavnik za slike z javnosijt> organizacijsko skupine prireditve. ■ Milena Krstič - Planine Lepo so se ime/e tudi doma: sestra Snežana, Jasmina in mama Blaga. Mozirski gaj v letu 2002 Še bolj cvetoč in etnografsko bogat Pral nedavnim so unidiKKKlprli enu 4»d nHjl)<>lj obiskanih (iirísličníh točk v Zgornji Siivinjski dolini — Mo/irski v dneh od 27. aprila do 5. maja pa bodo tu pripravili Festival cvetja in ^lashť mladih. Družbo IhkIo letos tulipanom na novo delali ^e rododen* druni in a/ekje» elnr^rafsko /birko bo do|H>lnila žuga venecijanka. Pred vhixlom v^aj p:i síIhhIo hihkí) obiskovalci ogledali ^e približno pol slolelju 5tan> muzejsko parno lokomotivo. Božo Plesec, podpredsednik Eko-la^ko-hortikul turnega drui^lva (EHD) Mozirja, ki upravlja s parkom, je nad- vse zadovoljen, ker jim je lelos uspelo obnoviti žago venecijanko, lako značilno za Zgornjo Savinjsko dolino. »/.aga je star več kot 100 let, prenovili pa bomo le njeno zummjosl. la objekl je re>snično manjkal v nai^m parku, ki ga jc - po na-^ib podalkih -diwlej obiskalo blizu dva milijona ob-iskovaleev oziroma naleioobiSče na,^ cvetlično^lnofi^aiski biser od 70 do 90 tisoč ljudi, odvismuxlvremeaskih raz-jner in lega. kdaj so prazniki.« V park cvelja so leu^ nasadili kar 700 liiioč sadik. Na približno 5(HJ kvadratnih melrih veliki površini so na novo uredili vrt rododendrunov in aze-lej. Za njLsaditevso i'id^leli več kot dva milijona lolarjev, kar je največja naložba v zadnjih letih/Iem ho družb« delalo 300 lisoč lulipanov ter nekaj manj avtohtonega spomladanskega cvelja in drugih čebulnic. Po napovedih sc bo park najbolj razcvetel prav med bližajtx*imi sc prvomajskimi prazniki. Lelos načrlujejt: dve osrednji prire-dilvi. Poleg Festivala cvclja in glasbe mladih (od 27. aprila do 5. maja) 5c Razsiavo rezanega cvetja, ki bo od 14. do 18. avgusta. Obe omenjeni prireditvi bosta lep uvod v prazniila v preteklih letili kar precej slabe volje. »Zakupna pogodba je veljavna. CJlavna pri vsem je občina Mozirje in njeni ljudje kažejo zanimanje za ureditev nasledsiva s pristojnimi ministrstvi. Mi se trudimo po svcýih m^ičeh, vendar se stvari premikajo zel(3 počasi. Najbrž pa bo preteklo še nekaj časit, da bodo stvari urejene kot morajf) biti. Upam, da v zadovoljstvo vseh -upravljalcev parka in občine.» Čeprav so zaradi predčasnega zaprlja smučarsko-rekreacijskega cenira Gollc padli v vodoobsc?iii načrti otu-rlsiičnih povezavah parka in (roll, so člani EHD optimistični. Plesecmeni, da so motnosti gicde urejanja alpskega vrla Se (^dprie. Mimogrede - na ptv vabilo iialijanskiii lastnikov smučišča so prejšnji leden si.'idelovali na cvetlični razstavi v Meranu. ■ tp IJ J Izredna ponudba za vse graditelje! t Op« ko modul V-?. >- Proln« ploi?e (•neiri Šoštanj TEL: 898 8670 Velenje TEL.: 898 87 70 E A