IZVENŠOLSKE DEJAVNOSTI V
ZADNJIH DESETIH LETIH NA
PTUJU
ŽARKO MARKOVIČ
- Kako je bilo v šoli?
- Super! odgovori hči, medtem ko se ji že
mudi na vajo v gledališče.
Kako je to drugače od zdolgočasenega odgo-
vora, da se v šoli in v mestu ne dogaja nič. V
preteklih letih se je zgodilo toliko zanimivega,
da je teže narediti izbor vseh dejavnosti, ki jih
za učence organizirajo šole in društva, kot bi
bilo našteti vse pomembne uspehe in akcije za
mlade.
V občini Ptuj je bilo v letih 1981 do 1991
od 8.120 (1981) do 7.730 (1991) učencev, ki
so obiskovali pouk v osemindvajsetih matič-
nih in podružničnih šolah. Prav gotovo vse
šole nimajo enakih dejavnosti, v prav vseh pa
je bilo veliko narejenega za dobro počutje
učencev v šoli in izven nje.
Nedvomno preživijo učenci največ časa v
šoli, kjer opravijo tudi največ interesnih de-
javnosti. Del teh dejavnosti je sestavni del po-
uka in jih opravljajo učitelji, del pa jih poteka
v sodelovanju z mentorji, ki v šoli ali izven
nje opravljajo to delo ljubiteljsko. V šoli pač
najlaže uskladijo čas in prostor z učenci, hkra-
ti pa med njimi pridobivajo nove člane kul-
turnih, tehničnih in športnih društev.
Izvenšolske dejavnosti lahko razdelimo na
nekaj področij:
1. Delo šolskih krožkov
2. Tekmovanja v znanju, spretnostih in
športu
3. Netekmovalne aktivnosti šol, kot so
pevski zbori, tabomištvo, planinstvo, kultur-
na srečanja in raziskovalna dejavnost
4. Dejavnosti šole v naravi in letovanja
5. Dejavnosti za mlade, ki jih izvajajo dru-
štva in druge institucije izven šole.
Šolski krožki so najstarejša in najbolj uteče-
na oblika dela v šolah v okviru interesnih de-
javnosti. Ker so vsi učenci nadarjeni, le da ne
vsi za isto področje, šolske interesne dejavno-
sti pomagajo učencem odkrivati in razvijati ti-
ste sposobnosti in znanja, ki jim nudijo največ
zadovoljstva. Pri tem pa dosegajo tudi zelo
pomembne uspehe.
Vse šole so v preteklih letih vedno imele
krožke na kulturno umetniškem in športnem
področju ter dejavnosti, ki so neposredno ve-
zane na okolico. Stalni pa so tudi krožki, ve-
zani na posamezne šolske predmete in delo v
njih pomeni nadgradnjo šolske snovi, hkrati
pa pripravo na občinska in republiška tekmo-
vanja.
Med kulturno umetniškimi krožki in dejav-
nostmi so najbolj razširjeni pevski zbori. Na
vseh šolah^delujejo, v Mladiki (do leta 1991
OŠ Tone Žnidarič) celo trije, srečujejo pa se
na občinski reviji pevskih zborov. V preteklih
letih se je nekaj zborov zaradi kvalitete prebi-
lo tudi na področna in republiška srečanja
pevskih zborov.
Podobno kot pevski zbori, delujejo na vseh
šolah tudi likovni krožki, učenci pa se udele-
žujejo tudi likovnih kolonij. Osnovna šola
Olga Meglic je sredi osemdesetih let dvakrat
organizirala likovno kolonijo Ptuj v otroških
očeh, na katero so prišli udeleženci iz trinaj-
stih slovenskih občin. Omeniti je treba seveda
Martino Žnidarič iz Cirkulan, ki se je s sliko
Agonija živali na natečaju MUSEUM OF
CHILDRENS ART iz Osla uvrstila v stalno
muzejsko zbirko.
V šolah pa živijo tudi dramske, recitatorske
in novinarske sekcije. Dramske so se v prete-
klih letih uveljavile predvsem v OŠ Mladika,
Markovci in Videm, kjer so nastale kvalitetne
gledališke predstave, med katerimi je imela
predvsem predstava Krtačka zobačka mento-
rice Nevenke Samobor zelo velik uspeh.
Novinarske sekcije so na šolah skrbele za
bolj ali manj redno izhajanje šolskih glasil, so-
delovanje učencev v lo^kalnih medijih ter pri-
pravo šolskega radia. Šolska glasila Mi kuje-
mo. Nagelj, Lokvanj, Mlado klasje in druga
kažejo na ustvarjalnost učencev osnovnih šol.
V letu 1991 so se na šolah začeli pojavljati
tudi prvi šolski časopisi, ki jih učenci brez
mentorjev pripravljajo in razširjajo med sošol-
ce.
Tekmovanja v znanju imajo med učenci že
tradicijo. Žal se je ob tem pojavilo komaj pri-
krito tekmovanje med šolami. Tekmovanja z
najdaljšo tradicijo in največjo udeležbo so v
Veseli šoli, kjer so imeli učenci s Ptuja velike
uspehe tudi v okviru Slovenije.
Matematična tekmovanja, tekmovanja v
znanju tujih jezikov, kemije, tehnike, promet-
ne vzgoje in še česa so bila vsa pretekla leta
velik motiv za učence, ki so dosegali na teh
področjih tudi prva mesta v Sloveniji in Jugo-
slaviji, pri čemer pa je bilo pogosto prezrto
delo šolskih mentorjev.
Za razvoj ustvarjalnosti se je v zadnjih letih
uveljavilo mladinsko raziskovalno delo v
okviru akcije Znanost mladini in v mladin-
skih raziskovalnih taborih. Čeprav v začetku s
težavami, se danes vedno več učencev in men-
torjev loteva brskanja po zakladnici znanja in
iskanja doslej nepoznanega. Največ so v prete-
klih desetih letih na področju raziskovalnega
219
Otvoritev Pionirske olimpiade na Ptuju leta 1989, foto Langerholc ;
dela naredili v OŠ Olga Meglic, kjer so prejeli
leta 1988 republiško priznanje za raziskovalni
nalogi in leta 1991 prvo nagrado za razisko-
valno nalogo o divjih odlagališčih v občini
Ptuj. Veliko so naredili na tem področju tudi
v osnovnih šolah Mladika, Ljudski vrh (do
leta 1992 Franc Osojnik), Videm, v zadnjem
času pa tudi v Domavi, Juršincih, Markpvcih
in Destemiku.
Športna vzgoja
Med učenci so prav gotovo najbolj prilju-
bljena šolska športna društva, kjer v sodelova-
nju s športnimi klubi gojijo različne športne
panoge, včasih pa jim uspe pridobiti tudi zu-
nanje mentorje. Na tem področju je že vsa leta
najuspešnejša šola Mladika, ki je bila leta
1990 tudi najuspešnejša športna šola v Slove-
niji, 1991. pa druga. Športno življenje pa je
zelo razvito tudi na osnovnih šolah Olga Me-
glic, Kidričevo, Ljudski vrh, Domava, Pod-
lehnik in Videm, ki so uspešne tudi v republi-
škem merilu. Zato sodi Ptuj med občine z naj-
bolj razvitim šolskim športom v Sloveniji.
K športnemu razvoju občine je veliko pri-
spevala Pionirska olimpiada, ki sta ju vsako
leto organizirala Atletski klub Ptuj in ena od
osnovnih šol na Dan mladosti. V osemdesetih
letih je bila izvedena osemkrat, nato pa je sku-
paj s Pionirsko organizacijo zamrla.
Na športnem področju sta imela pomem-
bno vlogo tudi v preteklih letih Planinsko
dmštvo in tabomiška organizacija. Najmoč-
nejše planinske podmladke imajo v šolah, ki
aktivno sodelujejo s Planinskim društvom
Ptuj in Majšperk. K zelo dobri organiziranosti
in delovanju planinskih sekcij je prispevala
tudi Haloška planinska pot, ki jo v osnovni
šoli prehodi večina osnovnošolcev.
Tabomiki pa so bili najbolj aktivni v os-
novnih šolah Mladika, Kidričevo, Breg, Vi-
dem, Olga Meglic in Ljudski vrh. V organiza-
ciji tabomikov so potekala letovanja otrok in
dmge aktivnosti. V taboru v Kastel Starem,
kjer so vsa leta taborili tabomiki z osnovne
šole Mladika, je v letih 1979 do 1990 letovalo
250 do 300 otrok, občasno pa so priredili leto-
vanja tudi tabomiki z OS Olga Meglic in
Ljudski vrh.
Letovanja in šola v naravi
Naštete dejavnosti so zanimiva in atraktiv-
na zaposlitev za učence, o tem ni dvoma.
Toda to ni vse. Krona vsega pa je le šola v na-
ravi.
Šola v naravi je postala sestavni del pouka
kot zimska šola Osnovne šole Kidričevo 1975.
leta, občasno pa se ji je v začetku priključila
tudi šola Ljudski vrt. Od leta 1981 je začela z
redno šolo v naravi OŠ Olga Meglic, 1983. OŠ
Cirkovce, od leta 1985 pa ima šolo v naravi
večina šol. Od tega leta potekajo za vse učen-
ce 3. razredov tudi plavalni tečaji v Ptujskih
toplicah, tako da se vsi učenci naučijo plavati.
V 4. razredu nato učenci v šoli v naravi na
morju znanje plavanja utrdijo, hkrati pa je to
za večino otrok prvo letovanje brez staršev,
kar ima pomembno socializacijsko vlogo. V
220
Projektni dnevi na osnovni šoli Breg 1992, foto Langerholc
zimski šoli v naravi pa je poudarek na smuča-
nju in spoznavanju življenja v hribih in zim-
ske narave.
Letno šolo v naravi so po letu 1985 organi-
zirale OŠ Olga Meglic na Debelem rtiču. Do-
mava pa v Piranu, pa tudi šole Ljudski vrh,
Destemik, Mladika so omogočale letovanje
otrok. Zimske šole v naravi pa so imele v zim-
skih središčih na Koroškem in Pohorju OŠ
Kidričevo, Olga Meglic, Cirkovce, Ljudski vrt
in Mladika.
Leta 1990 sta dobila šola v naravi in letova-
nje otrok nov zagon. V Kukljici na otoku Ug-
Ijenu je bilo v šoli preko 400 otrok, poleg tega
pa je v organizaciji Zveje prijateljev mladine
letovalo še 300 otrok. Čeprav je vojna v letu
1991 onemogočila šolo v naravi v Kukljici, pa
zagnanost za organizacijo teh dveh dejavnosti
ni nič manjša.
Nekoliko izven običajnega ritma osnovnih
šol deluje šola s prilagojenim programom, OŠ
Ljudevita Pivka. Izvenšolske dejavnosti načr-
tuje glede na sposobnosti otrok, vseeno pa je
delovalo na šoli v preteklih letih preko 10
krožkov. Udeleževala se je šole v naravi v Pi-
ranu in Kukljici ter športnih srečanj zavodov
za usposabljanje Republike Slovenije ter bila
tudi nosilec njihovega 9. srečanja.
Obšolske dejavnosti za mlade izven osnovnih
šol
Pomembne stvari se dogajajo tudi izven šol.
Najpomembnejšo vlogo je v preteklih letih pri
vodenju in organiziranju prireditev odigrala
Občinska zveza prijateljev mladine. Tu so da-
lje Gledališče z mladinsko skupino in otroški-
mi abonmaji, plesna sekcija pri PD Svoboda,
Pokrajinski muzej Ptuj in vrtec ter Ljudska in
študijska knjižnica s svojo redno dejavnostjo
ter prireditvami.
Občinska zveza prijateljev mladine je že vr-
sto let nosilka akcij, ki se vežejo na ritem šole,
hkrati pa vključuje mlade v življenje mesta in
okolice. Kot organizator Bralne značke Anto-
na Ingoliča in Branke Jurce skrbi v sodelova-
nju z mentorji v šolah za dvig bralne kulture,
saj je vsako leto osvojilo bralno značko okoli
5.000 od okoli 8.000 učencev občine Ptuj.
Največ se dogaja od začetka decembra do
Pusta. Začne se z novoletnimi prireditvami, ki
so v preteklosti potekale v krajevnih skupno-
stih, leta 1991 pa v Gledališču in so namenje-
ne 5.000 otrokom do 7. leta starosti. Program
so pripravljali vrtci, šolske skupine, mladi gle-
dališčniki ter zunanji sodelavci. Prireditve do-
sežejo drugi vrh ob Pustu, ki ima na Ptuju in
okolici velik pomen. Od leta 1990 poteka ob
kurentovanju tudi mladinski karneval, ki je
brez velikih težav in brez velikega pompa ta-
koj prerasel v osrednjo mladinsko prireditev z
nekaj sto sodelujočimi in tudi nekaj tisoč gle-
dalci. Že dan pred Pustom pa je v dvorani
Mladika otroška maškerada z obveznim obi-
skom kurentov.
V letu 1991 se je začela tudi akcija ŽIV-
221
Prvonagrajena skupina na mladinskem karnevalu na Ptuju 1991, foto Langerholc
ŽAV za otroke, ki jo sedaj ob sodelovanju vrt-
ca, Dijaškega doma in Ljudske in študijske
knjižnice prirejajo enkrat mesečno. Tam se
dogaja vse mogoče od, »gumi tvista«, do pred-
stavitev pravljičnih junakov, lutkovnih pred-
stav, peke palačink in ježe pravega ponija.
Naslednji, ki je na stežaj odprl vrata mla-
dim, je Pokrajinski muzej. Od leta 1990 orga-
nizira likovne delavnice, kjer so se učenci do-
slej seznanjaH z likovnimi tehnikami in mate-
riali, drugo leto so naredili kaširane domišljij-
ske maske in se z njimi predstavili na karne-
valu, nazadnje pa maske iz odpadne embala-
že.
Največ pa se za mlade dogaja v Gledališču.
Mladinske gledališke dejavnosti so se začele
leta 1975, s Klubom mladih in literarnimi ve-
čeri, tedaj mladih, danes pa uveljavljenih av-
torjev. Ob koncu 70-ih let je delovala gledali-
ška skupina, ki je predstavo Pravljica o ljudeh
zastopala amaterska gledališča na srečanju
Alpe Jadran v Novi Gorici. Od leta 1983 de-
luje gledališka skupina Stopnje, v kateri sode-
lujejo mladi starejši od 15 let, od leta 1989 pa
starejši od 13 let. Vsako leto se v skupino vpi-
še okoli 80 otrok, ki pripravijo navadno dve
predstavi letno. Ob tem pa imajo tudi mladin-
ski abonma, ki lutkovne, plesne in gledališke
predstave pripravi 6-7 krat letno za okoli
1.800 otrok. Tako je pod vodstvom Branke
Bezeljak-Glazer postalo Gledališče na Ptuju
zbirališče mladih, iz katerega izhajajo po-
membni slovenski umetniki, ne more pa na-
domestiti 1990. leta zaprtega Kluba mladih.
Iz Kluba mladih je izšla tudi plesna sekcija
KPD Svoboda. Pod vodstvom Mire Mijačevič
vključuje preko 100 članov, ki vsako leto pri-
pravijo 1-2 projekta, redno sodelujejo na lju-
bljanskih dnevih plesa, mentorica pa se je v
Sloveniji uveljavila kot priznana plesna peda-
goginja.
Veliko je še institucij, ki se ukvarjajo tudi z
otroki: tu naj omenim vsaj še mlade gasilce, ki
najboljši ponavadi izhajajo prav iz ptujske ob-
čine, pa zgodovinske in turistične krožke, ki
mladini pomagajo spoznavati mesto Ptuj.
VIRI
Poročila osnovnih šol o izvenšolskih dejavnostih ;
1980-1990, sekretariat za družbene dejavnosti obči-
ne Ptuj, 1992. — Organizacijska poročila osnovnih \
šol 1979-1992. — Poročilo Raziskovalne skupnosti i
Ptuj. — Poročilo ZTKO - dejavnost ŠŠD
1980-1990. — Majda Fridl-Grah, Pedagoško delo v ;
sodobnih muzejih, 1991. — Ocenjevanje uspešnostj j
in tudi priznanja po novem, delo 3.12.1990. — OŠ \
T. Žmdarič in Gimnazija Novo mesto - naj športni :
šoli, Šolski šport 1991. — Letna poročila o deluj
Občinske zveze prijateljev mladine.
222