190. številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. avgnsta._XXI. leto, 1888. SLOVENSKI Ml Izhaja vsak dan ivefer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-., gorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub lj ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na rtom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zn tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pttit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeder krat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvoje v Gospodskih ulicah St. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari. „Srbi in Hrvati". Pod tem naslovom priobčilo je glasilo srbske liberalne stranke, „Srpska Nezavisnost", nastopni članek: „Ko je letos spomladi, povodom jubileja gospoda vladike Strossmayer-ja, izšel v „Obzoru" čla nek z naslovom „Srbi i Hrvati", ki so ga napisali nekateri ugledni rodoljubi hrvatski, smo mi rečen članek ponatisnili v našem listu, rekoč, da se mi v glavnem slagamo z mislimi, izraženimi v tem članku. V napominanem članku govori se za slogo mej Srbi in Hrvati in mi smo rekli v dostavku, s katerim 8mo članek spremljali, kako se radujemo vsakemu pojavu, ki meri na to, da se sloga in bratska ljubezen mej obema bratskima narodoma kolikor moči bolj učvrBti, kajti v naši Blogi in bratskej ljubezni je moč, s katero se moremo braniti pred tujim navalom, ki bode uspeval samo tedaj, ako mu mi s svojo neslogo v naSej ograji odpiramo razpoko, skozi katero more prodirati mej nas, kadar smo pa složni, zavarovali smo se čvrsto pred vsakim tujim navalom, ker se bode ob našej slogi tako razbijal, kakor valovi ob trdi, neprodiranej pečini. Kar smo takrat rekli, to ponavljamo tudi sedaj. Mi smo vedno skupne interese umeli tako, kakor jih treba, ako se resno vodi račun o bodočnosti. Mi sum večkrat naglašali, da tudi narod hrvatski spada mej balkanske narode, kako mu treba, da s te struni ocenjuje in umeva položaj svoj, da s te točke gleda na bodočnost svojo. Poleg tega pa smo bratski svetovali, da se opuste" vse pretiranoBti in da se išče iskrena sloga in sporazumljenje z narodom srbskim. Narod srbski je za Hrvate oni faktor, brez katerega jim iii mogoče priti do boljše bodočnosti. Doseže-li narod srbski to, kar želi, uživotvori-li narodne idejale svoje, tedaj bode v tem tudi narod hrvatski dobil naj zanesljiveje jamstvu za bodočnost gvojo, za obstanek svoj. Za to je v Hrvatov interesu, da po svoje pomagajo narodu srbskemu v vseh težnjah njegovih. Čas, v katerem živimo, je jako ozbiljen, to so hrvatski rodoljubi sami priznali v članku, katerega smo zgoraj omenili. Nas obkoljavajo na vse strani sovražniki, ki delajo na to, da nas razcepijo, da zasejejo razpor in neslogo mej nas, da bi nas tako razcepljene ložje uničili. Svoje načrte izvajajo oni LISTEK. Lov na tihotapce. Ko je leta 188 . . našo „tužno" Istro s Primorjem zadelo novo breme — colnina, torej davek, ki je poleg užitninskega i. dr. sam na sebi važen vir nikdar polnemu žrelu državne blagajnice, polastila se je marsikaterega isterskega zemljana, ki si je dosiljmal vsakdanji kruh v pravem pomenu besede v potu svojega obraza služil, nekakšna mržnja do težkega dela tam po pečinah istrskega Krasa, in jel je premišljevati, kako bi si pripomogel do „lažjega kruha" I Ni dolgo premišljeval, temveč lotil se je — tihotapstva. In kakor greh naših prvih starišev, bi dejal, tako jelo se je širiti v onem času tihotapstvo po istrskem ozemlji. Največ zastopnikov imela je pa zanemarjena Ćićarija, katere prebivalci so sicer uborni oglja rji , a povsem ne ravno malo prebrisane glave! A kdo bi menil, da je to „kontrabantarsko" ulogo jelo igrati le ljudstvo nižje vrste, in da je „prvi cvet" pognal baš iz njega, — se dokaj moti, kajti ta več ali manj drzen posel proti nam jako lokavo. Oni nam laskajo in zamotijo nas; nosijo pred nas, kakor pred nerazsodno deco, razne igrače in mamila. A nam ne treba, da smo deca, marveč zreli ljudje, ki umejo razločevati, kaj je resnica, kaj sleparija. Nam treba, da gledamo na svoje višje koristi modro in ozliljno, in kadar bo-demo tako postopali, tedaj jih oodemo tudi pravilno pogodili in zagledali pravi pot, po katerem jih moremo uživotvoriti. Hrvatje imaj) dobro šolo v preteklosti in v sedanjosti, zato je skrajni čas, da se iž nje okoristijo. Šola ta jih uči, da jim ne treba, da se ozirajo niti na levo niti ua desno, od koder jim prihajajo laskave besede in mamila, a dela koristna za njih in njihovo bodočnost nikdar. Njih pot k boljšej bodočnosti vodi tja, kamor teže vsi narodi balkanski Nas je vsekdar bolelo, kadar smo v naših hrvatskih bratih videli pretiranosti in strasti, podko-pavajoče ono, v čemer je rešitev, a še težje nam je bilo, ko smo gledali, da te pretiranosti v svoj vrtinec vlečejo tudi one resne pat:*ijote hrvatske, katerim treba, da v splošnem interesu te strasti od bijajo in potlaćijo. Toda, dasiravno smo se takrat ljutili, in to po pravici, radujemo se sedaj iskreno, da baš ozbiljni hrvatski rodoljubi sedaj stoje na tleh, ki morajo donesti dobrih pesle.!ic. Mi se radujemo, ker vidimo, da baš v krogu ozbiljnih rodoljubov hrvatski h prevladujejo pravilni oziri na velike slovanske interese. Radujemo se, da tudi na to teže vsi Slovani, slasti pa narod hrvatski. To pravilno pogajanje in ocenjevanje splošnih interesov slovanskih pripomagalo bode, da se tudi naša sloga in bratska ljubezen utrdi in postane činitelj v narodnem življenji našim. Dobro razumljeni interesi slovanski napotujejo Hrvate do sloge s svojimi brati po rodu, s Srbi. Najkrajši pot pa, da se ta sloga doseže in učvrsti, je osiguranje narodne ravnopravnosti in cer-kvenošolske avtonomije Srbom, živečim v trojedni kraljevini. Tako pravično st zahteva ne samo bratska ljubezen, ampak tudi njihovi in naši narodni interesi. Tudi mi mislimo, da bodo k temu baš najbolj trudili se oni, ki so poslednji čas tako resnobno povzdignili rodoljubni svoj glas mej Srbi in Hrvati. Tuje roke ne treba, kajti tuja roka seje samo razpor in neslogo. Zaradi tega je ravno potrebno, pa se Bovraž-niku izbije iz roke orožje, s katerim mu je možno priljubil se je tudi po primorskih mestih in obližji omikanemu svetu, in to notri do visoke — gospode ! Na kratko povedano torej: Tihotapec postal jo umazani ČJič in tihotapiti jel je tudi istrski — pleme-nitaš. Glede tega „štedenja" gojila sta ta dva precej jednake „ideje!" — Stvar je pa sama na sebi tudi, bi dejal, čisto naravna! Pomislimo, če je bilo Ciču — tihotapcu na tem, da je za borih 20 kr., za katere je oškodoval finančni erar pri jednem kilu sladkorja, ali 25 kr. pri kilu kave, pa je pri tem svojem težavnem poslu od ranega jutra pa do pozne noči v hudih skrbeh tičal, kako bi srečno pete odnesel iz Trsta na dom, — seveda s polno vrečo, zakaj bi se ne bila gospoda podvizala, vozeč se iz Trsta s parnikom tja doli kam v Piran ali Poreč, utihotapiti pod svojo obleko — tedaj na prav lahek način, par svilnatih ogrinjal, robcev in druzega tacega finega blaga, za katerega komad bi bil moral dotičnik odšteti pri dotičnein colnem uradu, da se je izglasil, po GO ali 80 kr.! — Iti tako se je tudi godilo! Tihotapec postal je, ne le Čič, ampak tudi premožna gospoda po sejati razpor in neslogo mej bratoma, katera vežejo skupni življenski interesi Taki bo naši nazori, katere smo dolžni izražati baš v sedanjih okolščinah. S tega stališča ocenjujemo tudi slogo mej Srbi in Hrvati v Dalmaciji. Tudi ondu bi mi želeli, da bi se za vselej odvzela možnost tretjim, da na račun bratske nesloge snu jejo svoje načrte, jednako škodljive Srbom in Hrvatom. Doba, v katerej živimo, je zelo ozbiljna in vsak srbski in hrvatski rodoljub naj jo tudi ozbiljno ocenjuje in umeje. Okolščine, razvijajoče se okolu nas, nas opominjajo, da moramo biti složni, da opustimo malenkosti in da gledamo budnimi in treznimi očmi na splošne interese naše. S slogo in bratsko ljubeznijo moramo najresneje delati na to, da (»hranimo narodnost svojo in da jej zajamčimo čim prej boljšo bodočnost. Uzrli smo pravi pot, po katerem se pride do nje, hodimo dalje po njem v slogi in bratski ljubezni. Politični razgled. Notranje iliv/ole. Y Ljubljani 20. avgusta. Hi/Hvnf zbor snide ne 11. oktobra in bode neprenehoma zboroval do Božiča. Ker bode gotovo že v začetku zasedanja skušali konservativci spraviti na dnevni red prvo branje Liechtensteinovega zakona, bomo kmalu videli, če je kaj up.inja, da bi se mej raznimi frakcijami na desnici doseglo v važnejših vprašanjih kako trajno sporazumljenje. Dolžnost slovanskih poslancev bode pa odločno zagovarjati narodne pravice svoj i in nikakor drugače ne podpirati druži h desničarjev, da bodo tudi oni podpirali naše narodne težnje. Nemški konservativci vedno bolj kažejo svojo pravo barvo. Radi bi, da bi se narodna vprašanja popolnoma porinila z dnevnega reda. Tako piše „Oesterreichische Correspondenz", da je prejšnje čase imela organizacija po narodnostnih skupinah neko opravičenost, ko so predvsem bila narodna in ustavna vprašanja na dnevnem redu. Sfdaj so pa ta vprašanja že dobro premleta in rešena in morajo torej umakniti se vprašanjem o pokristijanjenji šole, o kristijanskih socijalnih reformah itd. Konservativci vse države se morajo organizovati in si postaviti jasen program. Iz tega se vidi, kako že bode nemške konservativce, če Čehi ali Slovenci kaj pridobe v narodnem oziru. Niti pri nas, niti v deželah češke krone se še ni izvel član XIX. osnovnih za- mestih ; straža, pa ki je vsled potrebe in previdnosti morala se v tistem času zdatno pomnožiti, imela je težaven posel , tacim nakanam priti ne le na sled, marveč tudi v okom, — kako pak je izvrševati jej bilo baŠ ta nalog, o tem v naslednjem odstavku. I. Bilo je popoludne na dan 18. marca omenjenega leta. Cel dan ogrevalo je uprav pomladansko solnce naravo in obsevalo s svojimi žarki zatemnelo ozidje ne baš odveč ličnih poslopij K......ega meBta. Približala se je 6. ura popoludne. V luki čakali so moji kolegi in dva uradnik.- carinskega urada na parobrod „Doris" ki je ravnokar gredoč iz Trata mimo „Punte grosse" približeval se mestu. Bil je nenavadno poln, kar je značilo, da se potniki, ki so se zjutraj odpeljali v Trst nakupit za praznik druzega dne potrebnega blaga, vračajo domov. Tačas bil sem jaz prideljen pisarni ondotnega finančnega nadzornika I., oziroma finančne straže nadkomisarju F. v pomoč. Ko tako v misli utopljen zrem skozi pisarniško okno na morsko gladino in približajoči se konov, a konservativni listi se že predrznejo trditi, da so narodna vprašanja Že rešena. V nanje države. Abesinei, ki so bili prišli k develstoletnici po-kristijanjenja llusij«\ bivajo še vedno v Peter-burgu. Kakor se kaže, imeli so še drugo važno misijo. 13 t. m. je je vsprejel tajni svetnik Vlaughali, 16. t. m. pa Giers. Kakor se govori, prišli so v Peterburg, da si izprosijo ruskih inštruktorjev za abesinsko vojsko Ko bi Rusi ustregli njih želji, bi Abesinija odstopila Rusiji jeden otok v Rudečern morji Albesinci pogostem pohajajo tudi generala Ignatjeva. Tako pišejo vsaj nemški listi, ki bi radi Kijevskini slavnostim podtaknili politične nameue. Ilirsku vlada je poprosila več veleposlanikov prijateljskih vlastij, da bi jej pomagali prisiliti bolgarsko vlado, da bi takoj izročila železnico Vakarel- Uelovo baronu Hirschu. Bolgarska vlada bode v tej zadevi najbrž rada odjenjala, če bodo le imela zagotovilo, da se bode nadalje tu Ji promet redno vršil. Res da trdijo gospodje v Sofiji, da ima v Bolgariji država sama pravico do obrata po vseh železnicah, a nazadnje bodo pa pač spoznali, da te pravice do železnic v Vzhodni Rumuliji nema, ker ta dežela še ni definitivno spojeua z Bolgarsko. Dne 15. t. m., na ^Napoleonov danu, se je bilo v Paiizu zbralo kacih 1200 osob k banketu, da so proslavljali spomin velicega francoskega cesarstva. Pri tej priliki se je pa videlo, da bona-partska stranka propada. Glavni njeni vodje že obupujejo in niti k temu banketu neso prišli. Nekateri so svojo nenavzočnost opravičili. Pri banketu tudi ni bilo pravega naudušenja. Bilo je sicer nekaj na-pitnic iu klicev: „Vive 1' Impereur!" Nazadnje se je pa vsprejela adresa na princa Viktorja, v katerej mu izrekajo udanost svojo iz željo, da bi kmalu prišla ura, ko bode mogel on nadaljevati dela Napoleona I. in Napoleona III. Italijanski listi tožijo, da ima Italija tako malo uspeha s kolonijalno politiko. Poslednji neuspeh je vzbudil zopet veliko nevoljo po vsej Italiji. Masava ni toliko vredna, kolikor že stane državo. Tudi vladni krogi najbrž že spoznavajo, da kolonijalna politika ni koristna državi, toda ui moči najti pota, da bi mogli častuo odpoklicati čete iz Afrike. Kaj pomaga, če se italijanski vojaki in častniki še tako hrabro bi jejo, če je pa nazadnje le zmaga so vražnikova. Abesinija je mnogo nevarnejša, nego so mislili v Italiji. Sedaj ko so že mislili v Rimu, da so Abesinci že zavsem onemogli, pa nakrat pobijejo precejšen oddelek. Italijani bo pa tudi imeli priliko spoznati, da se na domačine nemajo nič zanašati. Ker nemški kancelar letos ne pojde v toplice v Kissingen, pohodila bodeta ga Kalnokv in Grispi v Fridriehsruhe. Njijina pohoda imata namen osvežiti zopet tripelalijanco. Nemci tudi jako žele, da bi se ta alijanca še bolj utrdila, ko je potovanje nemškega cesarja v Peterburg ostalo zavsem biez uspeha. Nemci so res veliko storili, da bi dosegli rusko prijateljstvo, a vse je bilo zaman. Več znamenj že kaže, da je položaj za Nemčijo vedno kritičneji. Njeni nasprotniki dobili so zopet več poguma, ko vidijo, da je vse moledovanje v Peter-burgu ostalo bilo brez uspeha. V Peterburg prišla je japanska misija, katere nalog je proučiti rusko državno upravo, organizacijo ruske trgovine, vojske in pomorstva. Razen tega po ima misija še nalog pogladiti pot poli-tičuej zvezi mej Japanom in Rusijo. V Peterburgu že dolgo jako čislaio japansko j>rijateljstvo. Japanci bi bili Rusom dobri zavezniki proti Kitaju, ko bi evropske vlasti le Kitajce našuntale proti Rusiji. Dopisi. ■ z lici jaške okoliee 19. avgusta. [Izv. dop.] Slavnost, kojo je priredila podružnica sv. Ci rila in Metoda „za Beljak in okolico" na Brnci v nedeljo 12. avgusta, obnesla se je jako dobro. Po parobrod, približa se mi iz svoje pisarne moj šef, nadkomisnr F., ter položivši svojo desnico na mojo ramo, mi smehljaje reče: — „Danes bode pa gotovo kaj „zaslužka" pri parobrodu". — Tudi meni se nekako tako dozdeva, odgovorim jaz; — in pristavim še: Škoda, da ne bodem jaz deležen tega izrednega — zaslužka! „Le potrpite nekoliko, odgovori mi ua to moj Šef, — prej ali slej imeli bodete tudi Vi priliko to srečo uživati", in odide. Tačas dospel je bil parobrod „Doris" ravno v luko. Bil je v resnici natlačeno polu, tako da je krov bil komaj črevelj nad vodo. K sreči je bilo to popoludne morje mirno, kajti da je v tem času prihrumela iz Cičarije ljuta burja, pač ne vem, kako bi se bil p imi stroj boriti imel s silovitima elementoma — morjem in viharjem! Trajalo je dobre pol ure, preduo je prostorišče parobrodovo do dobrega se izpraznilo. Kar v 8j>re-vodu korakali so ti do.šli pasažerji proti carinskemu uradu, kdor se je pa z zvijačnostjo ali zbog „slabe vesti" mislil reviziji odtegniti, prijela ga je na mestu popoludanski službi božji zbirati so se začeli družbeniki in gosti mej pokanjem možnarjev v gostilni gosp. pl. KIeinmayr-ja, iznad koje je vihralo več zastav. Prostori so bili kmalu napolnjeni in načelnik "VVutti pozdravi v primernem govoru vse družbenike in goste, posebno navzočne zastopnike Bistriške in Šent-Janške podružnice ter zastopnika glavne družbe č. g. Greg. Einspielerja. Ob jednem razloži načelnik Wutti veseli pomen denašnjega shoda in konča s trikratnim: „Živel naš presvetli cesar Fran Josip I. J" — Slavnostni govornik, gosp. prof. pl. Kleinmavr, slikal je s krepkim glasom življenje in delovanje našega presvetlega cesarja in s svojim govorom še bolj naudušil za slavno habsburško hišo navzočne Slovence, o kojih bodo vedno veljale besede pesnikove : „HraBt se omaje in hrib, Zvestoba Slovencu ne gane!" Po slavnostnem govoru razdelilo se je mej zbrano občinstvo 200 knjižic: „Naš cesar 1848 — 1888", koje je slavno vodstvo v to svrho podariti blagovolilo naši podružnici. — Jako dobro je deklamoval gosp. stud. med. Treiber Gregorčičevo odo „Pozdrav Njega Velečastvu cesarju" mutatis mutandis prirejeno za to slavnost. Tudi deklamovalka, deklica Regina Ko man, zadovolila je poslušalce in prejela v zahvalo jako lepe molitvene bukvice, ki jih je tudi podarilo slavno vodstvo. — Gospod živinozdravnik Fran Dular je prav umljivo in po domače razlagal razne živinske bolezni, kako se spoznajo in kaka bodi prva pomoč. Razlagal je tudi postave glede nalezljivih boleznij in mnogo koristnega povedal slovenskim kmetom, ki so mu za prelepi pouk gotovo hvaležni. Še bolj bo ustregel gosp. Dular slovenskim živinorejcem, ako priobči svoj govor v „Miru" in morda tudi v drugih slovenskih listih. — Šaljivi govor znanega šaljivca \Vuhererja pro-uzročil je mnogo smeha. — Mej posameznimi točkami razveseljevali so zbrano občinstvo Šent-Lenart-Bki pevci in Loški godci. — Po oficijalnem delu sledila je domača zabava, kojo je jako spretno vodil gosp. prof. pl. Kleinmavr. To je kratko poročilo o prvi slavnosti, ki se je priredila na Koroškem v proslavo štiridesetletnice vladanja presvetlega našega cesarja Frana Josipa I. Iz Nevniee 19 avg. [Izv. dop.] Vsi narodi našega cesarstva tekmujejo v proslavljanji Nj. VeleČastva presvetlega vladarja povodom 40 letnega vladanja. Vsi časniki se polnijo z raznimi poročili, ki se čestokrat že ujemajo. Radi tega sem mislil poročilo opustiti o našej slavnosti, ker si je že itak vsak v svesti o lojalnosti Sevničanov. A da se nam ne bo predbacivalo, da o proslavljen j i iz našega kraja ni bilo nikjer čitati, naj mi bode dovoljeno, ob kratkem poročati, da je 17. avg. zvečer pokanje možnarjev naznanjalo imenitnost prihodnjega dne. Trg je bil čarobno razsvetljen. Mej godbo z bobnanjem so se spušali raketi in umtteljni ogenj. Zjutraj budnica streljanjem. Ob 8. uri slovesna sv. maša z zahvalo, katero so se udeležili vsi c. kr. uradniki, učiteljstvo s šolsko mladino in požarna bramba. Šolska mladež se je po maši zbrala v okrašenej šolskej sobo, kjer so učitelji imeli slavnostne govore. Domoljubne pesni so se pele in deklamovale. Pri tej priliki pa je naša občina za zgradbo ubožnice zopet podarila 100 gld. Popoludne je bila prosta zabava. straža in — šel je v poslopje „Sunita, kjer je bil preiskan, naj si je bil potem že moški ali ženska .... Tako veleva obstoječi zakon ! . . . Ravno sem mislil zapustiti zaprašeno pisarno, in podati se nekoliko na sveži zrak, kar prikoraka moj šef resnega obraza v mojo pisarno s pol pole papirja, — na katerem je bila prej ko ne kakšna posebna ovadba od katere "zunanjih postaj. „Pripravite se uocoj, ob 8. iu pol uri odideva s „kuterjem" Marjeto — (to je večja barka finančne straže, na kateri opravlja službo 8 ukrcauih mož po morji), — v M. in od tamkaj dalje peš do R., — kjer je nocojšno noč pričakovati dobrega plena. Ravnokar došlo poročilo postajinega vodje iz R. mi javi, da dojde okolu 1. in 2. ure jutri v jutro veča tolpa tihotapcev s polnimi vrečami blaga, eolnini podvrženega. Jaz sem potrebno ukrenil, kakor mi je bilo ukazano, a popraskal sem Re za ušesi, vedoč, da nocoj ne bodem na mehki svoji postelji spal, marveč kje v gorovji prežati moral na — nočne „čuke". Polog tega pa sem gojil nado, da ne bodem brez jdačila trudil se po teh kršnih goličavah, češ: Če Iz ŠenciirNke občine pri Kranji 18. avgusta. [Izv. dop] Raznih izvoljencev javno delovanje ima jako različne posledice, če tudi jim je izročeno jedno ter isto področje. To opažamo na kmetih ložje, nego v mestih, osobito v občinah, katere imajo v istini vestne ali brezvestne občinske uačelnike. Resnici damo besedo, če izjavljamo očito, da morejo drugi rojaki naši, ki so manj srečno volili svoje občinske načelnike, nego mi, nas zavidati na našem občinskem načelniku - Matevži Barletu. Da zasluži javne pohvale in priznanje, povod je nam vsestranski pravično prizadevanje njegovo za blagor nas občanov. Danes bodi povedano samo to: V neki vasi ŠenČurske občine se je prikazala nalezljiva živinska bolezen, črmnica ali vrančni prisad. Jednemu gospodarju poginilo je sedmero živinčet, v drugi vasi drugemu dvoje. A nadejamo se, da je bolezni tudi konec, navzlic, da so v obližji goste in velike vasi. S čisto očetovsko skrbjo je hodil naš vrli občinski načelnik za časa te nesreče od hiše do hiše h gospodarjem ter jih poučeval, kako jim je ravnati, da se bolezen ne zaleže k njihovi živini. Orožnikom in živinskemu zdravniku je bil najzvestejša pomoč, da so mogli skupno preprečiti grozno opasnost ter obvarovati posestnikom na tisoče novcev. — Kakor ne drugod, osobito v naši občini ne pogrešamo Iju-dij, ki jako prekanjeno greševajo zoper peto božjo zapoved. Tem in vsem drugim razsajačem je naš vrli načelnik hujši, nego trn v peti. Slehern dobiva spričevalo za sodišče, kakeršno zasluži. Pri tem ne gleda na sorodstvo kumstvo, ampak vedno mu je vodnica svetla boginja — resnica in pravica. — To je mož, da smo ponosni nanj! Domače stvari. — (Najvišja zahvala.) Presvetli cesar naročil je deželnemu predsedniku, baronu Winklerju, naj povodom štiridesetletnice v Š k o f j i 1 o k i zbrani m mestnim zastopnikom, avtonomnim oblastveni in raznim društvom za udanostno brzojavko izreče najvišjo zahvalo. — (Presvetli cesar) podaril je kraj-uemu šolskemu svetu v Metliki za zgradbo šole 300 gold. — (Umrl) je pretekli petek v Duplici pri Kamniku 831etni g. Matej Lipovšek, bivši župnik pri sv. Lenartu nad Škofjoloko. — (V Kastvu) umrla je včeraj gosp. Erne-stina Jelušič, rojena Dukič, soproga znanega rodoljuba Kastavskega g. Mirka Je 1 ušica in sestra dr. Ar. Dukića, odvetnika v Pazinu. Blag jej spomin ! — (Š t i r i d e a e ttl e t n i c a cesarjeva) praznovala se je včeraj dopoludne v Hrušici jako slovesno v lepo okrašenem šolskem poslopji. Nagovorila je okrajnega glavarja g. Mahkota šolska deklica in mu izročilo krasen šopek. V šolski sobi nagovoril je g. okrajni glavar šolarje iu vaščane in njim našteval dobrote in očetovsko skrb presvetlega cesarja ter sklenil z živioklici na cesarja, na kar se je zapela cesarska pesen. Župan g. Korbar zagotavljal je v svojem odgovoru g. okraj, glavarju udanost občine do presvetlega vladarja in prosil, naj se to sporoči na Najvišjem mestu. Konečno pa je še gosp. učitelj otroke in stariše v daljšem govoru spodbujal ne bodo noge zadostovale, pomagale bodo kroglje v puški .... In čakal sem, z nekakim ponosom in zaže-ljenjem, čakal sem ure poludevete. Moj prosti časdveh ur je hito potek-din jedva sem svojo večerjo pod streho, uredil svoje orožje in drugo prtljago, s kratka: vse potrebno za odhod pripravil, kazala je ura že četrt na devet. Skoro sera se potil pri tej svoji .mobilizaciji" tako sem hitel in ravno sem mislil še jedno smodko zapaliti, kar prilomasti nekdo po hodniku ter potrka na moja vrata. — Notri! — zaklsčem. — Bil je pisarniški sluga. — Gospod nadkomisar čaka že v luki na Vas, in barka je pripravljena ! Dobro, javite, da dojdem takoj. In odšel sem za slugo v luko. — „Imate li vse potrebno seboj" ? vpraša me nadkomisar. Vse je v redu, odgovorim mu jaz. Usedemo se v naš čoln in odrinemo iz luke. Bleda luna prikazala se je ravno izza gora, za sadjorejo. Otroci so dobili potem vsak izvod knjižice „Naš cesar", gospod okrajni glavar Mahkot pa je mej šolske otroke razdelil štruc, kar je vzbudilo veliko veselje. Slavnost so zelo podpirali tovarnarja gg. Ba u m g a r t e n in Ple i we i s, katera sta darovala tudi 25 gld. za uboge in g. Jamar. — (Štiridesetletnica cesarjeva v Kamniku) vršila se je včeraj izredno sijajno. Delavsko pevsko društvo „Slavec", ki je šlo k tej slavnosti sodelovat, bilo je v Trzini, v Mengši, še bolj pa v Kamniku jako lepo vsprejeto. „Slavci" včerajšnjega dne ne morejo prehvaliti. Obširnejega dopisa pričakujemo. — (F. Z. M. baron Schdnfeld,) poveljnik 3. voju, pripeljal se je včeraj z brzovlakom v Ljubljano in se nastanil v hotelu „pri Slonu". Danes ogledal je deželne brambovce, potem se pa odpeljal k večji vaji vojaštva Ljubljanskega, katero je danes odšlo proti Logatcu. Jutri zjutraj popelje se s ku-rirnim vlakom v Logatec k strelnim vajam, v sredo pa v Celovec. — (Velik a van cement) je povodom roj-stvenega dneva cesarjevega razveselil avstrijsko vojsko. Imenovanja obsezajo več stotin, mej temi so izmej domačih polkov iu batalijonov imenovani nadporočniki: Jakob Razlag in Oskar baron Sieber 17. pešpolka; poročnik-kadet Miroslav VVurianek 97. pešpolka; Hugon Boroš in Hranislav Knežević 19. lovskega batalijona; Ivan Helversen, Anton Freitag in Alojzij Hajek 7. lovskega batalijona. — (Poročil) se je danes g. IvanKoŠiČek, c. kr. poštni oficijal, z gospodično Pepico Bahov-čevo iz Ljubljane. — (Nove zgradbe.) Letos bode veliko novih zgradeb pod streho. Kranjska stavbinska družba sama zida 25 poslopij. Najživahneje je gibanje ob Resljevi cesti, katera bode izmej najlepših in bode tako dolgo najlepša, dokler se ne posreči razsvojiti Luk-manove hiše in tuko dati duška vsej Dunajskej cesti. Na Resljevi cesti so hiše gospe Fuxove, gospodičin Pesjakovih, Trpotčeva in hiši južne železnice deloma že gotove, deloma že pod streho, na Vrtači zida Kranjska stavbinska družba lepo hišo v Igriških ulicah postavili so Seunigovi dediči jako lepo hišo, kjer bodo stanovanj za kacih 14 strank. Ker tudi drugod rasteje razne stavbe iz tal, smemo računati, da bode prihodnje leto vsaj do 70 stanovanj več, nego doslej. — (Volitve v okraji K o p e r s k e m ) vršile so se dne 13. in 14. t. m. v Buzetu. Oddalo je svoje glasove, kakor čitamo v „Edinosti", 212 narodnih volilcev za 23 „riducijarjev", kateri bodo dne 30 t. m. oddali svoje glasove narodnemu kandidatu. Nasprotna stranka se volitve ni udeležila. — (Tatico pl Steinbach) iz Gorice prijela je policija zadnjo soboto v hotelu pri „Slonu", ko je ravno prišla iz parnih toplic. Pokrala je pri neki rodovini v Gorici zlato brošo z velikimi bri-ljanti in briljantne uhane. Vse ukradene stvari je, kakor je hitro povedala, že v Gorici zastavila, da jo je mogla popihati v Ljubljano. Izročili so jo na Žabiek. — (Iz Slovenske Bitrice) se nam piše: Vest, da zaradi znanih demonstracij v Gradci, ne bode niti cesarja, niti cesarjeviča Rudolfa k tukajšnjim velikim vajam, nas je vse užalostila. Že več mesecev so se delale priprave in vse se je rado- valo, da tudi naše mestece doleti izredna čast pohoda cesarjevega. Druga zelo občutljiva nezgoda zadela pa nas je s tem, da izgubimo tudi dosedanjo garnizijo. Dne 26. t. m. zapuste konjiki naše mesto in ne bode jih več nazaj. Vojašnica, katero bi eraru drage volje brezplačno prepustili, ostala bode prazna, naši krčmarji, trgovci in obrtniki pa bodo težko pogrešali dohodkov, ki so jih doslej dobivali od garnizije. — („Odbor slov. pevskega društva") prosi vsa narodna društva, kojim so bila doposlana vabila k udeležitvi cesarske in pevske slavnosti na Krškem, da naj blagovolijo vsaj do 27. t. m. odboru naznaniti, ako in v kolikem številu se bodo slavnosti udeležila. Isto tako se prosijo vsi poverjeniki Slov. pevskega društva", da naznanijo Število udeležujočih se pevcev in pevkinj (vsako posebe). Kdor še potrebuje not, naj nemudoma naznani odboru, da Be mu pošljejo. Vspored slavnosti je že sestavljen in ae bode v kratkem razposlal. Sodelovala bode polnoštevilna vojaška godba. — (Nova železnična postaja) otvorila se bode na državni Hrpeljski železnici početkom meseca septembra v Ricmanjih. — (V Besni c i) je logar Jaruejevec sina posestnika Gabrovca smrtno obstrelil. Ranjenca pripeljali so v deželno bolnico. — (Blizu P ulj a) ujeli so ribiči dne 10. t. m* morskega volka 2.1 metra dolzega — in G2 kilogramov teškega. — (Nesreča na morji). Dne 15. t. m. ob 2Va uri zjutraj prevrnil se je italijanski traba-kel „Nuova Zaira" dve milji oddaljen od takozvane „Punta Grossa" vsled silnega vetra. Štiri mornarji, ki so bili na krovu, padli so v morje ter se rešili plavajoč na kopno; 841etni lastnik Nikolaj Santi pa je spal v svojej kabini, ko se je pripetila uasreča ter se ni mogel rešiti. Zapovedništvo Tržaškega pristanišča odposlalo je takoj, ko je zvedelo o nesreči, vladni parnik „Audax" v pomoč. Po dolgem trudu posrečilo se je dvigniti prevrnjeno ladjo, ter pravo Čudo je, da so našli Santija še pri življenji. Starec je prebil v smrtnem strahu 11 ur v prevrnjenej ladiji, Btoječ do ledij v vodi. Trabakel so spravili nazaj v Trst, Santija pa so odveli v bolnico. „ Edinost". Telegrami »Slovenskemu Narodu": Vač (Waitzen) 19. avgusta. Preteklo noč nastal v brambovski vojašnici požar. Zgorelo je 45 konj. Mnogo konj zdirjalo je proti železnični postaji, kjer je povozil baš došli vlak osem konj. Lokomotiva in več" vagonov skočilo s tiru. Izmej ljudij se ni nihče ponesrečil. Pariz 19. avgusta. Mej potovanjem generala Boulangera so v Somme-i prijeli barona Watteville-a, ker je vojakom denar delil. Rim 19. avgusta. Vulkan na liparskcni otoku Vulkano začel je danes zjutraj zopet bruhati kamenje in pesek. London 19. avgusta. Princa Neuleya, strica cesarja maroškega in 200 spremljajočih ga konjikov zvabili so ustaši v zasedo. Ustaši posekali so princa in vse njegove spremljevalce. ko smo zapustili luko in lahen vetrič začel je pihljati, ko smo bližali se prostei morskej gladini . . . Moštvo jelo je krepko veslati in naša barka plavala je kot lahko pero po temnozelenej vodnej ravnici. Na sredi te morske planjave vsprejme nas močnejši veter, na kar je moštvo razpelo jadra in zdajci gnalo jo našo barko bliskoma proti Milj-skemu mestu, kamor smo dospeli v treh četrt ure. Moštvo naše imelo je tamkaj v luki uro počitka, nakar se je imelo vrniti nadaljevat službo svojo po morji proti K., midva z nadkomisarjem pa sva šla k postajinemu vodji ondotue finančne straže, kjer bilo treba še nekaj malega ukreniti. — Po četrturuem prestanku odidemo tedaj: moj šej, postajni vodja K. in moja malenkost pri luninem svitu iz M. po okrajni cesti dalje, dokler nesmo čez tri četrt ure dospeli do državne ceste in Ž—oke mitnice, kjer se prične malo gorovje. Tu se ustavimo in nadkomisar nama reče: Sedaj idimo vsi skup po tej stezi ono stran ceste navzgor, koder je pot bolj z goščavo ubiaščen. Tako dospemo v četrt ure do prve straže R—ske postaje, ki ima blizu mejnega kamna (na točki a) prežo. Ko naletimo na to, obiskati nam je zatem, še tri druge. Na zadnji točki — d, — ima preže respicijent in vodja R —ski z jednim možem. — Ko najdemo vse v redu, izvemo tudi lahko, ob katerej uri imajo tihotapci iz Trsta dospeti blizu, in se bodo li bolj gorskega robu držali ali šli nižje pod Ključem! . . — In šli smo počasu in kar moč tiho dalje po povedanem načrtu . . . Bila je ura blizu četrt na jednaj8t. Ko dospeva do prve straže (patrole) — obstoječe iz dveh mož, katera sta bila postavljena trideset korakov drug od druzega, vprašamo, če je kaj novega. Odgovorita nam, da do sedaj še ni čuti bilo nič, da pa ima proti polunoči vsak na svojem mestu biti, ker res tako noč, ki je ravno pred praznikom, vračajo se tihotapci navadno poprej proti domu in večidel dospo do Kljuškega gorovja mej polunočjo in jedno uro v jutro. — S tem bila je vizitaeija prve straže kon-čaua. Pri oRtalih imela je isti resultat in odgovor povsem jednak prvemu. — 7.484 proti 42.416 glasom. V de-partementu Nord dobil Boulanger največ glasov, vender treba ožje volitve. V mestu Lille bili so pretepi mej boulangisti in protiboulan-gisti. V Amiensu in v Parizu bile so demonstracije in se je ljudstvo zbiralo po ulicah. Rim 30. avgusta. Crispi ostavil Val-dieri in odpotoval v Nemčijo. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje in konec.) X. Gospod zbornični svetnik Vaso Petričić utemeljuje, ko se je nujnost pripoznala, svoj samostalni predlog o praznovanji štiridesetletnice vla-darstva Njega volečastva csarjater pravi: Avstrijski narodi praznovali bodo kmalu veselo spomenico, veselo v pravem pomenu besede. Njega velečastvo, naš presvetli cesar obhajal bode dne 2. decembra t. 1. štiridesetletnice svojega vladanja. Že priprosti mož se sme ponosno ozirati na svoje štiridesetletno neprestano delovanje; koliko bolj pa velike države vladar, kateri je v zgodnji mladosti, o času nemirnem, krmilo vzel v svojo roko, in kljub velikim neprilikam, podpiran od domoljubja svojih narodov, vender svojo državo povzdignil v blagostanji in moči. Vsi stanovi, vse korporacije in vsa zastopstva naše države tekmujejo, kako bi dostojneje praznovali ta velevažni dan. Vsi narodi Avstrije ozirajo se s hvaležnim srcem na vladarja, ki jih je z jednako ljubeznijo oklenil v svoje srce in posebno mi Slovani blagodarni smo Njega veličastvu, ker smo po njegovi velikodušnosti, s katero nam je dal ustavo, dospeli do jednakopravnosti z drugimi uarodi. Z blagoslovom svobode in jednakopravnosti prišlo je tudi blagostanje, ki se je še-le pod Njega cesarskim pokroviteljstvom jelo sadunosno razvijati, kajti skoro potem, ko je prevzel vlado naš presvetli cesar v svoje krepke roke, razcvela je trgovina in obrtnost, doslej neznatna povsod; vsa naša država premrežila se je z železnimi cestami, promet v notranjem je oživel in z inozemstvom stopili smo v tesnejšo zvezo. Trgovinske pogodbe, ki so se sklenile z mnogimi državami, pospeševale so trgovino z oddaljenimi zemljami. Na tak način postala je naša država imeniten činitelj v kolu trgujočih narodov, in to vnanje stališče podpirala je v notranjem obrtna svoboda, katera je vsakemu dopuščala, udeleževati se koristij vesolnega napredovanja. Previdna politika v državnem gospodarstvu prouzročila jo vidno zboljšanje miših finančnih razmer, in vse to je pospeševalo našo trgovino in obrtnost. Razcvet narodnega pouka uplival je močno na naše trgovinske in obrtniške kroge in je podpiral izpolnjevati n.iloge pri združenem delu kulturnega napredka. Svetovna razstava 1. 1873 pričala je o velikem napredku naše države v zadujih desetletjih, leto za letom se ponavljajoče razstave dokazujejo, da napredujemo v trgovini, industriji in obrtnosti. To so le veliki obrisi, v katerih sem skušal predočiti delo, katero je pod pokroviteljstvom Nj. velečastva povsod napredovalo, vsled česar imajo naši trgovski in obrtniški krogi pred vsemi drugimi povod, dostojno praznovati štiridesetletno vladarstvo našega cesarja. Cesarjevo vzvišeno in viteško mišljenje samo nam je kažipot, kako naj ae to zgodi. Nj. velečastvo ne smatra bliščeče in šumeče veselice kot izraz čaščenja in ljubavi svojih narodov, temveč želi, da se ti čuti izražajo v tihih delih blago človečnosti in ljubezni do bližnjega. Menim torej, da govorim iz src vseh čislanih udov, ako predlagam: Slavna zbornica naj v tem zmislu praznuje veselo spomenico ter naj izvoli odsek, obstoječ iz predsednika in tajnika in drugih udov, kateremu se je najprvo posvetovati o načinu, kako bi se v zmislu presvetlega vladarja dostojno praznovala velepomenljiva štiridesetletnica, in o tem poročati zbornici. Ko je zbornica temu nasvetu jednoglasno pritrdila, izvoli v odsek gospode: Frana Kolman-a, Maksa Krenner-ja, Ivana Perdan-a, Vasa Petričio-a in Frana Ks. Souvan-a. i. 3 Mtojl i.i.-> l—190> JI za vse ieto gld. 4.60; za pol ieta ii gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. I,oterijne srečke 13. avgusta Na Dunaj i: 13, 58, 60, 33, V Gradci: 29, 82, 60, 16, T u j o i : 15. avgusta. Pri Slonu : Kranner ii Dunaja. — llinffersper^er iz Trsta. — Levsttsf iz Orsdee. — Moritz i/. Gradca. — Ružič z Reke. — Kumer iz Golice. — Galomboa iz Pu-Ija. — Le^rand iz Pariza. — Suhima iz Prage. — Vasail-lich iz Trst«. Pri Muli*! : Badoeeo it. Pnlja. — Fillnacher, Carl <;ar»ror, VVeiss, Muck z Dima1 a. — Naravah i i Trsta. — lloffinan iz Kočevja. Tržne cene v Ilj«tiai dne 18. avgusta t. 1 Pšenica, hktl. Rež, „ Ječmen, „ Oves, „ Ajda, , Proao, „ Koruza, „ Krompir, , Leća, n Grah, „ Fižol, Maslo, Mast, Spek frišen kgr. A. kr. g\. kr. 6 IT Spe h povojen, k#r. . — 70 4 39 Surovo maslo, - — 90, 3 dv Jajce, jedno : - , . — i '2 60 Mleko, liter . j— 81 4 66 Goveje meso, kgt. 66 4 06 Ti lee}e „ „ — -M 6 8 Svinjsko ff — 60 9 78 Koltntnovo r „ — 34 12 - 1 'M III.'C...... — .10 18 Golob...... — 15 11 - Seno, 100 kilo . . . 1 96 1 - Slane, „ „ ■ ■ ■ 1 9H — 74 Drva trda, 4 □ notr. n 40 — 64 „ u>ehk;i, 4 , 4 — MeteorologiČno poročilo. a a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kriua v mm. | | si i > X x 7. zjutraj '2. popol. 9. zvečer 72 >'7 mm. 72H5 mm. 732 8 niiii. 20-rc 17-4" 0 148nC si. jz. s1, szh. brezv. d.jas. ol.l. obl. 18*6 mm. dežja. 7. zjutraj •J. popol. 9. zvečer 735-2 mm. 736 2 min. 7378 mm. 14 6« 0 19 4UC 13-0°C si. iev. »1 sev. si. sev. obl. d.jas. d.jas. 0 2 ■!>!. dežja. Srednja temperatura 17'4" in 15 7°, za 1*5° in 31° pod normalom. ID"a.z^.3.jsl5:a- borza dne 20 avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld 13*16 — gld. 82-25 Srebrna renta...... 82 95 — „ 82-85 Zlata renta.......111-75 — „ 11155 !S marčna renta .... „ 98'05 — „ 9805 Akcije narodne banke. . . „ 871-— — „ 870-— Kreditne akcije...... 31725 — „ 31670 London........n 123^0 — _ 12350 Srebro........, —•— — „ —•— Napol........., 977 — , 9 77 C kr. cekini .... , 583 — „ 6*87 Nemške marke.....„ 60-20 — , 60 25 1 z državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 133 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 10O „ 168 „ 70 „ Ogerska zlata renta 48/0 . . ... 101 „ 55 „ Qgerska papirna renta 5°/, . . . . 91 „ 70 „ 5'70 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 ,, 50 ,, Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 119 „ 75 „ Zemlj. obć. avstr. 4,/»°/0 zlati zast. listi . 124 „ 50 „ Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice — ,, — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „ 20 „ Kreditne srečke.....100 gld. 183 „ 25 „ Ridolfove srečke..... 10 ,, 21 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 110 ,, 75 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. — „ — ,. Išče se domač učitelj, ki bode poučeval v večjem in prijetnem Blovcnskein trgu v predmetih ljudske in spodnje Nrednjo dole. Ponudbe pošljejo naj se pod ohinro A.*' na upi-avništvo „Sloven-kega Naroda". (560—1) Iščem izurjeno za prodajalnico, ki jo nameravam otvoriti na trgu. (561-D Pavi Seemann v Ljubljani Debelost, medlost se po nove j metodi gotovo odpravita. Vse kužne bolezni, kot »rinte, žoltina, ogrci, pege, rmlece nosove in roke, bolezni las se radikalno ozdravijo. Pike od osepnic in kocine po obrazu se za ziniraj odstranijo, v vtrikem kiiHtnetičnem vprašanji daje se avet. Navodi, kako ae- zdraviti, dajo Be pismeno, če se vse obširno porodi in se priloži marka za odpis v pismu l naslovom: (346—15) „H37-giea-Offi.cln." Brcslau IX. —■■■II ■.......III I I — Ne sme se zamenjati z momentnim, svetlim mazilom ali ličilom za usnje, katerega se tako boje. Neobhodno za hišni vsacega za svetlenje usnja pri konjskej opravi, vozovih, opravi, čevljih itd. itd., je novoizumljena po c. ki. avstrijskem in oger- skein ministerstvu B I zavarovana proti p o n a r e j a n j" u svetla tinktura za usnje (tekoče svetlo mašilo), do sedaj najboljša, ker do sedaj se ni ie nobenemu izmej mnogih tekočih svetlih mazil ali likov za usnje dal patent — Cena steklenici št. I. 1 gld., fit II. 40 kr, št. III. 20 kr.; in da ostanejo čevlji suhi pri moči in mehki in voljni pri Bolnčnej vročini, se je že več kot 10 let za dobro pokazala, tudi patcutovaua, nepre-moćljiva hranilna mast za usnje. Da je res to usnje varovalno sredstvo tako izvrstno, dokazuje WB 28 odlikovanj, fcCS na stotine pnznalnik pisem. Oba izdelka se ueata udomačila le pri o. kr. vojaščini, ampak si utrla ubod pri Nj. Voličaatvu i u o. kr. visokostih. 5. generalov, ki še služijo v c. kr. vojaki, bo dali najboljša spričevala. Po tovarniški ceni je prodajajo v LJubljani gg. Anton Kriuper in Schusnig; & Webor, v Kranjl g. Petan, v Škofji Loki g. Kooeli. — Dobiva se v vseli večjih krajih države pri boljših trgovcih. (288-16) R. DITMARim c. kr. priv. tovarna za svetilnice DUNAJ. fa8riks-zeichen. R. DITMARjeva 0. kr. priv bliskovna svetilnica 30 444 lllisloviii sv.til.c i ustav kom. ima krogljasto, blesteče belo plame in prekosi vse druge „bliskovne svetilnice", „belgijske svetilnice" i. t. d. s svojo neznansko svetlobno silo 105 sveč, katero so določila fonoinetrična merjenja gospodov ili-. l.<-onli. \V