LETO XLIV, ŠT. 34
Ptuj, 29. avgusta 1991
CENA 17 DINARJEV
Na protestnem zboru so se
sestali tudi delavci Kmetijske-
ga kombinata Ptuj in med dru-\
gim odločili, da se izvršilni od-\
bor sindikata KK Ptuj preimeA
nuje v stavkovni odbor. Po-'
slancem z mariborskega in,
ptujskega območja v republi.ški'>
skupščini pa so poslali zahte-\
vo, da ne glasujejo za predla-,
gane zakone, in sporočajo. da\
so odločeni in pripravljeni na
vse oblike boja, ko gre za ures-
ničitev njihovih zahtev in pra-
vic.
Delavci kombinata zahteva-:
jo. da dobijo v obliki delnic 33
odstotkov podjetja. Člani bo-l
dočih zadrug (delavci in kme-.
tje) morajo imeti enake deleže'
in enake pravice. Povsod se.
mora zagotoviti soupravljanje.-
Sprašujejo tudi, zakaj se je
vlada s temi zakoni postavila
na stran kmetov, delavce pa'
pustila na cedilu. To je nevzdr-i
žno in se mora spremeniti!     |
V SLOVENSKI SKUPŠČINI SPREJEMAJO USODNE ZAKONE
Ko boste to prebirali r Tedniku, bo morda kak zakon iz spornega
paketa že sprejet. Ker bo zakon o lastninjenju podjetij verjetno počakal
na naslednje zasedanje skupščine republike Slovenije, utegneta biti
sprejeta Zakon o zadrugah in Zakon o denacionalizaciji. Kakšna bo
njuna dokončna vsebina. Je težko reči, saj bo na predlagano besedilo da-
nih mnogo amandmajev, precej pa bo v skupščini tudi predlogov, da se
vse skupaj vrne v fazo osnutka, da gre v ponovno razpravo in se oblikuje
zakonodaja, ki bo po meri vseh Slovencev.
Zadnjih štirinajst dni je bilo
ogromno posvetov, tolmačenj za-
konov, protestnih shodov. Obli-
kovala sta se dva tabora. V pr-
vem, močnem, so sindikati s svo-
jimi 35 tisoč delavci v kmetijstvu,
živilski industriji in gozdarstvu.
Sindikati trdijo, da pomeni spre-
jem zakonov v predlaganem be-
sedilu katastrofo za slovenski de-
lavski razred. Mnogo ljudi ho za-
radi zakonov izgubilo delo, Slo-
venci bomo trpeli pomanjkanje
hrane, kolikor je bo, bo dražja,
skratka za sindikate je predlaga-
na zakonodaja nesprejemljiva.
Ni! drugi strani so predlagatelj
zakonodaje,     Kmečka    zveza.
Združenje lastnikov razlaščenega
premoženja in morda še kdo. V
tem taboru poudarjajo, da gre v
zakonu o denacionalizaciji za
popravljanje krivic iz preteklosti,
da pa gre v zakonih o lastninje-
nju in zadrugah za napredne za-
kone, ki se po vsebini zgledujejo
po evropskih ureditvah gre to-
rej tudi za upoštevanje stoletnih
izkušenj.
Žal posveti, nekaj jih je bilo
tudi v Ptuju, niso prinesli sprave.
Morda je okoli zakonov precej
nejasnosti, morda si jih tolmači
vsak po svoje, morda jim manj-
kajo konkretni podzakonski akti
in dodatni zakoni, ki bodo ureja-
li posamezna konkretna vpraša-
nja znotraj področja, ki ga gene-
ralno ureja vsak od navedenih
zakonov.
Za zadružni zakon so sindikati
in z njimi delavci mnenja, da pri-
vilegira kmeta in da jemlje delav-
cu rezultate minulega dela. Spo-
ren je torej delež zadružnikov, ki
naj bi po predlogu pripravljalca
zakona znašal 40 odstotkov vred-
nosti živilske industrije (v Ptuju
PP, del Kombinata, Mlekar-
na . . .), po predlogu Zadružne
zveze naj bi znašal delež kar 51
odstotkov. Z odstotkom deleža
bo seveda zagotovljen tudi vpliv
lastnika kapitala na vodenje in
odločanje. Premalo vemo, da gre
v tem primeru za nedeljivo za-
družno lastnino in da bodo tudi
delavci solastniki le-te. Po neka-
terih tolmačenjih bi bilo najbo-
lje, da bi prešel kar največji delež
premoženja v zadružno lastnino.
Tako bo lastnina ostala doma.
Preostali del bo namreč postal
Protestni shod v Perutnini Ptuj.
državna lastnina in bo šel na trg,
delnice pa bo kupil tisti, ki bo
imel kapital. Razen manjšega de-
leža, ki mu bo pripadal po zako-
nu o lastninjenju, domač delavec
to gotovo ne bo. Nejasnosti so
pri tem največje v Perutnini; od
tam prihajajo tudi največji prote-
sti in v torek so se delavci zbrali
na protestnem shodu.
Za Kmetijski kombinat je
sprejemljivo, da postane Vinar-
stvo Slovenske gorice - Haloze
zadružna lastnina. Vinarje pa
skrbi dejstvo, da v zakonu o de-
nacionalizaciji ni izrecno zapisa-
no, da tujci nimajo pravice zah-
tevati vračila nekdanje laslnjne.
Če torej tujci dobijo nazaj svojo
nekdanjo posest, ostane ptujsko
Vinarstvo brez vinogradov. So-
dobna preša in velika klet za ob-
stoj podjetja nista dovolj. Ptujski
poslanci so prav zaradi tega
predložili skupščini ustrezen
amandma, ki naj to vprašanje
povsem konkretno uredi.
Zakon o denacionalizaciji za-
jema kakih tisoč dvesto hektarov
zemlje  Kmetijskega kombinata
Ptuj. Ostalih, skoraj pet tisoč
hektarov je kombinat kupil v
zadnjih desetletjih. V vodstvu
kombinata poudarjajo, da prido-
bljenih tisoč in nekaj hektarov
zemlje mirno vrnejo nekdanjim
lastnikom, pa njihova proizvod-
nja ne bo preveč ogrožena. Vpra-
šujejo pa se, kakšna bo usoda
zemlje, ki so jo kupili z lastnitri
denarjem, tudi tako, da so se
odrekali zasluženim osebnim do-
hodkom zemlja je torej rezul-
tat njihovega minulega dela. Tu-
di ta zemlja bo namreč šla v zem-
ljiški sklad in nato ponovno pri-
dobila svojega zakonitega lastni-
ka oziroma obdelovalca. Doslej
pa še ni bilo nikjer zapisano, da
bo to prav sedanji Kmetijski
kombinat. Ustnim obljubam je
pri takih rečeh seveda težko ver-
jeti.
Konkretnih primerov je še ce-
la vrsta, pa njihovo navajanje
stvari ne bi pomagalo pojasniti.
Ob protestih in nejevolji ter bo-
jazni lahko vsi skupaj le čakamo
na odločitve v slovenskem parla-
mentu. Tam bo oziroma je raz-
prava gotovo zelo vroča in polna
nasprotovanj. Ce upoštevamo
pravilo, da dobre stvari nastajajo
s težavo, smo lahko nekoliko po-
mirjeni. Ko bodo zakoni sprejeti,
jih bomo čutili na lastni koži. Ta-
ko ali drugače bomo prizadeti
vsi. Naša moč bo le v tem, da bo-
mo ocenili, ali gre zgolj za izpol-
njevanje predvolilnih obljub, za
popravljanje krivic brez povzro-
čanja novih ali bo obveljala trdi-
tev sindikatov, da s to zakonoda-
jo pridobivajo kmetje in izgu-
bljajo delavci. Da je treba posta-
viti vse stvari na svoje mesto, je
res. Zemlja in gospodarstvo naj
dobita svojega lastnika, to je edi-
ni pogoj za dobro gospodarjenje.
Zadruge naj odigrajo vlogo, kot
jo že stoletje v zahodni Evropi.
Pri tem smo si enotni. Razhaja-
nja so le v tem. ali to je ali ni pra-
va pot. Hudo bo. če bomo šele
na drugi strani ugotovili, da so
nas žejne peljali čez vodo.
J. Bračič
V torek so se delavci Perutnine Ptuj zbrali na protestnm shodu
in z aplavzom podprli izjavo, ki jo je pripravila konferenca sindika-
ta. V tej izjavi med drugim piše:
»Zbrali smo se na tem zboru, da bi izrazili protest proti spreje-
manju zakonov, s katerimi hočejo predlagatelji vzeti naše osnovne
pravice. Že jutri bodo odločali o sprejemu zakona o denacionaliza-
ciji in zadrugah.
Za nas je nesprejemljivo 10. poglavje Zakona o zadrugah.
Predlagatelj krši načela enakopravnosti gospodarskih subjektov z
uvajanjem vzporednega sistema lastninjenja, kjer imajo kmetijske
zadruge kot organizacije kmetov nesporno privilegiran položaj. Na
podlagi 55. člena morajo izbrana podjetja klavnice, mlekarne in
vinske kleti — izdati za 40 odstotkov knjižne vrednosti navadne
delnice in jih na podlagi odločbe kmetijskega ministrstva prenesti
kot nedeljivo zadružno premoženje na zadružne upravičence. . .
. . . Prikaz deleža kooperantov za leto J 990:
— delež proizvodnje v kooperaciji glede na celotno proizvod-
njo Perutnine je 12,60-odstoten.
— delež kooperantov v celotnem številu zaposlenih je
12,60-odstoten,
— delež vložka kooperantov v prihodkih Perutnine je 3,01-od-
stoten,
— delež vložka kooperantov v odhodkih Perutnine znaša 3,31
odstotka.
Poudariti je še treba, da je bil v času intenzivnega razvoja Pe-
rutnine investicijski vložek delavcev praviloma vedno višji od kredi-
tov. Ta naš vloženi delež nam sedaj hoče odvzeti država . . .«
Delavci Perutnine protestirajo tudi proti Zakonu o privatizaci-
ji, saj delavce razlašča in jih spravlja v neenak položaj. Zahtevajo,
da se neodplačano prenese na delavce najmanj 30 odstotkov druž-
bene lastnine. Pri nakupu delnic naj se uveljavi popust v višini 40
odstotkov in še dodatni popust za delovno dobo. Zaradi uveljavitve
zakona o privatizaciji ne sme noben delavec izgubiti dela. zakon
naj celo ustvari možnosti za odpiranje novih delovnih mest. V izjavi
konference sindikata Perutnine je tudi zapisano, da delavci niso
proti kooperantom, saj eni druge potrebujejo: delavci zahtevajo le
delež, ki jim gre in za katerega jih želijo prikrajšati.
Delavci Perutnine so mnenja, da gre pri zakonih za zlorabo
oblasti, zato: »Zahtevamo predčasne parlamentarne volitve. Vlada,
ki nam ponuja takšne zakone, ki so v škodo delavca, ki mu enosta-
vno jemlje pravico do vloženega lastninskega deleža, pa naj odsto-
pi.. . «
Cilj protestnega shoda je bil podpora protestu Zveze svobodnih
sindikatov Slovenije ter da se sporni zakoni vrnejo v fazo osnutka
in dajo v javno razpravo.
2 — DOMA IN PO SVETU
Ptuj, 29. avgust 1991 - TEDNIK
Izlet
upokojen-
cev
Stranka upokojencev Sivi
panterji iz Ptuja vabi člane in
njihove svojce ter simpatizer-
je na izlet za rekreacijo, prija-
teljevanje, medsebojno pove-
zovanje in dobro voljo med
ljudmi.
Izlet bo v sredo, 11. septem-
bra. Ogledali si bomo proiz-
vodnjo v svetovno znani ste-
klarni v Rogaški Slatini, se v
Zdravilišču Rogaška Slatina
pogovarjali z zdravnikom
specialistom, si ogledali cer-
kev in najstarejšo lekarno v
Evropi v Olimju. V bližnji tu-
ristični kmetiji bomo imeli
kosilo. Po kosilu si bomo še
ogledali farmo srnjakov in
muflonov ter videli, kako se
gojijo gobe — šampinjoni.
Popoldne se bomo kopali v
novem bazenu v Atomskih
Toplicah. Proti večeru odhod
domov, po želji se lahko še
pridružimo godbeni in plesni
zabavi v hotelu Atomske To-
plice.
Cena izleta je 350 din.
Všteti so vožnja, kosilo,
vstopnina za ogled farme, ko-
panje. Vplačila za izlet spre-
jemamo v torek, 3. septem-
bra, in sredo, 4. septembra
1991, od 10. do 12. ure v pi-
sarni Neodvisnih sindikatov
v Ptuju, Trstenjakova 9 (nad
lekarno), I. nadstropje, soba
5.
S seboj prinesite dobro vo-
ljo. Nasvidenje na izletu!
Si
Škoda po neurju znaša nad
618 milijonov dinarjev
ORMOŽ
»Pogled na posledice ujme je
pretresljiv. Resnično »as je dotol-
klo,« so bile besede dr. I.ea !>ešer-
ka, podpredsednika slovenske vla-
de, ki si je minuli četrtek skupaj s
kmetijskim ministrom dr. Jože-
fom Ostercem in predstavniki lju-
bljanske občine Center ob prisot-
nosti predsednika skupščine in iz-
vršnega sveta Ormož ter predstav-
niki podjetja Jeruzalem Ormož
ogledal posledice škode, ki jo je
občini povzročilo nedeljsko neur-
ji- .
Žalosten je bil pogled na hme-
ljišče v Trgovišču, kjer je bil
»glavni obiralec« nedeljsko ne-
urje, še bolj pa na poškodovano
domačijo Marije Janžekovič v
Sejanski dolini, kjer so streho
»prestrelila« debela zrna toče.
Nič manj pretresljiv ni bil pogled
na bližnje njive koruze, ki je le-
tos še posebej obetala.
Jabolka v nasadih v Savcih
imajo od toče velike rane. Pa ra-
vno letos, ko je pridelek kazal
dobro in so ga nameravali več
kot 50 odstotkov izvoziti v Belgi-
jo. Sedaj ne bo nič.
Pretresljiv je bil pogled na
Majcnovo hišo v Rakovcih, še
bolj pa na njivo, kjer od obilne
toče ni ostalo skoraj nič zelene-
ga, še za kokošje obiranje ne. Ali
pa v nasadu šipona na Lahonšča-
ku, kjer je polovica sicer lepega
in velikega grozda rjava. Podob-
no sliko najdeš na Litmerku, v
Ivanjkovcih, pri Miklavžu in po-
nekod na Kogu. Letošnji vinski
pridelek bo kljub obetavnemu
poletju, ko je kazalo, da bo trta
tudi količinsko več rodila, skro-
men. Ker je uničen tudi les, si bo
trta dodobra opomogla šele čez
dve leti. Kako se ob tem počuti
vinogradnik ali sadjar, ki živi iz-
ključno od svojega pridelka v vi-
nogradu ali sadovnjaku, ni težko
uganiti.
Največjo škodo je utrpelo
kmetijstvo: v družbenem in za-
sebnem sektorju je uničenih
5714 ha površin. Neposredna
škoda v zasebnem kmetijstvu
znaša 110, posredna v trajnih na-
sadih in živinoreji pa I2X milijo-
nov dinarjev. V družbenem sek-
torju je neposredna škoda oce-
njena na 130, posredna v trajnih
nasadih in kletarstvu pa 213 mili-
jonov dinarjev. Precejšnja škoda
je tudi na stanovanjskih, gospo-
Dr. Leo Šešerko si ogleduje uničen jablanov nasad v Savcih.
darskih in poslovnih stavbah. Od
javnih objektov moramo omeniti
poškodovano ostrešje Psihiatri-
čne bolnišnice Ormož, Zdrav-
stvenega doma Ormož, osnovne
šole Tomaž pri Ormožu in telo-
vadnice pri osnovni šoli Velika
Nedelja. Veliko škode je med
drugim še na infrastrukturnih
objektih cestah, električnem
in vodovodnem omrežju ter na
kanalizaciji.
Dr. Leo Šešerko je po konča-
nih ogledih na območjih ormo-
ške občine, kjer je neurje najhuje
divjalo, dejal, da se je republiška
vlada pravilno odločila, da priza-
detim občinam nameni 60, od te-
ga ormoški 30 milijonov dinarjev
pomoči za odpravo posledic ne-
urja. »Ljudem je potrebno po-
magati tudi s hrano,« je še menil.
»Posledice nedeljske ujme so
resnično katastrofalne. Nekaj bi
se še najbrž dalo rešiti, seveda če
se bo hitro ukrepalo, ker smo še
v avgustu. Koruzo bo potrebno
silirati, travnike pognojiti z duši-
čnimi gnojili, in če je kje kakšna
njiva še prosta, posejati z listna-
tim ohrovtom. Ce bo jesen pri-
merna in če ne bo zgodaj snega,
se ga da uporabiti za- krmo živi-
ni,« je menil dr. Jože Osterc, slo-
venski kmetijski minister.
»Obramba bi morala teden dni
pred nedeljskim neurjem pono-
vno delovati. Naše ministrstvo
predlaga zavarovanje pred točo,
ljudje v teh krajih pa zahtevajo
in verjamejo v obrambo pred to-
čo. Kaže, da se bomo s točo še
ukvarjali, ker še ni vse dogovor-
jeno«.
Kljub pomoči, ki je v teh dneh
izdatna, pa škode ne bo mogoče
v celoti odpraviti. Marsikje jo
bodo občutili še prihodnje leto.
Tekst in foto Vida Topolovec
V Ormožu samopostrežni
bencinski servis
Po uspešnem tehničnem pregledu, kije bil 20. avgusta ob prisotnosti republiških in medobčinskih inšpek-
torjev, so minuli četrtek v Ormožu ponovno odprli bencinski servis, ki bo deloval na samopostrežnem principu.
Odprtju so prisostvovali podpredsednik slovenske vlade dr. Leo Šešerko, slovenski kmetijski minister dr. Jože
Osterc, predstavniki ormoške skupščine in izvršnega sveta, Petrola in seveda zaposleni na bencinskem servisu.
»V tem nemirnem in negoto-
vem času ter prostoru, zaznamo-
vanem z vsakdanjo borbo za pre-
živetje, vojnimi spopadi in ujma-
mi, je današnja slovesna predaja
obnovljenega bencinskega servi-
sa v Ormožu za vse občane pri-
jetna sprostitev. Ker je to edini
servis na območju naše občine,
smo zlasti lastniki več kot 6.000
Obnovljeni bencinski servis v Ormožu.
motornih vozil nestrpno pričako-
vali ta trenutek. Prepričan sem,
da ga nič manj niso pogrešali tu-
di vsi tisti, ki potujejo skozi naše
mesto. Še posebno smo pogrešali
storitve servisa v času vojne agre-
sije, ko so tod mimo ropotale
tankovske gosenice in nam je bi-
la onemogočena preskrba z naf-
tnimi derivati in drugim tudi v
Ptuju, Ljutomeru ter sosednji
Hrvatski.
Rekonstrukcija servisa je pov-
zročila precej pomislekov oziro-
ma bojazni za mogoče negativne
vplive z vidika prometa, urbaniz-
ma, arhitekture in tudi ekologi-
je,« je med drugim povedal pred-
sednik ormoškega izvršnega sveta
Vili Trofenik, ki je prerezal vrvi-
co obnovljenega servisa.
Mariborski Petrol se je za ob-
novo servisa odločil zaradi nje-
gove zastarelosti — zgrajen je bil
1963. leta. Po osemindvajsetih le-
tih obratovanja ni bil samo eko-
loško nevaren, temveč tudi do-
trajan. »Morali smo ga sanirati v
želji, da omogočimo kupcem
boljšo in kvalitetnejšo oskrbo,
zaposlenim pa boljše delovne
razmere,« je dejal vodja trgovine
na drobno pri mariborskem Pe-
trolu Milan Masten.
Stari bencinski servis so poru-
šili do tal, stare enoplaščne rezer-
voarje za goriva so zamenjali za
nekajkrat večje dvoplaščne, ob
njih pa zgradili še dva nova. Ce-
lotna obnova je veljala 8 milijonov
dinarjev.
Direktor mariborskega Petrola
lihomir Lešnik je povedal, da
pomeni poleg ekološke sanacije
rekonstrukcija servisa tudi teh-
nološko obnovo objekta, saj je
obnovljeni bencinski servis sa-
mopostrežnega tipa z vgrajeno
sodobno elektronsko opremo.
»Samopostrežna prodaja na
bencinskih servisih je v svetu že
poznana, pri nas pa nekoliko
Vrvico je prerezal Vili Trofenik; ob njem Tihomir Lešnik, direktor ma-
riborskega Petrola.
manj. Pri Petrolu smo se odločili,
da pri vseh obnovljenih in novih
servisih v lanskem in letošnjem
letu prehajamo na samopostre-
žen način dela. Kupec si mora
gorivo natočiti sam, pri tem pa
ima primerno opremo, da se pri
točenju goriva, ki je pri bencinih
cenejše za 30 in drugih naftnih
derivatih za 20 par, ne umaže.
Naši prodajalci so ob tem, ko si
kupec sam nataka gorivo, dolžni
izpolniti njegove druge želje.«
Prvotno je bilo predvideno, da
bodo obnovitvena dela trajala do
začetka julija in da bo obnova
pravočasno končana, ker Petro-
lovci na relaciji Ptuj —Ljutomer
nimajo drugega prodajnega me-
sta. Poskrbljeno je bilo za lastni-
ke kmetijskih strojev v zasebnem
in družbenem sektorju, saj so
imeli gorivo na razpolago na in-
terni črpalki v tovarni sladkorja.
Žal sta se obnova in gradnja zav-
lekli; nekaj krivde ima pri tem
vojna, drugo pa izvajalec del —
mariborski Konstruktor s svoji-
mi podizvajalci.
Omenili smo že, da je bil ob
odprtju Petrolovega bencinskega
servisa v Ormožu tudi podpred-
sednik slovenske vlade dr. Leo
Šešerko. Še posebej je poudaril,
daje vesel, ker je obnovljeni ser-
vis odslej tudi ekološko varen.
Predstavniki Petrola so pove-
dali, da se niso odpovedali grad-
nji bencinskega servisa tudi zu-
naj mesta, ko bo mimo Ormoža
speljana prepotrebna obvoznica
oziroma nova cestna povezava z
Madžarsko.
Tekst in foto: Vida Topolovec
SOVJETSKA ZVEZA: Mihail
Gorbačov se je konec minulega
tedna vrnil iz osamitve, katere
vzroki še niso povsem razjasnje-
ni. Vse bolj očitno je, da se je
odločil za dokončen prelom s ko-
munizmom in socializmom.
Umaknil seje s položaja general-
nega sekretarja komunistične
stranke, njeno velikansko premo-
ženje pa je prenesel v pristojnost
državnih proračunov. Imenoval
je tudi komite za upravljanje z
narodnim gospodarstvom, ki
mora do konca tedna imenovati
ministre za posamezna področja.
Med ljudmi so njegovi koraki
naleteli na veliko odobravanje,
kar še krepi val antikomunizma,
ki je množično zajel prebivalce
SZ. Marsikaj seje spremenilo tu-
di za pribaltiške republike in
Ukrajino. Pravzaprav so se za sa-
mostojnost odločile vse vzhodne
sovjetske republike, ki so tudi
najbolj razvite.
• •    •
KOREJI: Postopno združeva-
nje severne in južne Koreje pote-
ka že zadnjih pet let, vendar
uradno združitev obe vodstvi na-
povedujeta najpozneje leta 2000.
Cena združitve naj bi bila 400
milijard dolarjev. Nov zagon
združevanju so v zadnjih dneh
dali predvsem dogodki v Sovjet-
ski zvezi. Posebej premier južne
Koreje računa na spremembe v
severni Koreji, ki seje vse od na-
stanka bolj ali manj zgledovala
po SZ.
• •   •
ITALIJA: Te dni je italijanski
tisk razkril, da je italijanska vla-
da v času velikega vala beguncev
iz Albanije sklenila pogodbo s
proizvajalcem hrane, po kateri je
hrano nekajkrat preplačala.
Predsednik komisije za obrambo
pri poslanski zbornici italijan-
skega parlamenta pa je od vlade
zahteval, naj parlamentu poroča
o stroških ravnanja z Albanci in
pojasni tudi. katera živila je poši-
ljala v Albanijo in koliko je zanje
plačala. Poznavalci trdijo, da gre
za utemeljen sum, da je privatna
firma mastno zaračunala vladi
nekakovostno hrano, kar je seve-
da škandal.
TLRČIJA: Turški parlament
je za 20. oktober razpisal predča-
sne volitve. Te bodo leto dni
prej, kot naj bi bile redne, vzrok
pa je strah vladajoče domoljub-
ne stranke, da utegne zaradi na-
raščajoče inflacije izgubiti zau-
panje volilcev.
• •    •
KOLUMBIJA: Tamkajšnje
oblasti so v letu in pol polovile
in zaprle okrog 3 tisoč ljudi, ki
so se tako ali drugače ukvarjali s
tihotapljenjem in razpečevanjem
mamil. Med drugim so uničili tu-
di 190 letališč in 200 farm, ki so
razpečevale oziroma gojile koko,
in zajeli 45 tisoč ton čistega ko-
kaina.
• •    •
INDONEZIJA: Vloga neuvrš-
čenih je v svetu kar zbledela, a
kljub temu je pomembno, kdo
jim bo načeloval. O tem bodo
odločali na ministrskem sestan-
ku neuvrščenih, ki bo v začetku
septembra v Gani. Za predsedo-
vanje se je poleg Indonezije po-
tegovala tudi Nikaragva, vendar
vse kaže, da bo uspela Indonezi-
ja. Zanimivo bo tudi videti, ali
bo nova država uspela uveljaviti
gibanje, katerega ugled je po-
vsem zbledel, ko se je v predse-
dujoči državi Jugoslaviji pričelo
vojno divjanje. Uradno sicer kri-
tik na račun Jugoslavije ni zasle-
diti, a lahko pričakujemo, da bo
v Gani tudi potrebno analizirati
delo predsedujočega. Prav težko
se bo izogniti kritikam na račun
jugoslovanske nesposobnosti re-
ševanja ne samo gospodarske
krize, temveč tudi prekinitve voj-
nega divjanja.
Pripravila: d. 1.
TEDNIK - ^"i'     avgust 1991
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
O sanaciji škode in razvojnem dinarju
PTUJSKI IZVRŠNI SVET
I mik jugoslovanske armade iz
ptujske občine Je v gla\nem že
opravljen brez *ečjih zapleto*. Ar-
mada se Je » minulih dneh pod
\odstvom policije in teritorialne
obrambe Slovenije umaknila in iz-
selila iz obje k to t v \ovi vasi,
Spuhlji in ob Potrčevi cesti.
Lmaknila se Je tudi glavnina voja-
kov, starešin in tehničnih sredstev
iz osrednje ptujske vojašnice. V
njej Je ostalo le še nekaj vojakov
in starešin, ki čakajo na dokončni
prevzem. Ta bo, kot zatrjujejo,
opravljen do konca tega meseca.
Edina težava, ki za zdaj še ni reš-
ljiva. Je 94 stanovanj v Ptuju, ka-
terih etažni lastnik Je Jugoslovan-
ska armada. Stanovanja so v glav-
nem po odhodu starešin ostala
prazna, ključi pa so v rokah ar-
made. Pojavlja se vprašanje, kdo
bo plačeval stroške vzdrževanja in
ogrevanja.
To je bila prva in najpomemb-
nejša informacija na četrtkovi se-
ji ptujskega izvršnega sveta, za-
tem pa so razpravljali še o osmih
prav tako zelo resnih temah.
Ob oceni škode po neurju, ki
je uničevalo v nedeljo, 18. avgu-
sta, so povedali, da je bilo huje
prizadetih 1.847 hektarov kmetij-
skih površin, predvsem na ob-
močju KS Juršinci in Polenšak;
škoda je ocenjena na prek 70,6
milijonov dinarjev. Na objektih
in opremi individualnih lastni-
kov je škode za 22,3 milijonov,
Aeroklub Ptuj je utrpel škode za
3 milijone (na objektih), na elek-
troenergetskih napravah in ob-
jektih je škode za 1,3 milijone,
na cestah pa za dober milijon.
Skupna škoda na območju ptuj-
ske občine je ocenjena na okoli
blizu 98,5 milijona dinarjev.
Ob tem so sklenili, da v vseh
prizadetih KS takoj ustanovijo
štabe za odpravo posledic ele-
mentarnih nesreč, s pomočjo ka-
terih bodo lahko škodovanci ku-
povali gradbeni material brez
prometnega davka. Ugodnosti za
sanacijo škode je pripravila tudi
Kreditna banka-PE Ptuj, priča-
kujejo pa tudi delež solidarnost-
nih sredstev; znano je, da je za
celotno od neurja poškodovano
območje republika namenila 60
milijonov.
Veliko besed so ptujski izvrš-
niki namenili tudi razdelitvi kre-
ditov iz sredstev razvojnega di-
narja, ki se jih je v prvi fazi zbra-
lo za 8.000.000 dinarjev. O tem
so razpravljali še v četrtek dopol-
dan in sklenili, da sredstva poso-
dijo 36 prosilcem, in sicer šestim
s področja obrti in podjetništva,
26 s področja kmetijstva in štirim
s področja turizma. Kreditni po-
goji so dokaj ugodni, saj bodo
glede na investicijo veljali od 6-
do 12-mesečni moratoriji na od-
plačilo, obrestne mere pa bodo
2- do 5-odstotne.
Tudi v lenarški občini so znane številke o povzročeni škodi po
nedeljskem neurju. Skupna škoda je ocenjena na prek 127 milijo-
nov, levji delež pa tudi tu odpade na kmetijstvo, kjer je škode kar
za 98 milijonov. Najhuje prizadeta so bila območja Jurovskega Do-
la in Voličine, precej škode pa je nastalo tudi v proizvodnih prosto-
rih nekaterih lenarških podjetij.
-OM
Dober den. Kumer .smo si malo rane od toče zalizali. Še zaj
nemremo priti prav k sebi. Z Mico sma kejko tejko od toče vniče-
no ciglovje in plošče na strehi za/likala, ke nam zaj sonce in me-
sec več ne svetita na podstrešje. Rečen van, da je toto točo še nej-
hojše slomnata streha preživela. Na njivah, v goricah in v sadov-
njakih pa je prova žalost. Pa kaj bi van jomra, saj ven, ke to nič
ne pomoga, človik pa si s ten vseno malo dušo olajša . . .
Vidin, da je na toten sveti še vseeno nekaj solidarnosti ali kak
se že reče tisti zadevi, če človik človeki v nesreči pomoga: v živo
me je vprošalo in tudi pisalo mi je več dobrih Udi, ki sprašuvlejo,
kokšno pomoč nucamo Udje v doj potučenih krajih. Kak van naj
rečen ? Nucamo marsikaj — od hrane za Udi in živino, strešne ci-
gle in plošče, najboj pa seveda dnar, saj v Jeseni nemo meli ne
mošta, jobolk, koruze in drugega, s čen smo si pač mislili družin-
sko blagajno popravi i. Hujdo je, če človik os t one brez vsega. Pa
bomo to že nekak pregurali, samo da vojne več ne bi bilo. Pa saj
smo Slovenci ~ Prleki in Haložani, Kujleki in Lukari pa še po-
sebno — tak nareti, da nas niben hujdič nemre do kraja doj vuj-
driti, pa makar nas po vojni še toča potopi in potuče. In tak je tu-
di prav: pokunčno glave in delo v roke. pa še malo boj pametno
politiko nucamo in bo vse vredik. Če se bomo sami sebi smilili in
si mislili, kak smo ubogi, te nede nič z nami. Pa saj ste vena že
culi, kokšna je razlika med našin prejšnjin in zdajšnjih politi-
čnim in gospodarskin sistemom: v prejšjen sistemi sta bila samo
en bog in ena partija, v zajšjen pa .smo vsi (u)bogi. Pa toga niku-
mi dale naprej na pravte, ke nete meli kokšnih prebavnih motenj.
Hec pač more biti in je zdravilo za živlenjske težove. Pa srečno.
Vas pozdrovla LUJZEK.
DR. DUŠAN PLUT OBISKAL EKOLOŠKI TABOR V SPODNJIH JABLANAH
Dravsko polje - občutljiv ekološki sistem
V torek je obiskal ptujsko ob-
čino član predsedstva Republike
Slovenije dr. Dušan Plut. Ogle-
dal si je ekološki tabor v Spod-
njih Jablanah, čistilno napravo
farme v Dražencih in osrednjo
ptujsko čistilno napravo. S pred-
stavniki občine se je pogovarjal
med drugim tudi o republiških
sredstvih za ureditev odlagališča
na Dravskem polju, saj jih obči-
na še ni dobila.
Po ogledu ekološkega tabora
je o pomenu takih raziskovalnih
taborov mladih za naš časopis iz-
javil: »Z velikim veseljem sem
obiskal ta tabor, saj sem sam vo-
dil veliko takšnih taborov kot
mentor in vodja. Menim, da je to
izredno pomembna oblika izo-
braževanja, tisto dopolnilo, ki v
Dr. Dušan Plut si ogleduje čistil-
no napravo farme v Dražencih.
šoli manjka. Gre predvsem za to,
da se dijaki na taboru na eni
strani naučijo samostojnosti, na
drugi strani inovativnosti, na tre-
tji strani pa se seznanijo s kon-
kretnimi raziskovalnimi metoda-
mi, za katere navadno v učnih
programih srednjih šol ni prosto-
ra. Poleg tega je to tudi oblika
druženja, ki daje občutek, da s
skupnim delom prideš do nekih
rezultatov, da lahko na tak način
tudi pomagaš občini, krajevni
skupnosti . . . Mislim, da je to
vse skupaj izredno pomembno.
In če že govorimo, da je naš os-
novni potencial v tej razmeroma
majhni Sloveniji znanje, potem
je to ena izmed izredno po-
membnih oblik, da do tega zna-
nja tudi konkretno pridemo.«
NaV
V MIKLOŠIČEVI ULICI
Sejem šolskih potrebščin
Na sejmu, katerega organiza-
tor je Turistično društvo Ptuj, te
dni šolarji prodajajo in kupujejo
pa tudi zamenjujejo šolslče po-
trebščine. Nakup novih je astro-
nomski strošek, zato ni čudno, če
se je na sejmu zbralo precej
otrok in staršev. Organizator na-
poveduje, da bo sejem postal tra-
dicionalen, nanj pa bodo v pri-
hodnje povabili tudi vse, ki izde-
lujejo, tiskajo šolske knjige, izde-
lujejo šolske potrebščine, torbi-
ce .. . — skratka vse, brez česar
šolar ne more v šolo.
Zahvala
Prizadeti po ujmi, ki je 18.
avgusta neusmiljeno uničeva-
la pridelke in odkrivala po-\
slopja, se iskreno zahvaljuje-l
mo adventistični verski skup-
nosti in njihovim ekipam za
nepričakovano in požrtvoval-
no pomoč pri odpravljanju
posledic. Vaščani Rucmanecl
Neodvisni sindikati
proti ropanju delavcev
Neodvisni sindikati Slovenije
so sredi tega tedna ustanovili
svojo novo podružnico, in sicer v
Kmetijskem kombinatu Ptuj. Za
predsednika so izvolili Dušana
Milošiča iz Gostilne Rozika.
Kot je povedal predsednik Ne-
odvisnih sindikatov Slovenije
Rastko Plohi, je to že četrta po-
družnica v Ptuju, saj so že usta-
novljene podružnice v Savi
Kranj-DE Ptuj, v ŽG Ljubljana-
VV Ptuj ter v Gradisu-Gradnje
Ptuj. Tako imajo sedaj v Ptuju že
okoli 600 članov, na območju ce-
lotne Slovenije pa več kot 5.000.
Trenutno potekajo temeljite
razprave o osnutku zakona o
lastninjenju oziroma o preobli-
kovanju lastnine. NSS zahtevajo
izvedbo referenduma oziroma
konsenz med političnimi organi-
zacijami in sindikati. Če bo za-
kon sprejet brez soglasja sindika-
tov (vseh slovenskih sindikatov),
bodo ti združeni vložili ustavni
spor in se lotili zbiranja podpi-
sov za spodbijanje sprejetega za-
kona. Neodvisni sindikati so na-
mreč absolutno proti predlaga-
nemu podržavljanju večjih pod-
jetij, kot recimo PTT, železnic,
železarne, ker država ni plačala
ustrezne kupnine. To pa po nji-
hovem mnenju pomeni enosta-
vno ropanje delavcev, ki so kljub
družbeni lastnini vlagali v ta
podjetja svoj denar in življenje.
- OM
PTUJ
Nad 70 milijonov dinarjev
Škode zaradi neurja
škoda v kmetijstvu ptujske ob-
čine, ki jo je povzročilo neurje
18. avgusta, je ocenjena na 70
milijonov 668 tisoč dinarjev, po-
škodovanih pa je 1.847 hektarov
polj, vinogradov in sadovnjakov.
Najbolj so prizadete krajevne
skupnosti Juršinci, Polenšak in
Vitomarci. Največ škode je v kra-
jih Senčak, Sakušak, Zagorci,
Bodkovci, Bratislavci. Ponekod
so pridelki uničeni stoodstotno.
Popis škode je v tem času že
opravljen. Skupna škoda v obči-
ni kljub katastrofalni ne dosega
višine, ki bi omogočila pridobi-
tev solidarnostnih sredstev. Bo
pa ptujska občina deležna dela
republiških sredstv, ki jih je vla-
da namenila v višini 60 milijonov
dinarjev štirim prizadetim obči-
nam. Ta seveda ne bo enak dele-
žu drugih občin, saj je bila tam
škoda še bistveno večja.
Na osnovi popisa škode bodo
lahko oškodovanci prek občin-
skega Sekretariata za kmetijstvo
uveljavljali olajšave pri plačilu
davčnih in drugih obveznosti.
JB
O socialnem položaju delavcev
v delavskem domu Franca
Krambergerja v Ptuju se bo v po-
nedeljek, 2. septembra, popoldne
na delovnem zboru sestal Aktiv
sindikalnih aktivistov ZSSS Ptuj.
Osrednje vprašanje zbora bo so-
cialni položaj delavcev v ptujski
občini in dejavnosti v ptujskih
sindikatih. Razpravo o tej vse
bolj žgoči temi bo spremljala po-
sebna delovna skupina, obliko-
vala ustrezna stališča in jih spo-
ročila za to področje pristojnim
organom ter z njimi seznanila tu-
di javnost.
Na zboru se bodo pogovorili o
pripravah na jubilejno srečanje
sindikalnih aktivistov Hrvaške in
Slovenije, ki je načrtovano za 14.
september, ter o enodnevnem iz-
letu na Gradiščansko v Avstriji,
ki naj bi bil v prvem tednu okto-
bra.
FF
-pismo »od daleč«
Praktično je bilo že pred nekaj
meseci jasno, da se bo J A utrdila
na mejah »okrnjene« Jugoslavi-
je ali Velike Srbije — kakor ko-
mu bolj drago. Miloševič tako
uresničuje fantastičen načrt cen-
traliziranja močne državne tvor-
be na Balkanu, ki glede na voja-
ški potencial predstavlja regio-
nalno silo. Zaenkrat ni sile. ki bi
preprečila zaokroževanje ozemelj z domnevnim ve-
činskim srbskim prebivalstvom, saj se Hrvaška ne
more spopadati tako z zvezno vojsko kot tudi z bo-
jevniki kninske ter drugih avtonomnih krajin. Za
tuje opazovalci' in za kakršno koli internacionali-
zacijo krize brez vojaškega posredovanja je za zdaj
že prepozno in malo je tudi verjetno, da bi z med-
narodno mirovno konferenco bila Hrvaški vrnjena
nekatera ozemlja. Srbija računa na temeljito spre-
membo razmerja sil v Evropi, kjer naj bi se po nji-
hovem odprla stara rivalska razmerja, medtem ko
bi se sama priključila zmagovitemu bloku protiger-
inanskih interesov.
Potrebno je priznati, da je Srbija za uresničitev
svojih ciljev izbrala ugoden trenutek vsesplošne
zmede, kjer sta pač še vedno odločilni vojaška sila
m mož orožja. .Seveda je sedaj pretirano govoriti o
tem. kje je zagrešila hrvaška politika, saj bi se do-
godki z manjšo intenzivnostjo odvijali po istem sce-
nariju, le da hi se pač Hrvaška morala zavedati,
da na vojnem polju te bitke ne bo dobila.
No, pustimo Hrvaško in se preselimo na polje
slovensko-srhskih odnosov: po nekaterih informa-
cijah se pripravlja priznanje Slovenije s strani Srbi-
je. Slovenija je za Srbijo moteč faktor in zato si
slednja želi čimprejšnji odhod Janeza Drnovška iz
predsedstva države kot poslednje zvezne institucije,
kjer ima Slovenija še vedno svoje predstavnike.
Predstava o državi, ki jo je imela ali jo še ima Srbi-
ja glede celotne Jugo.siavije. je pač. da gre za
ozemlja oziroma narode, ki so jih Srbi na neki na-
čin osvoboditi, zato imajo do njih pravice in seveda
dolžnosti v smislu zadrževanja pod Beogradom.
Računajo namreč, da bi Makedonci ter .Slovenci v
prihodnosti še zaprosili za beograjski protektorat
pred ozemeljskimi apetiti sosedov, kjer imajo, ko
gre za Slovenijo, v mislih tudi Hrvaško. Hrvaška
naj bi .se po njihovem bistveno zmanjšala in spre-
menila v mini državo ter pokazala predvsem apeti-
te proti severni sosedi, kar so seveda srbske kon-
strukcije, ki pa v stiku z realnostjo nimajo nikakr-
šne vrednosti, temveč služijo le v potrjevanju srb-
skih interesov.
Če strnemo sedanja dogajanja v Beogradu, je
jasno, da bodo Srbi to vojno vsaj na bojnem polju
dobili, toda ali bodo obdržali imperij, je seveda
drugo vprašanje, saj ne more biti stabilen, pred-
vsem ne zaradi muslimanov v Bosni in Hercegovini
in tudi na Kosovu.
Vladimir Vodušek
Kakšna bo nova podoba
ptujske tržnice
Komunalno podjetje Ptuj je
kot upravljaiec ptujske tržnice
pripravilo v sredo, 21. avgusta,
strokovno predstavitev projekta
o novi ureditvi in poslovnem ob-
jektu tržnice v Ptuju. Projekt je
bil razstavljen na veliki deski,
podrobneje pa ga je predstavil
njegov snovalec, ptujski mestni
arhitekt dipl. ing. arh. Gregor
Kraševec.
Povedal je, da je za nov poslo-
vni objekt na ptujski tržnici
predvidena hiša, ki naj bi bila ve-
lika okoli 2000 kvadratnih me-
trov, zgradili pa naj bi jo med
obema slepima stenama hiš, kjer
je na levi v pritličnih prostorih
Mestna hranilnica, na desni pa
so na steni naslikani Miheličevi
kurenti.
Poslopje naj bi bilo razdeljeno
na kletne prostore, kjer naj bi bi-
la skladišča, ki jih sedaj na tržni-
ci močno pogrešajo, v pritličju,
prvem in drugem nadstropju pa
naj bi bili razni lokali, ki so za
sedaj na tržnici na stojnicah, pa
sem ne sodijo. Gre za bižuterijo,
razne prodajalne tekstilnih izdel-
kov, načrtujejo prostore za buti-
ke, zlatarnice, razne lokalčke, ži-
vilske trgovinice in pokrito tržni-
co. V mansardi so predvideni pi-
sarniški prostori tržnice.
Odziv za predstavitev je bil
pričakovano dober in to je ned-
vomno dokaz, da Ptujčanom n
vseeno za mesto. Ce bo ta hi
stala in ko bo stala, mora ne
ptujska tržnica biti Ptuja zai
vredna. Projekti so na ogled
prostorih Komunalnega podjetj
Ptuj in na sami tržnici — v pisar-
ni Komunale. Ob njih je knjiga
za pripombe in predloge, ki jih
bodo snovalci zelo veseli.
- OM
Novo poslopje ptujske tržnice naj bi zgradili med tema dvema slepima
stenama.
4 - OD TU iN TAM
Ptuj, 29. avgust 1991 - TEPillK
Nepregledna goščava nas pripelje do turniških ribnikov, od koder Studenščica dobi večino svoje vode.
Trenutek, ko se za hrano v ribogojnici požene na tisoče postrvi...
Turniška Studenščica
OD IZVIRA DO IZLIVA
Tako kot je težko določiti, kje
izvira hajdinska Studenčnica, ta-
ko je tudi za turniško studenšči-
co težko natančno določiti glavni
izvir. Gotovo pa je, da jo napaja-
jo vode iz turniških ribnikov. Ti
so zaradi splošne zapuščenosti
okolice turniškega gradu težko
dostopni. Ko zapusti ta potok
goščavo pri turniškem gradu, ga
doleti usoda hajdinske Studen-
čnice. Zaradi bližnjih melioracij
so tudi njega regulirali, posekali
Viri pričajo, da je pred 300'.
leti nastal v Pobrežju Gečev
mlin. Njegov lastnik je bih
Švah in je mlel barvo. Mlin so]
nato preuredili tako. da je mleV
moko. Takrat ga je kupil Sti-^
povšek in ga kasneje prodali
Gečevim. Njegov zadnji lastniki
pa ga je preuredil v kokošjo''-
farmo. \
zarast ob njem ... a je tudi tu čas
že zacelil rane.
Vseskozi polnijo turniško Stu-
denščico izviri podtalnice, ki so
posebej značilni za vznožja drav-
skih teras ali jež. Pred vojno je
bilo življenje ob potoku živahno.
Ob njem sta klepetala dva mli-
Ostanki enega od dveh mlinov, ki sta v Pobrežju delala pred drugo sve-
tovno vojno.
na, v njem pa je bil zelo izdaten
ribolov. Ostanka mlinov sta vid-
na še danes.
Najtežje je kakovost Studen-
ščice prizadel nastanek prašičje
farme v Dražencih. V zapisnikih
vaškega sveta Pobrežje je mogo-
če najti goročila o velikem prote-
stu zaradi gnojnice s te farme, ki
je uničevala življenje v njej in
onemogočala mirno in zdravo bi-
vanje ob njej. Nekajkrat so Po-
brežani dvignili glas in se razbur-
jali zaradi farmskih odplak. Spor
in negodovanje sta trajala kar
nekaj let, dokler farma ni pri-
ključila odplak na kanal, po ka-
terem TGA spušča svoje v Dra-
vo. Turniška Studenščica, prebi-
valci Pobrežja jo imenujejo kar
pobre" ..uuenčnica, se je po-
časi očistila in pravzaprav je ču-
dež, da se je lani na njej lahko
naselila ribogojnica. Družina Je-
romlovih je vpnjo vložila veliko
dela in denarja hkrati pa je mo-
rala temeljito malizirati kako-
vost vode, saj so postrvi občutlji-
ve na vsako onesnaženje. Ribo-
gojnica i :? »obrežjem - v
Podolih s svojim obsto-
jem prisi, -'.^c ob Studenščici,
da je ne onesnažujejo. Lani, ko
Preden se izlije v Dravinjo, je le še zdelan, umazan in v kanal speljan
potok.
je nekemu kmetu vanjo ušla
gnojnica, so to pravočasno ugo-
tovili in večje škode v ribogojnici
ni bilo ...
Sicer pa le nekaj prebivalcev
ob Studenščici lepo skrbi zanjo,
je pa veliko takih, ki ob njej
odlagajo odpadke in staro šaro.
Morda je očem vse to skrito, ker
je struga pod Pobrežjem lepo za-
raščena, a pozorno oko kaj hitro
odkrije številna starejša in tudi
precej novih divjih odlagališč.
Ko se Studenščica izvije izpod
terase, po kateri se vleče dolga
vas Pobrežje, se pri Vidmu znaj-
de na melioriranem področju,
kjer so jo tudi neusmiljeno zre-
gulirali. Vse do združitve s haj-
dinsko Studenčnico jo onesnažu-
jejo s kemijskimi zaščitnimi sred-
stvi. Združeni potem kot enoli-
čen kanal tečeta ob Dravinji in
se po nekaj sto metrih vanjo tudi
izlijeta.
Besedilo in posnetki:
Darja Lukman
Zal je takih prizorov pod Pobrežjem kar precej.
P^PREJELi SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMC^^H
Turška fajfa in plešoča hiša
o škodljivosti kajenja je bilo
prelitega mnogo črnila. Ne na-
meravam opisovati, kako škodlji-
vo je za človeški organizem preti-
rano kajenje, ampak bom raje
opisal, kako so mene kot puber-
tetnika odvadili kajenja. Zgodba
je v celoti resnična.
Obiskoval sem še osnovno šo-
lo, ko sem naskrivaj že vlekel
čik. Denarja za cigarete nisem
imel. Pa sem se nekako znašel in
očiu dnevno izmaknil dve, tri ci-
garete, česar sploh ni opazil. Ci-
garete je običajno imel kar na
okenski polici. V stanovanju ni-
sem smel kaditi, zato sem kadil v
poslopju, kjer je bila stiskalnica
sadja. Se sreča, da poslopja ni-
sem zažgal. Naj zapišem, da sem
cigareto prižgal tudi po trikrat,
preden sem jo do konca pokadil.
Pri kmetu, kjer smo stanovali,
je že dalj časa živel starejši mo-
žakar, ki je vlekel pravo turško
pipo. To je bila dolga fajfa iz
porcelana. Možje so kartah in
pri tem pridno kadili. Ne spomi-
njam se, kdo mi je predlagal, da
bi kadil iz omenjene fajfe. Takoj
sem bil pripavljen. Možakar mi
je fajfo napolnil s tobakom. Kot
mi je pozneje povedala mati,
sem pokadil celo fajfo tobaka in
še polovico. Nekdo je dejal, da
ko bom vse pokadil, ne bom mo-
gel iti ravno po deski. Vem, da
sem bil zmožen, vendar sem se
pretvarjal, da ne morem, da so se
mi malce smejali.
Kmalu pa mi je postalo slabo.
V trenutku se je začela cela hiša
vrteti. Slutil sem, da bom bruhal.
Nisem prišel do izhodnih vrat,
ko je bruhnilo, zunaj pa se še po-
navljalo. Vsi so šli za menoj ter
se mi smejali, kar me je pošteno
raztogotilo. Odšel sem spat, ni-
sem bil več sposoben, da bi igral
komedijanta.
Od tistega trenutka dalje mi je
že cigaretni dim tako smrdel, da
sem najraje odšel iz kuhinje, ko
je očim kadil. Nikoli več nisem
vzel kakšne cigarete. In v meni je
že tedaj - bilo mi je kakšnih
petnajst pomladi — dozorela
trdna odločitev, da ne bom niko-
li kadil. Obljubo držim še danes,
zavedajoč se, da si s kajenjem sa-
mo uničujem zdravje in krajšam
življenje... — nik
TEDNIK - Ptuj, 29. avgust 1991
OD TU IN TAM - 5
Ena boljših postav ormoškega rokometa (Foto LK)
Tekma Ormož—ZDA (Foto LK)
30 let rokometa v Ormožu
Minulih 30 let pomeni za ormoške rokometaše izredno veliko. Z
borbeno in kvalitetno igro so kljub ne ravno najbolj rožnatim razmeram
za delo ponesli ime domačega kraja v svet.
Začetek rokometa v Ormožu
sega v leto 1957, ko je na takratni
nižji gimnaziji z osnovami roko-
meta seznanil učence učitelj tele-
sne vzgoje Valko Bedrač. Prvih
začetkov se spominja Vili Trofe-
nik, ki je bil takrat učenec tretje
nižje gimnazije. Dinamična igra
jih je takoj navdušila in nekatere
tudi »okužila«. Prve rokometne
gole, ki so jih postavili na igrišče
za odbojko v Mestni grabi, je iz-
delal šolski čistilec Franc Mikša.
Maja istega leta je bila na tem
igrišču že prva uradna tekma,
igrali so učenci tretjega razreda
proti učencem četrtega razreda
nižje gimnazije, in to v moški in
ženski konkurenci. Bedračevo
delo je v novem šolskem letu na-
daljeval Rudi Zidarič.
1961. leta so se vključili v ma-
riborsko okrajno ligo in bili dve
tekmovalni sezoni v sredini le-
stvice. Mirko Havlas, ki ga Or-
možarii poznajo bolj pod ime-
nom Fric, je povedal, da so or-
moški rokometaši odigrali svojo
prvo prvenstveno tekmo že v
septembru istega leta, in sicer z
RK. MTT. Tekma mu je ostala še
posebej v spominu, ker so fantje.
Tekma med Veliko Nedeljo in Ormožem (3. II. 1990)
kar je bilo sicer proti pravilom,
igrali bosi, vendar so za novince
naredili izjemo.
V sezoni 1963/64 so zaradi
spremembe tekmovalnenga siste-
ma začeli tekmovati v pomurski
ligi. Prvi trener v zgodovini klu-
ba je bil prof. Rudi Zidarič. Že
prvo leto tekmovanja v pomurski
ligi so dosegli prvo mesto in s
tem uvrstitev v štajersko roko-
metno cono.
Prva leta so igrali tekme na
igrišču v Mestni grabi, ki je bilo
pokrito še z lešem, za prvi maj
1964 je bil organiziran rokome-
tni turnir na novem asfaltnem
igrišču.
V ormoškem rokometu so bile
sezone vzponov in padcev; pri-
manjkovalo je denarja, ni pa pri-
manjkovalo borbenega duha in
delovnega elana. Na treningu in
tekmovanjih so igralci prelili ve-
liko znoja. Tekmovali so v repu-
bliški ligi in trkali celo na vrata
prve zvezne lige. Zaradi finan-
čnih težav, kar je bil takrat edin-
stven primer, so morali ob koncu
šestdesetih let zapustiti tekmova-
nje v republiški ligi.
V začetku sedemdesetih je
klub prišel pod okrilje tovarne
Jože Kerenčič, ki je veliko pripo-
rnogla k izboljšanju razmer. Ro-
kometaši so ponovno pričeli od
začetka. Spominjam se, daje nji-
hov trener prof. Rudi Zidarič
Večkrat dejal, da mora dober sad
Zoreti dolgo in da ormoški roko-
metašj v začetku sedemdesetih
let še niso povedali zadnje bese-
de.
V sezoni 1975/76 je Ormož po
sedmih letih ponovno dobil re-
publiškega ligaša in brez večjih
težav so se obdržali v ligi še na-
slednje tri sezone.
Začetki osemdesetih let so mi-
nili brez večjih razburjanj. 1984.
leta se je RK Ormož še tretjič
uvrstil v Slovensko rokometno li-
go, kar pa ni bilo dovolj za uvr-
stitev v republiško ligo, saj se je
1984. leta tekmovalni sistem po-
novno reorganiziral.
V sezoni 84/85 niso bili dovolj
pripravljeni za močno republiško
ligo, po eni sezoni so izpadli.
Potrebno je omeniti tekmo z
olimpijsko reprezentanco Špani-
je, ki je bila 20. junija 1985. leta
in so jo z dokaj močnejšim nas-
protnikom izgubili.
V sezoni 1985/86 so tekmovali
v drugi republiški ligi — vzhod.
Kljub slabšim športnim rezulta-
tom so dosegli pomembno delo-
vno zmago; v času predsedova-
nja Andreja Pucka so 18. septem-
bra 1986 v Mestni grabi odprli
svoje klubske prostore. Nasled-
nji dve sezoni sta značilni po
tem, daje Ormož igral v drugi re-
publiški ligi, v tekmovalni sezoni
1988/89 so postali prvaki v drugi
republiški rokometni ligi in tako
je bil Ormož četrtič v enotni slo-
venski rokometni ligi.
Za naslednji dve sezoni bi lah-
ko rekli nič posebnega s tekmo-
valnega vidika; v SRL so osvojili
najprej deveto in naslednje leto
pristali na desetem mestu.
Mnogo imen je povezanih z
ormoškim rokometom. Vseh za-
radi predolgega seznama (več
kot 200 imen) ne bomo naštevali,
ne bo pa odveč, če naštejemo
imena trenerjev članske ekipe od
1965. do 1991. leta. Med prvimi
velja omeniti prof. Rudija Zidari-
ča, ki je uvedel rokomet kot del
rednega učnega procesa pri pou-
ku telesne vzgoje na ormoški os-
novni šoli, kjer postaja ta šport
vodilni in je to še danes. Člansko
ekipo je treniral v letih 1965—69
in 1971-75. V sezoni 1970-71
je člansko ekipo treniral Stanko
Čavič, Franc Frangež pa
1975—77. Milan Turin se je or-
moškemu rokometu zapisal z
vsem srcem že kot šolar. Vrsto let
je bil igralec, pozneje (1977—88)
trener in tehnični vodja kluba.
Vlado Hebar je igral rokomet že
od otroških let, 1988—90 pa je
bil trener članske ekipa. 1990/91
je člansko'ekipo treniral »uvože-
ni« trener Zdenko Sekelj iz Va-
raždina. Sedanji trener je Boris
Polak, igralec z najdaljšim sta-
žem, ki je začel igrati v letu 1968
in odigral zadnjo tekmo v član-
ski ekipi v sezoni 1990/91, je pa
tudi absolutno najboljši strelec v
rokometni ekipi Ormoža.
V Ormožu so ves čas delali tu-
di z mlajšimi selekcijami. Več let
zapored ima Ormož najboljše
mladince. Z njimi vsa leta dela
prof. Stanko Lesjak.
V soboto, 3 1. avgusta, bo osrednja
svečanost, ki se bo začela s tekmo
pionirjev, po nastopu Pihalnega orke-
stra Ormož in mažoretk bo krajša slo-
vesnost s priložnostnim govorom. V
nadaljevanju bo tradicionalni turnir
veteranov (prvi je bil 4. julija 1973 ob
praznovanju 700-letnice Ormoža), na-
stopile bodo tri najboljše generacije:
1965, 1970 in 1980. Uradni del bodo
sklenili s članskim tekmovanjem, kjer
bodo sodelovale ekipe Velike Nede-
lje, Drave iz Ptuja in rokometne ekipe
iz Beltincev.
Prav je, da se ob tej okrogli obletni-
ci ormoškega rokometa pogovorimo
še s sedanjim predsednikom Franci-
jem Šulekom, ki je dolga leta aktivno
branil ormoške barve. »Sklep uprav-
nega odbora RK Ormož je, da so eki-
pe in tudi trenerji domačini, ki so zra-
sli iz domačega okolja in so z njim tu-
di tesno povezani. Prav zaradi tega
smo pri RK ustanovili svet staršev.
To so v glavnem starši pionirjev, ki se
prav tako vključujejo v delo kluba,
predvsem pri organizaciji treningov,
kar je kasnejša navezava na klub. Na-
ša osnovna usmeritev je poudarek na
vzgoji rokometašev — od najmlajših
do članske ekipe. Od vseh igralcev
zahtevamo primerno obnašanje tudi
zunaj igrišča, da ne kvarijo ugleda
kluba. Vse selekcije bomo vključevali
v sisteme tekmovanj, ta pa so odvisna
od republiške rokometne zveze, ki
tekmovanja organizira. Usmeritev za
člansko ekipo je doseganje čim bolj-
ših rezultatov ne glede na to, v kateri
ligi bo igrala. Ormož ostaja v enotni
republiški ligi, enako kot RK velika
Nedelja.«
RK Ormož se v tem času srečuje s
prostorskim problemom. Ima sicer
svoje odprto igrišče v Mestni grabi,
vendar je v zadnjem času pogoj za
tekmovanje športna dvorana, te pa
Ormož nima. Po propadlem občin-
skem referendumu je še manj možno-
sti za njeno izgradnjo.
Kljub vsemu ormoški rokometaši
ne tarnajo preveč. Franci Šulek: »V
športni dvorani pri Veliki Nedelji
smo sicer samo gostje in ne moremo
trenirati po svojem urniku, vendar ra-
zumemo sosednji rokometni klub, ki
ima v športni dvorani tudi svoje
aktivnosti. Še posebej poudarjam, da
imamo s sosednjim rokometnim klu-
bom, ki je naš »tekmovalni« naspro-
tnik, dobre in korektne odnose. Želi-
mo si, da bi bili stiki s sosedi tudi v
prihodnje prijateljski in pristni, pa ne
samo na tekmovalnem področju, tem-
več tudi drugje.«
Pogovor sva sklenila s Tinančnimi
problemi kluba. Denarja ni nikoli do-
volj, višji rangi tekmovanja so seveda
tudi dražji. »Brez finančne pomoči de-
lovnih organizacij, mnogih posamezni-
kov in seveda finančnih sredstev, ki so
Jih dali delovni ljudje za telesno kultu-
ro, rokometni klub ne bi uspel. Pri tem
velja še posebej izpostaviti kolektiv to-
varne Jože Kerenčič in zadnja leta tudi
TSO. Naj se ob tej priložnosti še za-
hvalim domačemu občinstvu, ki nam je
bilo vedno v podporo in ima ob dobri
igri levji delež pri uspehih naših roko-
metašev,« je sklenil sedanji predsed-
nik Franci Šulek.
Vida Topolovec'
Filip Leščak pod
zastavo Slovenije
.\'aš najboljši judoist vseh časov se ne bo predal, pa čeprav bo drugo
leto morda ob nastop na olimpijskih igrah v Barceloni
Filip Leščak, 30-letni Bistri-
čan, ki nastopa v plavo-belem ki-
monu ptujske Drave, je nedvom-
no najboljši slovenski judoist
vseh časov: šestkratni državni pr-
vak, dvakrat prvi na Balkanu,
dvakrat petouvrščeni na evrop-
skih prvenstvih, dvakrat bronasti
na sredozemskih igrah ter petou-
vrščeni na svetovnem prvenstvu
v Moskvi in olimpijskih igrah v
Los Angelesu. To je samo del
njegovih priznanj do sedaj, toda
Filip še zdaleč ni odnehal. Zara-
di vojne v Sloveniji je bil konec
julija ob nastop na svetovnem
prvenstvu v Barceloni, trenira
pa, kot da bo prvenstvo jutri.
»Seveda sem se odzval pozivu
Športne zveze Slovenije v času
vojaške agresije na Slovenijo.
Toda ko bi lahko nastopil na
svetovnem prvenstvu, je bil po-
ziv že preklican in sam pri sebi
Uspešen zaključek ene številnih borb.
sem pričakoval vabilo zveznega
selektorja za pot v Barcelono. Pa
tega poziva ni bilo. Toda to bi še
nekako prebolel, hujše je to, da
se mi je zdaj vse zapletlo tudi z
nastopom na olimpijskih igrah
drugo leto v Barceloni. Na sve-
tovnem prvenstvu bi se namreč
moral uvrstiti do 8. mesta v svoji
kategoriji do 86 kg, da bi lahko
nastopil na Ol. Mislim, da bi mi
to uspelo, kajti menim, da sem v
svoji kategoriji med osmimi na
svetu. Ne upam si napovedati,
kako se bo vse skupaj končalo,
kajti sedaj bodo o moji olimpia-
di odločali ljudje za zeleno mizo.
Toda odnehati ne mislim,« pri-
poveduje Filip Leščak, za katere-
ga bi bile igre v Barceloni že tre-
tje po vrsti.
Toda slovenski šport in Filip
osebno imajo z jugoslovanskimi
športnimi forumi slabe izkušnje
in prav lahko se zgodi, da bodo
olimpijske igre v Los Angelesu
in Seulu zanj tudi zadnje.
Ali pa ima morda borbeni Fi-
lip kakšne druge načrte?
»Seveda jih imam. Tekmoval
bom naprej in se pripravljal. Tu-
di če mi odvzamejo nastop v
Barceloni, kjer bi moral biti tia.
vrhuncu moči. Svojo priložnost
vidim v nastopu za samostojno
državo Slovenijo. Na primer na
olimpijskih igrah leta 1996 v At-
lanti; mislim, da mi bodo leta
dopuščala ta nastop.
Živim in diham za judo, 24 ur
na dan; upam, da se bo to tudi
zgodilo.«
Jože Fajs
Lestvica poletnega dela tekmovanja
MNZ Ptuj v malem nogometu
NTK Petovia v pripravah
na novo sezono
Igralke in igralci NTK Petovia
so pričeli priprave za novo sezo-
no že 24. julija z zborom in pr-
vim treningom splošne telesne
priprave na idealnem prostoru v
Ljudskem vrtu pri ribniku. Vadili
so dvakrat dnevno. Po osnovni
pripravi v Ptuju so se preselili v
svojo stalno bazo na Ribniško
kočo na Pohorju, na jase in v
smrekove gozdove nadmorske vi-
šine 1530 m. Priprav seje udele-
žilo 15 tekmovalcev.
Vadili so trikrat na dan. Delo
so pričeli ob 7.30 z jutranjim te-
kanjem in razgibavanjem. Drugi
trening so imeli od 10. do 12.
ure. Po kosilu je bil obvezen od-
mor in nato tretji trening od 16.
do 18. ure. Po večerji so gledali
televizijo ali igrali družabne igre.
Stalna baza na Ribniški koči je
znana po res lepih terenih, či-
stem zraku, čudovitem vremenu
in nadvse prijaznem in ustrežlji-
vem upravniku Dragu Tratjeku
ter šefu kuhinje — njegovi ženi
Marjani in servirki Štefki; njej so
pomagali pri razdeljevanju hra-
ne tudi dežurni kluba. Jedilnik je
bil sestavljen skupaj z vodstvom
priprav, hrana je bila odlična in
obilna.
Priprave so ob sofinansiranju
kluba potekale s samoplačilom
igralcev in igralk; staršem gre za-
hvala tudi za prevoze na kočo in
domov ter za obiske, ki so jih bili
vsi udeleženci veseli.
Sedaj igralci in igralke vadijo
dvakrat na dan v Športni dvorani
Mladika tehnične elemente in
taktično povezavo ter uporablja-
jo trimski kabinet, ki ga je opre-
mila Športna zveza Ptuj in je pra-
va pridobitev za športnike, ki va-
dijo v Mladiki.
Namiznoteniška zveza Slove-
nije je že sestavila koledar liga-
ških tekmovanj članov prejšnje I.
in 11. zvezne lige. Tako bodo de-
kleta tekmovale v državni super
ligi Slovenije skupaj s prvoligaši
Olimpijo, Primexom in Kemičar-
jem ter drugoligaši Semedelo,
Triglavom in štirimi prvouvršče
nimi ekipami preteklega prven-
stva republiške lige. Fantje bodo
igrali v slovenski ligi, saj super li-
go sestavljajo bivši prvo in dru-
goligaši Jugoslavije.
Ples za zmage se bo pričel že
31. avgusta in 1. septembra z
odprtim prvenstvom za mlajše in
starejše pionirje v Murski Sobo-
ti, za dekleta pa v Kranju. Igral-
cem in igralkam veliko uspeha in
dobrih rezultatov v novi sezoni,
je dejal sekretar za selekcijski vr-
hunski šport Vlado Čuš, ko je
obiskal igralke in igralce pri vad-
bi!
L P.
Reprezentantka Čerčetova s »težkim« tovorom — soigralko Mlakarjevo
na pohorskih livadah.
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Ptuj, 29. avgust 1991 - TEDNIK
Ribiči so tekmovali
v Bodkovcih
čeprav je na podeželju bolj
malo časa za šport, oddih in re-
kreacijo, še posebej v tistem delu
Slovenskih goric, ki jih je pred
nedavnim hudo oklestila toča, so
imeli v nedeljo v Bodkovcih vse-
eno veseli ribiški dan: pri Slod-
Ribiči in Ribici pred pričetkom tekmovanja ob ribniku v Bodkovcih, ki
je pomemben bazen požarne vode.
njakovih so pripravili tekmova-
nje v športnem ribolovu. Ob na-
brežju dveh ribnikov v lepem do-
linskem okolju se je zbralo 26 ri-
bičev in še več kibicev. Nekateri
so vzeli stvar resno in lovili ribe,
nekateri pa so samo učili plavati
črve in druge vabe.
Zmagovalni trojki Viktorju Hojniku, Matiji Strniša in Vladu Hojniku
je podelil denarne nagrade Tinček Slodnjak.
Tekmovanje je trajalo tri ure,
zmagal pa je domačin iz Bodkov-
cev Viktor Hojnik, ki je spravil
na suho in potem spustil nazaj v
ribnik več kot 2,5 kilograma rib.
Drugo mesto si je ulovil Matija
Strniša s Polenšaka, tretji pa je
bil Vlado Hojnik iz Bodkovcev.
Četrti je bil Janez Čuš iz Ptuja,
ki je osvojil tudi posebno nagra-
do za prvo ulovljeno ribo v prvi
minuti tekmovanja. Na peto me-
sto se je uvrstil Darko Pavlin iz
Juršincev.
Bilo je veselo in prijetno, zato
so sklenili, da bodo tekmovanje
ponovno organizirali v nedeljo,
8. septembra, ob 7. uri. Vabijo ri-
biče iz drugih krajev. Tudi za
okrepčilo bodo poskrbeli.
JOS
GOSENICA, DA TE KAP — Bliža se jesenski čas in v naši redakciji
smo že v pričakovanju najrazličnejših naravnih rekordov. Sicer je letoš-
nje leto znano kot leto katastrof, tu in tam pa se je narava vendarle tudi
tokrat poigrala. Tako sta pred kratkim Simona FridI in Vanja Pešič v
naše uredništvo prinesli gosenico velikanko. Da je res tako, je izjava
vseh nas, ki smo veliko zeleno gosenico videli. Dobrih 12 cm smo name-
rili, ko se je stegnila in začela lesti po mizi. Ker je bil dogodek nevsa-
kdanji, smo kosmatinko vendarle slikali in jo predstavljamo tudi vsem
vam.
Foto: M. Ozmec
Pohorski mladinski raziskovalni tabor
Ko govorimo o Šmarinem na Pohorju, pomislimo na uspešne tradicionalne mladinske raziskovalne
tabore. Letošnjega so prestavili v sosednje Tinje, vendar se bistvo raziskovalnega dela ni spremenilo.
Udeleženih je bilo 22 dijakov in z veliko vedoželjnostjo so raziskovali in se trudili svoje delo izpeljati kar
se da najbolje. Dosegli so rezultate, s katerimi so bili zadovoljni oni sami in njihovi mentorji, ki so svoje
mlade sodelavce ves čas usmerjali in jim nudili strokovno pomoč. Vodja raziskovalnega tabora je bil
Srečko Štajnbaher, ki je skbel, da je vse potekalo v najlepšem redu.
Posebnost letošnjega tabora je bila zagotovo etnokoreološka skupina pod mentorstvom Branka
Fuchsa, znanega folklorista in zbiratelja starih ljudskih običajev. Sodelovale so še etnološka skupina z
mentorico Mojco Ramšak, ki je štela tri člane, in arheološka skupina pod mentorstvom Mire Strmčnik-
Gulič, kije štela sedem članov. Poleg teh sedmih mladih arheologov so v skupini sodelovali še štirje stro-
kovni sodelavci iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Maribora. Mentor geografske skupine, ki je
štela tri člane, je bil Vili Podgeršek, ornitološke, ki je štela šest član v, pa Milan Vogrin. '
O rezultatih raziskijv smo se
pogovarjali z mentorji.
Branko Fuchs, mentor etnoko-
reološke skupine, nam je pove-
dal: »Naša skupina je raziskova-
la maske, plese, običaje in iskala
stare skladbe. Našli smo tri izvir-
ne maske: vola, ovna in košuto,
ki so imele več kot štiri potrditve
Maska košute RUBI, ki ima dva člena: palico, s katero gibljejo glavo, z
levim prstom pa samo čeljust. Na sliki mentor Branko Fuchs s članom
skupine.
v različnih vaseh. Uporabljale so
se do leta 1946, nato so zamrle.
Bile so strogo vezane na običaj
ohceti in prežiči, ki so prišli na
ohcet — tako se jim je reklo —
so dobili tudi piti in jesti. To so
bili tako imenovani zunanji sva-
tje, in če so bili dobro pripravlje-
ni, so lahko zaplesali tri plese.
Našli smo tudi štiri nove oblike
štajeriša, cvajšrita, zibnšrita in
rašpie, pa tudi nekaj starih in-
strumentalnih skladb, zapisanih
s Pohorja s področja Kunigunde
in Kota na Pohorju. Glavni viri
pesmi so bili bratje Višič, ki so
igrali na okoli tisoč ohcetih.«
Mentorica etnološke skupine
je bila Mojca Ramšak in o delu
pravi: »Naša skupina je preuče-
vala stavbarstvo in notranjo
opremo pohorskih kuhinj. Sta-
novanjsko hišo smo etnologi po-
skušali osvetliti iz vidika spome-
niškega varstva, kar pomeni, da
smo za raziskovanje življenja na
tinjskem območju uporabljali
predvsem materialne vire —
ohranjene stavbe in njihov in-
ventar. Naredili smo ogromno. V
skupini smo delali štirje. En član
skupine je predmete, ki smo jih
našli, risal, drugi jih je meril, ker
smo evidentirali višino in širino
vsakega predmeta, predmet smo
tudi slikali, druga udeleženka je
pisala uporabo, jaz pa sem vodi-
la pogovor in poskušala o teh
stvareh čimveč izvedeti. Ker se
člani skupine z etnologijo še niso
srečali, so bili prvi dnevi bolj
uvod, potem pa smo na terenu
našli ogromno materiala. Naj-
prej so nas zanimala kurišča in
kurjenje v kuhinjah. Podatke
smo dobili za približnp sto let
nazaj. Našli smo črno kuhinjo na
Planini pod Šumikom v hiši, ki
je zdaj zaprta, ker je lani umrl
zadnji lastnik. Hišo smo temelji-
to popisali, za kuhinjo pa najprej
nismo bili prepričani, ali je črna
kuhinja ali dimnica. V našem
primeru se je pokazalo, da je to
res črna kuhinja, saj je imela peč,
ni bilo ognjišča in tudi dimnika
ne. V stropu je bila luknja, skozi
katero se je kadilo. Popisali smo
tudi gospodarsko poslopje, ki se
bo vsak čas sesulo. V njem smo
našli okrog sto škopov za prekri-
vanje strehe.
Naslednja stopnja črne kuhi-
nje so zidani štedilniki. Te so za-
čeli na tem področju uporabljati
v 50. letih tega stoletja, tri smo
odkrili še v njihovi funkciji. Kas-
neje so začeli kupovati štedilnike
na drva ali »šporherte«, kakor se
tukaj reče, ti pa so se pojavili tu-
kaj v 70. letih. V novih hišah pa
so le še plinski štedilniki. Poleg
kurišča in kurjenja smo se ukvar-
jali tudi z notranjo opremo ku-
hinj, to je posodo, jedilnim pri-
borom, omarami in kredencami.
Tudi tu smo zbrali ogromno po-
datkov in materiala.«
Mladi arheologi so delali pod
budnim očesom mentorice Mire
Strmčnik-Gulič, ki je zaposlena v
Zavodu za varstvo kulturne dedi-
ščine v Mariboru kot samostojni
arheolog konzervator. O delu
pravi takole: Že peto leto zapo-
red smo raziskovali na Ančniko-
vem gradišču. Opredelili smo se
na severovzhodni in južni del
utrdbe, kjer prvotno ni bila do-
kumentirana razpostranjenost
najdišča in nismo predvidevali,
da bomo dosegli takšne rezulta-
te, kot smo jih. Z arheološkimi
sondami smo skušali ugotoviti
dejansko stanje, na podlagi že
lanskih in predlanskih rezulta-
tov, ki so bili vodilo za letošnje
delo. Kopali smo na jezičastem
predelu terase tik nad prepadni-
mi stenami in na južnem delu, ki
je bil naravno nekoliko manj utr-
jen. Najdbe so dovolj izpoveda-
ne, da bomo lahko izluščili do-'
volj podatkov za samo vrednote-
nje in življenje na tej naselbini.
Ugotovili smo, da se močna kul-
turna plast nadaljuje vse do prve
terase in vsebuje številno kerami-
ko, katere dele smo lahko tudi
sestavili in jo bomo risarsko re-
konstruirali. Našli smo veliko že-
leznih predmetov, od tega nekaj
orožja, orožja (železne in pušči-
čne osti), železno dleto, nožev in
raznih delov okovja. Veliko je tu-
di železove žlindre, ki nam potr-
juje že ugotovljene podatke, da
je bila tukaj prisotna kovaška
obrt. Našli smo tudi delček lon-
čka, izredno pomembni pa so tu-
di koščki opeke, ki nakazujejo
poleg kamnite gradnje temeljev
tudi na opečno gradnjo. Veliko
smo našli keramike z različno or-
namentacijo, ki po najnovejših
podatkih nakazuje mlajša ob-
dobja, tako da bi lahko rekli, da
naselbina sodi v čas od 4. pa vse
do 6. stoletja našega štetja. Ver-
jetno je šlo prvotno za pribežališ-
če iz nižinskih krajev, kasneje pa
za ustaljen tip naselja do 6. stole-
tja. Poleg izkopavanja smo po
ustaljeni arheološki metodi vse
dokumentirali. Raziskovalci so
se seznanili z načinom terenske
dokumentacije, z risanjem profi-
lov, planov v določenem merilu,
preparacijo materiala in izrisi.
Na koncu smo vse posneli s ka-
mero in fotografirali.«
Mentor geografske skupine je
bil Vili Podgeršek. Ker je bil ob
Poročila mentorjev prisotnim gledalcem, ki so prišli tudi iz vasi.
našem obisku odsoten, smo pov-
prašali, o delu člana skupine
Marka Jevška. »V prvi polovici
tedna smo se odpravili na teren
ter kartirali katastrsko občino Ju-
rišna vas. Na začetku smo nalete-
Arheološke izkopanine na Ančnikovem gradišču.
li na probleme, saj je karta zasta-
rela in vanjo niso bile vrisane ce-
ste. Tako smo se odpravili h
kmetom, ki najbolje poznajo svo-
jo zemljo, in so nam označili svo-
je parcele. Potem smo orientirali
karto in si pomagali z busolo.
Ko smo imeli vse prave podatke,
smo prehodili vse območje in
označili izrabo zemljišča, drugo
polovico tedna pa smo izrabili za
obdelavo podatkov.
Najprej smo izrisali karto, na-
to smo naredili še statistiko. Po-
magali smo si z registrom. Zani-
malo nas je predvsem, kakšno
površino zemlje imajo tukaj dru-
gi prebivalci občine, in ugotovili
smo, da prevladuje Gozdno go-
spodarstvo Maribor, ki ima več
kot polovico gozda. 30 odstotkov
zemlje je v lasti drugih, ki niso
prebivalci Jurišne vasi.
Ugotavljali smo še proces po-
gozdovanja in ozelenitve, vendar
se pozna centralizacija ob ce-
stah, kjer se širi vas, opušča pa se
na tistih območjih, ki so oddalje-
na od ceste, verjetno zaradi slab-
šega pristopa in strmine. Mislili
smo tudi, da bomo opazili spre-
membo strukture prebivalstva,
vendar do tega še tukaj ni prišlo
in je še vedno dovolj mladih. V
času, ko smo tukaj, so imeli dva
krsta, celo gradi se dosti, pred-
vsem ob hišah, kjer so sadovnja-
ki, gradijo gospodarska poslop-
ja. Ugotovili pa smo še eno po-
sebnost: domačin je razprodal
svoj pašnik in nastalo je 17 par-
cel. Tako je v vasi nastala prava
majhna vas počitniških hišic, ki
so zelo lepo urejene.«
Milan Vogrin je bil mentor or-
nitološke skupine in povzema:
»V letošnjem preučevanju ptičev
smo se usmerili na številčni po-
pis. Zaradi tega smo izbrali linij-
sko metodo, ki nam je najbolj
ustrezala, prav tako tudi terenu.
Bistvo te metode je, da si na spe-
cialki začrtamo pot in sledimo z
busolo. Linija je dolga 2 kilome-
tra, široka pa 50 metrov, kar po-
meni 25 metrov na vsako stran
opazovalca. Območje je potreb-
no prehoditi v eni uri, dolžino pa
preverjamo s štetjem korakov.
Na poseben obrazec zabeležimo
vrste in njihovo število. Takšno
območje mora potekati le po
enem prebivališču. Ker je gozda
na tem območju daleč največ,
smo izbrali prav njega. Tako smo
od skupno 45 zabeleženih vrst 32
registrirali kar v gozdu. Iz popisa
smo kasneje izračunali frekvenco
in dominanco za vse gozdne vr-
ste. Takšen številčni popis je prvi
na tem območju in bo služil za
nadaljnje raziskave. Potrebno je
poudariti, da so podatki, ki zaje-
majo številčnost vrst, izredno
dragoceni, posebej takrat, če pri-
de do posega v naravo. Letos
smo zasledili še osem vrst ptic, ki
jih lani nismo registrirali.«
Mladim raziskovalcem je bil to
zagotovo svojevrsten izziv, saj so
se s takšnim delom srečali prvič.
Ne moremo trditi, da niso odhaja-
li domov navdušeni nad svojim de-
lom in najdbami. Mogoče se pri-
hodnje leto ponovno snidemo.
Nataša;
Pogorevc
Papirnica Format
v Ormožu
Od minule sobote je Ormož bogatejši za
prvo zasebno papirnico, ki ima svoj prostor v
Skolibrovi 4 ob frizerskem salonu Darnica in
nedaleč od fotosalona Eme Žalar. Lastnica je
Ana Žemljic, ki ima v Ptuju zasebno podjetje
TANDEM in oskrbuje podjetja z raznim pi-
sarniškim materialom. Prvič pa so ravno v
Ormožu odprli maloprodajo. Poslovodkinja
je Danica Mesarec, ki je prej 21 let delala v
trgovskem podjetju Mercator Zarja. Pravi, da
se v začetku ne more prav znajti, saj je vsa le-
ta delala v špeceriji. Tu se ji zdi vse novo in
zanimivo.
Kupcem je na voljo vsa drobna pisarniška
oprema, starši lahko pri njih kupijo vse za šo-
lo razen delovnih zvezkov in knjig. Trenutno
imajo ria voljo prikupne šolske torbice, ki.
gredo dobro v promet. Na zalogi imajo tudi
razna darila in otroške igračke. Kmalu pa bo-
do imeli na razpolago tudi razne tiskovine, ki
jih prav v Ormožu pogosto zmanjkuje.
Lastnica Ana Žemljic je povedala, da spre-
jemajo vsa večja naročila podjetij, ki veliko-
krat naročujejo velike količine pisarniškega
materiala zunaj Ptuja in Ormoža. Sedaj bodo
lahko vse kupili in naročili doma, v Ormožu.
Posebej je poudarila, da bodo vedno imeli
vse, kar kupec želi in potrebuje.
V prodajalni, ki je velika 35 kvadratnih
metrov z majhnim priročnim skladiščem, sta
zaposleni dve, poslovodkinja Danica in pri-
pravnica. Prodajalna je odprta med tednom
od 7. do 16., v soboto pa do 8. do 12. ure.
Vida Topolovec
TEDNIK - Ptuj. 29. avgust 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7
Elektrošoki
slovenskih
elektrikarjev
Niso še taico daleč časi, ko so
bili zlasti ljudje, ki delajo in živi-
jo v še vedno od Boga pozablje-
nih haloških pa tudi slovensko-
goriških globačah, še kako vese-
li, ko jim je v domove posvetila
elektrika — luč v temi, ko so pe-
trolejke spravili na podstrešja —
za vsak primer. Kmalu so si ku-
pili še kakšen radio, medtem ko
jim je bil televizor nedosegljiv in
je mnogim še danes, ker si ga
preprosto ne morejo kupiti. Da-
nes mnogi več ne upajo svetiti z
eno samo žarnico iz preprostega
razloga, ker je cena za porablje-
no električno energijo vse višja.
Po zadnji podražitvi moramo
za kilovat porabljene električne
energije plačati po višji tarifi že
nič manj kot 2,35 dinarjev. Poleg
porabljene elektrike moramo
plačevati še moč varovalke, kar
tudi ni poceni. To pa še ni do-
volj. Že bivša slovenska vlada je
nabila še nekakšen ekološki da-
vek. Kam se ta denar steka in kaj
so elektrikarji z njim. doslej stori-
li za ekologijo in kje, nam ni zna-
no. Kot najnovejša bomba med
porabnike elektrike pa je padla
odločitev slovenske vlade, da
moramo za nekakšno mašenje
njihovega nenasitnega proraču-
na plačevati še 20-odstotni da-
vek. Ni tudi daleč dan (I. okto-
ber), ko bodo elektrikarji lahko
sedanje cene navili kar za 50 od-
stotkov, kar utemeljujejo z ne-
kakšno zimsko sezono. To je za
nas porabnike dvojni udarec, če
vemo, da v zimskih mesecih pač
porabimo neprimerno več elek-
trične energije kot v pol^^*"''^
Porabniki iz gospodinjstev si
tudi ne morejo privoščiti nered-
nega plačevanja porabljene elek-
trike. Elektrikarjem — vsaj na
območju Maribora in Ptuja —
gre v dobro, da pozabljivca pred
izklopitvijo pisno opozorijo na
dolg, sicer ti, če ne poravnaš dol-
ga, elektrika mrkne. Ponoven
priklop pa nikakor ni poceni.
Prav paradoksno je, da se
elektrikarji — pa ne samo elek-
trikarji — tako radi sklicujejo na
cene v tujini. Pri tem pa spretno
zamolčijo osnovno nit o tem,
kakšne so v tujini plače v primer-
javi s plačami pri nas, na sončni
strani Alp.
Se danes' mi zveni v ušesih iz-
java, ki mi jo je sicer že pred ča-
som dal eden Ptujčanov — funk-
cionar pri Elektru Maribor, ki je
zviška dejal: Kaj nam pa morejo,
če zvišujemo ceno elektriki! In
res je, da s svojimi zahtevki o po-
višanju cene za porabljeno elek-
trično energijo vedno uspejo. Že
nekajkrat smo bili priča, da so
elektrikarji zahtevali znatno več
denarja za kilovat elektrike, kot
so jim odobrili. Na to pa so ved-
no tudi računali in temu primer-
no navajali višje tarifne postav-
ke, da so konec koncev svoje do-
bili. Odveč je zapisati, da nihče
pri Elektrogospodarstvu Sloveni-
je nikoli ne pomisli, da bi stav-
kal, ker da imajo premajhne
osebne dohodke. In res je, da so
elektrikarji prejeli skoraj najvišji
regres za rekreacijo — moje štiri
pokojnine z regresom vred, ki je
znašal 1210 dinarjev.
Franio Hovnik
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Izjava za javnost
Izvršilni odbor SDZ Ptuj je na
seji dne 23. 8. 1991 sprejel na-
slednjo izjavo za javnost:
Predstavniki bivše oblasti sku-
paj s poslovodno strukturo v Pe-
rutnini Ptuj in Kmetijskem kom-
binatu Ptuj organizirajo ob po-
moči bivših komunističnih sindi-
katov stavko kot protest proti
sprejetju zakonov o zadrugah,
lastninskem preoblikovanju pod-
jetij in denacionalizaciji.
Po našem mnenju gre sicer za
legitimen način političnega boja,
s tem da je vprašljivo sodelova-
nje sindikatov, saj gre za politi-
čna vprašanja in ne za vprašanja
sindikalnih pravic delavcev.
Ugotavljamo, da so bivši
oblastniki z odkritim nasproto-
vanjem lastninskemu preobliko-
vanju pokazali pravo barvo in
nasprotovanje spremembam v R
Sloveniji, za katere pa se dekla-
rativno zavzemajo. Na ta dejanja
smo dolžni samo opozoriti, kon-
čno sodbo o njih pa bodo tako
ali tako dali volilci na naslednjih
volitvah.
Nasprotujemo pa metodam in
obsojamo kampanjo, ki poskuša
z lažnimi govoricami delavce
prepričati, da bo pri lastninskem
preoblikovanju Perutnine ostala
brez dela večina delavcev oz. da
bo ostalo zaradi tega brez dela
kakih 100.000 delavcev v Slove-
niji v predelovalni industriji in
da naj-bi zaradi denacionalizaci-
je Kmetijskemu kombinatu v
Ptuju odvzeli 80 % zemljišč.
Gre za govorice, ki poskušajo
vzpodbuditi delavce k protestu
proti sistemskim zakonom z laž-
nim prikazovanjem posledic. Že
logičen razmislek pove, daje po-
vsem jasno, da bodo v predelo-
valnih podjetjih delali isti delav-
ci kot doslej, saj drugih ni, vsaj
takih ne, ki bi bili usposobljeni.
Zelo verjetno pa je, da bodo s
politiko vsiljenih stavk sedanje
vodstvene strukture podjetij ta
podjetja pripeljala v izgube in te-
žak finančni položaj, kar pa bo
verjetno imelo za posledico za-
menjavo neuspešnih upravljal-
cev. Delavce pozivamo, naj ne
nasedajo ščuvanju tistih, ki se
bojijo za položaje, ki jih zaseda-
jo.
Po doslej zbranih podatkih in
ocenah tako upravičencev za de-
nacionalizacijo kot tudi strokov-
nih služb občine naj bi bilo zaje-
to v vračilo zemlje kakih
1200 ha zemljišč v družbeni last-
nini. Samo Kmetijski kombinat
pa ima v upravljanju več kot
6000 ha zemljišč. Ob upošteva-
nju, da niti vseh 1200 ha ne bo
vrnjenih, gre za sorazmerno maj-
hen obseg premoženja.
Mnogi v Slovenski demokrati-
čni zvezi se zavedamo slabosti v
obravnavanih zakonih, zlasti v
zakonu o lastninskem preobliko-
vanju podjetij. Menimo pa, daje
edina možnost izboljšava predlo-
gov po demokratični poti v par-
lamentu, ne pa z nasilnimi meto-
dami in z lažnimi govoricami.
Delavci se morajo zavedati, da
niso oni tisti, ki so ogroženi s
sprejemom nove zakonodaje,
ampak je ta zakonodaja nasta-
vljena tako, da so ogroženi pred-
vsem nesposobni direktorji. Za-
radi tega dejstva pa prav ti direk-
torji podpirajo stavke in podob-
ne oblike izražanja nezadovolj-
stva, na ta način manipulirajo z
delavci, s tem pa hočejo zaščititi
predvsem svojo lastno kožo,
osebni dohodek in družbeni sta-
tus.
Ti direktorji se morajo zaveda-
ti, da bomo lastno slovensko dr-
žavo dobili samo z delom in z
dajanjem polnih možnosti spo-
sobnim ljudem, ne pa s politiko
gotovih dejstev. Temelj za samo-
stojno R Slovenijo pa je pred-
vsem trdno gospodarstvo, ki ga
je potrebno zgraditi s skupnimi
močmi, ne pa z razprtijami.
Ivan Lovrenčič
Upokojenci
o svojem zakonu
Da bi tvorno sodelovali pri
snovanju novega pokojninskega
sistema, je predsedstvo Demo-
kratične stranke upokojencev
oblikovalo nekaj pripomb na bs-
nutek Zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju.
Upokojence zanimajo vsa
vprašanja pokojninskega zavaro-
vanja, predvsem pa:
— organizacija pokojninskega in
invalidskega zavarovanja,
— financiranje zavarovanja,
— vrste pravic iz pokojninskega
zavarovanja,
— vprašanje dodatka za rekrea-
cijo in
— usklajevanje pokojnin.
V luči teh osnovnih vprašanj
stranka izhaja iz stališča, da je
potrebno razdružiti sedanje enot-
no pokojninsko in invalidsko za-
varovanje na
— zavarovance delavce in usluž-
bence,
— zavarovance kmete,
— zavarovance v samostojnih
dejavnostih.
Ločitev med temi skupinami je
predvsem v njihovem statusu, saj
so delavci in uslužbenci v najem-
nem razmerju, ne delajo s svoji-
mi proizvajalnimi sredstvi, med-
tem ko so kmetje in delavci v sa-
mostojnih dejavnostih — pred-
vsem obrtniki, podjetniki in dru-
gi — lastniki proizvajalnih sred-
stev.
Osnutek spreminja dosedanjo
samoupravno in relativno samo-
stojno obliko v dejansko drža-
vno zavarovanje. Tako si država
prilašča pristojnosti ne le na po-
dročju zakonodaje, temveč tudi
pri organizaciji, financiranju in
kontroli vse do najmanjših, celo
najpomembnejših   podrobnosti.
Predvidenemu organu zavarova-
nja je onemogočena izdaja pod-
zakonskih aktov, dopuščeno mu
je le samostojno urejanje notra-
njih tehničnih vprašanj za prakti-
čno delovanje zavoda. Prav zara-
di tega zahtevamo, da se osnutek
Zakona delno spremeni tako, da
se pokojninsko in invalidsko za-
varovanje organizira kot zavaro-
valna ustanova, upravljana po
delodajalcih na eni strani in uži-
valcih pokojnin-upokojencih na
drugi strani.
Ustrezna oblika je sklad po-
kojninskega zavarovanja, med-
tem ko zavod ni primerna oblika,
saj daje obsežne pravice in pri-
stojnosti državnim organom.
Tudi financiranje zavarovanja
je v osnutku neustrezno, nesiste-
matsko in nepopolno obdelano.
Zavedamo se, da slovenske usta-
ve še nimamo, drugi zakonski
akti o zagotavljanju sredstev pa
so pod vplivom drugih tekočih
sprememb. Sistem zagotavljanja
finančnih sredstev za pokojnin-
sko in invalidsko zavarovanje
mora biti čimbolj trden, vezan na
osebne dohodke in druge pre-
jemke aktivnih delavcev-zavaro-
vancev ter druge vire (davki) in
izpeljan tako, da bo jasno dolo-
čen, trajen, tekoč, zanesljiv, eno-
staven m vsem razumljiv.
Tudi določilo bruto in neto
osebni dohodki je irelevantna
tehnična oblika obračunavanja,
ki se pač uporablja v nekem času
in prostoru.
Usklajevanje pokojnin je nes-
prejemljivo, ker odstopa od na-
čela, da je pokojnina dejansko
nadaljevanje osebnega dohodka.
Pokojnina je indivioiialna pravi-
ca in tudi mdividualno odmerje-
na vsakemu zavarovancu ob nje-
govi upokojitvi glede na njegov
individualni oseoni dohodek v
nekem obdobju in dolžino njego-
ve pokojninske dobe. Odločno
odklanjamo, da se povprečne po-
kojnine ali znesek povprečnih
pokojnin (starostnih) primerja s
povprečnim osebnim dohodkom
ali zneskom povprečnih osebnih
dohodkov zaposlenih, kadar gre
za urejanje višine pokojnine in
usklajevanje pokojnin. Ta pri-
merjava bi bila možna le kot ori-
entacija ravni osebnih dohodkov
in ravni pokojnin.
Tudi zmanjševanje oziroma
zadrževanje usklajevanja pokoj-
nin na določeni odstotek glede
na- povprečni osebni dohodek
ustvarja nove razlike med že do-
slej priznanimi in v prihodnosti
priznanimi pokojninami. Raz-
merje med povprečnimi osebni-
mi dohodki in odmerjeno pokoj-
nino posameznika naj ostane kot
konstanta od meseca upokojitve
posameznika in kot merilo vseh
prihodnjih usklajevanj pokojnin.
Predloženi osnutek prav tako
ne rešuje tega, da bi upravičenci
do družinske pokojnine, ki so
upravičeni tudi do osebne pokoj-
nine, imeli pravico, da se jim od-
stotek poviša do 100 % glede na
količino pokojninske doBe, ki jo
imajo za svojo osebno pokojni-
no.
V osnutku zakona bi morala
biti vsaj načelna določila o polo-
žaju, vlogi in pravicah sklada za
pokojninsko zavarovanje v zvezi
z dosedanjimi osnutki zakona o
privatizaciji podjetij v Sloveniji.
Demokratična stranka upoko-
jencev ima tudi pripombe, da bi
v samoupravnih organih zavoda
moralo biti zagotovljeno ustre-
zno regionalno zastopstvo, glede
na število zavarovancev.
Ker se razprava nadaljuje, pri-
čakujemo še druge pripombe.
Demokratična stranka
upokojencev
— območni odbor Ptuj
Preoblikovanje
^   družbene lastnine
Dejstvo je, da zadnji osnutek Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljnjem besedilu: Za-
kon o preoblikovanju družbene lastnine) in tudi njegov predhodnik ni naletel na sprejemljiv odmev. Problem
spremembe lastništva je v tem, da noben od ponujenih osnutkov zakonov ni bil ne pravno in ne dejansko ute-
meljen.
Pravno utemeljenost vidijo Neodvisni sindikati
Slovenije (v nadaljnem besedilu: NSS) v dejstvu,
da osnutki za predlagane rešitve preoblikovanja
lastnine nimajo podlage v odločitvi vseh prebival-
cev Slovenije (ne temeljijo na referendumsko spre-
jeti odločitvi slednjih). O tem kaj več v nadaljeva-
nju.
Osnutki pa tudi niso utemeljeni z dejanskostjo
oz. z zgodovinskim nastankom družbene lastnine
oz. njenim ustvarjanjem in večanjem glede na sub-
jekte, ki so z njo gospodarili — upravljali, razpola-
gali in jo uporabljali.
V Sloveniji je lastnina po vojni in v petdesetih
letih bila državna. Po tem obdobju pa je postajala
družbena, kar glede na lastninsko koncepcijo
družbene lastnine pomeni, da je last vseh delav-
cev, ki z njo gospodarijo. Vse do danes so jo ti de-
lavci ustvarjali in povečevali. To jim daje pravico
do odločanja o njeni usodi in do povrnitve denar-
nih sredstev njene vrednosti.
Po mnenju NSS je k spremembi družbene last-
nine potrebno pristopiti tako, da se upoštevajo na-
slednje kategorije:
1. neupravičeno odvzeta lastnina bivših lastni-
kov — tu je potrebno najti pot, ki bo upoštevala že
splošno sprejeta načela odškodninskega prava pri
nas;
2. ločitev lastnine na družbeno in državno;
a) pod državno lastnino je treba šteti lastnino
na področju negospodarstva oz. lastnino, s katero
je upravljala s svojimi ali s paradržavnimi organi
država vse do prvih svobodnih skupščinskih voli-
tev;
b) pod družbeno lastnino je šteti lastnino na
področju gospodarstva, s katero so upravljali de-
lavci.
Pod drugo točko navedena ločitev lastnine pri-
vede tudi do logičnega zaključka različnosti njune-
ga preoblikovanja. Za preoblikovanje pod točko
2b) navedene lastnine je za NSS sprejemljiva le
odplačna oblika odkupa države od posameznih
gospodarskih subjektov. Kupnino bi država v ta-
kem primeru morala ali v obliki denarnih sredstev
ali obveznic prenesti v namenske sklade, katerih
lastniki in upravljalci bi bili zaposleni in upokoje-
ni državljani Republike Slovenije. Skladi bi bili
razvojni in solidarnostni, njih komitentje pa zdrav-
stvo, šolstvo in ekologija Slovenije, gospodarstvo
in rezervni sklad (ki bi služil za pokrivanje škod
višje sile). Gospodarjenje navedenih skladov bi se
prepustilo vladi republike Slovenije. Nadzor nad
vlado, kar se tiče zapisane aktivnosti, bi izvajala
skupščina Republike Slovenije skupaj z Gospo-
darsko zbornico Slovenije in sindikati.
Družbena lastnina lahko spremeni lastnika le
po pravni poti, torej s privolitvijo delavcev, ki so
lastniki sredstev, s katerimi delajo in gospodarijo.
Pravni temelj za začetek spreminjanja oblike last-
nine je zato le, kot že zapisano, referendum, na ka-
terem bi se zaposleni izrekli o svojih lastninskih
Upravičenjih. Razpis referenduma o tem predsta-
vlja jasen odgovor na vprašanje, ali bodo nosilci
lastninskih upravičenj na družbeni lastnini dobili
povrnjeno vrednost te lastnine in na kakšen način.
Odgovor na to vprašanje NSS ponujajo v obliki,
kot je zapisano. NSS so mnenja, da le po izvede-
nem referendumu lahko skupščina Republike Slo-
venije razglasi (če se dogovorjena večina upravi-
čencev odloči ZA), če je to potrebno, začasno dr-
žavno skrbništvo nad družbeno lastnino, da ne bi
prišlo do nezakonitega preoblikovanja lastnine oz.
njene prodaje pod ceno.
Predvolilni programi strank in posedovanje
oblasti še ne dajejo legitimne pravice odvzeti de-
lavcem tistega, kar je njihovo in kar so ustvarjali
več desetletij. Utemeljeno se postavlja vprašanje o
pravilnosti sedanjega preoblikovanja družbene
lastnine in ob neizpolnitvi zapisanih dejstev.
Tudi v zadnjem času prakticirano podržavljanje
družbene lastnine (neodplačno — brez plačila
kupnine) je iz že navedenih razlogov nesprejemlji-
vo. NSS menijo, da je to fazo lastninjenja šteti le
kot fazo trenutnega skrbništva države nad družbe-
no lastnino, ki ima za cilj sanirati neurejena raz-
merja v podržavljenih subjektih, ki pa ji bo sledila
faza prodaje (oz. faza že zapisanega načina lastni-
njenja), ko bo zaradi urejenih notranjih razmer ta-
kega subjekta kapital spet večje vrednosti.
NSS mmenijo, da je pri tem procesu skrbništva
države nad družbeno lastnino nujno sodelovanje
tudi Gospodarske zbornice Slovenije in slovenskih
sindikatov. Naloga vseh zapisanih subjektov je
najti in postaviti tudi uspešne managerje, ki bodo
v fazi skrbništva lahko uresničili zapisane cilje sa-
nacije. Zakonodajo je zato potrebno prilagoditi tej
potrebi. Le uspešni managerji so porok navedene-
ga saniranja. Postavlja naj jih v navedenih prime-
rih država (skupščina) na predlog republiške ali
občinske vlade ob soglasju Gospodarske zbornice
Slovenije ter sindikatov; osnovni kriterij izbire
med kandidati naj bo že dokazana uspešnost in
strokovnost.
Vsekakor je potrebno pohiteti z zakonodajo na-
vedenega področja, vendar je potrebno upoštevati
zapisane zahteve NSS tako, da se bo vedelo, kam
sploh gremo in kaj sploh hočemo. Preveč časa je
že minilo, da bi lahko znova izgubljali prepotrebni
čas in energijo. NSS so že junija leta 1990 predla-
gali programsko in zakonito pot preoblikovanja,
toda pravega odgovora ni vse do danes. Ce bi ta-
krat pričeli po že predlagani poti reševati navede-
ni problem, bi bil ta po mnenju NSS lahko že re-
šen. Vlada kot predlagatelj navedenega koncepta
je svoj pristop dolžna ustrezno predstaviti javno-
sti, spoštovati njeno mnenje, mnenje strokovnja-
kov, zlasti pa zahteve upravljavcev družbene last-
nine, ki jih v tem dopisu predstavljajo NSS.
Pri sprejemanju zakona tudi ne bo moč zaobiti
dejstva, da gre za projekt nacionalnega pomena, ki
tefjS konsenz vseh političnih organizacij, osnova
le-tega pa bo podana z že zapisano izvedbo refe-
renduma.
Predsednik NSS
Rastko Plohi
Ptujčani o sedanjih imenih
ulic in naselij
Komisija za imenovanje naselij in ulic v občini Ptuj je v skladu s
programom dela, ki si ga je zastavila na svoji prvi seji, izvedla anketo, s
katero je želela ugotoviti mnenje občanov ptujske občine o obstoječih
imenih ulic in naselij in hkrati pridobiti njihove predloge o tem, kako v
bodoče urejati to precej občutljivo področje, ki ga ne bo mogoče urejati
mimo volje večine občanov.
Anketni vprašalnik, na kate-
rem je bilo devet vprašanj, je bil
direktno posredovan na 330 na-
slovov ter hkrati objavljen tudi v
Tedniku. Odgovore je vrnilo 171
direktnih anketirancev in samo 6
bralcev Tednika.
In kaj so povedali anketiran-
ci?
Omenjanje spreminjanja imen
ulic, trgov in naselij vzbudi pri
skoraj treh četrtinah (72,5 %)
vprašanih razmišljanje o kultur-
nejši in zgodovinski podobi obči-
ne, dobra polovica jih pri tem
razmišlja tudi o materialnih stro-
ških in zmedi z naslovi, le 38 %
vprašanih pri tem razmišlja tudi
o pluralizmu oz. večstrankarstvu.
Dve tretjini anketiranih meni,
da so sedanja imena ulic, trgov
in naselij deJno primerna, 24,6%
jih ima za primerna, neprimerna
so za 7,6 % udeležencev ankete.
Da se je potrebno lotiti spre-
minjanja obstoječih imen, jih
meni dobra polovica (55,5 %),
skoraj 30 "o jih meni, da to ni po-
trebno, ostalim pa je vseeno.
Samo 9,3 % vprašanih bi se
spreminjanja lotilo nemudoma,
velika večina (70 "o) pa je mne-
nja, da naj se spreminjanje imen
izvaja postopoma.
Anketiranci menijo, da naj se
ulice imenujejo predvsem po ge-
ografskih pojmih in ledinskih
imenih (68,4%) ter po pomemb-
nih ptujskih, slovenskih in dru-
gih osebnostih (62,6 %).
Konkretnih predlogov o poi-
menovanju ulic je sicer zelo ma-
lo, iz večine pa vendarle izstopa
tako rekoč apel, da naj se ulice
nikakor več ne imenujejo po po-
'•tikih.
Predloge za spreminjanje imen
naj dajejo strokovnjaki (81,3%)
in prebivalci dotičnega kraja oz.
ulice (73,7 %). Zelo malo jih so-
glaša s tem, da naj bi te predloge
dajale tudi politične stranke in
društva (17 %).
Anketiranci so si najbolj ne-
enotni v odgovorih na vprašanje,
kako v bodoče z imeni ulic, trgov
in naselij, katerih imena so bila v
preteklosti že spreminjana. Manj
kot polovica (46,2 "«) jih meni,
da naj se jim vrnejo njihova ne-
kdanja imena, 20 % jih je za to,
da se jim določijo nova —
ustreznejša imena, 25 % pa teh
imen ne bi spreminjalo.
Komisija je želela od anketi-
rancev dobiti tudi čisto konkret-
ne predloge o tem, katera imena
ulic, trgov in naselij bi bilo po
njihovem mnenju treba nujno
spremeniti.
Med 76 predlogi so največkrat
omenjena imena naslednjih ulic:
Srbski trg - 34 krat. Trg MDB
— 18 X, Lackova ul. — 16 x,
Titov trg — 14 X, Ul. 5. prekom.
brigade — 11 x, Ul. 25. maja —
9 X , Trg svobode — 7 x , Ul. B.
Kraigherja — 7 x, Ziherlova
ploščad — 5 X, Cesta kurirjev
NOV - 5 X .
Za spreminjanje imen naselij
je samo 8 predlogov, in sicer dva
za Kidričevo, po eden pa za Go-
rišnico. Trnovsko vas, Destrnik,
Vitomarce. Juršince in Gradišče.
Vsebina drugih predlogov in
nasvetov (81 odgovorov) anketi-
rancev sega od zelo vzpodbud-
nih besed na eni strani do pred-
loga, da naj se člani komisije raje
lotijo pametnejšega dela. Prevla-
dujejo pa vendarle predlogi, ki
poudarjajo strpnost, postopnost,
strokovnost in kulturni nivo vseh
postopkov, brez vplivanja dne-
vne politike (44 odstotkov).
Na neprimeren trenutek za
preimenovanje glede na aktualne
ekonomske probleme in stroške,
ki bodo s tem v zvezi nastali,
opozarja 20 anketirancev, 6 pa
jih meni, da bi pri preimenova-
nju morali upoštevati predvsem
mnenje ljudi (tudi mlajših!), ki
živijo v nekem naselju ali ulici.
Ugotavljamo, da gre pri odgovo-
rih na to zadnje vprašanje v bi-
stvu za dodaten komentar vsake-
ga posameznega udeleženca an-
kete glede na njegove odgovore
na prejšnja konkretna vprašanja.
Člani komisije za imenovanje
naselij in ulic v občini Ptuj oce-
njujemo, da je anketa kljub ne
ravno najboljši udedležbi uspela.
Njeni rezultati po našem mnenju
vendarle kažejo na neko splošno
razpoloženje večine občanov do
problematike imenovanja oz.
preimenovanja naselij in ulic v
občini Ptuj. V tem smislu nam
bodo v pomoč in oporo pri na-
šem nadaljnjem delu.
Boris Premzl,
član komisije
8 - NEKOČ IN DANES
Ptuj, 29. avgust 1991 - TEDNIK
Dohodnina in davek od
dohodka iz kmetijstva
MIRKO
KOSTANJEVEC
(2. nadaljevanje)
Kaj je osnova za davek iz kmetij-
stva?
Po ZD je osnova za davek iz
kmetijstva   katastrski   dohodek
kmetijskih in gozdnih zemljišč,
ugotovljen po predpisih o ugota-
vljanju katastrskega dohodka.
Davek se plačuje od katastrskega
dohodka vsakega zemljišča, ki je
sposobno za kmetijsko ali gozd-
no proizvodnjo in je v zemlji-
škem katastru uvrščeno v katastr-
sko kulturo, razen od zemljišč, o
katerih bom pisal v nadaljevanju
tega članka.
Kaj je katastrski dohodek?
To je dohodek od rastlinskih
pridelkov in živinoreje, ki se
ugotavlja po posebnih predpisih
na podlagi objektivnih kriterijev
(povprečni donos po posamez-
nih razredih vsake katastrske
kulture, povprečni stroški, pov-
prečne cene idr.). Dohodek od
rastlinskih pridelkov je denarna
vrednost povprečnega donosa, ki
se doseže na enem hektarju zem-
ljiške površine pri običajni struk-
turi proizvodnje in običajnem
načinu obdelave po odbitku pov-
prečnih materialnih stroškov.
Dohodek od živinoreje pa se
všteva v dohodek od rastlinskih
pridelkov v obliki cene za krmo.
s katero se krmi živina.
Katastrski dohodek se ugota-
vlja za vsako kulturo in za vsak
katastrski razred zemljišč v kata-
strskem okraju: teh je v Republi-
ki Sloveniji 42. Na tej podlagi se
določi lestvica katastrskega do-
hodka za vsak katastrski okraj,
razčlenjena po razredih za vsako
posamezno katastrsko kulturo.
Ob uporabi te lestvice na to kata-
strski uradi izračunajo katastrski
dohodek zemljišč posameznega
kmetijskega gospodarstva in ga
sporočijo občinskim upravam za
družbene prihodke kot podlago
za odmero davka iz kmetijstva.
Katastrski dohodek kot osno-
va za odmero davka iz kmetijstva
je uveden od I/I 1954. Kasneje
je bilvečkrat preračunan.
Po preračunu je bila 1. 1989 le-
stvica katastrskega dohodka za
ptujski katastrski okraj videti ta-
kole, kot je objavljena v Ur. listu
R Sloveniji št. 38/89 (glej tabe-
lo).
Valorizacija obstoječega katastr-
skega dohodka
Zaradi večjih sprememb, ki
nastajajo v strukturi proizvodnje,
zaradi merjenja katastrskih kul-
tur, cen itd. je potrebno po prete-
ku določenega obdobja ugotoviti
nov katastrski dohodek. Uskladi-
tev obstoječe vrednosti katastr-
skega dohodka z dejanskim sta-
njem dohodka, ki ga dosegajo
zasebni kmetijski proizvajalci, pa
je v določenih okoliščinah mo-
žno izvesti ne le z izračunom no-
vega, temveč le z valorizacijo ob-
stoječega katastrskega dohodka.
Ta ukrep je potreben v primeru,
ko se nista bistveno spremenila
struktura in obseg kmetijske pro-
izvodnje, pomembneje pa so se
spremenile cene kmetijskih in
gozdnih proizvodov, reproduk-
cijskega materiala in storitev v
kmetijstvu v primerjavi s cenami,
po katerih je bil svojčas ugoto-
vljen katastrski dohodek. Valori-
zacija katastrskega dohodka se
opravi z valorizacijskimi količni-
ki, ki se ugotavljajo z uporabo
novo ugotovljenih cen na donose
in materialne kazalce stroškov
proizvodnje, kot so bili ugoto-
vljeni ob zadnjem izračunu kata-
strskega dohodka, in torej pome-
nijo razmerje med vrednostjo no-
vo izračunanega in obstoječega
katastrskega dohodka, izračuna-
nega za isto površino.
V lestvici prikazan katastrski
dohodek je bil doslej valoriziran
z enotnim količnikom za vse ka-
tastrske kulture v vseh katastr-
skih okrajih, in sicer v višini 10,0
(glej odlok v Ur. listu Rep. Slo-
venije, št. 42/89) in z enotnim
količnikom v vseh katastrskih
okrajih za katastrske kulture: nji-
ve, vrtovi, plantažni sadovnjaki,
ekstenzivni sadovnjaki, vinogra-
di, hmeljišča, travniki, barjanski
travniki, trstičje in gozdne plan-
taže, in sicer v višini 13,42, za ka-
tastrsko kulturo gozdovi pa v vi-
šini 23,30 (glej ustrezni odlok v
Ur. listu Rep. Slovenije, št.
47/90).
Nadaljevanje prihodnjič
* Opomba: vrednosti so v takratnih dinarjih (op. ur.).
Pol zastonj, pol za šenk
Slovenska vlada zahteva od učiteljev, da bodo dobršen del svojih
nalog opravljali brezplačno. Ko preberemo dokumente, ki jih je Izvršni
svet sprejel S. t. m., vidimo, da so bili debeli časopisni naslovi o izboljša-
nju šolskih standardov prenagljeni. Kdo ima interes, da uniči javno šol-
stvo in se zanaša na privatne šole?
V Poročevalcu skupščine Slo-
venije je bil 8. t. m. objavljen
Predlog zakona o osebnih do-
hodkih delavcev v šolstvu (ESA
428). Tolikokrat zahtevano si-
stemsko urejanje plač v šolstvu
— od osnovnih šol prek srednjih
do visokih in višjih in za vso Slo-
venijo — je torej sedaj pred na-
mi. Zakon skupno z drugimi
predpisi zapira šolam možnost,
da bi na podlagi internih pravil-
nikov in s pomočjo dodatnih
sredstev kakorkoli spreminjale
plače svojih delavcev. Učitelji in
seveda tudi vsi drugi — od sna-
žilke, ravnateljev pa do dekana
in rektorja — bodo torej preje-
mali plače na podlagi tega zako-
na, čeprav drugod po svetu to
urejajo s kolektivno pogodbo,
pri kateri imajo delodajalci in
delavci možnost iskanja najpri-
mernejše rešitve. Slovenska vla-
da ima pač rajši proste roke, da
sama odloča, kaj je dobro za šol-
stvo tega naroda.
Kaj Predlog zakona predpisu-
je in česa vsega niti ne omenja?
V 2. odstavku 12. člena zahte-
va od vsakega učitelja, da brez-
plačno opravi tudi do tri ure te-
densko suplenc (to je 7 % učite-
ljeve učne obveze). To nas v naj-
boljšem primeru spominja na za-
kone o vojaški obveznosti, kajti
nikjer drugje se česa takšnega še
ni z zakonom predpisovalo. Po-
leg tega pa isti člen nalaga učite-
ljem še dolžnost, da tridesetod-
stotno povečano učno obveznost
mirne duše sprejmejo kot samo
po sebi razumljivo in jim je ne
bodo obračunali kot nadure. Pa
to ni dovolj. Krona vsega je 3.
člen, ki prepušča Izvršnemu sve-
tu, da določa osnovo za obračun
osebnih dohodkov v šolstvu. Na
prvi pogled je to videti kot izena-
čitev z delavci v javni upravi,
vendar imajo ti v svojem sistemu
nekatere dodatke, ki jih učitelj
nima in je zato v slabšem položa-
ju. Učiteljske plače bodo prepuš-
čene dobri volji izvršnega sveta.
Trenutno bi sicer učitelji dobili
malce večje plače, ker so pač
spet krepko zaostale za drugimi
osebnimi dohodki, pa tudi zato,
da bodo molčali. Toda že jutri
lahko vlada ugotovi, da denarja
v proračunu pač ni, in zniža pla-
če, kot se ji zijubi.
Zgodba se izteka v sklep izvrš-
nega sveta o določitvi normati-
vov in standardov za izvedbo
programov v srednjih šolah, ki
jih je sprejel 8. t. m. in s katerimi
nam postane jasno, kolikšna je
skrb naše vlade, da uniči javno
in »brezplačno« šolstvo, kajti za-
kon o zavodih dopušča tudi pri-
vatne šole, ki jih ti predpisi ne
obvezujejo. Učitelj bo učil v to-
likšnih oddelkih, da ga učenci ne
bodo niti slišali, kaj šele posluša-
li, ker so normative zvečali za vse
letnike za 15 %, tako da bo v ra-
zredu najmanj 36 učencev, tako
v prvih kot v višjih letnikih. V
praksi to pomeni, da bo učitelj v
povprečju učil brezplačno kar de-
bel razred več z naključno pripa-
dajočo mu plačo. To razkošje pa
velja le za učitelje »teoretičnih«
predmetov, kajti bistveno bolj so
zaostreni normativi za pouk v
skupinah, kamor spada tudi
praktični pouk, kjer naj bi od-
pravili neznanje učencev v njiho-
vem poklicnem znanju, ki smo
ga očitali našim poklicnim šo-
lam.
Pravljice o zmanjšanju števila
učencev v razredih, o katerih so
pisali časopisi v začetku avgusta,
veljajo le za os'novno šolo (ker
pač ni več otrok). V srednjih šo-
lah pa se bo (če se bo) zmanjšalo
število šele prihodnje šolsko leto
in še to le v prvih letnikih in do
tiste stopnje, kot je veljalo do le-
tos.
Ob vsem tem bodo učitelji do-
besedno brezplačno popravljali
vse naloge, kar predstavlja za uči-
telja materinščine na leto dva
meseca dela. Učitelji bodo prid-
ni in bodo zastonj opravili tudi
vse popravne izpite, zaključne iz-
pite, pa še diferencialne, dodatne,
ponovne, privatne idr. izpite, več
kot polovico dela razrednika itd.
Srečna država, kjer imajo tak-
šno šolstvo, ki toliko stvari opra-
vi zastonj in za plačo, ki bo v
proračunu pač na razpolago!
Te predpise je v četrtek, 22. t.
m., obravnaval izvršni svet Sindi-
kata vzgoje, znanosti in izobraže-
vanja ter odločal o obliki boja za
temeljne učiteljeve pravice. Ver-
jetno se bo posvetoval s član-
stvom, ali naj razglasi splošno
stavko šolnikov in tako prepreči
pričetek šolskega leta, ki bo šol-
stvo uničilo. Upajmo, da vsaj
učiteljem ni vseeno, kako se uni-
čuje njihov poklic, za opravlja-
nje katerega se čutijo poklicane.
Zoltan Jan
Umiranje na obroke
Zadnji dogodki v Sovjetski zvezi in Jugoslaviji
kot verjetno še edinih področjih, na katerih se še
vedno bohoti rdeča ideologija, so pokazali, da ko-
munizem kot ideologija zavajanja množic in kot
ideologija, ki svojim izbrancem nudi neomejeno
oblast, moč in družbeni položaj, resnično umira
na obroke. Rdeča zvezda kot simbol komunizma
je dejansko že izginila iz uporabe ter se preselila
na oklepe tankov in čelade vojakov, s tem pa na
smetišče zgodovine.
V glave generalov in trdih komunistov namreč
zaradi omejenosti ne prodre ideja, da je njihovih
privilegijev in družbenega položaja konec, zaradi
tega v paniki posegajo za najtršimi sredstvi, se pra-
vi zatekajo se k uporabi sile in zaradi nje trpi na-
rod, ki je zaradi komunistične vladavine trpel tudi
v preteklosti. Na narod se tako zgrinja sedaj še
grožnja vojaške prisile, ki pa je tako le logično na-
daljevanje psihične in materialne prisile, ta pa je
komunizmu služila za uveljavljanje svoje ideologi-
je, ki jo je postavljala za avantgardo delavskega
razreda.
Slovenija se je zaradi trdne odločenosti sloven-
skega naroda, da brani svojo domovino, otresla
agresije komunističnih generalov, njihovih pribo-
čnikov in podrepnikov. Sedaj čaka Slovenijo na-
norna pot graditve lastne države, ki mora temeljiti
na trdnem gospodarstvu, spoštovanju človekovih
pravic in svoboščin in vseh drugih civilizacijskih
vrednotah sodobne družbe. Prispevek Slovenije k
zlomu komunizma ter zmagi demokracije in ev-
ropske miselnosti je izredno velik in ga bo svet tu-
di primerno ocenil. Zaradi takšnih dejstev se nam
ni treba bati, da nam demokratični svet na tej poti
ne bi pomagal. Kakor koli že je, pa je naše blago-
stanje odvisno predvsem od nas samih, od naš€i.
zavednosti, delavnosti pa tudi iznajdljivosti.
Dogodki v Sovjetski zvezi so nedvomno lahko v
opomin tudi pučističnim generalom v Beogradu,
ki se bodo skupaj z Zvezo komunistov — giba-
njem za Jugoslavijo, če razpolagajo še vsaj s trohi-
co razuma, morali sprijazniti, da je njihov čas mi-
mo in da so njihove ideje mrtve. Svetovna zgodo-
vina je zaradi takšnih dogodkov, predvsem pa za-
radi tankovskega komunizma bogatejša za veliko
izkušnjo, zaradi tega se nam ni treba bati restavra-
cije komunizma.
Zaradi številnih žrtev terorja komunistične ideo-
logije na Kosovu, Hrvaškem in v Sloveniji je ta
ideologija gotovo preživeta in obsojena na pro-
pad.
Tudi srbski narod bo spoznal namere svojega
vodstva, ki se v velikosrbski politiki ne kažejo sa-
mo kot boj za lastno državo, ampak predvsem kot
ideja ustanovitve otoka komunizma sredi demo-
kratičnega sveta. Ob takem spoznanju bo nujno,
da bo s takšnim vodstvom obračunal.
Tomaž Neudauer, dipl. iur.
FRANC
FIDERŠEK
TOPOVSKA KIMA
V NEMŠKI
VOJSKI
1. nadaljevanje
Ni odveč poudariti, da je bil
za marsikaterega obveznika od-
ziv na mobilizacijo tudi rešitev
— zanj in za svojce pred zapo-
rom in taboriščem. Spričo tega ni
nič čudnega, da je bilo med mo-
biliziranci več mladih predvojnih
skojevcev in tudi nekaj partiza-
nov iz leta 1941. Ivan Križnar je
v svojem prii evku »Socialna in
politična pripadnost borcev par-
tizanskih enot na Gorenjskem in
Štajerskem 1941. leta« (Naši raz-
gledi št. 9 z dne 14. 5. 1966) med
drugim zapisal, da je kar 12 par-
tizanov iz leta 1941 padlo v nem-
ški vojski.
Mobilizacija najvitalnejše »ži-
ve sile« v letu 1942 je okupatorju
uspela, zato je tudi s terorjem
lahko nekoliko popustil. V letu
1943 je padlo najmanj talcev v
vseh vojnih letih, čeprav seje na-
rodnoosvobodilni boj širil. Pre-
nehali so z masovnim strelja-
njem talcev v Mariboru in Celju.
Ce so že streljali, so navadno
streljali manjše skupine po deset
lalcev, ki so jih prepeljali v kraje,
kjer so bile partizanske akcije, in
je to bil okupatorjem povod za
ubijanje talcev.
V začetku leta 1943 so v RAD
mobilizirali fante, rojene v letu
1925. pol leta zatem pa že fante
letnika 1926. S temi je šlo že la-
žje, saj so imeli za sabo dresuro v
Hajotu. Pri tem velja zapisati, da
so precej fantov letnika 1926 kar
na naboru določili za frontne
enote SS. Vsakemu postavnejše-
mu fantu, ki je bil zdrav in je v
višino presegal 165 cm, so ponu-
dili v podpis neki obrazec in mu
obljubljali boljše razmere v voj-
ski, če bo podpisal — in precej
jih je podpisalo. Med njimi dosti
takih, ki niso razumeli nemški in
niti niso vedeli, kaj so podpisali.
To se jim je ob koncu vojne brid-
ko maščevalo. Brihtnejši so se
podpisu upirali, nekateri brezu-
spešno, nekateri pa so z izgovori
uspeli. Nasploh je bilo nevarno
in sumljivo, če je kdo zavračal
ppnudbo SS.
V letu 1943 je bilo mobilizira-
nih v nemško vojsko večina fan-
tov in mož, rojenih od leta 1919
navzdol do 1913, to je do 40 let
starosti. Z mobilizacijo teh je šlo
nekoliko lažje. Večina jih je bila
že nekoliko »usposobljena« v
vermanšaftu. Ob vsaki partizan-
ski akciji so po krajevnih centrih
razglasili preplah in vermanšaf-
terje držali v stanju pripravljeno-
sti kak dan ali dva. To se je do-
gajalo tudi ob akcijah prve Slo-
venskogoriške čete v letu 1942.
Pozneje so posebej izurjene pri-
padnike vermanšafta pošiljali v
akcije proti partizanom na Po-
horje, v Gornjo Savinjsko dolino
in na Kozjansko. Precej se jih je
pridružilo partizanom, zlasti še v
letu 1944, večinoma tako, da so
bili od partizanov obkoljeni in
»ujeti«. Tako so se poskušali izo-
gniti maščevanju nad svojimi
svojci.
Do konca leta 1943 je bilo z
območja okupirane slovenske
Štajerske mobiliziranih v redno
nemško vojsko čez 50.000 mo-
ških. V tem letu so starši posa-
meznih mobilizirancev tudi že
začeli dobivati uradna sporočila,
da je njihov sin »junaško padel
za firerja in domovino« ali spo-
ročila, daje »vermisst« — pogre-
šan ali ujet. Vse pogosteje so
starši in svojci dobivali tudi pi-
sma od fantov, ki so težko ranje-
ni ležali po lazaretih, raztresenih
po Nemčiji ali po okupiranih
ozemljih Evrope. Vojna je vse
bolj začela kazati svojo drugo,
kruto stran.
Preostale moške do 45. leta
starosti so mobilizirali v redno
nemško vojsko v letu 1944. Če-
prav je bil narodnoosvobodilni
boj tedaj na slovenskem Štajer-
skem že močno razvit, se je veči-
na še vseeno odzvala mobilizaci-
ji, mnogi v prepričanju, da bo
itak vojne konec prej. preden bo-
do sami »zreli« za frotno. Kdor
je bil v to prepričan, je bil bridko
razočaran: doživel je strahote
zadnjih tednov in mesecev vojne,
okusil glad in ponižanja v ujetni-
štvu, saj po brezpogojni kapitu-
laciji tudi zahodni zavezniki niso
več upoštevali mednarodnih spo-
razumov glede vojnih ujetnikov.
Podobno gorje so okušali tudi
še niti ne 17-letni fantje, rojeni v
letu 1927, ki so bili v letu 1944
mobilizirani najprej v RAD, po
treh mesecih pa so nadaljevali v
redni vojski. Ni jih sicer veliko
padlo ali bilo težje ranjenih, zato
pa je večina prišla v ujetništvo
prav v zadnjih dneh vojne, mno-
gi celo po kapitulaciji, ko so se
poskušali prebiti do svojih ljubih
domačih.
V začetku leta 1945 so okupa-
cijske oblasti poskušale mobilizi-
rati še fante, rojene v letu 1928,
toda mobilizacija večinoma ni
uspela. Fantje so se na najrazli-
čnejše načine poskušali izogniti
mobilizaciji, vključili so se v par-
tizanske enote ali se skrivali do-
ma, pri znancih in podobno.
Okupatorjem pa so pojemale
moči že za obrambo pred zavez-
niškimi armadami, ki so od vseh
strani nezadržno prodirale, zato
niso imeli moči za ukrepe prisile.
Imeli pa so še moč za krvave po-
vračilne ukrepe. Zgovoren pri-
mer je Frankolovo, kjer so na ve-
je jablan obesili sto ljudi, o nasi-
lju priča streljanje talcev vse do
dneva končnega umika.
USODA MOBILIZIRANCEV
Vsak od vpoklicanih v nemško
vojsko je doživljal služenje v tuji
uniformi po svoje. Na desettiso-
če je žalostnih in pretresljivih
zgodb, ki so jih doživljali mladi
fantje in možje na širnih pro-
stranstvih od ledenega Murman-
ska do vroče Libijske puščave,
od vrhov Kavkaza in step Sibiri-
je do valov Atlantika. Na tisoče
teh zgodb je vsrkala vase zemlja
na tem širokem prostoru, kjer so
strohnele ali še trohnijo kosti
mladih slovenskih fantov in mož,
saj je padla, bila ubita ali umrla
v ujetništvu dobra petina mobili-
ziranih.
Okoli tretjina mobiliziranih se
je vljučila v narodnoosvobodilni
boj, največ v partizanske enote v
domovini, več tisoč jih je prišlo v
domovino kot borci prekomor-
skih brigad, ki so odločilno pose-
gale v zmagovite sklepne boje od
Dalmacije, čez Hrvaško, sodelo-
vale pri zavzetju Trsta in Celov-
ca. Nekaj sto fantov se je vrnilo
iz Sovjetske zveze kot borci prve
in druge jugoslovanske brigade,
ustanovljene v ZSSR, sodelovali
so v krvavih bojih in največ jih je
izkrvavelo na sremski fronti. Pre-
cej Slovencev pa se je vključilo v
svobodilna gibanja drugih naro-
dov v okupirani Evropi.
Skoraj tretjina mobiliziranih je
izrabila razsulo ob koncu vojne,
se izognila ujetništvu in prišla
domov. Nekaj jih je bilo zaradi
težkih ran iz vojske odpuščenih.
Precej jih je izrabilo priložnost
že prej, ko so prišli na dopust in
ostali v domačem okolju.
Dobra tretjina mobiliziranih
slovenskih fantov in mož pa je
okušala vse trpljenje vojnih uje-
tnikov v uniformah povsod oso-
vražene vojske nacistične Nemči-
je. Pod rodno streho so se vračali
postopoma od avgusta 1945 do
leta 1948, posamezniki celo poz-
neje.
Veliko mobiliziranih Sloven-
cev v nemško vojsko je po vojni
zapustilo svojo domovino. Odšli
so v ZR Nemčijo, zlasti težji in-
validi, saj jim doma nihče ni pri-
znal invalidnine in ne socialne
pomoči. Precej jih je odšlo kot
gospodarski izseljenci v Avstrali-
jo, Kanado in v druge države po
Evropi in Ameriki.
Na tisoče zgodb o doživetjih
in trpljenju med vojno so nekda-
nji mobiliziranci v nemško voj-
sko v zadnjih desetletjih odnesli
v grob, bodisi v domači ali v tuji
zemlji. Dobrih deset tisoč pa jih
še živi; to potrjuje tudi včlanje-
vanje v društvo mobiliziranih
Slovencev v nemško vojsko.
Vsak od teh še hrani svojo pre-
tresljivo, pa tudi zanimivo in po-
učno zgodbo v svojem morda že
nekoliko zbledelem, vendar še
vedno živem spominu. Vse te
zgodbe pa nosijo eno samo spo-
ročilo: Nikomur ne želim, da bi
moral kdaj prestati to, kar sem
moral jaz prestati in pretrpeti.
Ce se hoče ta želja uresničiti, po-
tem — nikoli več vojne!
Dalje prihodnjič
TEDNIK ~        ^- avgust 1991
NASVETI - 9
V vrtu
Konec poletja je V SADNEM
VRTU čas za cepljenje sadnega
drevja. Načinov cepljenja je več
in so pač prilagojeni sadni vrsti
in času, najbolj razširjen, najpre-
prostejši ter najuspešnejši pa je
okulacija ali očeslanje. Upora-
bljamo jo skoraj pri vseh sadnih
vrstah in tudi nekaterih drevni-
nah.
Kaj je cepljenje in zakaj ga
uporabljamo? S cepljenjem pre-
našamo del žlahtnega drevesa na
divjak ali podlago in tako združi-
mo dve rastlini: podlago, ki je
odporna in čvrsta ter primerna
za našo zemljo, in žlahtno sorto,
ki smo si jo izbrali, da nam bo
rodila sad, kakršnega si želimo.
Podlago tvorijo korenine, kore-
ninski vrat in del debla, žlahtni
del pa vsi nadzemni organi rastli-
ne.
Okuliramo ali očeslamo isto-
letne ali enoletne podlage ter či-
sto mlada drevesa na mladike, ki
imajo še tanko in mehko lubje.
Okuliramo v času, ko je drevje
drugič v soku — v muževnem
stanju, to je takrat, ko se lubje z
lahkoto loči od lesnega tkiva. Pri
vseh sadnih vrstah je to obdobje
običajno konec avgusta do sredi-
ne septembra.
Pri očeslanju ali okulaciji vlo-
žimo speče oko žlahtne sorte za
lubje podlage, iz katerega zraste
mladika v naslednji pomladi.
Z okulacijo povzročimo od
vseh načinov cepljenja na podla-
gi najmanj poškodb, zato pa tudi
dosežemo največjo prijemljivost
med cepičem in podlago.
V OKRASNEM VRTU je v
poznem poletju mnogo dela z
nego rastlin, ki so odcvetele, še
pa je čas za setev nekaterih vrst
cvetnic.
Odcvetele hortenzije prikrajša-
mo na dva lista, da se iz stran-
skih očes še do zime razvijejo no-
vi poganjki, ki bodo cveteli pri-
hodnje leto.
Vrtnice so v glavnem odcvete-
le. Posamezne cvete režemo pri
drugem ali tretjem očesu, kar po-
meni močno pomlajevanje. Iz
teh očes poženejo novi poganjki,
ki bodo še to jesen obilno cvete-
li. Večina vrst vrtnic tudi dobro
prenaša pozne jesenske slane.
Pri vrtnicah vzpenjalkah izreže-
mo ves šibki les in stare, že delno
suhe veje, letošnje odcvetele po-
ganjke pa močno krajšamo na
dve do tri očesa, kot so rezniki
pri vinski trti. Iz teh očes se bodo
razvili novi poganjki in nam pri-
hodnje leto cveteli.
Dalije so že v polnem cvete-
nju. Odcvetele cvetne betve odre-
žemo pri z;asnovi, da se bodo hi-
treje razvijali stranski cvetni po-
ganjki. Visoke dalije so zaradi
velike listne površine in cevaste-
ga zelnatega stebla zelo krhke in
lomljive že ob manjšem vetru,
zato jih privežemo ob kol ali dru-
go oporo.
Cvetje gtadiol režemo z ostrim
rezilom za petim listom, da se
gomolji bolje razvijejo.
Na cvetlične grede je že mogo-
če sejati dvoletnice: mačehe,
spominčice,  zvončnice,  silene,
turške nageljne in rožasti slez.
Sejemo jih na dobro zagnojene
in obdelane senčne vrtne grede.
Ce imamo proste zaprte grede,
jih sejemo tjakaj, kjer se doseže
zaradi večje varovanosti boljša
kaljivost in začetna rast rastlinic-
Pelargonije, fuksije in bršljan-
ke lahko razmnožujemo tako, da
vršičke potaknemo v male cvetli-
čne lončke z mešanico dobre
kompostnice in veliko mivke in
postavimo v polsenco na vrt ali v
hladno gredo, kjer se ob primer-
ni vlagi kmalu vkoreninijo.
V ZELENJAVNEM VRTU se-
jemo seme bele pomladanske če-
bule. Na gredice, ki so bile spo-
mladi pognojene s svežim hlev-
skim gnojem, jo sejemo v plitve
jarke v medvrstni razdalji 20 cm.
Ce je setev pregosta, sadike pre-
redčimo na pet, pozneje pa deset
centimetrov. Posevek moramo
zasenčiti, ker nežni kalčki ne pre-
nesejo poletne sončne pripeke.
Kadar redčimo, rastlinic ne zavr-
zimo, ker jih lahko porabimo kot
sadike.
Do nastopa ostrejšega mraza
se rastline že krepko razvijejo.
Najbolje prezimijo sadike, ki ni-
so debelejše od svinčnika. Pod
snegom dobro prezimijo, zima
brez snega pa jim škodi, zato jih
zaščitimo s šoto, da pa je ne bi
odnašal veter, gredico še prekri-
jemo s smrekovim vejevjem.
V začetku junija je bela čebu-
la, posejana v jeseni, že popolno-
ma zrela, vendar je njena vred-
nost v tem, da jo lahko upora-
bljamo že mnogo prej kot prvo
čebulo z zelenimi listi vred.
Pri gojenju brstičnega ohrovta
ali popčarja je namen, da dobi-
mo enakomerno velike brstiče in
da le ti enakomerno zorijo. V ta
namen rastlinam med 20. in 30.
septembrom glavno stebelce
skrajšamo tako. da odrežemo vr-
šiček, s čimer prekinemo nadalj-
njo rast, pospešimo pa razvoj br-
stičev. Stranskih listov v nobe-
nem primeru ne odstranjujemo;
ti so namreč prehranjevalci posa-
meznih brstov, pozimi pa varo-
valni listi pred zmrzaljo.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi lista, od 26.
do 29. avgusta in 6. septembra,
zaradi nadzemnih plodov od 29.
do 31. avgusta, 2. in 3. ter od 6.
do 8. septembra, rastline zaradi
podzemnih plodov 31. avgusta,
I. in 2. ter od 9. do II. septembra
ter cvetlice in zdravilna zelišča
od 24. do 26. avgusta ter 3. in 4.
septembra. 5. septembra je po
biokoledarju neugoden čas za
kakršno koli delo na zemlji in z
rastlinami.
Miran Glušič, ing. agr.
Gojenje paličnjakov
('Ojenje paličnjakov je preprosto in zabavno, pa tudi poučno, lahko
pa je tudi dokaj zahtevno in neuspešno. Da boste pri delu uspešni vam
svetujem iz lastnih izkušenj.
Potrebujemo stekleno posodo,
v katero damo prst — humus ali
pesek; nasujemo jo približno
3 cm debelo. V posodo damo še
manjšo steklenico z vodo, v kate-
ro bomo dali liste robide, mali-
ne, bršljana, tradeskancije ali vr-
tnice. Opozarjam pa, da nikoli
ne hranite paličnjakov z vrtnica-
mi iz cvetličarne ali domačega
vrta, če so škropljene! Ne glede
na to, da rastline namakamo v
Bogdana Kovač pri urejanju insektarija.
vodi, ostanejo škodljive snovi v
rastlini.
V stekleničko za rastline damo
v »grlo« nekaj vate, da se ne bi
živali po nesreči utopile. Ko smo
vse pripravili, pokrijemo insekta-
rij z gazo in jo pritrdimo na po-
sodo. Ce je prostor hladen, mo-
ramo insektarij ogrevati s pri-
mernim akvarijskim grelcem ali z
žarnico, pri tem pa paziti, da ži-
valim preprečimo dostop do
grelca!
Ce imamo v enem insektariju
preveč živali, lahko pride do po-
škodb. V času ogrevanja prosto-
rov s centralno kurjavo moramo
paziti predvsem na VLAŽNOST;
dosežemo jo s pršenjem insekta-
rija, in to vsak dan.
Paličnjaki so zelo občutljive
žuželke, zato je boljše, če niso iz-
postavljene prepihu. Pri nekate-
rih vrstah, npr. EURVCANTHA
CALCARATA, je dobro dati v
insektarij kakšen votel kamen,
lubje ipd.
Gojilnice so lahko zelo razli-
čne, pomembna pa je predvsem
njihova višina; pri vrstah Eury-
canta calcarata in Heteropteryx
dilatata ne sme biti manjša od
40 cm! Gojilnica mora biti vedno
višja od dvojne dolžine živali!
Ce gojilnica nima ustreznih mer,
lahko pride do izmaličenosti
udov ali celo do smrti živali, saj
se ne more do konca izleviti. Go-
jilnic nikoli ne postavimo direkt-
no na sonce, ker se s tem tempe-
ratura tako poveča, da živali po-
ginejo. Ves razvoj lahko pospeši-
mo z zadostno vlažnostjo rastlin,
z zadostno količino sveže hrane
in s pravo mero toplote.
Opisala sem način gojenja
in značilnosti paličnjakov neka-
terih vrst, ki jih tudi sama gojim.
Veliko ljudi sploh ne ve, kaj so
paličnjaki. Upam, da sem vam s
temi članki odgovorila na to in
druga vprašanja o teh izredno
zanimivih bitjih. Sicer pa če bo-
ste šli na morje, se ozrite okrog
sebe, mogoče boste ugledali ra-
vno takšnega paličnjaka, kot ste
ga spoznali iz člankov.
Kogarkoli zanimajo te živali
ali pa jih želi videti v živo, se lah-
ko oglasi pri avtorici^estavka na
telefon 774-949 ali na naslov
Klepova 16, Ptuj.
Bogdana Kovač
Pozdravljeni, šolarji,
učitelji in starši
.^e dan — dva in znova se bodo odprla šolska vrata. Mnogi boste
prvič prestopili ta ali oni prag hiše učenosti. Vaša srca so že zdaj polna
pričakovanja, radovednosti in želje po odkritju nečesa novega, za vas po-
vsem neznanega.
Učenje novega je največji miselni
napor in terja veliko človeške energi-
je. Zato si, dragi šolarji in starši, sku-
paj z vami želim in upam, da vas bo-
do sprejeli prijazni in dobri učitelji, s
katerimi boste lahko na prijateljski
način reševali težave pri učenju in
probleme v abstraktnih znanostih.
Morda boste med šolskim letom za-
čutili, da bi se radi z nekom pogovori-
li, da potrebujete informacijo, radi bi
nekoga nekaj vprašali, zato je dobro
vedeti, da vas skoraj na vsaki šoli ča-
ka pedagog, psiholog ali socialni de-
lavec, s katerim se boste lahko pogo-
vorili ali celo našli odgovor na svoje
vprašanje. Vsekakor se v tem primeru
lahko zanesete na anonimnost in za- -j
upnost pogovora. \
Starši in učitelji ne bodimo nestrp- '
ni do svojih otrok oziroma učencev. ^
Vzemimo si čas, poskušajmo v njih
odkriti sposobnosti, ki so jim dane po
naravi, in le-te razvijati v najvišji mo-
žni meri.
Ljudje smo si različni, vsi ne more-
mo biti za vse, vsak pa je za nekaj
sposoben! In prav je tako. Zato ne
obupajmo, če naš prvošolček še ne bo
bral ob novem letu ali naša gimnazij-
ka ne bo ujela ritma učenja srednje
šole. Vzemimo si čas — razmislimo,
dajmo priložnost našemu otroku, da
najde sam sebe, pogovarjajmo se z
njim — saj že star pregovor pravi:
LEPA BESEDA LEPO MESTO
NAJDE. Ne pozabimo, da smo ljudje
ustvarjeni zato, da se med seboj po-
govarjamo in delujemo tako, da nam
je potem vsem skupaj lažje.
Vsak otrok je nekaj posebnega, en-
kratnega, neponovljivega, zato mu
dovolimo, da razmišlja in se razvija v '
skladu s svojo duhovno rastjo.
Zaupajmo šoli, ki nam obljublja
varno in kvalitetno šolo za naše otro-
ke, šolo, v kateri ne bo manjkalo dru-
gega tujega jezika in izbranih vsebin
po želji staršev in učencev.
Pojdimo v šolo z ljubeznijo in za vse
bodo prvi šolski dnevi prijetni in uspe-
šni.
Marta Tuš,
prof. pedagogike
Prva žival, ki jo je človek zaprl v kletko, je bil golob miru.
V korak s časom se že dolgo več ne da iti s korakanjem.
Ko se začnejo oblastnikom majati tla pod nogami, ravnajo vsi po
istem kopitu — puškinem.
Novi davki so samo Demosov račun za pesek, ki so nam ga pred vo-
litvami zmetali v oči.
Čisti računi — revni prijatelji.
Ni vsak. ki se nikamor ne premakne, človek na mestu.
Kdor oblasti ne uboga, ga tepe policijska nadloga.
Ideologija je šampon za pranje glave od znotraj.
Zdi se. da bodo končni rezultat procesa družbenih sprememb v Slo-
veniji procesije.
Manj ko je sitih, več jih je vsega sitih.
Pri nas so levji delež pobrali levi.
Večino ljudi zapeče vest šele. ko si opečejo prste.
Tisti, ki pobijajo muhe. delajo iz njih slone, tisti pa. ki pobijajo slo-
ne, delajo iz njih muhe.
Tudi hladno vojno so povzročile vroče glave.
Med vojno so vojakom nevarne mine. v miru pa minice.
Novosti na videu
Vsak dan se srečujemo z vedno novimi problemi, pa naj bodo politi-
čne, gospodarske, službene ali osebne narave. Preprost recept, kako po-
zabiti za uro ali dve na vse težave, je ogled dobrega filma. Recept je pre-\
izkušen, zato pot pod noge in v videoteko. Med številnimi filmskimi"
uspešnicami, ki si jih je ta hip možno izposoditi, boste gotovo našli kaj
zase. Mi vam tokrat priporočamo naslednje filme:
David S. Ward. režiser filma
KING RALPH (Kralj Ralph), je
z glavnimi igralci — John Good-
man, Peter OToole, John Heart
— napravil duhovito komedijo o
barskem pianistu, ki kot sorod-
nik angleške kraljeve družine
pride na prestol. Ward je pred
snemanjem obiskal številne
knjižnice, da se je seznanil z
dvorsko etiko in pravili kraljev-
ske igre.
Kako je mogoče, da nekdo, ki
neuspešno zabava goste v Las
Vegasu, obožuje hamburgerje in
pivo namesto peciva in čaja, raje
igra baseball kot polo, keglja na-
mesto igra bridge, postane kralj?
Zgodba se začne nekega dne, ko
se vsa kraljevska družina zbere
za fotografiranje. Po kratki ne-
vihti posije sonce in vsi se posta-
vijo pred fotoaparat. Njegovo
kovinsko ogrodje pa se je med
nevihto naelektrilo in pritisk na
sprožilec povzroči katastrofo,
vsa družina zgori. Začne se iska-
nje bližnjih in daljnih kraljevih
sorodnikov. Živ je samo še
Ralph Jones (John Goodman),
vnuk sobarice, ki je nekoč imela
kratko, toda strastno zvezo z bri-
tanskim princem. Ralph oziroma
kralj Ralph je seveda nespreten, i
ne zna se obnašati, dela številne j
napake, vendar ni nikoli primiti- j
ven. i
Kevin Costner, trenutno naj-j
popularnejši ameriški igralec, to-
krat pleše z lokom namesto z vol-
kovi, in to v filmu ROBIN
HGOD - PRINC TATOV
Zgodbo bolj ali manj poznate.
Robin se vrne s križarskega po-
hoda v Anglijo. Oče je mrtev,
njegovo premoženje in posestvo
zaplenjeno, vsega je kriv notting-
hamski šerif. Robin se umakne v
sherwoodski gozd, spozna nove
prijatelje, zaljubi se v Marian,
snuje maščevanje .in na koncu
obračuna s svojiirii so\ražniki.
Konec dober, vse dobro.
Film se vsekakor splača pogle-
dati že zaradi Kevina Costnerja
in ameriške ekranizacije zgodbe
0 Robinu Hoodu. Režiserju Ke-
vinu Reynoldsu sicer očitajo vr-
sto pomanjkljivosti, od ameriške-
ga naglasa igralcev do tega, da se
osebe v filmu poslužujejo naprav
in besed, od katerih so se nekate-
re pojavile šele več stoletij kasne-
je. V filmu, ki se dogaja leta
1194, večkrat pokažejjo natisnje-
ne tiralice, toda do izuma prvega
tiskarskega stroja je še manjkalo
dvesto let. Azeem, Robinov ma-
vrski prijatelj, ima teleskop, ki so
ga odkrili šele v 17. stoletju. Gle-
di^lcev, ki so v Ameriki pustili pri
blagajnah že več kot sto milijo-
nov dolarjev, te napake očitno
ne motijo in prepričani smo, da
ne bodo tudi vas. Mimogrede še
to: pesem iz filma, ki jo poje
Bryan Adams — Everything I do
1 do it for you - je na prvem
mestu svetovnih glasbenih le-
stvic.
Ljubitelji dram si bodo zago-
tovo ogledali pretresljiv film
NOT VVITHOUT MY DAUGH-
TER (Ne brez svoje hčerke), pos-
net po resničnem dogodku.
Američanka Betty Mahmoody
— igra jo Sally Field — se je po-
ročila z iranskim zdravnikom, s
hčerko srečno živijo v manjšem
Kevin Costner in Mary Elisabeth Mastrantonio kot Robin
Hood in Marian.
ameriškem mestu. Nekega dne se
na željo moža odpravijo na obisk
k njegovi družini v Iran. Ko bi se
morali vrniti v Ameriko, spozna,
da se mož nima namena vrniti.
Njej in hčerki odvzamejo potni
list, prilagoditi se mora življenju
iranskih žena, nenadoma nima
več nobenih pravic. Vrnitev v do-
movino se ji vse bolj odmika.
Mož ji sicer dovoli vrnitev, toda
brez hčerke, vendar se ji Betty ne
namerava odpovedati. Po letu
dni se ji posreči s pomočjo ile-
galne organizacije s hčerko po-
begniti iz Irana v Ameriko. Da-
nes je Betty Mahmoody uspešna
pisateljica in po svojih močeh
poskuša pomagati Američankam
v Iranu, ki doživljajo podobno
usodo, kot jo je ona.
10 - TV SPOREDI
Ptuj, 29. avgust 1991 - XEDNIK
TEDNIK ~ avgust 1991
ZA RAZVEDRILO - 11
12 — OGLASI IN OBJAVE
Ptuj, 29. avgust 1991 - TEDNIK
Začetek v nogometu
v drugI nogometni ligi Slovenije so v nedeljo odigrali prvo kolo
novega prvenstva. Z našega območja sta v tej ligi bistriški Impol in
Središče, ki sta se pomerila v Slovenski Bistrici. Po enakovredni igri
so ob koncu padli trije zadetki, domačini pa so bili spretnejši in so
zmagali z 2:1.
Ta konec tedna bodo novo prvenstvo začeli v medobčinskih li-
gah. Za ogrevanje pa je bilo minuli konec tedna prvo kolo pokala.
Rezultati: Slovenja vas Bukovci 1:2, Skorba Hajdoše 4:2, Zgor-
nja Polskava Videm 1:7, Drava Tržeč I:(), Markovci Gerečja
vas 2:1, Spodnja Polskava Stojnci 3:4, Podvinci ~ Pragersko 2:3
in Apače Mladinec 7:6. Tekmi Gorišnica Dornava in Hajdina
— Grajena sta bili včeraj.
Še pari prvega kola MNL: Drava Hajdina, Bukovci Prager-
sko, Dornava — Preskrba Boč, Stojnci — Slovenja vas, Aluminij —
Gerečja vas in Skorba Gorišnica. Tekma Aluminij — Gerečja vas
bo v soboto, ostale tekme v nedeljo, tekma Drava — Hajdina pa 5.
septembra.
1. k.
Turnir trojk v košarki
v soboto bo na igrišču OŠ Toneta Žnidariča pri športni dvorani
Mladika v Ptuju 3. tradicionalni nočni turnir trojk v košarki. Pripra-
vlja ga košarkarski klub Drava Ptuj in nanj vabi ljubitelje košarke in
vse, ki želijo tekmovati za privlačne nagrade. Pričakujejo pionirske,
ženske in moške ekipe. Turnir trojk za pionirje do 15 let bo ob 14. uri,
ženska košarkarska tekma ob 16. uri, turnir trojk za moške, starejše
od 16 let, pa se bo pričel ob 17. uri.
Prizadevni košarkarji bodo poskrbeli tudi za gledalce, da ne bo-
do lačni in žejni.
Ce bo vreme slabo, bodo svojo športnorekreativno prireditev or-
ganizirali naslednjo soboto.
MG
RADIO PTUJ
(94,7 MHZ — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK, 29. avgusta: 14.00 Uvod, novice, horoskop. 15.00 Ob-
vestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po domače ali čestitke.
17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 Včeraj-danes-|utri,
vreme, obvestila. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 URICA DOMAČIH.
PETEK, 30. avgusta: 14.00 Uvod, novice, horoskop. 15.00 Obve-
stila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.25 V vrtu. 16.30 Po domače ali
čestitke. 17.00 Obvestila, glasba in EPP. 17.30 Včeraj-danes-jutri, vre-
me, obvestila. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 MALI OGLASI V ŽIVO.
SOBOTA, 31. avgusta: 14.00 Uvod, novice, horoskop. Čestitke
poslušalcev. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 Včeraj-
danes-jutri, vreme, obvestila. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 2 krat 7.
NEDEUA, 1. septembra: 10.00 ORFEJCEK. 11.00 Tedenski pre-
gled, obvestila, horoskop, glasba in EPP. 11.50 Kmetijska oddaja.
12.00 Pred 22. festivalom DZG Slovenije. 13.00 Čestitke poslušalcev.
Misli iz Biblije.
PONEDELJEK, 2. septembra: 14.00 Uvod, novice, horoskop.
15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po domače ali če-
stitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 Včeraj-danes-
jutri, vreme, obvestila. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 Mala ptujska
kronika, šport, kultura — vmes glasba po izboru Draga Skoka.
TOREK, 3. septembra: 14.00 Uvod, novice, horoskop. 15.00 Ob-
vestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po domače ali čestitke.
17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 Včeraj-danes-jutri,
vreme, obvestila. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 V ŽIVO.
SREDA, 4. septembra: 14.00 Uvod, novice, horoskop. 15.00 Ob-
vestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.25 Za planince. 16.30 Po do-
mače ali čestitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30
Včeraj-danes-jutri, vreme, obvestila. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00
NAŠ GOST.
Memorialni turnir
Stanka Zupaniča
Prizadevni člani Nogometnega kluba Skorba so v spomin na tragično pre-
minulega Stanka Zupaniča, enega od ustanovnih članov kluba in dolgoletnega
igralca ter funkcionarja, organizirali prvi memorialni turnir. Udeležile so se ga
tri ekipe. V srečanju med ekipo Skorhe in Rogoznice je bil rezultat 2:2, Grajena
je premagala Rogoznico s 5:0, domačini pa so ponovno igrali nerešeno (3:3) z
ekipo Grajene. Prvo mesto in prehodni pokal je tako pripadal ekipi Grajene,
drugi so bili domačini in 3. ekipa Rogoznica. Prehodni pokal je na lastno željo
prispevala žena pokojnega Dragica Zupanič, predala pa gaje hčerka pokojnega
Stanka Zupaniča.
Kot sponzorji 1. memorialnega turnirja so sodelovali Rent-a-car »CAIS-
SA« iz Ptuja, diskont JAMA s Hajdine ter Papirnica ALF iz Prešernove 11,
Ptuj. Pokale je v imenu sponzorjev podelila znana ptujska športnica Silva Ra-
zlag.
V prijateljski tekmi so se pomerili še veterani Skorbe in Hajdine. Zmagali
so domačini s 3:2. V tej tekmi so nastopili številni poznani nogometaši, med ka-
terimi je bil najstarejši Janko Strehar pri ekipi Hajdine, pa mu glede na njegovo
aktivnost na terenu tega ne bi pripisali. Vsa srečanja sta sodila Janez Lončarek
in Franc Nahberger.
Ob koncu se je predsednik NK Skorba Danilo Polajžer zahvalil vsem za
udeležbo in jih pozval na naslednji turnir, ki ho čez leto.
S. R.
Matjaž Plajnšek deveti na
pionirskem prvenstvu Jugoslavije
Poročali smo že o odličnem uspehu Anite Ličine, članice .ŠD I*tuj, ki je na
mladinskem prvenstvu Jugoslavije osvojila 2. mesto. Njen klubski tovariš Mat-
jaž Plajnšek je na pionirskem prvenstvu Jugoslavije dosegel sicer manj, saj je bil
s 5 točkami deveti, z odlično igro in kombinacijami pa je opozoril nase. Med
drugimi je premagal prvaka Hrvatske in kasnejšega zmagovalca, z malo več ru-
tine pa bi lahko posegel v sam vrh. V najmanj petih srečanjih je že dosegel izra-
zito prednost, pa je glede na neizkušenost in pomanjkanje težkih nastopov ni
znal realizirati. Tako je tudi ostal brez naslova mojstrskega kandidata, kateremu
je bil blizu kot že dolgo ne. Glede na to, da je Matjaž še naslednje leto pionir, in
glede na njegovo zavzetost pri pridobivanju novih šahovskih izkušenj ne bo od-
več napoved, da bo klub imel do konca letošnjega leta novega MK. To lahko
Matjaž doseže na prvenstvu Slovenije za člane v oktobru ali pa na mednarod-
nem turnirju novembra v Zagrebu.
Silva Razlag
JUDO
Damjan
Petek za Impol
Pred kratkim je osemnajstletni judoist Damjan Petek iz Gorišnice na med-
narodnem turnirju v San Remu nastopil za ekipo Impola. V kategoriji do 78 ki-
logramov je premagal francoskega in italijanskega nasprotnika. Z njegovima
borbama so bili v Impolu zelo zadovoljni. Sicer pa je na turnirju nastopilo 13
ekip. Ekipa Impola je dvoboj z italijansko dobila, izgubila pa s francosko.
d.
Doki sunil kroglo
16,09 m
Atletski klub Novo mesto je 24. in
25. avgusta organiziral Atletski pokal
Slovenije. Dvodnevnega tekmovanja
so se udeležili mladinke in mladinci
iz vseh slovenskih atletskih klubov —
vsa mlada atletska elita. Doseženih je
bilo nekaj izvrstnih rezultatov, med
njimi naj omenimo, da je mladinska
štefeta ŽAK-a iz Ljubljane dosegla
nov državni rekord v disciplini
4 X 400 m.
Tekmovanja se je udeležila malo-
številna ekipa iz Ptuja in dosegla opa-
zne rezultate in uvrstitve, saj so bili
na vrhu stopničk za proglasitev zma-
govalcev kar dvakrat.
Rezultati ptujskih mladincev:
400 m: 10. mesto Milan Krajnc
(52.66); 1500 m: 2. mesto Robert Pre-
log (4:03,63); daljava: 6. mesto Niko
Kokot (623 cm); krogla: I. mesto
Dejan Doki (16,09 m — izenačen
osebni rekord); troskok: 3. mesto Ni-
ko Kokot (13,53 m); disk: Dejan
Doki 2. mesto (40,94 m — osebni re-
kord); 3000 m: I. mesto Robert Pre-
log (8:51,49 — nov osebni rekord);
štafeta 4 x 400: 3. mesto (3:37,24).
Mladinke: 100 m: 4. mesto Tanja
Rozman (13,00); 400 m: 4. mesto Va-
nja Kotar (58,04); 800 m: 3. mesto
Vanja Kotar (2:17,74); Tanja Rozman
je v svoji skupini na 200 m osvojila
peto mesto.
Mladinke IBL Olimpija iz Ljublja-
ne bodo v prvi polovici septembra
kot državne prvakinje nastopile na
ekipnem mladinskem evropskem pr-
venstvu v Parizu. Za atletski klub IBL
Olimpija bo kot gostja nastopila tudi
mlada atletinja iz Ptuja Vanja Kotar,
ki bo nastopila kar v dveh discipli-
nah: teku na 800 m ter v štafeti
4 X 400 m. Še en lep uspeh ptujske
atletike.
1. Z.
TEDNIK'^"J'   ^^9"^^ ^^^^
OGLASI IN OBJAVE - 13
ZAKAJ SO PTUJSKE ULICE RAZKOPANE
Mestni plin v staro jedro
Zgodovina se resnično pona-
vlja, ka-ti že pred kakimi sedem-
desetimi leti smo v Ptuju svetili
na plin, pa tudi kuhale so naše
prababice na ta čudež dvajsetega
stoletja. Po toliko letih si naši
gradbeniki in arhitekti prizade-
vajo, da bi v staro mestno jedro
ponovno napeljali gospodinjski
oziroma mestni plin. Načrtova-
lec akcije je občinski sekretariat
za cestno in komunalno dejav-
nost, njegov vodja Slavko Vam-
berger pa je o projektu »plinifi-
kacije« Ptuja povedal:
»V skladu s sprejetim progra-
mom sklada stavbnih zemljišč
smo pričeli napeljavo plina v sta-
ro mestno jedro, investicija obse-
ga dve fazi. V prvi sta predvide-
na gradnja merilne plinske po-
staje III na desnem bregu Drave
(gradimo jo tik ob mostu) ter niz-
kotlačni plinski razvod prek mo-
stu do starega mestnega jedra do
kareja 9 (to je po Dravski in
Cankarjevi ulici). V drugi etapi
pa je predvidena gradnja nizko-
tlačnega plinovoda do Ptujskih
toplic«
Za kakšen plin gre? Ali je za-
gotovljena dolgoročna oskrba?
»Gre za plin, ki ga uvažamo iz
Rusije, in naš dogovor z mari-
borsko plinarno je nastavljen
dolgoročno, sicer ne bi gradili
vsega tega. Študija je namreč za-
stavlj-^na tako, da bo plinska na-
peljava v starem mestnem jedru
rešila kup dosedanjih proble-
mov. Prvič to pomeni ekološko
sanacijo, saj je znano, da v sta-
rem delu mesta v glavnem kurijo
na trdo gorivo in nimajo central-
ne kotlovnice. S prehodom na
plinsko ogrevanje bi težavo eko-
loško popolnoma sanirali, obe-
nem pa bi preprečili propadanje
zaščitenih kulturno-zgodovin-
skih spomenikov, saj bi bil zrak
potem veliko bolj čist.«
Glede na to da so ptujske ulice
že razkopane, da torej dela že
potekajo, menim, da je tudi fi-
nančna konstrukcija zaokrožena.
»Resnično je za prvo fazo fi-
nančna konstrukcija že zagoto-
vljena. Celotna investicija bo
vredna okoli 9,15 milijonov di-
narjev. Polovico vrednosti bomo
zagotovili iz sklada, drugo pa
smo začasno premostili s kredi-
tom, ki gaje prevzela mariborska
plinarna, pričakujemo pa tudi iz-
datna sredstva iz republiških vi-
rov.«
Plinovod bo torej kmalu nared
in to bo pomenilo v tem delu me-
sta pravo revolucijo.
»Zagotovo, saj je plin name-
njen tako za ogrevanje kot za go-
spodinjsko porabo. Napeljan bo
po posameznih hišah, kot recimo
vodovod, njegovo porabo pa bo-
mo seveda merili.
Treba je dodati, da plin v Ptu-
ju ni novost, saj je bila prva re-
ducirna plinska postaja zgrajena
že pred nekaj leti za avtobusno
postajo, plinski razvod pa je spe-
ljan do Rabelčje vasi-zahod, kjer
se s plinom že nekaj let oskrbuje
centralna kotlarna, ki ogreva no-
vi del naselja. Plinski razvod za
široko potrošnjo pa je že instali-
ran v vseh novih blokih.
Ptujčane prosimo za strpnost
zaradi zaprtja Dravske in Can-
karjeve ter dela Prešernove ulice.
Odločili smo se namreč, da bo-
mo bo napeljavi plinovoda polo-
žili tudi vse nove vode za PTT in-
stalacije, vodovod in ponekod
tudi za kanalizacijo. Zato smo
ulice popolnoma zaprli, odstra-
nili asfaltne obloge in se dela lo-
tili korenito. Rok za izvedbo je
sredina oktobra, upajmo, da bo
vreme ugodno in da bodo izva-
jalci iz Gradbeništva Ptuj in in-
stalaterji IMP Maribor svojo na-
logo opravili pravočasno.«
-OM
Cankarjeva ulica ni bila tako razkopana že kakih 100 let.
Foto: M. Ozmec
Za varnost naših
šolarjev
Le še tri dni počitnic, potem pa spet šola. Kakšna neprijet-
na sprememba za naše brihtne glavice. Koliko počitniških dogo-
divščin je ostalo v glavi, koliko nepozabnih doživetij in norčij, ki
bodo od ponedeljka naprej med odmori glavna tema pogovo-
rov!
Ob vsej tej razigranosti bo verjetno premalo časa za trezen
pogovor o varni poti v šolo in domov, zato so se člani Sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Ptuj odločili, da bo-
do tudi tokrat v sodelovanju s policaji in pionirji-prometniki ter
ponekod tudi s pripadniki civilne zaščite izvedli akcijo za večjo
varnost otrok ob pričetku šolskega leta.
Seveda pa lahko za varnost svojih šolarjev veliko naredite
tudi vi, dragi starši. Vzemite si čas še pred prvim odhodom v šo-
lo. Poučite otroka, kod je najbolj varna pot do nje, mlajšim, še
posebej prvošolčkom pa sami pokažite to pot. Primite svojega
malčka za roko in ga opozarjajte na vse morebitne nevarnosti,
na prehod čez cesto ipd. Seveda pa ne pozabite, da zgled vleče,
zato se tudi sami obnašajte tako, kot je potrebno za varnost vseh
udeležencev v cestnem prometu.
-OM
Biseroporočenca v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju.
(Foto: Langerholc)
Slavljenca in njuni otroci, vnuki in pravnuki.
Biseroporočenca Plohi
V poročni dvorani na magi-
stratu v Ptuju je bilo v soboto,
24. avgusta, spet slovesno. Pred
pooblaščenega poslanca občin-
ske skupščine Filipa Maučiča in
matičarko Elizabeto Peteršič sta
po 60 letih skupnega življenja v
zakonski zvezi in 10 jet po zlati
poroki znova stopila ŠTEFAN in
MARIJA PLOHL iz Bukovcev
89 v KS Markovci in bila slove-
sno razglašena za biseroporočen-
ca.
Štefan Plohi je bil rojen 6. 2.
1902 v Bukovcih, do upokojitve
je poklicno opravljal delo zidar-
ja. Marija, roj. Ljubeč 15. 1. 1910
prav tako v Bukovcih, pa je vse
življenje delala doma in gospodi-
njila. Poročila sta se 23. avgusta
1931 v farni cerkvi sv. Marka v
Markovcih. V zakonu sta imela 3
otroke, sta pa prijazna dedek in
babica tudi štirim vnukom in se
veselita ob dveh pravnukih.
Številnim čestitkam in dobrim
željam ob biserni poroki se pri-
družuje tudi uredništvo Tednika!
FF
Podvinški gasilci krstili nov avtomobil
Minulo nedeljo, 25. avgusta, je
bilo v Podvincih pravo gasilsko
slavje. Že dopoldne so pripravili
tradicionalno gasilsko tekmova-
nje v mokri vaji za pokal kraje-
vne skupnosti. Svoje znanje in
gasilsko spretnost je dokazovalo
12 gasilskih desetin, najboljši pa
so bili člani druge ekipe GD Bu-
kovci. Sledila je desetina G D
Za vrč, tretji so bili gasilci iz Trž-
ca, 4. Zabovci, 5. Kicar, 6. Tur-
nišče, 7. Grajena in 8. Bukovci-
ekipa II.
Na popoldanski slovesnosti so
po mimohodu vseh sodelujočih
gasilskih desetin opravili krst no-
vega gasilskega avtomobila rena-
ult trafic, ki je veljal več kot
640.000 din. Predsednik GD
Branko Lah je v pozdravnem na-
govoru poudaril, da je novi avto-
mobil plod prizadevanj gasilcev
in krajanov, ki so pričeli akcijo
zanj že pred petimi leti. Polovico
sredstev je prispevala Zveza ga-
silskih društev občine Ptuj, dru-
go polovico pa gasilci in drugi
krajani Podvincev. V imenu KS
Rogoznica je ob pomembni pri-
dobitvi vsem skupaj čestital
predsednik skupščine Ivan Za-
vršnik. O nesebičnem delu in šir-
šem pomenu gasilstva pa je zbra-
nim govoril tudi Franc Simeo-
nov, predsednik Zveze gasilskih
društev občine Ptuj, v kateri je
63 gasilskih društev s skupaj
6.377 člani, ki so organizirani v
desetih gasilskih centrih. V ime-
nu vseh botrov novega avtomo-
bila se je za finančno pomoč za-
hvalil domačin Jurij Ceh, velike-
ga rdečega lepotca z devetimi se-
deži pa je zatem žegnal še župnik
pater Bernard. Ob koncu sloves-
nosti je poveljnik GD Podvinci
Silvo Čeh predal ključe novega
avtomobila vozniku Miranu To-
plaku in mu naročil, da ga varuje
in previdno vozi.
Nedeljsko slavje so podvinški
gasilci zalili s šampanjcem na
popoldanski veselici z ansam-
blom Biseri iz Ptuja pa so se jim
pridružili še krajani iz okoliških
vasi.
-OM
Botri rdečega lepotca na nedeljski slovesnosti.
ČRNA KRONIKA
TRCILA MOTORISTA
Po cesti od Vitomarcev proti
Gabrniku je v četrtek, 22. avgu-
sta, okoli 22.30 vozil motorno
kolo Ivan Toš iz Lenarta. Vozil
je brez luči in povrh še po sredini
cestišča. V bližini naselja Grlinci,
KS Juršinci, mu je nasproti pri-
peljal, prav tako na motornem
kolesu, Milan Žemljic iz Andren-
cev, KS Cerkvenjak, za njim pa
je na motorju sedel še sopotnik
Srečko Firbas. Ker je Toš vozil
brez prižgane luči, ga Žemljic ni
pravočasno opazil in motorista
sta čelno trčila. Oba motorista in
tudi sopotnik so bili brez zašči-
tnih čelad, zato so bile posledice
težje. Hudo ranjena Toša in Fir-
basa so prepeljali na zdravljenje
v ptujsko bolnišnico. Žemljic pa
je bil le lažje ranjen in mu bol-
nišnično zdravljenje ni bilo po-
trebno.
SOPOTNICA I MRLA NA
KRAJL NESRECF.
Kakšne so lahko posledice
vožnje z avtomobilom s preveli-
ko hitrostjo, znova opozarja ne-
sreča, ki se je zgodila v soboto.
24. avgusta, okoli 22. ure v zasel-
ku Ložnica v KS Makole. Od
Črešnjevca proti Makolam je po
krajevni cesti v soboto zvečer vo-
zil osebni avto Janez Žnidarko iz
Štatenberga 37, KS Makole. V
zaselku Ložnica v nepreglednem
blagem ovinku ni prilagodil hi-
trosti vožnje stanju ceste, zato ga
je zaneslo na desni rob cestišča,
ki je bil posipan s peskom. Avto
je obrnilo in zakotalil se je po
strmem travnatem pobočju. Po
dobrih 30 metrih je avto z des-
nim delom zadel v betonski pod-
stavek električnega daljnovoda,
kjer ga je odbilo, zasukalo za 180
stopinj in ponovno treščilo v be-
tonski podstavek. V nesreči je so-
potnica 19-letna Marija Vager iz
Sesterž 58, KS Majšperk, ki je se-
dela na prednjem sedežu, dobila
tako hude poškodbe, da je na
kraju nesreče umrla. Hudo ranje-
ni pa so bili voznik Žnidarko in
sopotnika Slavko Fras iz Pijov-
cev v občini Šmarje pri Jelšah in
Oto Marčič s Spodnje Polskave.
Vse tri so prepeljali v mariborsko
bolnišnico. Pri reševanju pone-
srečencev iz vkleščene pločevine
so morali pomagati tudi mari-
borski poklicni gasilci.
TLRŠKA VOZNIKA TRČILA
V STARŠAH
V soboto, 24. avgusta, po 21.
uri je po magistralni cesti od Ma-
ribora proti Ptuju vozil osebni
avto turški državljan Miro Artu-
van, ki je zaposlen v Nemčiji.
Tostran Starš je začel prehitevati
tovornjak, ki ga je pred njim vo-
zil Idris Malzani iz Tetova v Ma-
kedoniji. Pri prehitevanju je za-
peljal čez sredino cestišča, po ka-
terem je iz ptujske smeri pravil-
no po svoji desni pripeljal osebni
avto Sanip LIcar, prav tako turški
državljan. V silovitem trčenju je
osebna avtomobila odbilo v to-
vornjak, ki ga je odrinilo s ceste.
Pri trčenju so jo vsi trije vozniki
odnesli brez poškodb. Hudo po-
škodovani pa so bili potniki v
Ucarjevem avtomobilu, 43-letnu
Zelika Ucar, 17-letni Saud Kut-
luturk, 22-letni Sangul Kutluturk
in 25-letni Mikriban Ucar. Pre-
peljali so jih v mariborsko bol-
nišnico.
VLOMILCA SO PRIVABILI
ČEVIJI
V noči od sobote na nedeljo je
neznanec, morda je imel tudi po-
močnike, vlomil v trgovino s če-
vlji Mali interier v Slovenski Bi-
strici. Odnesel je 20 parov mo-
ških čevljev, 16 parov ženskih če-
vljev in 14 parov ženskih škor-
njev. Pri tem je pokazal, da se
spozna na modo in ima okus za
lepo, če se da do tega priti za-
stonj. Izbral je namreč samo tisto
obutev, ki je italijanskega izvora.
Zraven navedene obutve je od-
nesel še osem ženskih torbic. S
tem je trgovini napravil škode za
dobrih 145 tisočakov.
FF
osebna kronika
RODILE SO: Klavdija Lenar-
čič, Kicar 17, Ptuj — Aleksa;
Darinka Meznarič, Stojnci 86,
Markovci ~ Anamarijo; Slavica
Čeh, Vitomarci 14 — Jano; Na-
da Golob, Zagorje 27, Tomaž pri
Ormožu — deklico; Stanka Vi-
dovič, Nlarkovci 42 — Patricijo;
Suzana Šilak, Slomi 16, Polenšak
— Amando; Milena Korošec,
Mali Okič 5, Cirkulane — de-
čka; Nada Sevšek, Ptuj, CM D 7
— Tamaro; Ljubica Prša, Kur-
šinci 40, Ljutomer — Saško; Du-
šica Frlež, Kupčinji Vrh 12, Sto-
perce — dečka; Irena Krušič,
Volkmerjeva 24, Ptuj — Gregor-
ja; Vlasta Frajnkovič, Orešje
6/a, Ptuj — deklico; Marija Mli-
naric, Polenci 34, Polenšak —
dečka; Valerija Grobelšek, Preša
6, Majšperk — Nejca; Liljana
Kramberger, Kicar 10, Ptuj —
Alena; Marjana Levičar, Stročja
vas 47, Ljutomer — Martino;
Durdica Lažni, Cvetlin 10, Tra-
koščan-lvanec — Kristijana; Hi-
jacinta Vaupotič, Stanošina 12,
Podlehnik ~ dečka; Marjana
Čeh, Bišečki Vrh 20/a, Trnovska
vas — Karmen; Andrejka Plohi,
Polenšak 15/a —- dečka; Darja
Brglez, Starošince 16, Cirkovce
— Sanjo; Leonida Mesaric, Pa-
nonska 4, Ptuj — dečka.
POROKE - Ptuj: Stjepan
Bubnjar in Anica Jagarinec, Sp.
Hajdina 36; Branko Burjan, Haj-
doše 53, in Branka Hahn, Mari-
bor, Borštnikova ul. 29; Branko
Sekol in Violeta Pihler, Krčevina
pri Vurbergu 155; Franc Vrabl,
Mezgovci ob Pesnici 29, in Anica
Šegula, Dornava 9; Alojz Fuks,
Janežovski Vrh 15, in Majda
Tuš, Mezgovci ob Pesnici 28/a;
Darko Mihelič, Mestni Vrt 106,
in Brigita Gregorec, Mestni Vrh
104/a; Vlado Petrovič, Ločki
Vrh 56, in Marija Zelenik, Vinta-
rovci 39; Anton Satler, Podleh-
nik 67, in Mihaela Motaln, Mari-
bor, Frankolovska 15.
UMRLI SO: Jožef Slokan, Že-
rovinci 41, roj. 1928, umrl 18. 8.
1991; Franc Roškar, Borovci 4,
roj. 1925, umrl 21. 8. 1991; Jakob
Pintarič ftuj, Abramičeva ul. 3,
roj. 1927, umrl 21. 8. 1991; Ferdi-
nand Žalar, Ptuj, Krambergerje-
va pot 5, roj. 1941, umrl 23. 8.
1991; Ivanka Knez, Ptuj, Potrče-
va C. 42, roj. 1928, umrla 23. 8.
1991.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO — TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in gl. urednik,) Ludvik Ko-
tar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Člani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov RADIO — TEDNIK, Rai-
čeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel
(062)    771-226;    faks    (062)
771-223.
Celoletna naročnina 850,00 di-
narjev, za tujino 1.740,00 dinar-
jev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj:
52400—603—31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščeno prometnega davka
po obvestilu Izvršnega sveta
Skupščine Republike Slovenije
številka 3132 z dne 28. 2. 1991.