SEPTEMBER J J1 Eeidii © 2 S Stefan kralj 8 6 Sabina V P Hozalija t 6 3 Lovrenc Juat. « N 14. pobink. ■T. P Delav. praz. ® 8 T Mali Šmaren 9 S Peter Klaver 10 0 Nikolaj U P Protus in Hiac. 12 S Src Marijino 18 N 15. pobink. 14 P Povi. sv. Križa is X Mati 7 žal. £ ERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Zrn vero i* narod — ta pravico in resnico — od boja do tmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 177. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 5. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 5, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Cela dežela z zanimanjem gledala, ko sta se oba glavna po- i, litična nasprotnika, Roosevelt in Landon, sestala pri i isti mizi. — Roosevelt imel konferenco z governerji 3ržav, prizadetih od suše; med njimi je bila tudi drŽava Kansas. - PRELETELA PRIMANJKUJE JIM STRELIVA Des Moines, Iowa. — Tukajšnje mesto je bilo v četrtek Mča dogodku, ki je bil, ako že' nei zgodovinsko važen, pa ^Saj tako nenavaden, da je z Zanimanjem gledala nanj cela Amerika, kajti samo en podoben dogodek se je doslej pripetil v ameriški zgodovini. Sestala sta se namreč ome- iVIadna armada v Španiji potrebuje nove zaloge munici-je. ATLANTIK Pariz, Francija. — Španska Dva ameriška letalca poletela jvladne čete so v veliki stiski, iz Amerike v Evropo. ,Dočim imajo poguma in nav- —o— jdušenja na preostanek, jim pa London, Anglija. — Nista [nasprotno primanjkuje muni-sicer povsem dosegla svojega jcije in boje se, da bi to ne bi» nameravanega cilja, vendar Jo usodno za njih armado. To , . ., ,. . sta ameriška letalca, Harry ipomanjkanje streliva se je Richman in Dick Merrill, na-jopazilo pri bojih za mesto pravila izvrsten polet preko Jrun, kjer so morali skrajno Atlantika iz Amerike. Prele- jVarčevati z njim, občutijo pa tela sta razdaljo 3,300 milj vjga tudi vladne bojne ladje, okrog 18 in pol urah in sta ,vsled česar jim ni mogoče, pristala na angleškem ozem-1 bombardirati obrežnih mest, lju v četrtek popoldne. Name- ki jih imajo uporniki zasedena. fta nasprotnika v sedanjem času, namreč ob predsedniška kandidata, demokratski, Roosevelt, in republikanski, Landon. Dočini se pripravljata, 'da se bosta tekom prihodnjih dveh mesecev, do volitev, pobijala v svojih kampanjskih govorih, sicer ne osebno, marveč bolj drug drugega ideje, sta pa v Četrtek sedela pri isti toizi nasproti. Sestanek med njima se ni Mil v vlogi predsedniških kandidatov, marveč sedla sta Skupaj kot predsednik Zed. »iržav in kot governer države Kansas, in sicer v konferenci, katero je predsednik sklical, da se je udeleže governerji ^seh držav, ki so bile letos Prizadete od suše, da se ukre- ravala sta poleteti do Londona, toda pomanjkanje gasoli-na ju je prisililo, da sta se spustila na zemljo v South Walesu, 175 milj daleč od Londona. Večino pota sta preletela v višini 11,000 čevljev in s hitrostjo nad 200 milj na uro. -o- fce potrebna pomoč prizadete- debelih — divjih gosi. Na- RIBIČ SE NEHOTE IZPRE-VRGEL V LOVCA Portland, Ore. — Neki M. A. Cloninger se je ' odpravil jnje, katere je zadnje dni pre-preteklo sredo na ribolov. Kot .potoval; kaj bo imel povedati plen pa je prinesel domov 12 o brezposelnosti, ni nič znano. ROOSEVELT BO GOVORIL NA RADIO Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je s svojega potovanja po osrednjem za-padu objavil, da bo imel- to nedeljo zvečer po radio govor iz Bele hiše na ameriški narod. Predmet govoru bo "Suša in brezposelnost." Glede suše bo povedal to, kar je videl po državah, prizadetih od NAZNANILO NAROČNIKOM Ker obhajamo v ponedeljek obvezni praznik,Delavski dan, torkova številka našega lista ne bo izšla. mu prebivalstvu. Vršila se je konferenca v kapitolu države Iowa. Poleg državnih gover-herjev se je konference udeležilo tudi več drugih odličnih Osebnosti iz javnega življenja, 'da je bilo udeležencev 26. Razgovori so se vršili za zaprtimi vrati. Par stotisočev ljudstva se je zbralo po ulicah tukajšnjega toesta', da pozdravijo osebnosti, ki so prišle na obisk ta dan. Svečanosti, ki so bile prirejene, pa so veljale v prvi psti Rooseveltu, kot predsedniku, dočim je bil Landon deležen pozdravov le bolj od Svojih političnih pristašev, kajti ponovno se je že pred konferenco povdarjalo, da ne ravne sile so možu prišle \ia pomoč. Ko je namreč ribaril, je nastalo neurje in jata div- POLICIJA NA LOVU ZA ROPARJI Chicago, 111. — Policija iz jih g*osi je zbegano frfotala ,štirih predmestij na severu nad ribičevo glavo. Hipoma jChicage se je preteklo sredo se silovito zabliska in trešči izvečer spravila na lov za in v naslednjem! trenotku zapazi Cloninger, da je več si- banditi, ki so izvršili več ropov in nekega moškega ne- vih predmetov padlo pred (Varno obstrelili-. Do streljanja njim v vodo. Veslal je tja in [je prišlo v Niles Center, v hiši našel 12 gosi, ki jih je ubila (Hermana Bosmana, ki se je strela. 'spoprijel z enim roparjev, ko _o__so vdrli v njegovo hišo. Dobil ZOPET NESREČA V RUD- 'je dva strela, ki pa jih bo pre-NIKU ibolel, kakor upajo. Največ Logan, W. Va. — V ne- jvlomov je bilo izvršenih v kem rovu Hutchinson premos jGlenview in policija tega me-garske družbe je nastala pre- sta, kakor tudi iz Niles Cen-teklo sredo silovita eksplozi- ter, Wilmette in Eivanstona, je ja, ki je na mestu ubila dva zasledovala pobegle zlikovce. delavca, osem drugih pa je REGISTRACIJA ZA VOLIT- Chicago, 111. — Za tista ko pri celem dogodku igrala podsula v rovu. Reševalci so REGISTRACIJA Politika nikake vloge in da bi se sicer takoj spravili na de- VE kako strankarsko navduševa- ]o, da odkopljejo ponesrečen ftje ne bilo na mestu. ,ce, vendar pa niso imeli dosti ^esta v Cook okraju, ki ne Kljub temu pa, da ni imela .Jupanja, da bi jih našli žive; ,spadajo v območje chicaškega Politika igrati nikake vloge, j® vendar republikansko časopisje pred konferenco na- strupeni plini so namreč na-.volilnega odbora, se bo vršila polnili premogorov po eksplo-'registracija volilcev 26. sept. ziji. Kakor se izraža mnenje,,in 6. oktobra. V Chicagi sami Sanjalo, da bo prinesel njih je povzročila eksplozijo elek-,se volilci lahko registrirajo kandidat Landon s seboj svoj itrična iskra iz motorja, ki je vsak delavnik v mestni hiši. v KRIŽEM SVETA — Pariz, Francija. — V kazensko kolonijo v Francosko Guiano, katera obsega tudi takozvane Vražje otoke, ne bo Francija več pošiljala svojih kaznjencev. V parlamentu je bil stavljen predlog, da se te kolonije odpravijo. — Berlin, Nemčija. — Prihodnji manevri nemške armade, ki se bodo vršili v dnevih od 16. do 19. septembra, bodo največji, kar se jih je še kdaj vršilo v Nemčiji. Prisostvoval jim bo tudi Hitler sam. — Rim, Italija. — Semkaj je prispel v sredo španski admiral de Magaz, ki namerava diplomatsko zastopati poveljstvo španskih upornikov. Nastanil se je v španskem poslaništvu, ki je naklonjeno upornikom. Vendar pa ga Italija uradno ne priznava. -o- FRANCOSKO DELAVSTVO ZA ŠPANIJO Pariz, Francija. — Delavstvo po francoskih mestih ponovno pričenja s "sedečo" stavko. To pot ne gre za izboljšanje delovnih razmer ali zvišanja plač, kajti v tem ozi-ru je vlada že v veliki meri poskrbela, marveč stavke se pričenjajo z zahtevo, da mora Francija aktivno pomagali španski vladi v sedanji vojni proti fašistom. Okrog 3000 SVETOVNA KAMPANJA Vatikan se spravil z naziji. — , Podvzeti namerava mednarodno kampanjo proti komunizmu. Berlin, Nemčija. — Kakor se iz uradnih krogov objavlja, b Jugoslavije. Veličastna proslava obletnice evharističnega kongresa in obenem proslava osemstoletnega jubileja stiškega samostana, katere se je udeležilo nad 25.000 vernikov. — Druge novice iz domovine. Velike slavnosti v Stični nut pred 1 polnoči. Na vrhu Stična, 17. avg. — V soboto je bil postavljen oltar, na ka- terem je škof dr. Rožman, opravil slovesno sv. mašo, med katero je prejelo nad in nedeljo je Stična doživela bo prihodnji mesec prispel vjsv0-> veliki dan- Množice ljud-Berlin na obisk papežev dr-|stva in številni cerkveni ter žavni tajnik, kardinal Pacelli. [civilni dostojanstveniki so pri-[5000 fantov in mož sv. obha-Njegov poset bo imel v prvi hiteli sem> da s SV°J° navz°č- jilo. vrsti namen, da se organizira kostjo poveličajo jubilej 800 kampanja proti boljševizmu, .letnice, odkar so prišli na ta in bo v to svrho tudi obiskal jlePa dolenjska tla beli meni- Hitlerja ter druge nazijske hL ~ Že v soboto 80 dospeli v državnike. To sodelovanje S(stično °Pat-ie znamenitih ino-Hitlerjem proti komunistom jzemskih cistercijanskih samo-šo katoliški škofje v Nemčiji stanov. — Predzadnjo nede-že pričeli in je bilo to objav-'U0 Je doživela Stična ljubko ljeno v pastirskem listu, ki je slavnost, ko je sprejela pod bil prečitan v cerkvah zadnjo sv°Jf odkrilje okolu 5000 nedeljo. iljo je Stično pozdravljalo nad ;Obisk kardinala i Pacellija |25.000 odrastlih ljudi, med pa ne bo veljal samo Nemčiji, |katerimi so bili fantje in mož- V nedeljo so se slavnosti nadaljevale v cerkvi in zunaj cerkve. Prispele so še nove množice in novi povabljeni gostje, med njimi tudi voditelj Slovencev dr. Korošec in ban dravske banovine clr. Natlačen. Ob prisotnosti ogromnih množic ljudstva se je na dvorišču darovala slo-otrok, toda to soboto in nede- vesna sv. maša, kateri so zo- marveč enako itudi več drugim evropskim državam. Tako bo kardinal šel tudi v Pariz, London in Varšavo, po-, vsod z istim namenom, namreč, da 'organizira takorekoč svetovno kampanjo proti ko- pet sledili razni govori. Popoldne se je pa vršila zaključna slavnostna 1 procesija, kakoršne se le redko opazijo. Vse slavnosti so pa bile zaključene s petimi litanijami, posvetitvijo in blagoslovom, je v večini. Z obeh strani so vozili nabito polni vlaki, tako z dolenjske strani, kakor tudi iz ljubljanske. Posebni vlak iz Ljubljane je imel kar 18 va-|kateremu je sledila zaključna gonov polnih ljudstva in vsi jhimna "Povsod Boga." — Ta-redni vlaki so bili do Stične ko je bila zaključena slove-munizmu. Katoliški škofje bo- polni Mnogo več 1;judi je pa snost 800 letnega jubileja sti-do imeli vršiti glavno delo pri prjg]0 v stično z vozmi, avto-!škega samostana in ob enem tej mednarodni kampanji. ^busi, na kolesih, peš in celo'obletnica evharističnega kon- Da je prišlo končno do na konjih. Jgresa v Ljubljani, sprave med katoliško cerkvijo! Zelo slovesen je bil sprejem in naziji, dokazuje tudi to, obeh škofov, ljubljanskega dr. ko je papeški nuncij za Nem- Rožmana in mariborskega dr. čijo, msgr. Orsenigo, izjavil, jTomažiča, dočim je škof dr. Smrtna kosa V Dravogradu je na svojem domu umrla ga. Jerica da bo sprejel povabilo nazij-,Srebrnič bil že poprej v Stič-'Muri, žena župana. — V Ve-ske stranke in se bo udeležil J ni. Blizu stiškega kolodvora lovlaku pri Ptuju je umrl Jo-njenega slavnostnega zboro-jjih je čakala mogočna četa žef Kovačeč, ugleden posest-vanja v Niirembergu, kar je konjenikov, samih kmetskih nik in gostilničar ter član doslej vedno odklonil. jfantov v narodnih nošah, ka-'okrajnega cestnega odbora v Mimogrede omenjeno, seiteri so v triumfalnem sprevo- Ptuju, star 52 let. — V Mari-delavcev je do srede ž~e stopi- bodo tega zborovanja udele-Jdu spremili oba škofa po cesti boru je umrl Anton Rudi, in- .. i. ,----j., vjjj tudi ■ zastopniki večine jproti Stični. Ob dolgi cesti je valid star 70 let. evropskih držav, med njimi'pa stal neprekinjen špalir: -0- tudi jugoslovanski min. pred- ljudstva. Zlasti je pa bil mo- Kresovi po Dolenjski lo v to stavko in na delavskih zborovanjih se stavijo apeli na vlado, naj pošlje španski vladi aeroplane. sednik Stojadinovič. NA POLETU V EVROPO posebni program, ki ga je llnel predložiti konferenci kot •^ekak protipredlog proti do-®edanjim farmarskim načrtom ^"ew; deal a. Kakor omenjeno, je bil ta dogodek drugi te vrste v ame-frški zgodovini. Že prej se je ^tnreČ enkrat pripetilo, da se sestala pri isti mizi predsedniška kandidata naftnih dveh strank, in sicer J letu 1908 v Chicagi. Slučaj j® Zanesel, da sta bila oba ^ndidata, namreč Wm. H. raft in Wm j Bryan, isto-asno navzoča v Chicagi in ®ta se oba odzvala povabilu a neki banket. Dočim je užgala plin. GLASOVANJE O ČASU V CHICAGI Chicago, 111. — Pri volitvah v novembru bo volilcem v Chicagi predložena posebr a glasovnica, na kateri bodo imeli priliko, izreči se glede bodoče ureditve časa. Tri vprašanja bodo na glasovnici: Ali naj ostane poletni čas skozi celo leto; ali naj bo v velja- posameznih precinktih pa bosta dva registracijska 'dneva, namreč 19. septembra in 6. oktobra. Registriran mora biti vsakdo, ki hoče voliti 3. nov. GANGSTERSKI UMOR Chicago, 111. — i Na pravi gangsterski način se je napravil konec nekemu moškemu, katerega truplo je bilo najdeno v grmovju ob kanalu pri 111. cesti. Truplo je bilo de-vi samo preko poletja; ali naj iloma obžgano in prestreljena velja standard čas poleti in [je bila glava. V bližini se je pozimi. fiašla posoda z malo količino mešanice gasolina in benzina. Domneva se, da se je umor izvršil nekje drugje in nato svojega nasprotnika, je pa Taft nasprotno le kratko pri- ^el Bryan dolg govor, v ka- pomnil, da ima on enako jtruplo bilo prepeljano na ter.em je proslavljal značaj 'mnenje o svojem oponentu. j omenjeni kraj ter zažgano. gočen špalir naših fantov, j Ko je v soboto 15. avgusta ________j kakšnih 1500, ki so prišli v zveč'er na hribu nad Stično [Stično na : okrašenih kolesih, 'zažarel v električnih lučih ve-;Na sredi pota sta bila postav- lik križ, so po vsei Dolenjski jI jena dva ogromna mlaja, vsa zažareli številni kresovi v okrašena in okoli nju več ti-'spomin 800 letnice stiškega jsočev ljudstva, ki je navduše- 'samostana. Najdelj je bil vino pozdravljalo oba škofa in 'den velik kres pri Sv. Duhu lOstale goste. Tukaj je bil tudi'na Polževem, prvi oficijelni sprejem in po-1 -o- i zdrav častnih gostov. Od tu | dalje se je razvil sprevod na veliko dvorišče samostana, katero lahko sprejme 15.000 ljudstva, pa je bilo to pot premajhno. Na dvorišču je bil napravljen oltar, nad njim pa ogromen križ. Množice so zlasti navdušeno pozdravljale sivolasega nadškofa dr. Jegliča, ko se je ta pojavil na cerkvenem dvorišču in bil potem pričujoč pri vseh slavnostih. Pred oltarjem so se zvršile slovesno večernice kot uvod k slanostim in razni govori. Vse Po dolgem čakanju na ugodno vreme sta se preteklo sredo zvečer dvig. nila z letališča v New Yorku na nevarno pot z aeroplanom preko Atlantika v Evropo Harry Richman, po poklicu pevec, (na desni) in pilot Dick Merrill (v sredi). Na levi stoji mehanik, A. Powell. Njuno letalo nosi ime "Lady Peace". Nova maša Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je pel novo mašo p. Alojz Horvat, doma iz Ga-brnika. -o- Nesreča v Stični Pri montiranju električne napeljave je zadel mrtvoud Alojzija Natjašiča iz Grosup-Ija, ki je bil uslužben pri ba-novinskem elektrovodu. -o- Napaden Nekega zgodnega jutra se je peljal Danijel Car, gostil-skupaj je spremljalo navdu- 'ničar iz Slovenske Bistrice, s šeno petje nabožnih pesmi, 'kolesom v Celje. Med potom evharističnih in Marijinih. |so ga napadli neznani moški Krona jubilejnih svečano-(in zahtevali od njega denar, sti je pa bila nočna procesija IPri tem je Car padel s kolesa nad 800 fantov in mož, ki so jin se nevarno pobil. Neznanci se ob 11 uri ponoči začeli po- so naskočili na njega in ko so mikati izpred stiske cerkve na hrib Vinograd po nalašč za to napravljeni jubilejni cesti, s plamenicami v rokah in so prišli na hrib le nekaj mi- se prepričali da nima nič denarja, so ga pustili in pobegnili. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Stran 2 Amerikanski Slovenec 'AMERIKANSKi SLOVENEC'' Sobota, 5. septembra "1936 Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina ; ..$5.00 Za cclo leto Za pol leta ...................................... 2.S0 Za četrt leta ........................................ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ____________________________________$6.00 Za pol leta _____________________________________ 3.00 Za četrt leta .................................... 1.75 Posamezna številka ........................- 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ...................................$5.00 For half a year .............................. 2.50 For three months ........................... 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ___________________________________$6.00 For half a year _____________________________ 3.00 For three months ___________________________ 1.75 Single copy ......................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Delavski praznik Prihodnji ponedeljek dne 7. septembra bomo slavili v Združenih državah Delavski praznik — Labor day. Bo to dan, ko se bomo delavci spominjali svojega stanu, pa tudi vseh dolgoletnih borb, ki so se vršile, da se je doseglo vse, kar je v korist in dobro delavskemu stanu. Seveda, je delavstvo še daleč od vsega, kar mu sliši in gre po pravici. Največjo zlo je še vedno negotovost dela in zaslužka. Vzrok temu je, na strani velekapitalistov, ki gospodarijo in vodijo industrijo, ne iz takih poštenih motivov, da bi ista obratovala radi vseh potreb, katerim bi morala biti namenjena v prvi vrsti, marveč vodijo isto le iz pohlepnih motivov, za večjim in večjim bogastvom. Za čim višjimi dobički! To jim je glavni cilj, vse drugo le postransko. Zato se pa tolikokrat od strani velebogata-šev pozablja na revne sloje, da ne dobijo tistih življenskih pravic in tistega, pravičnega deleža od dela, ki jim gre po božjih in človečanskih postavah. Vendar pa v modernih državah, kakor n. pr. v Združenih državah si je delavstvo skozi dolga desetletja priborilo več koristnih pridobitev. So tu sijajne delavske organizacije. V zakonodajah se je delavstvu v korist priborilo zadnja desetletja več vrlo koristnih zakonov. Vse to po zaslugi in borbi delavcev in njihovih voditeljev samih. Tako ima večina držav splošno zavarovalnino za delavce, kar je velike koristi za delavce. Imajo druge varnostne zakone. Vse te pridobitve so zahtevale dolgih bojev in velikih žrtev, predno se je prišlo do njih. Da se vse to ne pozabi, ampak ohrani zgodovini delavstva ter da se da vsem tem pravičnim borbam za dobro delavcev neizbrisen spomin in važnost, je potrebno, da se spomin na vse to primerno obhaja. In v ta namen imamo Delavski praznik, ki ga praznujemo vsako leto prvi ponedeljek v mesecu septembru. V današnji dobi, ko so po dolgi gospodarski krizi vse gospodarske razmere nekak rekonvalescent — okrevalec po dolgi mučni bolezni — tudi delavstvo hudo trpi. Milijoni in milijoni so, ki bi radi delali, pa za nje ni dela. Toda zaobrača se. Vse kaže, da gredo razmere nazaj navzgor. Počasi se odpira delo in boljša se. Dal Bog, da bi postalo izboljšanje popolno, da bi družinski očetje delavci zopet lahko živeli samostojno življenje, da bi si s svojimi lastnimi rokami služili svoj kruh in kruh za svoje drage družine. To je kar si želijo in dal Bog, da pride kmalu. Poleg vseh slavnosti, ki se bodo vršile na Delavski praznik, je pa prav in le pravično, da se delavstvo spominja tudi vseh onih, ki so v preteklosti delavstvu pomagali do njegovih zmag. Onih, ki so se potegovali za izboljšanje delavskih zakonov, ki so po državnih zakonodajih in zvezni zakonodaji vodili borbo zato, ali so bili delavskemu gibanju in delavskim zahtevam naklonjeni. Ce gledamo nazaj v zgodovino ameriških državnikov, sicer ne vidimo bogve koliko takih mož, ki so bili delavstvu naklonjeni. Toda je pa par častnih izjem, ki stojijo liki visoki spomeniki. Eden izmed teh je veliki predsednik te dežele Abraham Lincoln. Za njim so še nekateri drugi, ki stoji v vrsti ameriških predsednikov višje in nižje v tem oziru. Toda po dolgi pavzi pridemo zopet do velikega spomenika, ki je nastal baš te zadnja leta in ta predstavlja sedanjega velikega humanitarnega in delavstvu naklonjenega predsednika Franklina Delano Iioosevelta. V nobeni dobi, se ni od strani vlade te dežele dalo delavstvu toliko pravic, kakor baš pod sedanjo Rooseveltovo vlado. To naj delavstvo ne pozabi! Ako to pozablja, te-dai svojo, lastno srečo pozablja. Čast in slava delu! Cast, slava in priznanje pa tudi vsem delavskim prijateljem, vsem onim, ki so se za delavske pravice borili na merodajnih mestih. V tem duhu slavimo Delavski praznik! -o- Osemnajst karatno zlato vsebuje tri-četrtine pravega čistega zlata. Jazz bo obstajal toliko časa, dokler bodo ljudje poslušali s svojimi nogami namestu z duhom. O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, 111. Kakor sem že zadnjič poročal, bomo imeli v nedeljo zvečer ob sedmi uri v cerkveni dvorani veliko prireditev in sicer slavnosten koncert, katerega priredi slovenska šolska godba od sv. Štefana v Chicagi v korist cerkve sv. Jurija. To bo za našo naselbino nekaj izrednega, kar še nismo doživeli. Več rojakov je to godbo že slišalo ob raznih nastopih, zlasti taki, ki so se u-deležili nekaterih prireditev v Chicagi pri sv. Štefanu. Tudi v South Chicagi smo to godbo imeli priliko slišati, ko je igrala med ^ slovesnim obhodom meseca junija, pri proslavi stoletnice Calumet okraja, ali na splošno rečeno stoletnice South .Chicage. Mnogi so se izrazili, da je godba izredno dobro igrala in tudi so ji dali priznanje. S tem, da je pri teh slavnostih igrala omenjena godba, smo vsi Jugoslovani, posebno pa še Slovenci v So. Chicagi, dobili priznanje od strani teh, ki so te proslave vodili. Dasi so imeli pri teh proslavah zlasti Poljaki neprimerno večje število udeležencev in tudi godbenikov, so razni politiki in odlične osebnosti, ki so se teh proslav udeležili, najbolj se zanimali za Jugoslovane, in to le radi tako dovršenega nastopa mladih godbenikov od Sv. Štefana Marsikomu je beseda politika, pelitikaš, zoprna, toda radi ali neradi moramo vsi priznati, da dandanes vlada svet samo politika in če nisi v politiki, se presneto malokdo za te zanima. Zato omenim, da smo ravno radi sodelovanja omenjene godbe pri teh slavnostih dobili Jugoslovani mnogo kredita pri politikaših. To omenjam za to, da boste ti, ki ste se udeležili onih stoletnih proslav, se spomnili, da bodo ti godbeniki igrali v nedeljo v cerkveni dvorani. Zato je upati, da boste prav gotovo vsi prišli v nedeljo zvečer v cerkveno dvorano. — Kakor se sliši, vlada med brati Srbi zelo veliko zanimanje za omenjeni koncert in baje jih pride lepo število, ker so se tudi njim godbeniki prikupili. Ne bilo bi torej primerno, niti lepo, če bi nas Srbi s svojo navzočnostjo v nedeljo pri koncertu v dvorani številno prekosili. Pozabimo razne neprili-ke in nevšečnosti, pa pridimo v dvorano, da se ob zvokih godbe razveselimo fn /Ublažimo svoja čuvstva. Kakor sem slišal pride baje tudi več rojakov iz Chicage. Tako bo pri tej priložnosti mnogim dana prilika, da se sestane s tem ali onim poznancem in so z njim pomeni o fem in onem. Na svidenje v cerkveni dvorani v nedeljo 6. septembra ob 7. uri zvečer. Popraviti moram nekaj, kar sem v zadnjem dopisu zgrešil, namreč to, da Mr. John Juvan-čič, s svojo soprogo in sinom, ki je prišel na obisk k svojemu bra- tu Frank Juvančiču, ni prišel iz Youngstown, O., kakor sem omenil, pač pa je prišel iz Girard, Ohio, kjer živi s svojo družino in ima baje prav dobro službo v neki tovarni usnjenih izdelkov. .— Toliko v pojasnilo. — Ostale novice, katere bi še moral poročati, bom pa pustil za prihodnji teden. Do tedaj pa pozdrav. Novinar -O- OD DR. KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER Sheboygan, Wis. Prihodnjo nedeljo dne 6. septembra bomo imele sprejem članic v društvo Krščanskih žena in mater in sicer popoldne po večernicah. Katere ste se namenile da pristopite v to društvo, pridite za gotovo. Po sprejemu bo mesečna seja društva, po seji pa bomo imele nekoliko zabave. Zato pa pridite vse članice na sejo, saj sedaj ni več tako vroče, da bi se potile, kot je bilo to v poletnih mesecih. Le pridite, boste videle, kako bo luštno. Vsem članicam našega društva se naznanja, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da se korpo-rativno udeležimo proslave 25 letnice dr. sv. Cirila in Metoda, št. 114, v nedeljo 13. septembra. Sv. maša bo ob 10. uri, zato se bomo zbirale v cerkveni dvorani. Pridite prav gotovo vse, da bo naše društvo polnoštevilno zastopano. — Pozdrav. Frances Melavc Opomba uredništva. •— Ostali dopis priobčimo v eni prihodnjih številk. -o- IZ URADA DR. SV. NEŽE, R. K. B. ŠT. 826, Chicago, III. Naznanja se članicam dr. sv. Neže, da imamo v nedeljo 6. septembra ob 2. uri popoldne sejo. Prosim, da se članice udeležite seje, ker to je polletna seja. Na omenjeni seji bo tudi sprejetih par članic. — Potolažite se in pridite vse na sejo. — Sesterski pozdrav. Mary Kavčič rbila pred letom dni ubita v avtomobilski nesreči. •-o- PO SLEDOVIH KRIŠTOFA KOLUMBA Nekaj brezposelnih španskih mornarjev se je odpravilo na svojevrstno ekspedicijo. Na neki ladji, ki so jo obnovili tako, da je docela podobna barki "Santa Maria", s katero je odšel na svojo prvo pot v Ameriko pred 450 leti Kolumb, so se tik pred revolucijo odpravili v Ameriko natančno po isti poti, kakor je jadral Kolumb. Njihova "San-a Maria" se od Kolumbove za vsak primer loči toliko, da ima radio-oddajnik in sprejemnik in pa, da potuje z njo nekaj filmskih reporterjev in časnikarjev, ki bodo skrbeli, da bo vsa zadeva mornarjem tudi kaj prinesla. -o- KAJ SE SLIŠI PO SVETU? KOLIKO JE VODE NA ZEMLJI? Množine vode na zemlji ni lahko izračunati, saj je n. pr. morsko dno mnogolično po svojem reliefu in še prav malo raziskano, dalje je treba prišteti še vso vodo v jezerih, rekah, potokih, v J ozračju i. t. d. Mnogi raziskovalci so že mučili svoje glave s temi računi. Kriimmel ceni vso to vodo na 1,330.000.000 kubičnih kilometrov, prof. Halbfass pa na 1.304,068.550 kubičnih kilometrov. Razlika v obeh številkah izvira od tega, da je pač težko izračunati zlasti količino morske vode. Na mnogih mestih so morje sicer že izmerili, toda veliki deli so nam še popolnoma neznani. Velikanske so tudi težave s preračunitvijo vode ob obeh tečajih. Vsa ostala voda, ki se nahaja izven oceanov, pa se lahko skrije. Morsko vodo cenijo na 1,300,000.000 kubičnih kilometrov. Še zelo dosti jo je potem v tečajnem ledu. Zelo dosti vode je kemično vezane v kameninah in v zemeljskem jedru, a koliko je te vode, ne moremo niti vedeti. Gotovo pa gre za ogromne količine. To dokazujejo neštevil-ni izviri in naravni vodometi, ki se dvigajo iz zemeljske notranjosti. KAKŠNE SO PODEŽELSKE JECE NA FRANCOSKEM V Južni Franciji imajo baje zelo slabe zapore. To so temne vlažne luknje, ki izvirajo še iz prejšnjih stoletij. Nekoč je iz pariškega pravosodnega ministrstva prišel uradnik nadzirati zapore v departmentu Gironde. Ko je prišel pred zapor, je našel težka srednjeveška vrata odprta. Pred vrati je na pragu sedel možak, ki je imel v roki velik šop ključev. "Prosim, peljite me k gospodu liavnatelju!" je spregovoril inšpektor iz Pariza. "Oh, kako škoda," je smehljaje se odvrnil možak, "gospod ravnatelj je odpotoval in ga ves dan ne bo nazaj." — "Pa pokličite jetni-čarja, hočem si ogledati zapore." -— "Imate pa smolo gospod, gospod jetničar sedi ravno pri zajtrku, pa ga ne smem motiti." — "No, to so pa lepe razmere. Ravnatelja in tukaj, jetničar je pri zajtrku ... in kdo ste pa vi?" — "Jaz gospod, sem pa sam zaprt. Pa mi gospodje vse zaupajo, ker jim rad postrežem." Gospod inšpektor je bil sedaj po pravici več ko začuden. Ves besen je poiskal jetničarja, kateri je mirno sedel v mali krčmi in zajtrkoval. Ko mu je povedal, da je inšpektor, ga je pozval, naj se opraviči. Ta pa je mirno in smehljaje se odgovoril: "Kaj hočete gospod inšpektor, ko pa imamo samo enega kaznjenca. Ta pa je kar dober dečko, ki je zaprt radi vlačuganja, in se vedno vrača k nam. V njegovem varstvu so zapori dobro zavarovani. Dedec je dovolj star, velik in močan, da lahko sam nase pazi." -o- VZROK SAMOUMORU SE NAVAJA BOLEZEN Chicago, 111. — Kot se trdi, je bolezen jetika prignala 37 letnega Wilmartha Ickesa, da je izvršil samoumor. Nesrečni korak je storil pretekli ponedeljek zjutraj, in sicer na domu svojega očima na 900 Private rd., Winnetka, 111. Njegov očim je član Rooseveltove-ga vladnega kabineta, in sicer II. L. Ickes, tajnik za notranje zadeve, ki je z aeropla-nom prispel semkaj iz Wash-ingtona, ko se mu je sporočilo ) usodnem dogodku. Samomorilec je bil ob času, ko je izvršil svoj korak, sam doma. Storil ga je ravno ob obletnici smrti svoje matere, k,i je LA GUARDIA PODPIRA ROOSEVELTA New. York, N. Y. — Tukajšnji župan La Guardia je pretekli torek očitno stopil v tabor Rooseveltovih pristašev, ko je podpisal poziv h konferenci progresivcev, katera se bo otvorila 11. septembra v Chicagi in na kateri se bc sklenila podpora Rooseveltu pri predsedniški kampanji. Konference se bo udeležilo, kakor se pričakuje, okrog 50 do 60 progresivcev obeh strank, republikanske, kakor demokratske. Med znanimi osebnostmi bodo senatorji Nye, Norris, La Follette, in drugi. i -o- 13 OTROK V OSMIH LETIH Quebec, Kanada. — Poseben rekord je dosegla Mrs. Ph. Frenette, žena nekega trgovca iz Port Neuf. Preteklo srede je namreč porodila dvojčke. To ni še taka znamenitost, « DOGODKI- med Slovenci po Ameriki Himen Chicago, 111. — Poročil se je v cerkvi sv. Pija sin našega rojaka Petra Vrasicha iz Chicage, 111., William Vrasich s Teofilo Janiszevski, rodom Poljakinja. V cerkvi sv. Štefana se je poročila Slovenka Helen Gr-desich s Poljakom Bdmund iraszovski. — Častitke. Evharistični kongres marveč posebnost je v tem, ker je to že peta skupina dvojčkov, ki jih je spravila ženska v življenje. Skupno se je ji je rodilo 13 otrok v zad-ljih osmih letih, od katerih jih živi 12. Tekom zadnjih štirih let je imela vsako leto dvojčke. DENARNE P0Š1UATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55............ 100 Din Za $ 5.00............ 200 Din Za $ 7.20............ 300 Din Za $ 9.55._......... 400 Din Za $11.70............ 500 Din Za $23.00............1000 Din Lire: Za $ 4.65................ 50 lir Za $ 9.00................100 lir Za $43.00................500 lir Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite____$ 5.75 Za $10.00 pošljite....$10.85 Za $15.00 pošljitc....$16.00 Za $25.00 pošljite....$26.10 Za $40.00 pošljite____$41.25 Za $50.00 pošljite____$51.50 Ker se kurz večkrat spreminja do cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JEPJCH (V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cerraak Road, CHICAGO, ILL. O co • CA 2 .S o S > 1> - O C & « Vi > .1-1 Q o, 5Q •"T> . P £ > 5 C S £ « C TARZAN IN OGNJENI BOGOVI Youngstown, O. — V dnevih 23. in 24. septembra se bo vršil tukaj prvi škofijski evharistični kongres. — V Youngstownu je bila zgrajena prva katoliška cerkev v cleve-landski škofiji in s tega vzroka se bo tudi vršil omenjeni jevharistični kongres Nesreča Cleveland, O. — Hudo se je poškodovala v avtomobilski nesreči Miss Rose Kranz, katero so morali odpeljati v bolnišnico. Njeno zdravljenje je dobro napredovalo in se sedaj zdravi na domu, pod zdravniškim nadzorstvom. Roienice Chicago, 111. — Pri rojakih v Chicagi, so se kar na štirih krajih zglasile rojenice.— Fri odvetniku Darovcu so potrkale na okno in mu poklonile hčerko Adrijanko. Tomažin Urban je dobil sinčka James-a. Brunei- William je tudi prejel darilo, sinčka Karla in Vincent Blazin, sinčka Friderika. Do smrti povožen Detroit, Mich. — Zadnji mesec je bil tukaj povožen od avtomobila, katerega je vodila neka ženska, Peter Spalj, rojen nekje na Hrvaškem. Drugega dne je.že podlegel poškodbam v starosti 71 let. Ponesrečil pri delu Cleveland, O. — Tukaj c:o-bro poznani rojak Mr. Anton Tomažič, se je ponesrečil pri delu v tovarni American Steel & Wire Works. Odpeljali so ga v bolnišnico sv. Aleša. Smrt jih je pobrala — V Clevelandu, je umrla Frančiška Berčič, rojena Cla-Van v starosti 57 let. Doma je bila iz Dobrnič na Dolenjskem in je bivala v Ameriki 18 let. Zapušča moža in brata. — V Imperial, Pa., je umrl na posledicah operacije Joseph Jankel, v starosti 55 let. Doma je bil iz Žabje vasi pri Novem mestu. Zapušča ženo, dva sina, štiri hčere in brala v Californiji. --o- List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoli' ski list "Am. Slovenca," pod pira katoliške Slovence v Ameriki. = t=- ■ o > © C •i-i >Cfl S (Metropolitan Newspaper Servict,, Napisal: Edgar Rice BlllTOUghS M >V « © cs rt co h cs cn e 'Js .^r llltllllCaiili»tlllliJC3ltllIlillltfE3Illlll(tllllC3II1IllllltitcsiIllillllllic3llttllllllltcaill*tltllllIE3nilltll(llti:'<* SAMOZAVESTNO STARANJE Ne glej nikoli nazaj, vedno naprej, bi moralo biti geslo naše vzgoje v mladosti, pravi znani medicinec dr. P. Kolm v knjižici "O nepotrebnem staranju", ki jo je izdal v Draždanih. Koliko stanovitnejši bi bili ljudje in koliko lažje bi prenašali svoje težave, če bi se že v otroški dobi vadili v odločnem odpravljanju vsega, kar so doživeli. Odločno se starati: to je življenjska modrost vsakogar, ki se stara. Ni stvari, ki bi je ne mogli prenesti, če se ji pridruži ponos. Še pod giljotino naprav-lja ponos smrt lažjo. Strahopetno trpeti, je neumno in ne pomaga nikomur naprej. Strah je neumen, ker zlo še povečuje. Če je starost zlo, potem je veliko manjše zlo, če ga nosimo s ponosom. Saj starost vendar ni sovražnik, ki mu stojimo molče North Chicago, 111. Ne vem, kako bi se najbolje zahvalila za tako spretni način, katerim so me moje prijateljice presenetile za moj god s suprajz partyjem. Prav lepo se vsem tem iz srca zahvaljujem, ki so se me spomnili, zlasti pa še tem, ki so se trudile in delale in posebno mojemu bratu in njegovi soprogi. Mr. in Mrs. Jakob Leskovec, Mr. in Mrs. Peter Pantavela, Mr. in Mrs. Frances Jesenovec, Mr. in Mrs. Jennie Govekar, Mr. in Mrs. Anna Grom, Mr. in Mrs. Josepha Prebil, Mrs. Min-ka Pustavrh, Mr. in Mrs. Frances Smrtnik, Mrs. Mary Varšek, Mr. in Mrs. Frances Cankar, Mr. in Mrs. Mary. Mivšek, Mr. in Mrs. Frances Jereb, Mr. in Mrs. Frances Trček, Mr. in Mrs. Frances Ogrin, Mr. in Mrs. Helen Drašler, Mr. in Mrs. N. Gre-gorin, Mr. in Mrs. Uršula Jeri-na, Mr. in Mrs. Lojzi Kannt, ! Mrs. Lojzi Gary, Mr. in Mrs. Helen T'ratar, Mr. in Mrs. Mary Bizjak, Mr. in Mrs. Frances Svete, Mr. in Mrs. Lojz Svete, Mr. in Mrs. Rose Mrlak, Mr. in Mrs. Jennie Bartelj, Mr. in Mrs. Joseph Jesenovec, Mr. in Mrs. Jennie Ogrin, Mr. in Mrs. Paulina Ogrin, Mr. in Mrs. Frances Zorc, Mr. in Mrs. Katy Neteja, Mr. in Mrs. Andrew Lenaršič, Mr. in Mrs. Ignac Hodnik, Mr. in Mrs. Franc Hodnik, Mr. in Mrs. Anton Celarec, Mr. in Mrs. Natalija Trnove, Mr. in Mrs. Andrew Prosel, Mr. in Mrs. Andrew Nagode, Mr. in Mrs. Jack Ogrin, Mr. in Mrs. Frank Mali, Mr. in Mrs. Joe Zelene, Mr. in Mrs. Joe Kucler, Mr. in Mrs. Frances Drobnič, Mr.in Mrs. Luka Kuhar, Mr. in Mrs. Jennie Keber, Mr. in Mrs. Jimmy Anderson, Mr. in Mrs. Lojz Zupec in Mr. in Mrs. Marcela Medu. Bog naj vam poplača in povrne vsem, ki ste me tako razvese lili in me obdarovali. (Oglas.) Mary in Joe Svete Roundup, Mont.............$2.00 Neimenovana, Greaney, Minn............. 1.0Q Mrs. G. N. Kasun, Phoenix, Ariz............... 1.0Q Mrs. Mary Fab j an, E. St. Louis, 111............. 1.00 Mr. in Mrs. Jos. Judnich, Detroit, Mich................. 1.00 Iz Detroita, Mich, pa smo prejeli nadaljni znesek $5.6.50, ki sta zbrala in poslala v ta namen vrla šmihelska rojaka Mr. Louis Srebrnak in Mr. Frank Nagel, prvi doma iz lepega Velikega Slatnika in drugi iz ponosne Smolinje vasi pri Novem mestu. V to zbirko so prispevali kakor sledi: Rev. Auguštin Svete, župnik pri sv. Janezu v Detroitu: $5.00; in Rev. Marcel Marinšek, kaplan Mr. Louis Srebernak, $5.00; Mr. Frank Nagel, $5.00; Mr. Frank I Paulich, $2.50; Mr. Frank Cai-sar, $2.00; Mr. Jakše in družina, $2.00; Mr. John Srebernak, $2.00; Mr. Martin Skoda, $1.50. — Po $1.00 so prispevali: Mrs. Podobnika ; Mrs. Božič; Mrs. Grubar; Mr. J. Vihtelič; Mr. Peter Zunich; Mr. Steve Potočnik; Mr. Martin Verderbar; Mrs. Pregel; Mr. Jos. Furbas; Mrs. Ana Kuiiich; Neimenovan ; Mr. Jernej Luzar; Mr. Carl Kos; Mr. Peter Puhek; Mr. Anton Petrich; Mr. Peter Benedict; Mr. Andrew Grom; Mr. Joseph Miketich; Mr. John Ur-sich; Mr. John Požek; Mr. Joseph Srebernak; Mrs. Frank Trampuš; Mrs. Gabriela Smidt; Mrs. Jennie Smidt; Mr. Louis Srebernak; Mr. Frank Poznich; Mr. Jernej Škerjanc; Mr. Jos. Gruber; Mr. Anton Sedilnik 75c. Po 50c so prispevali: Mr. George Kotze; Mr. Jaok Kau-chich; Mr. John D. Judnich; Mrs. Mich Bahor; Mr. Joseph Grom; Mr. Anton Grom 25c. • Skupna svota teh detroitskih in okoliških darovalcev je bila $56.50. Iz Johnstowna, Pa. pa sta nam poslala naslednje darove v ta namen Mr. Matt Klučevšek in Mrs. Louise Novšak, ki sta nabrala prispevke od sledečih: Mr. M. Klučevšek, $1.00; Mr. Lindič, 50c; Mr. David Lindič, 50c; Mrs. Lovše, 35c__Po 25c so darovali: A. Kamnikar; A. Medvešek; J. Stušek; F. Mizer-ko; Mrs. Mayers; R. Lindič; L. Novšak; M. Pristow, 15c; Neimenovana 12c. Po 10c so prispevali: J. De-reani; M. Glavač; A. J. Krašo-vec; A. Urban; Neimenovana; J. Medle; Mrs. Granda; S. Suha- dolnik; Mrs. Suhadolnik. * * * Iz posameznih krajev smo prejeli to pot......$ 6.00 Iz Detroita, kakor omenjeno ........................ 56.50 Iz Johnstowna, Pa. kakor omenjeno ............ 5.27 VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, Dr. sv. Štefana ŠTEV. 1, K. S. K. J. Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 1936: ANTON BANICH, predsednik, JOHN PRAH, tajnik JOHN BOGOLIN, blagajnik. Skupaj to pot............$ 67.77 Zadnji izkaz .............. 125.70 Skupaj do 4. sept. '36....$193.47 * * * Vse blage darovalce najlepše zahvaljujemo v imenu stvari, za katero so ti darovi namenjeni. Kdor ima namen še kaj prispevati za ta namen, naj to stori gotovo do 10. septembra 1936. ker s tem dnevom se od naše strani zaključi zbiranje teh prispevkov. OR. H, M, LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 8817 CHICAGO, ILL. Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC SoEota, 5. septembra 1936 ........n'"'"'"'"'"**! USODNA ZENfA Ivan Slivnik. ».M.H.H.H.M.H.O.H.H.M.H.M.H.M.M.M.M^.O.tl.M.M.n.H............ .............. ....»».».»»»»»»»»"»"MMiMMMMI iTo rekši je vzel Viktor iz predala pisalne mize fotografijo in zapisal pod njo s svojo krepko in značilno pisavo: "Najvišje dobro je resnica. Viktor Trtnik." \ Nato je podal sliko Janku. "Tako, fant — da me spet ne pozabiš." Janko je z veseljem sprejel darilo. "Tega se ti ni treba bati. Zdaj te prav gotovo ne pozabim nikoli več, tudi če te ne bi videl pol stoletja. Takrat, ko si odpotoval, sem bil pač še premlad, da bi te mogel prav spoznati." Viktor se je nasmehnil. "In zdaj meniš, da me poznaš?" "Vsekako bolje nego takrat, in dovolj, da te več ne pozabim." Tisti hip je vstopil Kaluta-Baj. Janko je posvetil za nekaj časa svojo pozornost njemu. Viktorju je bil ta odmor dobrodošel; utegnil je vsaj premagati razočaranje. Ljubke in mamljive zgodbe, ki mu jih! jje' bila pripovedovala Beatrika o njegovi sliki, so dobivale povsem drugačno lice. Kakor je vse kazalo, se je bil dal oslepa-riti dekletu; vse lepe besede so bile zgolj njena laž. In čemu? Hotela ga je uve-riti, da je igral v njenem mladem življenju vlogo junaka njenih sanj! Kaj je hotela doseči s tem? Brez namena pač ni lagala! 'Jezil se je sam nase, da je skočil mlademu bitju na limanico kakor neumen kalin. In bolela ga je misel, da se mora družiti toliko lepote in ljubkosti s tolikšno lažnivostjo. Zdaj je gledal Bea-triko s čisto drugačnimi očmi. Po Jankovem odhodu je stal še dolgo ves zamišljen pred svojo pisalno mizo ter se igral z bodalastim papirnim nožem v rezljanj, nožnici iz slonbve kosti, ki je bila pokrita z raznimi skrivnostnimi znaki. Čudno trpek smehljaj mu je igral okoli ust. Pred njim je stala fotografija lepe nečakinje. Nedolžno in čisto so zrle s slike njene oči. "Ženske — ženske! Kdor vas smatra za resne in se vam poda, je izgubljen. Jaz stari osel bi bil skoraj padel v mrežo temu mlademu, koketnemu bitju. Nu, prav — izkušnja izmodri človeka. Položimo današnjo k dosedanjim in glejmo na mlado komedijantko z višine položaja. Pri vsej njeni lehkoživosti se mi zdi, da zna vendarle dobro računati, čeprav se ji vidi ta lastnost pri njeni popolisestri tako odurna — je rekel sam pri sebi. Nato je premislil, kar mu je bil povedal 'Janko o Romani. Kaj je bilo zdaj resnica?' To, kar mu je pravil Janko, ali-ono, kar je bil slišal o nji od Beatrike in njene matere? Morda je bilo vendar bolje verjeti Janku, nego Beatriki — tudi v tej stvari! "Da bi človek vsaj videl svojim bližnjim V srce! Kako lahko in preprosto bi bilo potem življenje . . ." Baš ko se je porodila Viktorju ta misel, rje vstopil spet Kaluta-Baj. Prinesel je gospodarju pisma in časopise z bližnje pošte. Vse to je položil na pisalno mizo. Nato pa ni odšel, marveč je obstal pred [Viktorjem vzravnan, z rokami prekriža-nimi na prsih. (Viktor ga je vprašujoče pogledal. "Nu, Kaluta, ali mari kaj želiš?" V temnih Indij čevih očeh se je zrcalila mirna prošnja. Čez hip je pokazal na Bea-tričino sliko. "Mlada miss sahib je dala Kaluti cvetlic in denarja — cvetlice za sahiba, denar za Kaluto." V zadnjih besedah je zvenel zamolkel srd. Kaluta je bil ponosen in ni nikoli sprejel napitnine. Sploh je odklanjal vse, kar ni prišlo od gospodarja. Viktorju je ta ponos ugajal. "Ali si odklonil denar?" je vprašal. "Da, sahib. Kaluta služi samo svojemu sahibu." "In cvetlice? Kje si pustil cvetlice?" Indijec je pokazal z glavo proti vratom. "Zunaj. Mlada miss sahib želi, da Kaluta postavi cvetlice na sahibovo pisalno mizo, zraven njene slike. Toda cvetlice miss sahib niso dobre, sahiba po njih glava boli." Ni se zgodilo prvikrat, da je Beatrika poslala Viktorju po tej poti cvetja v okras njegove sobe. Doslej so taka darila zelo genila Viktorja; sprejemal jih je z veseljem in skrbno pazil nanje. "Prav imaš, Kaluta," je rekel danes. "Pusti cvetlice zunaj; res me boli glava po njih." Indijčeve oči so se radostno zasvetile. Razkrižal je roke in naglo snel s prsta svoj čudni zlati obroč. Molče ga je pomolil gospodarju. "Ali mi res ne misliš dati miru s svojim prstanom, Kaluta?" Indijčev pogled je gorel od vznemirjenja. "Sahib naj ne dvomi! Sahib naj nosi prstan. Potem bo sahib videl ljudem v srce." Viktor se je neverjetno nasmehnil in zmajal z glavo. Kaluta mu je bil že večkrat ponudil prstan v darilo. Pravil mu je, da ga je dobil od svojega očeta na njegovo smrtno uro. Očetu pa je podaril prstan neki brahman, v zahvalo, ker ga je bil rešil iz velike nevarnosti. Po Kaluto-vem zatrdilu je odlikovala prstan čudežna moč. Nenavadno jasno višnjevi kamen je imel baje lastnost, da je naznanjal tistemu, ki ga je imel na roki, ali so ljudje, s katerimi je govoril, pošteni ali nepošteni, ali mu govorijo resnico ali lažejo. Tudi je neki pričal, ali mu bodo tisti ljudje v srečo ali v nesrečo. Dokler je ostal kamen jasen in prozoren, je imel njegov lastnik opravka s poštenimi in odkritosrčnimi ljudmi. Ako pa se je kamen skalil, kakor bi ga prepregel pajčolan ali kakor bi teklo mleko v čisto tekočino, je s tem svaril svojega lastnika pred človekom, ki ga je imel pred seboj. Viktor je dobro vedel, da je Indija dežela nenavadnih skrivnosti in čudes; toda v čudotvorni učinek tega prstana vendar ni mogel verjeti. Vsakikrat je smehljaje zavrnil Kalutov dar. V svojem sedanjem pobitem in negotovem razpoloženju pa si je dejal, da bi bilo prav koristno imeti prstan, ako ga res odlikuje takšna čudežna moč želja po zlatem obročku ga je popadla s silo, ki se je sam ni vedel razložiti. vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS IP IS A N O POLJE J. M. Trunk TISKOVINE Veliko veselega. G. Nace Žlemberger se je udeležil zbora JSZ v Chicagu in je videl mnogo kaj veselega tam. Začetek socialistov je bil skromen, to se razume, še radi pisalnega stroja je bilo prerekanje, zdaj je vsega, da še nekaj slin ne manjka. Piše n. pr. med drugim: "Tla uradov so vsa pogrnjena s preprogo." "Očital vam bo kdo, da se za socialiste ne spodobi imeti tako lep urad," sem pripomnil. Tu bi se pričele sline, pa jih g. Žlemberger ob-riše, ko pojasni:"..to je bilo že vse notri takrat, ko so kupili. Prejšnji družabni klub čeških trgovcev, ki je lastoval to poslopje, je bankrotiral in izgubil posestvo. Bilo je dano na prodaj z vso opremo vred. Toraj glede preproge ni vzroka za kritiko." Res, razsoden človek ne bo kritiziral, dasi ni socialist. Tako ali tako so socialisti rastli, in zdaj pač imajo. Videl je pa g. Žlemberger še več tako okoli SNPJ. Menda pravo palačo imajo in imamo. Komu bi ne poskočilo rdeče srce Prav, prav, jednota je jednota in organizacija mora imeti najmanj prostore in še marsikaj. Vse v redu in priznanje in kredit, da so socialisti in še drugi pač žrtvovali in nekaj naredili. Zavist je grda roba in nikomur ni v čast. Pa se pri vsem tem g. Zlembergerju razširi samega veselja srce in se postavi. "Pravijo," se postavlja, "da je Bog ustvaril vse iz nič., ampak mi socialisti smo pa le ustvarili vse te lepe in velike reči." Kakšni kerlci so ti socialisti, in kakšni butelni morajo biti tisti, ki pravijo, da je Bog iz nič ustvaril nebo in zemljo, butelni so, da kako ustvarjenje pripisujejo nekemu Bogu, ko pač pred vsem le socialisti znajo in razumejo ustvarjati. Kdor je tako vesel, rad tudi malo pozabavlja, ko gre vse tako krasno, da poskakuje srce, in drugi ne pridejo nikamor z njihovim Bogom vred. Je že tako, na tem svetu, da ima nekdo dosti veselja, drugi pa nimajo takega veselja. G. Žlemberger, ako se ne motim, rad omenia tudi, da se je sonce že precej nagnilo. Ne vem, in me ne briga dosti. Želim mu, da bi mu sonce še dolgo sijalo pri takem veselju, ampak kakor vsem tudi njemu bo zatonilo to sonce. Kaj, ko bi se pa le tedaj srečala s tem Bogom, katerega flikne pri vsaki priliki?? Ali bo tedaj tudi veselja cele koše, kakor je dosti tega veselja pri — preprogah in lepih prostorih in skoroda palačah ? Vsaj zdaj sem jaz le velik butel v njegovih očeh', ko le omenjam take robe. Vederemo, bomo videli, ko sonce zatone. * Dve muhi. Vidim in čitam: "Mi ne verujemo v nebesa nekje zunaj tega sveta, trdno pa je verujemo, da znanost razvije "nebesa" na tem svetu..." Tako materialistični prerok. Dve muhi udari. Prva je — krščanska nebesa, in to je glavno, ker ta muha brenči še v mnogih ušesih in baje ovira, da "znanost" ne more sfiksati svojih zemeljskih nebes, in to bi bila druga muha, katero pa ne ubije, pokaže jo v vsi slavi in v vsem čaru, dasi mora radi prve muhe to drugo muho potisniti še za tisoč in celo miljon let v bodočnost, kar pa ne ovira tistih zemljenebesarjev,da bi te muhe žive ne požrli. Dve muhi, eno flikne drugo maši v usta. Eh..er..vrlo žalostno bi bilo na svetu, da znanost, ki je vendar le precej, prava znanost namreč, ne more že ubiti teh krščanskih nebes, ako teh ni, in so le v glavah in krama-rijo z njimi le ti šmentani 'večni lenarji,' ti prefrigani farji, in se bo morala "'znanost" ru-kati in cukati še tisočletja, ko pa srce že zdaj kriči po —■ nebesih. "Ne verujemo v nebesa, krščanska nebesa.." eh.. er.. ampak hudo se pri vsaki priliki zaletavate v krščanska nebesa, kakršnih baje nikjer ni zunaj tega sveta. Ali niste pravi Don Kišoti, ki se je s svojo kobilo tudi hudo zaletaval v mline na veter? Čemu pa pustite Peruna ali Kicipuc-lija pri miru? Kaj ne, ker teh šmentov pač ni. Ampak krščanska nebesa vam ne pustijo spati, no, ker so in če se še tako otepavate. Kicipuclo-vih nebes nihče ne more izgubiti, ker jih pač ni, ampak krščanska nebesa kdo lahko izgubi, ker so, in ko jih izgubi, se repenči, da jih ni. Paglavec je izgubil materin ni-kel ali ga zašpilal, in doma mu preti palica radi izgube. Oh., kako rad bi ta paglavec videl, da bi nilda ne bilo. Je prav isto. j Nimam pa prav nič proti temu, ako bi res znanost sfik-sala kaka zemeljska "nebesa" s pomočjo ljubezni in socialne pravičnosti, ampak s takimi "nebesi" se bo zadovoljil le, kdor hoče s takimi nebesi za-treti krik po •— izgubljenih nebesih, in kdor upa le na — tisoč let, ker tedaj ga n. pr. ne bo ščipalo v trebuhu, da bi po steni plezal, saj bo med tem že davno v krtovi deželi. !<><><><><><>0<>0<>000<>0<>0<>00<>0<>00000000 Kadar mesarji zaštrajkajo V Somoboru so mesarji prenehali k Viti živino zaradi previsokih občinskih taks. Tako so bili Somoborčani več dni brez mesa in masti. To je pa zlasti povzdignilo ceno razni perutnini. Za par gosi, katere so poprej prodajali po 50 dinarjev, zahtevajo kmetje trikr,atno ceno. Enako tudi za razno živino, po dva ali trikratno ceno. S.P.D. sv.Mohorja Ustanovljena 31. decembra, 1921, Inkorporirana 12. oktobra, 1923. _ SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS OdKor za leto 1936: Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: John Falle, Sr., 1937 W. 22nd Place; Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street, Chicago, 111. Blagajnik: Jos. Ziherl, 2001 W. Cullerton St. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. ' Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.M. Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 W. 21st PI.,' Theresa Chemich, 2024 Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. Cermak Rd.; Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place; John Mlakar, 19S2 W. 22nd Place. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd St. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nod Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar/se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. 0<><>(K)00<>0<>00<><><>(>0CK>{><><>CW>0 ANGLEŠKI MOLITVENIM ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec: THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE. Usnje, zlata obreza............$2.25 Usnje, rdeča obreza ................................................................................$2.00 COMMUNION PRAYERBOOKS. Trde platnice, zlata obreza..$1.00 DEVOUT CHILD. Bele platnice in črne platnice............................ 10c KEY OF HEAVEN. To je najbolj popularen angleški molitve-nik v Ameriki. , Fino vezan v koščene biserne platnice, zlata omreza, v platnice znotraj vdelan biserni križec, stane................$2.75 Fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza, v platnice vdelan krasen biserni križec ....................................................................$2.50 Koščene platnice s sliko, zlata obreza................................................$1.75 Fino usnje, zlata obreza........................................................................$1.50 Fino usnje, lepo vezan .......................................................................$1.00 LITTLE COMMUNICANTS PRAYERBOOK. Platno vezane.. 45c LITTLE CATHOLIC CHILDS PRAYERBOOK. Koščene platnice, zlata obreza ....................................................................................$2.00 MANUAL OF DEVOTIONS. Usnje, zlata obreza..........................$2.50 MY GOD & MY ALL. Molitvenik za otroke. Zlata obreza............$1.25 VEST POCKET MANUAL. Usnje, zlata obreza............................$1.00 WITH JEZUS..... Usnje, vatirane platnice., Zlata obreza....................$1.00 Koščene platnice z sliko. Zlata obreza............................................$1.25 YOUNG MANS GUIDE. Usnje vezano, rdeča obreza....................$2.00 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois m & 1 Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Sedanje in bodoče gospodinje! PRAVKAR JE IZŠLA OSMA, izpopolnjena in pomnožena naklada knjige, ki je šla doslej7 že v nad 100.000 izvodih med slovenske žene, SESTRE M. FELICITE KALINŠEK "SLOVENSKA'KUHARICA" Obsega 728 strani, 34 barvanih tabel, nešteto ilustracij v tekstu, razkošna oprema, vezava v celo platno. CENA $5.00 "A Vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti so zbrana v tej monumentalni knjigi. Občudovanja vredna je smiselna porazdelitev snovi. PREGLEDNA IN NEIZČRPNA JE IZBERA NAVODIL IN RECEPTOV. Gospodinja pa se pouči tudi o važnih osnovnih pojmih kuharstva in gospodinjstva. ZATO JE TO NAJPOPOLNEJŠE DELO TE VRSTE, KAR JIH IMAMO SLOVENCU \----.-—-—_ i Ta knjiga sodi v vsako slovensko hišo! Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road -:- -:■ Chicago, Illinois