Družinska postava. Vrata v deželno hišo so ae, kakor po drugih deželah, tako tudi v Gradei nedavno zaprla in gg. poslanci so se vrnili vsak na avoj dom — dotlej, da jih vlada zopet pokliče na delo, v deželno hiSo. Pri tem pa nima niti deželni odbor niti vlada miru ter pripravlja načrte za razne postave, ki jih ima deželni zbor skleniti, kedar se — kje proti koncu decembra — snide na novo delo. Za to je dež. odbor, to je njegovo opravilo. Kolikor ališimo, pripravlja sedaj visoka vlada na Dunaji naert za postavo, ki predrugrači nadzorovanje Ijudskib šol naše dežele, deželni odbor v Gradei pa ima neki že k redu načrt za postavo, ki vredi na novo razmerje med go^podarji in njih družino ali posli. 0 tem  načrtu izpregovorimo dnea nekoliko besedij, kajti družinako vprašanje je v naših dneb — pereče vprašanje, saj težko, če dobimo človeka, da ga to vpraSanje kje kako ne zadene! Z družino se shaja, tako se toži v obče, sedanje dni težko, jako težko. Letošnje pomladi, dne 5. aprila je aklenil štajarski deželni zbor resolueijo, naj deželni odbor iz nova pregleda ves družinaki red, ki velja doslej za našo deželo. Pri tem pa naj gleda posebej na razliko med družino, ki služi na kmetib, torej pri gospodarstvu in na-njo, ki je kje v kaki drugi službi. Naj pa ob enem tudi ne pozabi na »zavaranje« t. j. na to, kako da se jeinlje družina v alužbo. Radi priznamo, da ate obe reči važni in če že postava jemlje ozir na-nji, mora to storiti tako, da ne bode krivica ne družini, ne "gospodarjem, v uijih službo stopi. Da deželni odbor tej svoji nalogi ustreže, obrnil se je do c. kr. kmetijske družbe za štajarsko deželo, naj mu v tem pomaga. In res, ta družba izvoli brž poaeben odbor, da vzame delo v svoje roke in tovnej je to delo prišlo v roke dež. odbora in po zimi dobi potem načrt postave, stoje.e na menjenji kmetijske družbe, dež. zbor v poavetovanje. Kak bode ta načrt? V eelem, kolikor ga poznamo, ostane družinski red, kakor ga imamo doslej, loči ae od njega le v dveh, treh rečeh. Družinče ae zaveže s tem, da vzame od gospodarja »varo« ali nadavo, o svojem čaau v službo, toda to velja le tedaj, če ae to zapiše v službeno oglasnico, ki ae dobi pri dotičnem županu. Kdor da ali vzame »varb« pred Miboljem, zapade kazni. »Vara« se všteje v mezdo ali »lon<, ako zapuati družinče zoper voljo in brez krivnje gospodarja svojo službo. Gospodinji gre ista pokorščina, kakor gospodarju. Službena naglasnica se dobi le pri županu in on si zapiše vselej, komu da jo izroči. Ker ima družinče le eno naglasnico, ne more v istem uasu zavarati se pri veuih hišah in če se, zapiše si gospodar, ki da »varo« brez naglasnice, Iahko sam sebi na rovaš, da jo izgubi na korist ubožcev svoje občine, družinoe pa še zapade po vrhu kazni a v službo mora pri tistem goapodarji, ki ima od njega službeno naglasnieo. Gospodar, ki ne vzame od družinčeta naglasnice, kedar mu da »varo«, zapade posebni kazni. — Dar in napitek sta proata t. j. nista všteti v mezdo. Težake, ki se vzamejo za dalje časa na delo, šteje načrt postave v eno vrato z družino, za-nje velja pa potem vse, kakor za družino. Večji pomen, kakor vse te reči, o katerib smo doslej govorili, ima pa v načrtu. za. ngvi družinski red naslednja določba in je zato vredna,.-da si jo človek do dobra ogleda. Poleti si težak na dan zasluživeč, kakor družinče, zato se nameri rado, da družinue stopi iz alužbe ter atopi v vrato težakov, da si vefi zasluži. Tega poslej, po načrtu nove postave, ne bode več, kajti mezda, ki jo dobi družinče na leto, razdeli se v štiri dele: za uaa pomladi, poletja, jeseni in zime ter ni v vseh casih enaka. 0 tem in o drugem pa izpregovorimo v prihodnjem listu.