121. številka. Ljubljana, v soboto 29. maja 1897. XXX. leto. tabaja ?*»k dan «f«*r, izimii nedelje in prasnike ter velja po pofit i prejem an ta a v a t r o - o g e r sk e deftele ta tm leto 15 p Id.. r.a pol leta 8 riđ.. za BetH leta t gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poiiljanja na dem ea vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor pofitnina enafia. Za osna ni la plačnje ae od fitiriatopne petit-vrste po 6 kr., će ae oznanilo jedenkrat tiaka, po b kr., to ae dvakrat, in po 4 kr., ce bc trikrat ali Vctkral tiska. DopiBi naj ae iavole frankirati. — BokopiBi ee ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je na Kongreatiem trgu št. \2. Op ravniitvn naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adminiatrativne stvari. Vabilo na naročbo. nIhtuo p. ti. obMaitvo oljndno vabimo na ••T<> narocbo, nitirr s;ospode naročnike pa, ka> terltn bo potekla konoein meaeca narošaaina, arMlmo, da Jo o pravem eaaa ponove, da pošl-l)Mit|e ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD II valja ia l. I u h l ) h ni* k r naroeulke breai pošilja* n|a na dom s vse leto ... gld. lil*— I tfetrt leta . . si d. S-ao Pal leta ... 6-CM) | Jeden mene«. 1-1© ta pošllJan|e na dom se raeana 10 kr. na mesec, SO kr. aa eetrt leta. II pošiljanjem po poŠti velja i VB« leto . . . gld. 15-— I t'etrt leta . . . gld. 4* — Pal leta ... n g*— I Jeden mesec . M 1 - so 94F~ Naroenje ae lakko s vsakim dnevom« a b kmlu ne mora poHlatl tudi naročnina, drogaee ■e ne oslraino na dotično nnroello. Upravnlotvo »Slovenskega Naroda". Pred odločilnim trenotkom. Parlarcentarna kriza je prikipela do \iška. Nemške stranke so s svojo obstrukcijo dokazale, da zamore tudi najmanjša kopica Jjudij strahovati veliko veČino, da zamore terorizovati ves parlament ter preprečiti vsako delovanje. Z bratalno silo ovirajo parlament v izvrševanji njegov h nalog, s kričanjem in razgrajanjem hočejo vlhdo prisiliti, da prekliče za ('< Ako in Moravsko izdane jezikovne naredbe, dasi se 2 njimi nemškemu življa oi storila nobena krivica, dasi se je ž njimi le storil korak k dejannki izvršitvi jezikovne ravnopravnosti, zajamčene v členu 19. drž osnovnih zakonov. Desnica je dolgo časa potrpežljivo gledala barke nemških opozicijon&lnih strank, naposled pa a? venđer odločila na energično postopanje. Včeraj je pokazala svojo moč, razbila obstrukcijo ter izsilila, da se je začelo razpravljanje o točkah, postavljenih na dnevni red. Opozicija se je seveda uprla; zdaj kriči o pristranosti predsedstva in ve-čine, a ni dvoma, da bode odslej Se z večjo srditostjo nadaljevala obstrukcijo. Vsi trezni ljudje so jedini v tem, da tako ne more dalje iti, da se mora narediti konec tem razmeram, veljaj karkoli. Na tc, da vlad* prekliče jezikovne naredba, na to de mialiti ni, zakaj vsaka taka vlada j« v sedanjem parlamentu nemogoča in bi morala tekom jednega tedna odstopiti, tndi ako bi se jej posrečilo, razgnati s-danjo večino ter pridobiti Poljake za drugo kombinacijo. Nemci pravijo, da ogovarjajo jezikovnim nared-bam naj v' z&t gadelj, ker jih je vlada izdala naredbe-nim potom. Z ozirom na to se je predlagalo, naj bi državni zbor sklenil pjsebea jezikoven zakon, s katerim bi se končno uredilo jezikovno vprašanje. Misel na seSi je gotovo dobra. Č'h\ ss sicer po stavljajo na stališče, da s pad* uredba tega vpra sanja v d< /.«!-•• i zbor češki, vender je upati, da bi vzlic temu ne nasprotovali državnemu jezikovnemu zakona. Drugo pa je, bi-li Nemci bili zadovoljni z jezikovnim zakonom, zasnovanim na podlagi popolne ravnopravnosti. Di bi se krt , skleoil jezikoven zakon, kateri bi določal nemščino za državni jezik in priznal nemške pokrajine na Č'škem za „geschloEsenes Sprachgebiet", Sploh pa hotel Slovanom dati manj pravic, kakor j h dajejo jezikovna naredbe C hom, o tem niti govoriti ni, kajti za tak zakon ni dobiti večine, in je n k Ur dobiti ne bo. Z jezikovnim zakonom pa, kateri bi ne bil po volji Nemcem, kateri bi odpravil nemško nadvlado in zagotovil vsem narodom popolno ravnopravnost-, s takim zakenom se Nenci ne bodo sprijisnili, saj je ves njih sedanji boj naperjen na ohranitev njih prevlade in njih gospodstva, Ztegadelj tndi ni upanja, da bi se potom pogajanj doseglo porazum-Ijenje; overjeni smo, da vlada, ako zaključi zasedanje drž. zb >ra in se začna z Nemci pogajati, prav ničesar ne doseže. V sedanjih razmerah sta mogoči samo naslednji dve eventuvalnosti. Ako se Nsmcem posrrč', z obstrukcijo tudi še nadalje zadržavati in preprečevati vse delovanje državnega zbora, ne preostane vladi ni"- dražega, nego 8tor:ti to, kar je storil svoj čss Bjlcredi, si utirali vsaj deloma ustavo, kajti nobena drŽava ne more izhajati brez budgeta in drugih neobhodno potrebnih zakonov, katere sklepa državni zbor vsako leto. Dobro in koristno bi tako d* lno sistiranje ustave gotovo ne bilo, in z'a*ti Slovenci bi ne imeli nzrokov, biti zadovoljni, ali viaklo uvidi, da 88 mora nekaj Bttriti, s>»j država nn more vsa uprave nstav ti za toliko časa, dokler ae bo Nemcem poljubilo dovoliti parlamentu, da a :n zopet delati. Dinga eventnvalnost pa jo izstop nemških opozicijonalcav iz drž. zbora. Vn'ina je začela odločno postopati preti obst-ukcijonistom in ako se jej posreči dokazati, da zamoru parlament delovati vzlic vsem oviram obstrukcije, potem jo najverjetnejše, da zapusti opozicija parlament in začne pasivno opozicijo, kajti sedaj jej je res nemogoče od-jenjati. Vladajočim krofom to s-v.oda ne bo všeč ali če izstopijo tndi oh^trukcijoni .ti, ostanejo na vsak cfi'tu druge nemskfl strsoke, veleposestniki, klerikalci in prutićem te. Nemški narod bo torrj še vedno zastopa«, a prav, kor se ne bo meglo reči, da Nemcev ni v dr:V zb.ru, bi bila za naš pailament prava sreča, ako b opozicija is njega izstopila. Tak je sedaj položaj. Dolgo p*č ne bede čakati na odločitev, kajti razmere so neznosne. Najbrž pride odločilna ura i<\ pri razpravi o adrea, torej tekom prihodnjega tedaa. Co zmaga tedaj večin?, če izposluje, da se vzlic ors -ukc j' dožene razprava o adresi, potem je obstrukcija uničena in Nemcem ne prsostane drugega ni i, kakor zapustiti parlament; ako pa se večini ne posreči premagati cb-strnkcijo, ako bi ta v boju za adreso zmagala, potem je sedanji parlament ubit. Državni zbor. £^ Na Dunaju, 27. maja. Današnja seja je bila izuova izpolnjena s škandali in s kriki divje razsajajoče manjšine, ki nadaljuje z največjo vztrajnostjo obatruVcjo. Ker so take seje za Dunajčane jako zanimive, so galerije vedno dubkom prenapolnjene. Predsednik Katbrein ju ?e vedno bolan in nadomeatujeta ga podpredsedn ka. Početkom seje je dokazoval pesi. Kaiser, da je ravnal podpredsednik proti epravilniku, ker zadnje seje ni zaključi), nego isto le pretrgal. Posl. Glockner je bil predlagal, da se seja pretrga le za 10 ur, podpreda* d a: k pa je ta predlog kar ignoriral. Kaser je stavil torsj predlog, naj bo seja zaključi in iznova otvori, scer da imenom vse levice LISTEK. Slike iz parlamenta. n. i Man schlng die letzto Schlacht — dio Tiirkon mein' ich nicht — I m Pnrlamonto wnr'a vor \vonig Tagen. Verwundct ward des Hausos Tra-d i t i o n , Und sekr viel, sehr viel Zoit vrard todtgeschlngo n." Dveh nevarnost i j sem ee bal, ki bi lehko ugonobile in pokopale mojo umetniško karijero par-lamentnega slikarja; prva nevarnost je bila, da mi zapro duri visoke zbornice pred nosom, predno si postavim nmonnmentum aere perenius", drnga pa, da bi moral zagrešiti plagijat svoje prve slike, ako bi hotel ostati zvest svojemu namena in umetniškemu evangelija ter nadaljevati započeto delo. Kako nsodepoln korak bi bilo zlasti drugo početje, ve vsakdo, ki je le količkaj pola kal v naša lite ramo življenje, kjez pred očni nekaterih plagijato-manov kar mrgoli plagijatskih bacilov. To bi bilo kočljivo posebno sedaj, ko smo dobili specijaliste za „plagijatovstvo", in ko so bodo menda začeli v slavo Slovencem Eestavljati drakonični odseki, ki bodo z nnkrii k. ; i iskali v raznih slovstvenih proizvodih plagijate, prav po uzorcu slavnega Muh mnda in njegovih vernih nčeneov v ljubljanskem lemenatn, ki so heteli v Tavčarjevih spisih iztak-niti celo — anghšfco, v Aškerčevih pa — italijansko literaturo I Zares, Slovenci napredujemo v vsakem oz'ru I Kakor tržaški Italijani, ki 80 si hoteli po vsi sili — noj velja, kar hoče — pridobiti venec slave, a bo prinesli z grških bojišč domov samo nekaj višnjevih oteklin in rogov od turških pestij, tako ho čejo tudi pri nas zesloveti nekateri .rodoljubi" in nekatere Brodoljubkinjel( po vsi sil;, makar s pomočjo „Slovencu" ali .nepristranskega" .SI. Lista", iz katerih potem zobljejo (ali res v ven ugled do movine?) .Tagespost" in „Deutsche \V»cht" po načVn : duobus litigaotibus te?tiui m zapusti jezen dvorano. — :.«mI I je tri jal >/4 ure neprenehoma. Ker dr. Sctimker ni nadaljeval govora, mu je vzel podpredsednik dr. Kram> f besedo (nov hrup) ter pozval k h s Ji dr. P a c a k a. Mladočehi in Poljaki so ss hipoma zbrali okoli Pacaka, ki je navzlic hrapu in krčanju Izvršil svoj govor. — Poil. Iro rjove: »llara Germama l* BH ira Gormania irredenta !" Drugi poslanci kriče: .Sleparija! Goljufi,a! Proč s predsedstvom! Van, \uula Predsednik pozove posl. Pergelta k besedi, ker pa ta mej novim vikom in krikom mi'" govo riti, mu b■■•(»•.io zopet vzame. (Velikanski hrup.) K besedi n oglasi poal. K.iiser, ki predlaga kounec seje. Predle g se odkloni. Na predlog posl. Gara picha pa se nprejme konec debate in zakon o pristojbinah se izroči odseku. Sledila je potem daljša debata o Dazvnskiga pred'ogu, naj bodo razprave le gitimacijsk^g t odseka javno, kateri predlog ;e zbornica odklonila. Ker se je nemški posl. Pessler tako daleč sp'.zftbil, da je rakel, da sedi v p-sl. zboruic: 171 .Scbuftov", ga je cela vrsta poslancev pozvala ni dvoboj. Prihodnja s ja bo v torek. V IJ ubijani, 29 maja. Sedanji politični položaj je jako kritičen Levica naravnost izpodkopuje parlamentarizem in Bpravlja sedanjo ustavo v nevarnost. .Politik" svetuje državnozborski večini, naj ostavi državni zbor, ako bode levica še nadalje nagajala. Desnica se je vedno borila proti sedanji ustavi in sedaj je najlepša priložnost, da jo onemogoči. „Polihk" so nadeja, da se potem država federalistično preustroji. Mi pač dvomimo, da bi se sedanja večina odločila za tak odločen korak. Adresa. Govori se, da misli večina predlagati adreso kot nujni predlog, ker drugače vslod obstrukcijo ne pride v razpravo. Seveda s tem se le adresna debata zagotovi, če se pa adresa tudi reši, je pa druga stvar. Opozicija bode gotovo jirišla z mnogimi preminjevalnimi iu dopolnimi predlogi, s katerih se bode moralo razgovarjati in glas »vati. Uzroki obstrukcijo. Liberalci ne tirajo ob-struke je saradi jezikovnih naredb, temveč hočejo s tem zopet popularni postati, na drogi strani pa hočejo odvrniti po/ornest od protisemitiz '-m K ;kor se vidi, sa v iačuu h niso popolnoma motili. Pri nemške ca prebivalstvu so precej popularne,ši, n^go bo bili poprej. Šotni lererjanci pa tudi le za to Iričo, da obdrže evoje mandate. Mej njimi ni nobenega, ki bi bil a a remo delo. S kričanjem so prišli do veljave in le s kričanjem ee morejo obdržati. Nemikonarodna stranka je pa prisiljena, de'eti ob- atrakcijo, kajti e:c-r jo počrnijo liberalci pri volil -cib, da narod izdaja. Vsem, ki tirajo obstrukcijo, ni toliko na jezikovnih naredbah, temveč na tem, da ei za v bodoče ssgotove svoje m n late. Jezikovne naredbe) io dobro agitacijsko eredetvo. Nezavisni Rusini mislijo pri adresni debati zahtevati, naj se Galicija razdeli v poljski io rusinski del. Poljaki pa mialijo ugovarjati slednjemu razširjenju deželne avtonomije. Sedaj pač ni misliti na kak uspeh takih predlogov, ko vendar Poljaki igrajo v državnem zboru odločilno vlogo. Jedro hrvatske narodne stranke. Zagrebški dopisnik .Pester Llovda" piše, da bodo v novem hrvatskem saboru jedro vladne večine Srbi. Tako ta Iist priznava, da hrvatska vladna stranka nima zaupanja pri Hrvatih, temveč životari s srbsko pomočjo. Take razmere so pa pač nenaravne, kajti večina prebivalstva na Hrvatskem je hrvatska, ne pa srbska, in jedro državnozborske večine bi pri normalnih razmerah morali biti Hrvatje. — Z idnje volitve so banu močno izpodkopale zaupanje v Bu dimpešti. Budimpeštanski listi mu že dajo poštene brce. Novi krščanski generalni guverner. Velevlasti so so neki sporazumele, da se imenuje princ Franc Josip Battenberški za krečanskega generalnega guverneja. S tem bi bilo krečansko vprašanje storilo jeden korak dalje. Novi generalni guverner bode imel težavno stališče. Turčija še vedno ni popustila misli, da se sama zopet polasti Krete. Zato že hujska krečanske muhamedance, naj začno pobijati kristijane. Ko nastanejo večji neredi na Kreti, bode pa Turčija skušala prepričati velevlasti, da s* novi red ni obnesel, in da le ona sama more red vzdržati. Proti80oijali&tični zakon. Stumm in tovariši predlagali so v pruskem deželnem zboru, ko je vladna predloga društvenega zakona pala v odseku, naj se dovoli policijskemu oblastvu, razpustiti vse shode, kateri bi bili anarhistični, socijaiistični, ali če bi ee zagovarjal prevrat sedanje Človeške družbe. Razpustiti se smejo tudi društva, ki goje anarhistične ali socijalno demokratske težaje, ki delajo na prevrat sedanjega državnega in dražbenega reda. Ravno tako je postopati društvom, ki delajo na to, da bi se kak del ločil od države. Sedaj pa pruski konservativci pripravljajo še neki p-ellog, po katerem bi vladni zastopnik smel pred vsakim zborovanjem zahtevati, naj se odpravijo iz dvorane vsi mladoletni udeleženci. Če bi se predsednik ustavljal, bi pa vladni zastopnik smel zbor razpustiti. Konservativci se nadejajo, da bode ložje dobit i večino za društveni zakon, ki bode naperjen j-dino proti socijalistom, kakor pa za vladno predlogo, ki je nevarna vsem strankam. Zanašajo se zlasti na narodno liberalce, ki so se že večkrat dali porabiti za razno najreakcijonarnej-ie nam ne. Sedaj imajo narodni liberalci še pomisleke ia se bojo, da bi se društveni zakon tudi v tej obliki, kakor ga predlagajo konservativci, dal tudi proti drugim strankam porabiti, ne samo proti socijalistom. odločno pre te stoje proti samo »lastnemu postopanja predsedniška. Posl. Groas je izrekel s/oje srjmišlienstvo ■ predgovor t ikom ter zahteval, naj se razprava o naj-nih predlogih Laginje in Gregorčiča nadaljnje. Končno stavi pet različnih predlogov, tičoCih se čitanja peticij, ugovorov proti jezikovni naredbi, čitanja predlogov aH vsaj nujnih predlogov in interpelacij, pa ptedlaga tajno :n imensko glasovanje. (Pritrjevanje in ploskanj j Posl. D a 8 /. j n s k i vpraša predsedstvo, kdaj pr:da DJegOV predlog glede javnih obravnav legiti-macijnaega td«cVa na glasovanje? Podpredsednik vitel Abrahamovič izjavi radi različnih napadov iz »if.de levice, da je oči-vidco, da L'če rpozioija vs*ko delo v drž. zbora onemogočiti. Dolžnost prsdtedetva pa je, da drž. ■bor svojo na lego vrči (Na desnioi borno ploskanje. Velik trap. Nn li v.t tt£0 arjaaje.) Na opombe posl. Kaiserji in G 0199 p I konstrtnje, da je postopalo predsedstvo povsem pravilno. S ja je trajala do 7. ure Ivtč r> torej se ni mogla pretrgati tako, da h\ Bi nadaljevala še tisti ga dne. Naslednji dan je bil pa praznik. Da se je aeja pretrgala že ob 7. ari zvtčer, pa je bil vzrok povstm neraven, fuičen. GIsBOvalo se je Iokrat imenoma, kar »i ni zgodi'o v avstrijskem parlamentu še nikdtr. Ker je z*pis n kar D.b Mg odloži svoj pos*l šele msj sejo, so meta i Ostali tr je zapisnikarji prečitati nič manj nego g300 Imen. ValeJ tega so bili tako utrujeni in spebani, d* u i kakor n so mogli še 24 interpelacij in 22 predlog v čitstl — Kar ee tiče ugovora, da iii'mi; iu.el travica, pretigati seje, sklicajem se na § cg opravilu ke, ki te j j izvajal deslej vedno brez ugo?cr». Kar se pa c menja glede ignorovanegn predloga, naj bi se bila pretrgala s?j» sauio za 10 ur, se ne moro suiatrati ist*ga resoo. S^ja bi se morala namreč sicei ;znova začeti ob 2. uri zja?r*j. Na to se j« začelo glaeovatje o Ka ser evern predloga, naj oe seja zaključi. Posl. Schoneror odgovori mesto da ang^ško : „0 ves!" (Smeb.) Podpredsednik dr. K ra m af : Kako glasojete? P., si Schonerer: Č i gll eujejo oni gospodje (na desnici) z ,oe" ali „ano", srem gasovati jaz, ki znam angleško, z „<•• ves!* Podpredsednik: Kličem Vas k reda! Posl. Sci G a e r e r : Ako se sa:e na Dunaju glatovati č-iko, ecneti se mora tndi angleško! Predi« g za kerr.ee s«je se odkloui. Poel Funke ee oglasi za formalno opombo k oprav loiku in trdi, da mi o sedaj vlado, ki krši učtivo, preds»dništvo, ki krši opravilaik, ve'ino, ki ta kršenja odobrava in potrjuje. (Smeh na desnic1, živahno odobravanje na levici ) Dr. Kramar poživlja govorn ka, da govori o stvari, sioer rtu mora vzeti beeedo. Na to nastane velik hrup. I' slacci dr. Kindermann, \V e • dral in M i t t e r m a y e r so se sredi dvorane sprli ter začeli zmerjati. Posl. Mittermayer: Kaj pa bočate imeti? Nikar me te požrite! Po:-l. \V e d r a 1 : Vun s škand.s.Inirni ljudni ! Pos'. Iro: 7. zapoved se glasi: Krtdi! Posl. Wo lf : Pa oikar občin, obligacij! Posl. Schonerer konsratuie, da pr.kojni prešli iz tulečega stadija v — praskajoči in trga- J joči stadij, v k.terem so Nemci, boječi se menda nas'eđkov, izpustili svojo j^zo nal protokoli in zelenimi opravilni ki, katere so metali presenečenemu predsedniku na glavo, ker mu baje sicer opravilnik ni maral v glavo! To je menda prava germanska vzgoje val na metoda, o kateri se ni sanjalo niti — Pestalozzijn n'ti Kr menskemu. Maloštevilni zdravniki našega parlamenta so baje spoznali za nejbo'jše sredstvo proti delirium teutonicum, da se najnevarnejšim maio — .pua'a", sredstvo, ki se je po 7..hIio'-.Ii H f ce izborno obues'.o pri kričavem petelinčku \V,:i"u, Odkar mu je namreč jnnak Hcfion pom. g.d. d-i se je odteklo u k< ! ko bo.svite krvi, postal je \V.)lf mirnejši in upati je, da ozdravi, ako le ne postane recidiven. £ic*r pa menda ne bode treba uporabiti toj" od Abratamoviča do Žitnika. Taka je torej d-.oaa podobi nagega zakonodajnega . bor,-. ! M>jj tem ■ » o. i bo je moral preseliti v večnost prvi posianec, ne da bi mu bil patontovaui .Li'icheuredner* Chlumeckv posvetil jed. - g; svojih nesmrtuih asmi-< o:h govorov" 1 Revež so je mortU zadovoljiti s suhim, dolgočasnim spominom Ahca-hamoviča. Sploh sedaj v parlamenta gospoduje dolgčas. Da se ta ne priate tndi Vas, gospod urednik, moram za danes končati. Prihodnjič Vam pa postrežem s par portretuimi slikami nad h d'žavnih poslancev, ki še niso prišli v galerijo parlamentarnih prvakov ia veljakov. Dotlej pa — ako me mej tem ne n I um kak slaven plagijatolovcc 1 — sem Vaš ndani P o 1 i t i c u s. Na Dunaju, dne 27. maja 1897. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2'.). maja. — i Občinski avet ljubljanski) ima v torek, dne 1. junija t. L ob šestih popoludne v mestni dvorani svojo reduo javno sejo, koje dnovni r d ob-seza več važnih točk. — (Zadovoljni smo!) „Slovenčev" državno-ztoiski poročevalec je minoli teden zagovarjal avtonomijo dežel in trdil, da .avtonomija dežel vodi polagoma do avtonomije narodov". Kec pa po našem mnenju to ni resnično, pozvali smo ga, naj nam pojasni, kako si stvar misli. Ustregel jo na&i Žulji in izjavil, da je conditio sine qia non, da se nsroduim manjšinam prej, ali ob jednem z večjo avtonomijo, s širšim delokrogom dež. zaslopov zagotovi popolna jednakopravno8t, zajamči njihova iudividnvalnoBt in sicer potom jezikovnega zakona, a ne samo potom naredbe, katero vlada lahko vsak Čas prekliče. S to izjavo smo popolnoma zadovoljni, in n.-. .d . je nekoliko naša zasluga, da 83 se poslanci postavili na to stališče; vsaj v prvem članka, k&teri je prouzročil, da smo zahtevali pojasnila, če ^0T~ Daljo v prilogi. "^M Priloga „Slovenskemn Narođn" St. 121, taj 29. maja 1897. ja dopisnik poslanec nauvduševal samo za avtonomijo dežel, m ni niti besedice črbnil o zagotovitvi ravnopravnosti, prav kakor da je mislil, da že avtonomija dežel sama po s* bi vodi najprej do ravnopravoati, in potem do narodne avtonomije, kakor da je sama avtonomija naša rešitev, dočim bi bila na Koroškem in Štajerskem naša smrt, če se prej ali vsaj ob jedrnim ž njo ne zagotovi popolna ravnopravnost vseh narodov. Kako si mi mislimo, da pridemo Slovenci do npravne celote, to pojasnimo prav kmalu ; za sedaj pa zagotavljamo dcpisnika-poslanca, da nas je njegova izjava pomirila, ker razvidimo iz nje, da ee je postavil na jedrno pravo stališče ia zapustil napačno stališče, katero je zavzemal v svojem prvem članku, ob katerem smo se i/podtikali. — (Pro domo.) Danes ted-n ponatisnili smo brez v na ko opazke notico, katero je pnobč'la celjska .Domovin*" glede poročevalca o protesti rani velitvi celjskega poslanca Pummerja in i. rečno navedli, da to piše „Do ni o v i n „Slovcmec" pojasnjuje včeraj, da poročevalec o volftvl Pona-merja ni N-mec, nego Slovan ter nam po štiri ua vadi nekako podtika, kakor da smo se mi povsem identificirali z nDom " in nairenomatrdili zmoto, da je poročevalec Nemec. Kdor mirno sodi, lahko spozua, da smo p< stopal* povsem lojalno in da nsmo inuli nobenega slabega namena. Ponat'snili smo, kar je pisalo gl*silo celjskih Slovencev, in izpustili celo jako ontri konec, saoašaje se, da bode celjski list: že vedoi, kdo da je poročevalec o vo-1 tvi celjskega poslanca. Zanašati smo se morali na „Domovino", ker tedaj še ni bil iz dan oficijelni imenik poslancev, iz katerega bi bili mogli razvidetf, b kateri bttanki pri papadn posl. Witdersperg. Tega vender nihče ne more zahtevati, naj bi na pamet vedeli, kt»tori utranki pripada vsak poalanoc, zlasti ne, če se njegovo ime Uko redkokdaj čuje> kakor ime \Vnders-pergovo. Sic*r pa objja okolnost, da so je „SIo vencev" dopisnik sete včeraj, torej cei* tedeo potem oglasil, ko JJ notica izfila domnevanje, da do-pisuik sam ni vedel, kdo je gosp. AViodtrspeig, da*i etdi v državnem aborn in ja Član iate v«čine, kateri pripada tudi g. AVit-dersporg. — („Slovenska Matica") imeia bo svojo CX. odborovo sejo v petek dne 4. junija t. 1. ob petih popoludne v društvenih pisarniških prostorih. Vspored: 1. Naznanila pr«dsedništv8. 2. Odobiooje zapisnikov o 108 in 109. odboro»i seji. 3 Poročilo književnega odseka o lotošnjih društvenih knjigah. 4. Poročilo o pripravah za občni zbor. 5. Slu čajnosti. — (.Dramatičnega društva" odbor) ae je v siucčni svoji seji konstituiral tako-le: predsednik gosp. dr. Ivan Tavčar, podpredsvdnik goap. dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški; blagajnik gosp. Jos. Prosenc in tajnik gosp. dr. Božidar Vodušok — V intendanco so bili voljeni gg. dr. vitez Bleivveia-Trateniški, dr. Tekavčič ia Prosenc. — (.Glasbena Matica".) Izlet pevsk»h zborov .Glasbene Mutice" v Postojno dne 13. junija t. I. obeta biti nad vse sijajen, tako da se bode ta dan praznoval pravi narodni praznik. Podrobnosti programa o izletu priobčili bodemo v prihodnjih dneh. Za danes povemo le toliko, da bode lV-trm !;... jama si;ajno razsvetljena, in da bode pevski zbor v njej nekaj pesmij izvajal. Po dohodu iz jame sledi obed, tema koncert, ples itd. Odbor izposloval je izletnikom neprimerno nizko ceno za vožnjo po železnici, namreč samo 1 gld. 25 kr. za sem in tja. Prijave za izlet sprejema odbor vsaki dan od 6. do 7. nre zvečer v „GUebenem domu" in trgovska tvrdka I. Lozar na Glavnem trga, kjer se dajo vsa potrebna pojasnila.—Pevski zbor .Glasbeno Matice" ima v ponedeljek, dne 31. t. m. skušnjo za izlet v Poatojino, in sicer ženski zbor ob polu 7. uri, moški zbor cb 8. uri zvečer. Prosijo se one gg. pevke in pevci, kateri se niso mogli osebno vabiti, da se temu vabilu odzovejo s polnoStevilnim prihodom k izkušnji. — Današnji jour-fixe pevcev .Glaebene Matice" odpade, ker ima „Sokol" svoj zabavni večer. — (Plinova tovarna v stiski) Iz občinstva se nam poročajo čudne stvari o plinovih urah, po kater h ro meri množiua porabljenega plina, in po katerih se potom sestavljajo — računi I In kaj so računi plinove tovarne, to ve malone vsakdo; trdi se, da so prava kontribncija! Ta teden bo bile plinove ure na raznih krajih pregledane, in konstatovalo so je, da so bile te ur* pa'; tedaj, ko so bile nove, Bodomerro cementirane, pozneje pa ne več, dasi so bilo skoro vse večkrat popravljeno, saj se take nre hitro pokvarijo. Ukaz trgovinskega ministerstva z dne 28. marca 1881. določa iirecno, da se morajo take ure in jednake naprave, kadar so bile popravljene, iznova preskusiti in iznova čeme n t i r a t i , plinarna pa je stare in pohabljene ms pač popravljala, cementirati pa popravljenih ni dala. Dobili smo celo vreto pisem interesovanih odjemalcev plina, kateri nas opozarjajo na to, da jim je dolgo časa plinarna račanila plin po uecementi* ranih starib, opetovano popravljenih arah, katere eo skoro gotovo napačno kazale množino porablje nega plina, ter nas vprašujejo, kaj naj ttote, češ, da so brez dvoma plinarni tekom let mnogo preveč plačevali. To so privatnopravne zadeve, v katero se na i ne bomo ntikali, a gotovo je, da celo nova plinove are ne kažejo prav in »at-»nčno, stare in popravljene pa še maaj. Odličen strokovnjak je nedavno tega izrekel mnenje, da vsaka dobra plinova ura kaže napačno, in sicer za kakih 25%, tako da konsument navadno za plin veliko v*-'- plačuje, kakor bi moral po množini porabljenega plina, a če je ura stara, je še nezanesljivejša. „Dramatično društvo" bi o tem moglo marsikaj povedati. Primerilo so je prav pr gostom«, da je morala za triurno rabo plina plačati znatno več, kakor za štiriurno porabo, d»ei je pri obob pred->tarah gorelo jednako mnogo lučij in dasi so vedno jednako moč->o gorele. Ni nam š* znano, koliko takih popravljenih, a ne cementiranih ur je bilo v rabi, no d .-oiaimo pa, de pride plinarna v precejšnje* stisk*, in da bo imela opraviti ne samo pri pnVojnem obUstvu, nego tudi z odjemalci. Saj pa tudi ni mala stvar, ako ima kdo zavest, da je lota in leta za slab plin plačeval veliko preveč. — (Pevskega društva .Ljubljane" odbor) si usoja opozarjati na svojo, radi neugodnega vremena preloženo veselico, katera bode jutri dne 30. t. m. na Koslerjevem vrtu. Začetek ob 4. uri popoldan. — (Nove zglasilnice ) Me-itni magistrat je ravnokar i.tdal zglasilnice za gostilne, v katerih prenočujejo tuje?. Umeje s« ob Bebi, da so zglasilnice dvojezične, in da stoji slovenščina nn prvem mestu. Ker bodo vsi gostilničarji morali rabiti te zglasilnice, izginejo zdaj samocemške zglasilnice, katere no dosfoj rabili nekaleri hotolirji. — (Stavbena kronika) Pretekla dni pričeii so graditi poleg že omenjenih novih hiš, temelj za peto novo poslopje, novi poslopji ob Karlovski cesti ee snežita- Molovrbovo in Gorupova poslopja na Rimski cesti so že v precejšnji višini dograjena. Prt-tekle dni so pričeli polagati kabelj po mesarskem n»- sni in sicer tudi na traverze kakor pri št. ja-kobskem. Pri šentpeterski cerkvi dovršena je ravnokar streha jednega zvonika, zidarska dela pa se pri cerkvi in zvocik'h nadaljujejo. Pri trnovski cerkvi se izvršuje novi omet ter se zvonika snažita v ostalih delih Zgradba in snaženje ostalih — novih stavb po možnosti naglo napreduje, zlasti poslopja deželne vlade, maščanske bolnice, artilerijske vojašnice in dr. večjib. Stavbenega materijala se dovolj dovaža. Vreme je ta teden zunanja stavbena dela nekoliko oviralo. — (Podpirajmo domaČo obrt) Gosp. Josip Petrič, trgovec s papirjem in raznimi šolskimi potrebščinami v Ljublj«ni, i z d e 1 j n j e tudi vsakovrstne šolske zvezke, pisautc*, številnice in risanke za sloveasko narodne šole. Voseliwo se tega najuo-vejšega napredka tembolj, ker je g. Petrič prvi in jedini trgovec te vrste na Slovenskem, ki na zalaga le šolskih zvezkov, ampak jib tudi izdeljuje v lantni delalnici, kakoršno ima n. pr. g. Grnbauer v Lincu. Želeti je, d-« podpirajo vsi slovenski šolski krogi podjetnega domačina z obilnim naročevanjem njegovih izvrstnih šolskih zvezkov, ki so črtani v „Narodni tiskarni" po načrtu učitelja strokovnjaka. Mnogo našega denarja bo ostalo na domači zemlji, ki je do sedaj romal na tujo. Učiteljstvo se mora pa tega najnovejšega slovesskega podjetja tembolj veseliti, ker bo daroval g. Petrič vsako leto tretjino dobička .učiteljskemu konvikta." — (Hišni posestnik g. Fran Turk star ) je včeraj dopolndni ponesrečil. Peljal se je s parom mladih konj po Martinovi cesti, kjer sedaj kopljejo delavci na cesti rov. Ko je delavec z rov nico zamahni), splašila sta se konja in zdirjala proti Železniškem prelazu. Voz jo zadel s tako močjo v neki kol, da je Turk padel z voza na tla. Konja sta se odtrgala od voza in dirjala na polje, kjer ko jih dalavci ujeli. G Turk si je pri padcu zlomil tri rebra in je tako poškodovan, da se je bati za njegovo življenje. — (Nezgoda.) Včeraj zjutraj so skladali delavci kranjske ntavbinsk9 družbe na Vrtači 20 centov težak kamen z voza na Ha. Kamen se je spo drsnil in pritisnil delavca Jurija čudna na noge tako, da so ga morali težko pohabljenega prenesti v deželno bolnico. — (Vojaška godba) bode dne 3, 10, 17. in 24. prihodnjega meseca svirala vsakokrat ob 6. uri popoludne pri Tivolskem grada. — (Ljubljanica) je vsled zadnjega deževja in nalivov po deželi in okolu Ljubljane narasla za 1 70 tn nad nor tnalom, včeraj pa začela zopet opadati. — (Slava Moravč raste!) Ia Moravč se nam piše: Od kar dekanuje pri nas gospod Kajdiž, in od kar je gospod Povše lastnik gcajščine Ztiog, postala je moravska dolina znana daleč posvetu. Kaj čada! Farovž imamo, da bi delal čast vsakemu stolnemu mesta, furovški kozolec je tak, da bi sa ž njim lahko pomšal vsak ogerski pUmič, zidata se mogočna zvonika, popravlja in razširja se župnijska cerkev, in cddaja se tudi že zgradba nove moravske ceste. V žitnih shrambah moravskih kmetov se sicer delajo pajčevine in brdski bir-čje prihajajo vse bolj pogostoma v rodovitno moravsko dolino, a kaj to, ko c.e slava Moravč razlega vse bolj po širem svete ! Moravski kmet je resnično veren in če nese zadnji groi za stavbo veličastnih zvonikov, toliž'ta ga zavest, da povišu e božjo čast, in pa nada, da mu gosp-jda K°jdiž in Povše pripeljeta po novi cesti iz Ljubljane odpustke, ne le vseh odpustljivih grehov, temveč tndi vseh cesarskih in deželnih davkov, vseh državnih ia notarskih pristojbin. Nekaj pa tudi moravskomu kmetu nn gre v glavo, da namreč naši katoliški gespodje tako malo spoštujejo posvetne ostanke svojih bolj ali manj elavuih pradedov, kateri počivajo na bivšem pokopališči krog moravske cerkve, da puste da so lasejo ž njimi moravski rs:, in da s» zasipa ž njimi niiako. Ji, poleg Steigmanove hiše. S »j pa tudi ni preveč prijazen prizor gledati, kako se sestradani moravski pni trgajo za dobro ohranjeno človeško okostje in kako po domače se vede rumeno-progasti močerad v človeške lobanji! S c»r pa ima t* stvar tudi dobro stran. Ker se namreč kaj ta-cega no primeri niti m*\ Samojedi, niti me? Zoln-kafri, BO Moravče za veliko znauammost na boljšem, kar gotovo zopet po.zdg/»e njih slavo maj pristnimi katoličani — (Mirovno sodišče v Loškem potoku.) Iz Loškega poteka se nam piše: Obr-it>sk< rdbor občine Loški potok ustanovil je v soboto 22 t. m. mirovno (posredovalo:) sodišče, za občino Ljški potok, ki šrej* do 3000 due. To sodišču začno poslovati, ko bo Jo izdelat o ti ikovine in povabila, težbe, poravnave in odpravke, za katere ima skrbit« deželni oiibor. Prvo mirovno sodišče ustanovila si je občina Revte nad L-gatceci, drigo je zdaj ustanovljeno za Loški potok, v sodnem okraja Ribnica. Kdaj s-1 garajo od sod'šč t debljane občine Bohinj Žir in drug«, da oinrgočijo, da bo kmet »;» kmeta poravnavo deial? Prizadevali se bođemo, da dobimo dobrega tajnika, ki bo sposoben za dela pri občini, pri posojilnici, pr« mirovnem sodišču m pri gospodarski zadrugi, ki pa nr.j ne bo na škodo trgovcem in obrtnikom, dok'er jo bodo potegovali za povzdigo kmetskih jr^spodaretev. Po Reji psišlo je v županovo hišo še več posestn kov in trgovcev in sklenili smo da 80 napravi meseca julija t. 1. velik tabor pod milim nebo-u, kamor, pivfcbimo sossde iz bbži.jih občin. Pri tem tabor.« govorilo s-* bo samo o gospodarskih stvareh Že zdaj Sinemo reči, da ne ostane ta dan živa duša doma, ker se vse zu dobre reji zanima. Pri nas se je začelo daniti. Pri občinski seji in pri pos/etovanja zaradi tabora bil je ua-vzoč g. notar Grnutar iz Ribnice. — (Dvojna mera) Na Kranjskim in na Slovenskoj se slovenskim učiteljem uradnim potom priporoča, da nakupijo raz.mvrstce ksjige in učila, ki jih izda zdaj tu, zdaj dragi nemški Bfiložaik. Siovonske knjige so malokdaj v niikun priporočajo. Mej pri poračun: mi tajita1 reč.oi so večkrat take, ka-to.*- niso velik« vrednosti večkrat; niti ne tiste cene, katera jira je določena. Te dni se je v nekem kraji na Kranjskem celo ukazalo, naročiti tablo ,I>ste Rdfe bei UiifiVJen". To učilo ni za slovenske šole nič vredno, ker imejo uČenoi vse to v slovenskem jeziku v svojih čitankah. Toda nad sam m pripo« ročevaujem razuih učnih pomočko/, ee tudi bo nemški, hh bi se toliko spotikali, ko bi le šolske gosposko d ivolile, da bi smeli okrajni šolski nadzorniki tudi slovenske lit.-rarue izdelke priporočati. Toda to jo druga rei! N.'ki okrajni Šolski svet je hotel knjig« „S.'ovensko Mst;ce" iu „Pedagog škega d ruše va- uradno priporočati, a deželni šolski svet mu tega ni dovolil. — (Vender nekaj !) „Grazer Tagblatt" javlja, da je trgovinsko ministerstvo ukatalo graškemu peštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu, da je v vseh okiaiih na Štajerskem in na Koroškem, koder prebivajo Slovenci, v prihodnje brezizjemno za vse novoustanovljene poštne in brzojavne urade napraviti dvojezične pečatnike, pri sedanjih poštah v iatih okrajih pa j j omisliti dvojezične pečatnike, čim se sedauji samoneniški obrabijo. — (Nemška postojanka se podira.) Prijazni Vojnik je zdaj še prava pravcata trduj avica pru8oiilstva, a dolgo več no bode. Vladajoča klika, kateri stoji na čelu deželni poslanec Stallner, se po vsi pravici boji, da pri prihodnjih volitvah propade, in je zategadelj začela na vso moč preganjati Slovence, da jih uženo v strah, zajedno pa je hitro volila štiri častno tržaue, ljudi, ki nimajo ni najmanjših zaslug za Vojnik, misleS seveda, da bodo ti imeli volilno pravico v prvem razredu. Ali tu di to jim ni pomagalo, kajti zakon brani, da bi ti možje mogli voliti v prvem razredu. Kolika jeza navdaja vladajočo kliko, so vidi iz tega, da je neki trgovec, ki v mladonti pri svojih kmetskih stariših ni sli.šal nobene nemške besede, rekel, da bodo Nemci streljal i na Slovence, ako ne zmagajo pri občinskih volitvah. — Ker Nemci vse Slovence preganjajo uprav brezobzirno, je vojuiška posojilnica kupila 1 stavbišče, na katerem sezida več manjših hiš ter jih odda raznim slovenskim obrtnikom, da slednjim zagotovi vsaj stanovanja in delavnice. — (Izpred celjskega porotnega sodišča.) O zanimivi obravnavi preti bratoma Fošnar, katero smo že oa kratko cmeuili, smo prejeli nasled nje poročilo: Dae 14. avgusta 1 1896. avečer iz Rinil je v C, n.u pri Ljntomern petletni dečko Pavel Cerovič. Njegova mati Katarina, sedaj omošena No vak, delala je tisti dan pri Antonu Caačariu v Cvema ter jfi imela otroka pii sebi. Po večerji po slala je otroka domov — stanovala je le 150 ko rakov od Secčarjtive bša — češ, da pride hitro za njim. Otrok je del proti domn, prišel pa ni domov ; mat', ki je odšla Četrt nre za njim, ga ni našla doma. Ona in p j en mož iskala sta d-1« celo noč in sledeča dva dneva pa brezuspešno. Š*le ponedeljek poza.-je, 17. avgusta dopoludne, našlo se je dečkovo truplo pod mostom čez kateri drži cesta iz Cena na Moto. Oči vidno ju bdo truplo šele kasni j »i tje preneseno in poležano, ker prejšnje dni iskali io ljudjo dečaa tudi pod mostom, pa ga ni bilo Takoj to vsi prebivalci dejanja suaaili brata F o ž n a r iz Cvena. Prano Fošnar bil je vsled raz* sodbe c kr. okrajnega sodiUča v Ljutomeru obsojen, da mora priznati očetovstvo gleds imenovanega dečka Oa «e pa ni brigal za to ter ni izpolnjeval svoj h očitevskih dolžnost j. Ker je bila žena pre pisana ket lastnica posestva na Krapju. — pol ure od Cen?. — ni mu megla poprej Katarina Novak nič-iiar vzsti. Šile spomladi let;< 1896, ravno, ko se js vraii iz sejma, bila mu je rubežerskim tiVera edvzeta kupnina za pri dane vole, blizo 200 gl. Od tistega časa je opetovano grozil različnim osebam, da unuori octe, ali njegovo mater, ali njenega moža, Janeza Novaka, kateri mu pride v peut Dotični večer, 14. avgunt« lb'Jl>, vrd-iii «o ljudje bliso 8en-čarjovo L-šV: ob si« . č su, rs.t/no ko je mati svojega otroka spremila čez . rsg al t. Matijaža narjf, poieatnikovega sioa na Cvnu, brata Fc«*ea FcŠnarja, k: seje tudi že bil poprej izra'il, da otroke videt- ne more, ker je njegov bat Franc nnradi njega priaVl ob d* ar, in s cer br>j* po krivici. Franc Fosna? jfi namreč vedno t:i 1 očetovstvo. M*tjaž Fošnar zagovarjal se j'~, d* je r^s cb istem času bil v bližini So« a rjo ve hiše, pa da je šel k Makt tnrjovi h.ši, in tam čakal na d«kltuo Alojzijo Makotar, ki mu je b»U naročda, du naj pride zvečor k bili njenih staršev. Alojnija Makotaz pa ni potrd la tega nagovora, temveč rekla, da je Matjaž Fošuar le po^ueje jo nagovarjal, nsj tako potrdi pri sod \6i u, da bi g i re*;;a Na odlogi vseh teh okol nest bi . lita obtoiona Franc ia Matjaž F šnar hu dodelstva umori, prvi fcot i:arr. če valeč, drugi kot neputmdnji storilec, M«tijaž Polnaf tudi že ratndi hud', d Utva goljufija. Pred c. kr. okrožni;^ Iv-t porotnica BOČUšČein vršil* se je dne 20, 21. in 22 t. m. obravnava, katero je vodil oes. kr. deželuosodm svetnik Ulčar vetat-ra sta b.ia g. višji di'želnotodoi Bvetoik Ratek n doželncsodci tijoik dr. Wi»g"Mr. Oo't?.lo zastopal ,e c kr. dršavnega pravnika namestnik g. dr. Bouvier. Zagovornika sta b 13 */g. dr. Hošovec in dr. S'ep'Sohn'-gg Ker so porotniki dotična vprašanja potrdili z devetimi, oziroma z de« j sethm g.asovi, bila sta cba obtožene*-, obsojena na . smrt rja \ i s 11 c a h. Zarđanih jo bilo to dni «.ez 00 prič; iz Cvena jd okoi'ce. — (Iz Celovca) se nam piše z dne 27. maja. Tukajšnji Velikogermani ho v grobnih skrbeh zaradi teb vnepraklioaniha jezikovnih nar-db za Češko in Moravsko Na vse mi }4«>če načine se zvijajo, ker se boj«, da bi se slična naredba ne izdala tudi za dežele), koder prebivajo Slovenci. Kolika krivica bi 8-3 sevtda zgodila tem pnisotitakim mogotcem če bi jih doletela kazen, da bi se morali tudi oni poslu-zevati toli neprijetne in odurne „\v.ndische Spraehe" ! Najprej se je čutil poklicanega tukajšnji občinski svet, da mora temo nasprotovati. Za tem je sledilo nekaj drugih resolucij, ki BO ho sklenile na raznih v to svrlio prirejenih shodih. Najmanj j>a bi imela povoda vtikati se v to stvar koroška trgovinska in obrtna zbornica. Dne 25. maja je namreč v seji te zbornice predlagal zbornični svetnik Gorton resolucijo, po kateri od njenega državnega poslanca zaliteva, tla se z vsemi mogočnimi sredstvi in kar najodločnej.še u pre izdanim jezikovnim naredba m. Zbornica je vzprejola eeveda njegov predlog j đnoglaeno. Najbrže jih je malo prestrašil na.š vrli „^lirM, ki jiiše v 11. številki: „Slovenci! kupujmo le pri pravično mislečih trgovcih in obrnimo nemško-narodnim zngrizuenceni, ako nas ob tržnih dnevih še tako prijazno v maternem jeziku nagovarjajo, hrbet! Klin s klinom! Svoji k svojim!" — I 'elovdko pevsko društvo „Mannergesangs Verein" je obhajalo v sredo in četrtek 50letnico .svojega obstanku. Prišlo je ob tej priliki nekaj tujih gostov pevcev. Po mestu je bilo razobešenih nekoliko zastav, mej temi tudi par frankfurtario. — (Gospodarski b j zopor naše narodne nasprotnike.) Iz Gorice se nam piše: .Goriški S'ovetici smo pričeli gospodar-ki boj z nasprotniki na celi črti. Uspehi dveh uie^csv si uprav velikanski! Ne bo dolgo, ko bodo nasorotniki brioko obžalovali svoje lotošnjo ..erunge". Toda v tem boju ram morajo iti na roko vsi Slovenci, " s i slovenski časopisi. Čim prej zmagamo Slovenci aa Goriškem v tem boju, toliko bolje ra ves narod. Ako bi v tem boju podlegli, bila bi to velikanska, občenarodna nesreča. Disciplina, jedinost vsega naroda pa bodi nasprotnikom enak naše resne volje, naše moči, pred katero bodo morali trepetati. Prosimo torej, da nae slovensko časopisje podpira, a ne morebiti, da bi podiralo ono, kar bi mi zidali. Kogar bojkotujemo na Goriškem, mora biti bojkotovan po celi Sloveniji.' Za zdaj je bojkotovana Franckova kava. Firma, katera iadeloje Franckovo kavo ima v Gorici za zastopnika našega velikega nasprotnika, kateri dobiva okoli 1500 gld. samo na procentih. Tvrdka ni hotela sprejeti pogoja, da mora za slo-veaako stran dežele najeti slovenskega zastopnika, oziroma tudi amernejšsga Italijana ali pravičnega Nemca. To na znanje slovenskemu ljudstvu, is zlasti veem slovenskim trgovcem. Kupujte in prodajajte samo cikorijo, katero eo izdelali naši prijatelji, nikakor pa ne Franckove kave! — (Goriške novice.) Včeraj ee je vršila v Gorici razprava proti 22 mladeničem iz Vrtojbe zaradi bomatij po državaozborskih volitvah. Obtoženi so hudoueistva javnega nasiletva proti orožnikom in redarjem . . . Zopet žrtve narodnega mišljenja ! — V te«, ko goriški Lahi kriče na ves glas, kako jih S'ovenci preganjajo, je vsaka neza-plenjena številka „Soče" polna poročil o napadih na Slovence. Razmere so zdaj take, da Sloveeoc v Gorici pri belem dnevu r-i varen svojega življenja. — Sroječasno smo povedali, da so bili v nedeljo 28. marca kamnjani trije R beoberžmni. V torek so bili oni trije poklicani na goriško glavarstvo kjer jih je neki uradnik odurno zapodil, ker so zahtevali potnino. Govoril ju nemški, in jih pital s „Kerl*", ter jim grozil, da jih hoče „hinaufi\verf«*n* m „einsperen*. Tako se je končala preiskava proti „ljubom", ki so Slovence kamnjali. — (Istrske novico) V Lovranu je župnik Dragovina jeden najsrditejših nasprotnikoe H rvatovj Hrvaščina tira iz cerkve in jo nadomešča ia latiu ščino, a če ga poidravi Hrvat, mu niti ne odedravi. Ako je župnik tak, potem p.e ni čuditi, da učenci italijansko sole imenujejo Hrvate samo „hrvatske prasce", ne da bi se kdo poklicanih faktorjet zato zmeni. — V Materadi je bila prod kratkim po-ttebua komisija, da pregleda novo šolsko poslopje in konstatnje, kateri jezik govore za šolo godci otroci. Vodja poreškegn okr. glavarstva Lasciac je v ta namen vprašal nekega narodnega odpadnika, kateri jezik se govori v vest. Odpadnik ni hotel reči, da govora hrvatski, a vedoč, da italijanski nihče n« zna, je rekel: Vsi govore „po naše". K~r jo Laaoiao silil, naj pove, kako nerečje je to, se je oglasil lahouski dekan Druscovich, češ: Tu se go nori tisto narečje, kakor v Bertondji, okoli Noveg-, grada in Poreča, to je: kome počakaj! Kakor se vidi, se laški agitatorji niso upali reči, da se go vori v občini laški jezik, vedoč, da jih postavi žjudstvo na sramoto, — zdaj smo pa radovedni, kateri jeiik se določi kot učni jezik v tej šoli. — V torek so imeli italijanski radikalni mladeniči iz Istre sestanek v Trstu, na katerem so se dogovorili, dfc bodo v bodoče še ostrejše in brezobzirnejše po-f-topali proti Slovencem in Hrvatom v Istri, kakor doslej. Določili so tudi poseben program, kateri predlože občnemn zboru italijanskega političnega društva za Iatro. — (Iredente ni!) Iz Rmn se poroča: Zadaj« dni }*) bil videti v cerkvi „Pantbeon", kjer počiva kralj Viktor Ecuanuel, na prvem mestu iz kovine izdobn velik lovorov venec z napiiom „Trie8teed Istri a". — nSentinella del Fri-uiiu, zaradi svojega sovraštva zoper Slovence znani listič, je kot „znamenito notico" priobčil vest: „Do-nato Ragosii, istriano, giace gravemente ammalato s Rima ' 1) udi R-igosa, Istrau, leži težko bolan v Rimu). „Siča" pravi: „No, kaj pa je hudega na toj notici? O, prosimo, prav nič! Ta Rtgosa je bil le sodi-u g Obrdankov, a da je zdaj ta znameniti človek bolan, to treba seveda obesiti na ve-1"ki zvon". Kajpada, saj imata Obrdank in Rngosa še vedno somišljenikov na Primorskem. — (Osobna vest) Nad rojak c. kr. konzul v Drinopolju, g. Alojzij Pogačar je premeščen v Jassv. — (Tragičen konec.) Zuani ustanovitelj bankerotirane slovenske kolonije v „Hd-n valIeyuH v Kaliforniji, kateri je premnogo rojakov spravil na beraško palico, slovenski duhovnik Peter J era m, je 9. t. m. utonil v Reki Rio del Grande. — (Razpisane službe.) Pri okrožnem sodišču v C e i j i mesto deželnosodnega svetnika. Prošnje do dne 6. junija predsedstvu okrožnega sodišča v Cdji. — Na trorazrednici v Knežaku drui/o učno mesto dohodki III. plačilnega razreda. Prošnje do dne 15. junija okr. Šolskemu svetu v Postojir»i. — Pri davčni upravi v Ljubljani mesto m d o.•>.»:-■ sluge z letno plr.čo 300 gld., aktivitet^o priklado letnih 75 gl. io prav;co do uradne obleke, Prošnjo v štirih tednih predsedstvu fin. ravnateljstva v Ljabljaai. * (Atentat na carja ) časniki poročajo, da je hodil v vrt Garskoje sela sumljivo pogosto na sprehod mlad delavec. Hodil je najrajši po potih, koder se izprehaja car. Ko so ga stražniki vprašali, kaj bi rad, odgovoril je, da je velik rodoljub, in da bi rad videl ljubljenega carja. Ko se je pred kratkim pripeljal v kočiji neki husarnki častnik, tekel je delavec za vozom. Ko pa je videl, da v vozu ni carja, hotel je zbežati. Radi sumljivosti so ga are-tovali ter dobili pri njem samokres in bodalo. Delavec je na to takoj priznal, da je hotel umoriti carja, ker bi bil rad slaven; čital je dela Dostojevskega in bil bi rad tudi tako kaznovan ali obešen, kakor junaki Dostojevskega. Očividno je, da dotični delavec ni zdravega uma ! * (Najbogatejša vladarja) sta ruski car in turški sultan. Car ima v«»č kot sto milijonov oralov sveta, kateri mu nese kacih 30 milijonov goldinarjev na leto, povrh pa še nebroj rudokopov. Letnih dohodkov ima 80 do 100 milijonov goldinarjev, a palače, zlatnine itd. so tudi vredne mnogo milijonov. Sultan ima iz svojih posestev kacih 20 milijouov goldinarjev dohodkov, iz državne blagajnice pa dobiva tudi toliko, a mnogo mu ne ostane, saj ima jako obljuden — harem. * (Pevčeva osveta.) V Varšavskem reMkem gledališču goatuje zdaj italijanska operna družba. Pri beo«.fi^ni ered-itavi primadone gosp Ič. Puccini so Čestici tej pevki priredili telifce ovacije in joj poklonil< mnogo vencev. N-priljubljeni tenorist e porabil priliko in začel pobirati na oder vržene vence, k*lior da so ovacije i ujetim veljale, na kar je občinstvo jelo protestovati. To je pevca taka raajeado, da je pokutal občinitvu jezik. Seveda jo nastal tak škandal, da povec ni smel več na oder, in je moral drog pe^ec dot-.čeo partijo do kraja peti. * (Proo z žensko!) tako so kričali 21. t. m. londonski velikošolci v družbi najčastitljivejših doktorjev, magistrov, profesorjev, poslancev in župnikov. Šlo je namreč za to, je-li dovoliti žonskam akađemičns pravice na vseučilišču v C.tmbridge. Vsi doktorji in magistri tvorijo namreč sonat, ki odločuje o usodi vseučilišča. Ko so se /brali vsi dosedanji senatorji k glasovanju, uganjali so velikošolci po ulicah norčije z ženskimi figurami iz žime ter se uprav nedostojno rogali ženskam. Ko pa se je naznanil rezultat volitev, (1713 glasovne in le G»>2 da), bil je triumf velikošolcev tolik, da so hiteli pred ženski gimnazij, kjer so porogljivo naznanjali svojo zmago. Radi bi bili celo udrli v šolske prostore, a to se jim je zabranilo. — Nu, Angležem tako postopanje pač ni v čast! Darila s Zahvala Slavna narodna posojilnica v Starem trgu pri Ložu naklonita je zr. učne pripomočke tukajšnje šolsko nilbdino 30 gld. — Za to izdatno podporo zahvaljuje ne slavno iBtoj naj topleje podp. kr. Š. Gv--*t v ovojem, v iraenn učiteljetva iu v imenu šoiak« mladine Krajno šolsko svetovabtvo. Stari trg pri Ložu, dae 28. maja 1897. Načoinii: T. Mlekuž. Nadučitelj: Kaspar Ganperin. Književnost. — .Mittheilungen des Musealvereiues fiir Krain* III. zveiek: 1. Daa K.ii0 kr. • I rdinii /.Ulovil lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I, zraven mesarskega mostn. (91—20) Kako hitro Izgubi konj pri napornem delu svoje moči, je znano vsakemu konjaiju. Otrplost kit je navadna posledica prenapora. TVmu odpomore K w i z d in restltucijtki flujid, c. kr. priv. umivalnc vode /.a konic. Ta se obnese pri izpahnenju, izzvinjmju, pri trdih kitah, slabosti udov in kot okrepčalo po velikem trudu in močnem trainingu. Mozgovi cmoki (za fi — ti ljudij.l Namoči '/4 funta govejega mozga jedno uro pred kuho, da postane bel. Potem ga sesekljaj, stopi in precedi. Ko se olihuli, ga speni, ubij vanj 4 jajci, pndeni "20) gramov zdrobljenima kruha, osoli in opopraj, pa dodeui So čehulje in petcrSdja. Iz tega naredi cmoke (3—4 cm v premeru,) jih položi v vrelo juho, kjer jih kuhaj uro in začini z Maggijevim bouiilonom. Ako pa nimaš juho, skuhaj jih v vreli vodi, ka teri pr.deui l Čajno žlico „Ma#gija"! B/. uradnega lista. (>--r^i'.i- it. 11 eknokutlvne draibei Frana Čemet a poaestva v Ljubljani, cenjena 441 gld. 80 kr., dne 81. maja in 5. ju ija v Ljubljani. Ivane Weiss premičnine v Ljubljani fstacunska oprava, blago in knjižno terjatve), cenjene 8,'{ gld. 88 kr. in 178 gld. 4.r> kr. in Lucije Kaduuc premičnine v Ljubljani (razno manufakturno blago), cenjeno 28 gld. 10 kr., oboje dne 81. m»ja in 14. junija v Ljubljani. Jurija Tavzelja zemljišče v Ćehovem, cenjeno 2560 gld. in Alojzija Lavriča zemljifiče v Hudem vrhu cenjeno 191B gld., oboje dne 81. maja in 80. junija v Loltt. Jožefa Novaka zemljišča v MengiSu. cenjena 1718 gld. in 380 gld., dr.c 1. junija in 2. julija v Kamniku. Marije V e r g o posestvo v Kompoljah, cenjeno 330 gld., dne 1. in BO. junija v Velikih LaSičah. Frana V e r g o t a posestvo v Kompoljah, cenjeno 250 gld , dne 1. junija in 2. julija v Velikih Laiicah. Marije K o k n t posestvo v Lieufeldu, cenjeno 95 gld., dno 2. in 30. junija v Kočevju. Ano in Janeza Le k se zemljišča v Ardrem, cenjena 559 gld , dne S junija in :t. julija v Krškem. Neže Krnc zemljiščo v Oiiču, cenjeno 1251 gld. dne 2. junija in 7. julija v Mokronogu. UmrEi so t Iijiioljusii: Dne 25. maja: Matevž Kucler, delavec, 79 let, Kurja vas 6t. 16, ostarelost. Dne 26. maja: Angela Knam, sprevodnikova hfli, 41 t mesecev, Cesta na južno železu co St. 12, črevesni katar. V hiralnici: Dno 15. maja: Neža Prclc, delavčeva ženo, 62 let, ostarelost. Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem 306'2 m. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperature , C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 28. 9. zvečer 728 0 13 2 ■L jug jasno 29 7. zjutraj 733" * 10 1 si. jjvzh. jasno 00 ■ 2. popol. 73i-8 23 3 sr. jvzh. jasno Srednja včerajšnja temperatura 1523, za 0 4* pod aor nalom Spominjajte ee dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. Tržne cene v Ljubljani dne 29. ma a 1897. Pšenica, htl. Ječmen, „ Oves, n , Ajda. Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Le3a, „ Orah, Fižol, H Maslo, Mast. Špeli, frisen, kgr.. gj. »r H 'i 6 "JI B '20 6 (1 7 < 6 BO 5 2 Ji 11 — 12 - 9 _ — _ 70 64 Spch, povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno...... Mleko, liter...... Ooveje meso, kgr Telečjo „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo , w Pitanec......... Golob.......... Seno, 100 kilo . . . . Slama, „ . . . . . Drva trda, 4 □metr. „ mehka, 4 □ , kr. — HM — 75 — 2 — 10 _ 64 1 — 60 11— 70 — 40 j L— M I— is 960 1 7- 640 4 50 ID-CLZiaoslsa, "borza* dne 29 maja 1897. Skupni državni dolg v notah . . . . , 101 gld. 90 jkapni državni dolg v srebru , . , Avstrijska zla a renta.....,. Avstrijska kronska renta 4°/0 , , , Ogerska zkva ronta 4°/i....... 122 ?-gcraka kronska ronta 4"/0..... Ifftro-Ogeraka bančne dsl;iice , , , Aroditne delr.ire......... London vista........., , tfemški drž. bankovci ia mark . . K) mark......., . . . . .'0 frankov........... (talijanski bankovui........ 0. kr. ct-kini........... Dne 28. maja 1897. l°;0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I, 1864 po lOO gld.. Dunava rcg. srnčke b°/n po 100 gld. Jomlj. ob6. avstr, 4*/jV« 7-b".ti znat. listi Cn utne trafike po loč gld...... Akcije attglo-avatr. banka p<; 200 gld.. I>ftmwav-dru£t. volj. 170 gfd. a. v ... Papirnati mheli ...... 101 ald. 90 kr. 101 m 90 ■ 123 i — • 100 i 85 ■ 122 n 75 99 ■ 80 9 956 ■ — m 361 t ■ 119 60 58 ■ 60 11 v 72 «1 9 ■ 52 45 ■ 35 ■ 6 ■ 65 ■ 155 gld. _ kr. 192 * 50 ■ 128 17 — 99 ■ 80 ■ 198 I 20 ■ 22 t 25 ■ 25 1» — ■ 159 ■ 25 ■ 419 * — ■ 1 ■ 27 ■ « g N . tm m > M m* K/3 -ZZ rt S > o C • "K g % o .x o .. o* a B* .'22 ^ £ •c S N « J9"l Pomladno zdravljenje. Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem so išče ozdravljenje motenja telesnih t'unkcij, ki jo nastalo po zimskom načinu življenja. V ta iiauiun opozarjamo na O LAV NO okudi8t kakor za samostojno zdravljenje, kakor tudi za predzdravljenje za toplice: Karlov« vari. .Hitrijlut> loplloo, I niiu.nisiiinl in drugo od zdravniško strani priporočane. V Ljubljaui se dobiva po vBeh lekarnah, večjih špecerijab, vinskih in delikatesnih trgovinah. V;/:pi-4kJiiM*iii tJilcoj odvetniškega pisarja veščega slovenskemu in nemškemu jeziku in popolno izurjenega v pisarniški manipulaciji. Dr. J. Jamšck (763—5) odvetnik v Litiji. ŽDarita s/i birmance molitvenimi, notesi, $ep niče i. t. d. L t d. -^-J^* prav po ceni pri ,-3^-*~- J. jjonaču (8l8) v Ljubljani poleg c. kf. glavne pošte. ^mmmmmmmmm.....i......bij r Št. 18.847. Razglas. (775 -3) Občinski svet deželnega stolnega ncesta Ljubljane sklenil je v svoji seji dnć 18 t. m., da je v svrlio pokritja izvanrednih stroškov mestne občine ljubljanske pobirati od 1. janu-varja 1897. 1 naprej od vseh štirih vrst direktnega davka 20 doklado. To se v zmisln določila §• 43 obč reda za deželno stolno mesto Ljub Ijano oznanja z doslavkom, da mera vsak. kdor misli da se mn 8 tem sklepom gr.di krivica, vložiti svoje ugovore %' S 1 «1gm'Ei. 1. |. aktlvitetno dokhido 150 gld. in pravico do dveh v pokojnino vštevmb petletnic po 100 gld. Prosilci za to službo predloži; naj svoje z dokazili o sfarosti, znanji slovenskega ali kakegi drugega slovanskega ter nemškega jezika, dalje z dokazili o vsposobljenosti v inženirski stroki podprte prošnje do IO. junij«. 1837. 1. deželnemu odboru kranjskemu. Od deželnega odbora kranjskega Ljubljana 7. maja 1897. Slovenci, Slovenke, naročite se! TlMrOVSl(l DOlIlOČlliR Za amiulli f> kron na leto dobite 1 11 vt'iS'i O I Za ««01111 r» kron na leto dobite 1 i i o0 » Brivca" vsaki «!♦•*« 11 dan na dom. Prinafta Vain krasne »like ter krije kMMrtlMt po vseh krajih nase domovine. Kam« r pride ,,n»ljlvi Url v «*«•••, tnm je veselje doma. (l*ti 2) Naslov: I'prHvnIwUo ,,«rivc-u" v Trutu. Učenec star 14 do lfi let, vzprejmc se v trgovino železnine in špecerijskega blaga, vajenci imajo prednost. — Ponudhe vzpre-jema upravnistvo „Slov. Naroda". 808—1) Vzprejme se takoj poštna upraviteljica na neki pošti v Savlujsl*! dolini. — Več pove opravniStvo .Slovenskega Naroda". <7i>3-l) Učenca starega od 16- 16 let. il dobre hiše, vjtprejnuiii Inkof s« kovsiko obrt* (801 — 1) G-ašper Moliar kovač in živinozdravniški po mor* ni k v ŠltofJI loki. Proda J alka vešča trgovini z mešanim blagom, in učenec mr> vrprr jmela IhUoj. —Naslov pri nprivniStvn „SbiV. Naroda", kamor naj se ponudhe vpoltjejo, (747—3) Za avgustov termin se odda v najem: Trav udobno, suho stanovanje (ne v novi stavbi) z 2, oziroma 8 sobami s pritik-linami in v vršitbi stoječa prost vojaščine, izvežban v ?»pererij*ki, mnimf.iktuini -n Aelezninski stroki, veftć slovenskega in nemškega jezika, želi naMtopill kIiižIm* takoj. - Ponudbe se prosijo p<»d Šifro F. V. poNte r«'«t»nt« Sovo mesto. (741 11, I najstarejša posredovalnica stanovanj in dtftl Ljubljana Gr. JTJjftJliL Breg št, 6 priporočit In iinai sni (737-2) Ces. kr. avstrijske državne železnica v itev« i J v Kol odvortklli nlfcali« Več se izve istotam. (696—B) Kavnoliiir došla v Traber-ieveui muzeju ¥ Lattermanovem drevoredu 1 pri požarni katastrofi v Parizu ponesrečena sestra Nj. Vel. cesarice avstrijske Izvod iz voznega reda "velja-v-ziog-a od 1. J-u-TiiJa. 1897, Odhotl ir. I,Jul.:«a.n> (juž. kol.). Prog« 6e% Trbiž. (ifi-121 Ob 19. nrl 6 min. po uool oiohnl vlak v Trbli, Raljak, Oakvec, rr&naanafoita, I.jnhno; oaa Selathal ▼ Anin««, Imlil, Omundan, Hntnotrrail, I.cti.|( iuatcln, /ell ob jazeru, Inomout, llivtfonc, Curili, (lonovn, Park, ou» Kleiii-KoliUiiu t Htoyr, Jjino, na Dunaj vn A.m»tettoo. — Ob T. uri ■ min. ajutraj oaubul vlak ▼ Trhli, Pontabol, Bolj »h, OaloTOO, Franoua-hMla, Ljubno, Dunaj; • ■«* Bslitbal v HolnoRrad, .•«» Kloin-HnirliiiK T 8toy«r, I.inc, Itmlujnvlcn, TUanj, Marijine tari, Ilob, Fntncnvo Tari, Karlova vari, Prano, I.lpako. - l»b 11. url ftO min. dupoludna oaobul Tlak t Trbiž, Pontabul, Heljak, Ce'oveo, I^ubno, Selathal, Dunaj. —Ob 4. ari 2 min. popoliKtiie oaobul Tlak v Trlii, Holjak, CeloTao, Frameuifeite, l<]:it>no; nm 8ol>thal r BolnoRrari, Lrml ii r>«t1 n, Ze!j O t) jeaaru, Luumoat, BrvgtBO, Ourlh, Oonavo, Pari«; ćn* Kloin-Hnlflln^ t B»oyr, Mnt, Budeje-rlea, PlionJ, Mari|tna ram, Ilob. Francova »aro, Karlova vuro, *>rai»o, Ii'i iko, Dunaj Tia Amatattan. — Ob B. uri V.t miri. popolctaa Daobni vl»k v IU.mI, do o|> nmloljuli In pr /uikih.)—Ob 7. uri 46 min. avučur Oiohm vlak » r H'i'ii Proga v ITovo mesto ln v Kočovjo. Ob A. uri 15 min. ajutraj metani vlak. — OI> l'i. url ft(< r.ilt po-polndna iDataui vlak. — Ob S. uri 80 miu. nvo.nr moaanl vlak. l*irllioil v I.|nl»l)»ito • 'n, Pariia, Oanavo, Ourlha, Ji' afOneai, tnomuata, Zella ob |9r.oru, I..mi.| 1 i iti..nia, LJubna, Calovca, Lh 011, Poutabla — Ob i. url 67 min. pupolutlna oaobul vlak a Dunaja, Iijuh n, Solrthala, !(«Lj»k.i, Celovca, Fran/. u«f..Ht*>, Pontabla. — Ob 9. uri a in . »vero* naohnl vlak 1 Dunaja vi» AmatHttan in LJnln o la . \ Ptaij«, Frivnpovlh varov. Karlovih varov, 11-!.», Marijinih varov, Plattja, Bu''ojarlo, l.inca, Stovra, BolnoapTaiia , Haljak«, Calovca, 1'ontt'il* — 111» 10. uri J> minut IVOOVt osolmi vlak iz i.< 1 n-■'! 1 ii.- oh nc-ii-ii:ih in praaniklh i Prog« lz Novog« mest« ln lz Kooevja. Ob H. uri 19 min. ajutraj innnaiil vlak. - Ob 2. uri 11 min. po-p.jlmlua raeAanl vlak, — Oh B. nrl Bft mi«, »veror maftanl vlak. »«lhoU It r.|fil»llMne (dr«, kol.) v Kriiiiulti. Ob 7. url 38 min. ajutraj, oh S. url 6 min. pupoludu«, ob t url M min. ivuOer, ob 10. nrl 20 miii ivooer. 'Poaleilnjl vlak 1« ob nedeljah in praaniklh.) S'rli'..! v T.)nhl|»n«t drž. kol ) I« KMUinlkn. Ob 8. uri 66 nun ajutraj, ob il. url 8 min. dopoliidne, ob fl url 20 min. iro i>r, ob 0. url 66 min. avaoar. (Poiladujl vlak I« »h nevJalJar-ln praaolklh.) aerobnevence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah službe iskajoče vsake vrste (iimAk«* In /i-t,-1. •■) tn tnlmf li\ drugod. Z ta ko. 11 ... -1- inr.KOĆe lii.i-.i in *< .;nn poNtrcžbo a»e J«mel, S Turistom, dastnlkom, pos-potovaloem se najbolje (615) priporoča potovo učinkujoči Uoiiolt-ov (7) alžcyl-obliž za kurja očesa v pitjmih a 4-0 vinarjev proti kurjim očesom, trdi koli itd. Zaloga pri g J. 'Ijij it-ju. lekarnarju v Ljubljani. „Pnaumatic", dobro (hranjen, proda se po ceni v G^adaških ulicah št. 22 v pekariji. (800, Iščem spretnega trgovca vežčaka v trgovini z mlevskimi pridelki, kateri bi prevzel (777—3) zastopništvo mojega mlina za mesto Ljubljano. Ponudbe r pogoji pod nagovora: Tinko Mafrtie, valj I« nI mlin v Iki anjl Proda se takoj prostorna, čedna (98—39; priporoča Karoi Keckna v Zalogu pri lijiililjaiila Hiša je v dobrem «tanu ima 9 sob, kuhinjo, klet, trden hlev, vrt 8 kegljiščem in prostorno dvorišče. Pripravna je za gostilno ali kaj jednacega. Več pove «f anei r«i skini, Streliške ulice št. 14 b v Ljubljani (740—3) I SColandsko^ ameriška črta. rarniki vozijo po I k rut do 2krat na t«d«i iz Eotterdama v New-York. Pisarna za kajute: i > n 11. i J. I., Kolowratrlng- 9. riiarm ia raeJLror: Dunaj, IV., VVevrlngerg J a. I. kajnta: Od 1. aprila do 31. oktobra . . m&rk 290 40O*) _ 1. novembra do 31. marca . n 330—320 II. kajuta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200 „ 16. oktobra do 31. julija....... , 180 % *) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in ele 0 ganoi parnika. (492—9) O w:4P*» '.■"» ^-u-"WiaV«ri t« I I I \ mark 200 180 P trosil in fIo- B (492—9) k (0 laza trn ce je (ti B cs E trn t&r Razprodaja radi preselitve, "sen Primerna Kroma darila. Največja zaloga ln izbsr vsakovrstnih ur, verižic, uhanov itd. po najnižjih oenah. PoBi-bi.o pripooP.am gg. botricam in boterfikom letošnje iiovo.miI in si bodom prizadeval postreoi jih najceneje in v popolno zadovoljstvo. N.i mnogobrojni obisk vabi Fr«iu CihIVii ■mrsir i m. ju.velir v ( j ni*: juni. (778-2) Ceniki zastonj in po i• • 1 i 6t 19.497 Razglas. (798—1) V smisla § 53. obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo računi o prejemkih in stroških 1 ) 1114 'NfiH 'gn /ultliidn. 2.1 nbožmt£B 2nklii«lna 3. ) ar.nkliidti meftčaiislie bolnice« 4. ) iishcno\ or^a v.;«Ii B U «!<> it hr»Hlovf({» ln meli* 'ce^a po najnižjih cenah. Tudi prorinjam in kupujem utaro v I nali o po-i<>.l>. Zobozdravnik 698—3) dr. Julij pl. Koblitz doz k «i><>r.ilMi coculun In nurkose. Govoriti se more od 9 do 5. ure. Zdravljenje ubozili v torok in četrtek od 5.—7. ure popoludne. --1-- ,Danubia' kolesarske tovarne Al4»B^s. IliilSa na Dunaji VII. Harmanns(»r,ssp št.29 ponujajo BVoje.nova prvoras-redne 'J7 1. modele, gospodske, damske in deske roverje po naj' nižjih cenah. Na zalitevanjo.se pcj&iljajo katalogi brezplačno in (410—11) poštnine prosto, Na prodaj je iz prosto roke se gostilne in p©lsaE*ij© na dobrem mestu v I..jnlii j»ni (na Sv. Petra cesti fit. 7). Vsa hiša se da eventuelno tudi v najem. Istotam je na prodaj tudi (769 -2) lepa kočija. Pojasnila daje Anton Avbel, posestnik in pekovski mojster, Sv. Petra cesta št. 7. H. Kenda v Liubli naročila za inoderce po meri od gld. 4-— naprej; garantira za dobro lasono in vzame vsacega na'.a j v slućaju, da ne Vgajaj pK"«3'V2E£LIIl.f3 moclorce za snažiti in jih popravlja kakor nove; i ma največjo izbor gotovih dunajskih in francoskih moderoev, ki so izvrstno vrezani in iz najboljšega materijala po sledečih conah : Modero „Valerle", visoka fasona. kakor Stefanie, kval.: 504 rožena kost gld. .'120 „ &03 ribja ,, ., 6*10 Modero ,,Princesa", vifioka fnsona, lahak, hladni moderc /a poletje, kval. r)0.r) oreme ^M. :i b>, kval. bOl) i« belega pla-tnena<:a batieta gbl. b.iO. Modero ,,Stefanie'4, visoka fasona \/. platnenega Bivega ali Bvitlorujavega croisa 7. ribjo kostjo, kval. M) f>07 Kil 81 ' bOS f> 1J cena gld. 190 2 — 2'20 260 320 3*25 Modero ,,Viotoria", hišni delavni moderc, posebno priporoč.ujoč dumam v drugem stanu, _ kval. C D__M_ cena gld. 2'60 8*60 b — Modero „Stofanle", visoka fasona z nepristnimi ribjimi kostmi, kval. 75 7d 77 78 71> bOl r>t)f) cena gld. — 70 — 85 110 1*80 1-45 170 1'76 Moderol lz rastlinskih dret, (Pflansendrat), za visoki život gld. 2'25 . nizki „ „ 1-40 (408-4) j Ravno držalo o, (Geradehalter) za dečke in dekleta, patentiran kot najisvratneiii te vrsto kval. bil z jeklenim hrbtom tfld. 2,.'>0 . f>l(> _ koščenim „ ■ "2 HO P. N. trgovci dobijo rabat. Lepa hiša na Čateža pri Trennjem, Dolenjsko, poleg okrajne ceste, blizu farne cerkve stoječa, v koji se nahaja gostiloa, prodajalnica in začasni boletni urad, (742—3) proda se iz proste roke. Natiinčne pogoje in ceno pove lastnik Anton Maver, posestnik ua Čatežu £t ;SO. Oeorsko-lirvatsko delniško pomorsko (60) paro »rodno društvo v Reki. (22) Prodajalnica s kuhinjo odda »te n 1. majem v n»fem na Valvasorjevem trmi (prej Križevniški trg) nt. 5. Več ae izve pri F. SupanČiČ-u. (290—17) ae temeljito odpravi samo s Krauao-Ja Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (•li ;';intni, z največjim komfortom opremljeni, električno razsvetljeni paru i k i) ob vožnje: V noči od sobote na nedeljo hitri pnmik v Zader Spljet-Grnca (Rngnsa'-Castel-nnovo-Kotor. V pondeljek nb 10. uri /več,, hitri parniki Zadar-Spljet-Metkovič,. V sreilo b pol 11. uri dop. hitri parniki Zader Kotor. V četrtek ob pol 10 uri zveč. postni parniki v Zader-Spljet in na otoke do Kotora. Vpetek ob 1. uri pop. postni parniki v Loiinj, Selve, Zader, Sebenico, Trau, (jistelvccchio in Spljet. Vsako nedeljo uri zjutr. izlet Beka-Opatija-Lolinj in nazaj. Vozni redi se nahajajo v Waldholm-ovom Kondakterju" štov. 593 604. NEUCHtfEL(saiWHZ). Vsak kašelj Vsaka hripavost katarnim uničevalcem (di)i>roohuMno konflture)i (561*6J Zavojčki po 89 kr. se dob vajo v I. |n I>1 j u n i pri: MIlana I.eiiMtek-ii. lekarna pri „.Mariji Pomagaj" ; I Imlilu pl. I riiliocr.v-j ii. lekarna „pri anorogU* ; 4«al»r. l*i eeol I • j t«, lekarna pri angaljn' ; J. Majr-ju, lekarna pri rzl. jelena*. Posestvo na prodaj! V brežkem sodnijskem okraja je lepo veliko posesti o na prodaj : Isto leži 12 kilo-metrov daleč cd SKrežle na okrajni cesti v Pisece in obsega It oralov nfiv, 14» oralov travni-k«v, I I oralov gfOldoVg "-i orala pasiiikov, '2 orali« z amerikansko trto že popolnoma zasajenih vinogradov, krasno hišo. % »likaiiNko prostoru«* ^osoor. ii Srebre, odvetnik v Brežicah« (760—2) •SO: 0©-P T- S © O 9 ©fsaO'B ^O MS *»TJ^03«««^ ©€• • O ■ (109) Ljudevit Korovnik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem te priporoča v izdelovanje VialtOvrStttlll i»um«'k za lovce in strelce DO najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vaakovratna s»«>P'*»*v"t|1 ln jih toćoo in dobro izvrfiuje. Vse puSkc so na c. kr prosknsevalnici in od mana presknSene. — Ilastjčov'i.ui coni ki zustenj. i 'i ■ j*C>i?M5 ::-SV^ .^«*eM»00*&9»«0e»3O4M» i«S»JO» 4qA ni 41 ■ •. • . • v -». 2? • j i m m ■Hm m h| m *m hI -:::>: '2*. -m -m 4. + x x x x x x jl i x X x a. x x x x x x x x x x x x x x x x x ■m,* «y* . » *r» »■» *Y» «,-» «¥• t>l* «+• gM .. .. • • .. . * M - * i • * • * • ■*/• «■# •.'« *>y« »* m.t • * • • ' ' . , ... ... •■•■...»..,..... ..».>, ^' ........... . ,..».,,..'..»' ... , ... »'...». . .. . . j *N r ■ r- •<*;)«* -- - ' s ' . ' ;--;--, , .. t vzajemno zavarovalna 4ć banka P. i. yy. členom • i:- (zavarovanje kapitalov za doživetje in smrt) kntori so sklenili svoja zavarovanja v letih 1869 do 1891, pripada 10° 10 55 nda* Ta dividenda se isplača na podlarji §. 3. pravil oddelkov I in II. ii zavarovalnine, kolikor jo bilo plaćane v letu 1896. na police, katere so dosedaj v veljavi, in bic^r na ta uacin, da se odračuni 10' 0 iz zavarovalnine na pobotnicah. 10% dividendi pripada brez izjeme na vsa zavarovanja katerekoli tarif«, tedaj na zavarovanja na smrt, na doživetje in na zavarovanje dota otrokom. P. t. članom, kateri so že celoletno zavarovalnino za leto Ls(J7 vplačali, s*-bode vračnnjenib 10° 0 v i.'jo'ovini izplačalo, onim gg. članom pa, Lideri plačajo zavarovalnino mesečno, eetrf letuo ali poluletno, se bode dividenda na pobotnici, začenši I. julija 1897 do 30. junija 1898, odštela Za leto (896. iznaša vplačana premija, postranska plačila In obresti Reservni in poroštveni fondi banko naše iznašajo koncem leta . . V dobi 28 let svojega obstanka je izplačala „Slavijau zavarovancem zavarovanih kapitalov in odškodnin v vseh oddelkih . . . gld. 2.631 657 44 „ 7,955.29062 „ 27,193.723 10 O tej priliki opozarjamo najsir.še >doje si. občinstva na koristne in ugodne tarifo banke „ Sla vi jeu. Izbero najugodnejših zavarovalnih tarifov *a slučaj smrti in doživetja pošiljamo na zahtevanje drage volje vsakemu. V Ljubljani, meseca maja 181)7. (7110. Generalni zaslop „Slavšje" vzajemno zavarovalne banke tt" I^r^grl. ■ «v«> «Jf» «f» vm «m um m* mm «X» «*» mtm «*• m?m «.'•> • • »'•> « • • •> «'•> • • «« *■•» •■• •« »•« »• ... r«» ■z. I ft.- « ' bol)Si- Ki. 7.75 la line •;' 9.— I/. II n« j *♦«. I "C £ £ Ki. IO.no iz »n j «in-1 ~ Jeden kupon za Crno salonsko obleko «1«!. I O*—, kakor sukno za površnike, turistski lodei, najfinejše greben ine in vse drage vrate sukna razpošilja po tovarniških cenah kot reci na in solidna najboljšo znana zaloga tovarne za sukno i272—IG) Vzorol brezplačno ln podtalno prosto. Jamči ae za poilljatev po v zoro u. l'troriiioMtl, naročati blago martiviioMl pri gornji tirni i v Kroju tovttm«*, so precejšnje: V«-HUn IzIkm-. vedno novo blago, določene najnižjo cene, najpoiornejla izvršitev tudi manjših naročil itd. itd. Otvoritev pisarne. Visoko o. kr. ni inisterst vo t ti veleslavna c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani sla. in sicer v prvo i .11. .kom z dne 24. aprila 1897, št. 19604, slednja pa ■ naredbo z dne" 2. maja 1M»7. št. 6598 p delila podpisan, mu koncesijo m otvoritev privatne agencije v Ljubljani s pravico za izdelovanje nastopno naštetih listin, in sicer: prošenj na Nj. veličanstvo, računov, vlog na razne osrednje urade in druga oulastva, zadevajočili pomiloščeuje in razne milostne čine, obrtne, ženitvene in pristojnostne, državljan-stvene, iz in priseljevanstvene, vojaške, naborne in one stvari, ki so v področji političnih oblastij, pa tudi zastopstvo v naštetih opravilih. [ Ijudno dajoj to na splošno vednost, se priporočam najtopleje v naročila na izdelovanje vseh v pisarniško stroko vštevajočih se stvari ter zagotavljam točno, najvestnejšo izvršitev po nizki ceni. Velespoštovanjem Josip Perhauc, (727-8) v Ljubljani, Stroliške ulice štev. 4. d ■ o > > M ..—i ■■ •—I tsi rt' ćiT* > o Prav velika zaloga najnovejših finih bicikljev po najnižjih cenah. I' rečilo se mi je ceno kupiti finih ,. i • ,-;t'£'.• j. jj»koles ; pripororočam naj se porabi, pri- liko, koje še ni bilo tukaj; fino lepo kolo samo za 110 gld. toliko časa, dokler je kaj zaloge. Za kolesa se jamči. Fran Čuden v Ljubljani. Najtežja popravila se točno in ceno izvršujejo; mehanična delavnica (7T'.i— 2) V lSLStni 1x1 ŠI r Poljanska cesta št. 31 < < ii 11, i aastonj in i>o iM>Ati. Prevzetje gostilne- ^ Uljudno naznanjam slavnemu p. n. občinstvu, da sem prevzela gostilno pri „avstrijskem cesarju" na sv. Petra cesti. Točila bodem naravni dolenjski ovićek, črno istrijansko vino in goriško rebulo, kakor tudi vedno sveže Reinlnghausovo marčno pivo. Pripravljena bodo vedno gorka in mrzla Jedila. P. n. gostom in društvom je na razpolago lepo kogljlščo ter za ptujce tepe sobe za prenočevanje. Za lnnogobrojcn obisk so priporoča v vsem spoštovanjem (806—1) Fanika Apili roj. Lorbek. Popolne strojne uprave za (lOlJ—C O) pairia opeKarnice dobavljajo kot glavno apecijaliteto Friderik Wannieck & Comp. tovarna za stroje v Brnu (Moravsko). = Nad 800 tovarn instaliranih. =^= Na Najvišje povelje Nj. o. in kr. apostolskega Veličanstva. ■m XXXI. državna loterija za civilne dobrodelne namene. đobltllOV V gotovem flenarji, razdeljenih na 14S dobitkov s 3834 preddobitki m ;i834 naknadnimi dobitki v skupnem znesku Klatili Ev robi in flflMP.fKeO tflil. «vstr. velj, m sicer: l dobitek z I 1 1 n n 1 . -1 n n 1 . „ 1 . • 1 ■ n 1 . n 3 dobitki po 4 , , 4 n n 4 „ > Srećkanje bode nepreklicno dne 10. junija 1S97. Srečke ne dobivajo pri oddelku za državne hterije na Dunaji, I., Riemergasso 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih in brzojavnih uradih, v menjalnicah itd. Načrti srečkanja za knpovalcc srečk brozplačno. U*7f~~ Srečke se c3.opocilja.jo pcatnlnc prosto. Od c. kr. loterijskega ravnateljstva, (2*19—9) oddelek državnih loterij. 50.000 kron v zlatu — lbo 000 H do bitkov po 175 goldinarjav mm 1.400 ir>.< 00 kron v zlota mm 15.000 14 n n 150 _ 2.100 6.000 goldinarjev = B.000 18 B 100 n mm 1 800 4 ino B 4.0 10 28 n 75 B mm 2 loo B.000 n — 3.000 52 n n 50 n = 2.000 2.000 n 3.000 96 n 30 n i- j 2.880 l.HOO B — 1.803 50 n 5*5 t=x 1.250 1.6C0 n mm 1 600 182 ti n 20 n mm 3.040 1.800 i .:ioo 584 n n 15 trna 8.7H0 1.000 n ms 3.00(» 350 n n 12 B 4.200 bOO n = 2X00 1.350 B rt 10 B .—i 13.500 300 B 1.200 c.tio 7 B - 4.020 200 » 800 4.400 B n 0 B mm 20.400 L Luser-jev obliž za turiste, lipi i. JkT, Dobiva v lekarnah. /^vNT plutih, petah in v^/^ Veliko drugim trdim >^S priznalnih praskam X V O pisem jo na kožo. ^jr^ ogled v ?'avn' razposilja.li.ici: >x\o/ L Schwenk-a lekarna ^©^/ 328-14 Meldling-DunaJ. Pristen samo, če imata navod in S> jtf^r obliž varstveno zhauiko in podpis, » mfr^ ki jo tn zraven; torej naj se pazi l?*/^ iu zavrne vbo manj vredno ponaredbe. Pristen w l.jiibtJnul t.). Mayr, Mardetscblfiger, U. pl.Trnk6czy.(}.Piccoli,L. i i. i i; v liMilulfoveui S. pl.Sladovic, F. Haika; v HHnmlkn J Močnik; v Celovcl A. Eggor, W. II: i.rni w;ild. J. Hiruba- cber; v Bresali A. Aich-inger; v TrKU (na Ko-roskom) C. Monnor; v ll«-l|i>ka F. Scholz, J. M. ištadlor; v oriol (i. B. Pontoni; v VIoJIn-berca A. lluth; v K ranil K Savnik; v Iti* i-;:iini C. £. Andrion; v žiriji Josip Warto; v l(H(lovl|lel A. U.diloa; v CelJI K. Gela; v C:r-iioniljii: K. Haika. k riginalno budejeviško pivo v sodclli fn steklenicah -fa-fes—: ■ ■ >«^Hfr Iz I. 17**5 ust a no t Ijene svetovnoznane meščanske pivovarne (dvorna zalagateljica kralja Wurtemberškegai priporoča glavna zaloga meščanske pivovarne rVTarjvje Terezije cesta. štev. 2. 9(MG (800—1) KMtJMrfaaaMdfcaaaBH'JlrT^^ Jg.-----iTTilllllll lllll I Sobni slikar Ljubljana, Hilšerjeve ulice 3 FR. ALESOV slikar p Solili; 3 Smlednik-IU Ropne uljudno naznanja, da je pričel izvrševati (561—0) *v IELij-a-"blja.3D.I slikarsko obrt se priporoma p. n. občinstu v izvrftilev vneli v to stroko spailajocih del, katera izvršuje ukusno, točno in cono. Plamena naročila prosim pošiljati v Repnje, p. Smlednik. 1 1 i «8 Baramanska danila Friderik Hoffmann i is urar v Ljubljani, Dunajska cesta m (707-1) priporoča ure največjega izbora, najmanjših p| cen ter najboljše kakovosti. Z odličnim apoitovanjem Friderik Hoffmann. fll Kranjsko SO]bgl F&aBOla.ear Kamnik. Ponižno podpisani slavni mu p. n. občinstvu uljudno na/.tianja, da je s 1. majem letos občeznani v mestu Kamniku, najprijetnejšem zavetišču in kopališču prevzel zopet v lastno roiljo. Priporučujoč se ilavnemn občinstvu za obilni obisk, naznanja, da bode skrbel prav j......bno zadovoljiti cenjene goste z Izborno vinsko kapljico, ?, vselej svežim pivom, z dobro, okusno, gorko ln mrzlo kuhinjo. V hotelu se nahaja mnogo sob za prenočišče, istotako se oddajajo ondot letna stanovanja S spoštovanjem Ffail 1 «-»< •! | < k i* Jer^- ~^~?f~ J^:- '!^~ etovtsee Suveren. Tu se toči popolnoma naraven, izvrsten, 3 leta star „Prošeka**", liter po 80 kr. Obiskovalcem letovišča je ob ugodnem vremenu na razpolago vsako nedeljo in praznik (k£T tudi dopoludne ob 10. uri ki ima svoje (781—2) postajališče „Pri Lozarju" na Sv. Jakoba trgu. Bartosch-ev zobni cement za sani« plombiranje votlih zob. S tem 8ndstvom, ki je preakušeno že več nego 20 let, si lahko vsakdo brez triula po navedbah porabnega navodila naredi zobno plombo, zatorej se isto posebno tam, kjer nedostaje zobozdravnih specij.ilitet, more označiti kot dobrodošel pripomoček za daljše ohranjenje zob, kakor tudi kot pomoček zoper zobobol. € 'm« : f stekleni lonček 1 gl.ii ni <* poŠte« Najnljudneje javljam tdav. p. n. občinstvu, da imam v zalogi kolesa (biciklje) svojega, domačega izdelka in jih priporočam vsem kolesarskim prijateljem in vsem, ki domačo obrt radi podpirajo, Za vsako doma izdelano kolo jamčim dve leti. Imim pa tudi \eliko zalogo najfinejših angležklh in dunajskih koles po nenavadno nizkih cenah. Ker imam sedaj urejeno delalnico za nova kolesa, zmožen sem kolesa prenare« Jati, ponikljati ln lakirati, iz starih nove narejatl ln izvrševati najtežavnejša popravila najbolje in najtočneje. Zamenjavam tudi z ugodnmi pogoji nova kolesa s starimi. Z velespoštovanjem se uljudno priporočam (358-13) Jopip Kolsur. m q Otvoritev gostilne. f* : j; štejem si v čast p, n. občinstvu uljudno nasnanjati, da sera bb i/, gostilne *J» .Avstrijski cesar" ^Kaiser von Oesterreich) na sv. Petra cesti preselita v *Jt svo.o hiSo <$ Kolodvorske ulice "7 ^•^ ter ondi otvorila 1 gostilno ,,k angeiju". I fjrf Trudila no bodem p, n. poste postreči z izvrstnimi Jedili in bodem *J* točila ivetovnosnann budejeviško pivo iz meščanske pivovaru-' ter najboljša ^JJ. istrljanska in dolenjska vina ? Sprejemljem tudi naročbe na obed. S m'2: Zahvaljujem se za dosedaj mi izkazano zaupanj« ter se priporočam za '^2 *5* nadaljni olusk. ?». Odličnim spoštovanjem -VJ» i£ aTosIpinai Jerman. |jj V Ljubljani 39. maja 1897. (799—1) so najpriljubljenejši toaletni predmeti elegantnega sveta. — Po njih porabi se doseže "blesteče bela in brezporečno čista polt Koža postane baržunasto mehka in prosta vseh nečistostij1. Učinek je presenetljiv in neprekošen. (8126—11) Garantirano neolcodljlTro! CilaviiK r.ulomt /.« AvMtro-OKer^ko: lekarna rpri sv. Dubu" K. 'l'om»|w uuNlctlulk A. Wlnger, /iitfreb, lllcit -i. 12. Zalo^n m L|ubl|«noi Deleln« i«'knruu ,.prl ii:iri;i Pomagaj*4« M. i.viini. u , Beaeljeva eeHtn *t. 1, poleg mesarskega mostu. 49 Verziranoga koneipijenta s legalno prakso vzprejmem takoj ali najkasneje do I. septembra t. I Pogoji po dogovoru. Znanje italijanskega jezika ni potrebno. Dr. Kari Triller (776—3) advokat v Tolminu na Goriškem. Stanovanje in transito-magacin nddasta ne takoj v najem v bližini tobačne tovarne. Eventualno se odda tudi vsa hiša skupno v najem katera je za kako industrijalno podjetje jako ugodna, ali pa se tudi vse posestvo s travniki in vrtom vred proda. (712—3) Več «e izve pri upravnifitvu tega lista. iftaoecaaeoi««' Sidro LINIMENT. CAPSICI COMPOS. iz Richterjeve lekarne v Pragi. Priznano Izborno, bolečine tolažečo mazilo; po 40 kr., To kr. in 1 tfld. ne dobiva v vseli lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domačo zdravilo vedno na kratko kot Richterjev Liniment s „sidrom" in sprejme naj ne iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „Sidro". (8801—88) [ (lirhterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi !«ettcss«t — 11-! i • i j n i«* zobne ii i.-.-iiio / limuni <>ii|chi ilvoa. «ee»eeee««««nee«eeeeeeeee0e g Prva hrvatska, tovarna salam, suhega mesa: masti g I M. Gavrilovic sinova y Petrinji. | o ♦ Trgovina s steklom, stavbinsko in u metalno steklarstvo Avgust Agnola Ljubljana, Dunajska cesta št. 3 priporoča svojo bogato izbrano zalogo uteklenlfie, u mu Uju za gostilne in kavarne, največjo ubero kozarcev in raznih lukNiirIJOHSlIta itficlkov, po-Hotl|a tu |»oi «-e»»m» in kamencu« s)ttOVl« Nvetilk, zrcal9 |io«iol»„ pozi učeni Ii oktirjev in posebno «laril m «»ili>n> In ženitve i. t. d. i. t. il. Priporoča »e posebno za sieklur >ka «lcl» pri noiili nIuvImiIi, Izložili ko, Mtclileiie Ntrehe, kakor tudi dekorativno uiiietaluo postcklo-vunje cerkva, ihonm, dalj« okvlran|e podob, zrcal i. t. d., sploh vsa v to stroko spadajoča dela solidno izvršena z zagotovilom točne in ceuono postrežbe. - „_____n„ „...«. «Ki„n Im „„„„ ~ (781—2) Popravila vseh vrst točno in oeno. 1 ♦ 1 ♦ ♦ I X I I i I*<»l S S » S Čast nam je opozarjati p. n. družine, gostilničarje in trgovce na našo čisto domačo mast. o o 8Da bode p. n. občinstvo, katero kupuje mast, osigurano, da dobiva pravi domači nepokvarjeni proizvod, dali smo našo mast razkrojiti v aJavnem razkrojnem zavoda dra. S Bošnjakoviča v Zagrebu" ter nam je bil priobčen 22. decembra 18(JG natančui 9 razkrojbeni uspeh s temle zaključkom: „Izcvrta mast, ki nam je bila predložena, je povsem čista, naravna svinjska mast; v njej ni niti najmanje onih 8nič vrednih živalskih in drugih primeskov, s kojimi se to likrat svinjska mast pači v nji tudi ni onih primes, ki provzročajo večjo tožo ter ni mešana z vodo u Ker nam je glavna naloga, da vzdržimo priborjeno dobro ime Snaših proizvodov, prosimo p. n. občinstvo, da nas v naSein stremljenji podpira s tem, da daje našim izdelkom prednost pred tajim blagom. Pripomnimo, da se naša mast prodaja v posodah, na kojih je naša firma. Dobiva se v vseh boljših trgovinah na Kranjskem iti Spodnjem Štajerskem. Cenike pošiljamo na zahtevo zastonj in franko ali naravnost •$> ah po naših zastopnikih gg. A.. Biitscher, Izubijana; C."VValzer, •0 Celje; A. Stocker in drug, G-orica. ^£ Z odličnim spoštovanjem (648—4) S S t O prva hrvatska lovama salam, suhega mesa in masti M. Gavrilo vić sinova v Petrinji, S o # o o « o « o o o « * o o Naznanilo. Uljudno naznanjam, da sem dne 25. t. ni. otvoril odvetniško pisarno v Ivitiji. «8— Velespoštovanjem odvetnik. Litija, dne 25. maja 1897. (762—3) P. P.Vidic & Co. v Ljubljani ponujajo |»o ■injiiižjlli rnntli VNakokoli množino zidarske opeke, zarezane opeke (izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spadajočo stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa lončene peči in štedilnike (lastnega izdelka) Romaivcement Dovški Portland-cement kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. Najnižje cene!!! (406-ao) Izdajatelj in odgovorni nrednik: Josip No M i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.