189. štesvfika. Trst, v soboto S. julija 1904. Tečaj XXIX. ■V Izhaja. dan tiii ob nedelji in praznikih) ob 5. on, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. •sasszne itevtlk* se prodajajo po 3 novč. (K stotink) W mac ;ih tobakamah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, CJll j, Sranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmeatu itd. 9x1a»9 ta n&ročbe sprejema uprava liata r Edinost", Jt i ac.ia nlcco'o stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. ' tsa oglasom 16 H.-tink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi TELEFON itv. 870. inost Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 tron, 3 mesece 6 kroa. Na naročbe brez dopoalane naročnine se aprava ne osira, Vsi dopiBi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaoa pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liita. UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanoa »tv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. I.astnlk konscrcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kocsorcita liata „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca §tv. 2» Poštno-hranilničnl račun št. 841.652. Mo-japista nju. (Brzojavne vesti.) poročilo admirala Skrydtova. Rekognosciranje pri Gensanu. PETROGRAD 8. Brzojavka admirala Sk vdlova na carja Nikolaja od 5. t. m. se h i« : Flotila torpedovk pod poveljništvom f egstnega kapittna barona Radena je bila i dpo-lina ca rekognosciranje v genssnsko pristanišče. Re£ogno*>cirauje je dognalo, da ni v tem pristan:šču sovražnih ladij. Bili sta t mkaj samo dve trgovinski ladiji, en obrežni parnik in eca ladja, ki sta bili zažgani, potem ko se je ncožtvo izkrcalo. Razdejanih je h.io tudi nekoliko transportnih lad j, ki so 1 i le na obrežja. Opaziti je bilo, kako so Be v japonskem oddelku mesta hitro zbirali na « bali japonski vojaki. — Kmalo so začeli H e jati na torpe iovke, ki h > na streljanje o igovarjale ter p-isilile Japonce, da so se umaknil-. Torpedovke eo potem zažgale z granatami vojašnice. Mi nismo imeli nikakih »pib. Ruska eskadra križark v korejski ožini. Boj z japonskimi torpedovkami. O idelrfK križark, ki je razbil zastavo podadmirali Bezobrazova, je prišel dne 1. t. m. oh tj. uri 20 minut zvečer v Korejsko m ; rs ko ož no, kjer je zapaz:l sovražne laaije, na videz štiri križarke spremljane o 1 treh oklopnjač, razun ten še eno ali dve torpedovk'. Naša tskadra Be je obraiia. nakar jo je začel sovražnik preganjati ter sireljtiti na daljavo 80 kabeisk h do ž n. (1 kabe . dolž na =— 12«J Bežo ev.) Saše lad:je niso odgovarjal?. Ob 8. uri zvečer je zalezovalo naš> eskedroll sovraži) h torjelovk ter jo brez vspeha napadlo. Podadmiral Bezobrazov eodi, da ste bili od naš h krogelj zadeti dve sovražai torpedovki t* r se potjp li. Na led njega jutra ni bilo več videti Bovražnih aiij. Mi nisiro im^li zgub, naša ladije bo ostale nepoškodovane. Angležki parnik »Cheltenham* zaplenjen. Angležki parnik »Cheltenham« od 600 tonelat, ki bo ga križarke v japonskem morju zaplenile, je dne 4. t. m. dospel pod povelj -nišivom pomorskega poročnika Gercaisa v Vladivoatok. Bil je namenjen od Otare v Fazan ter je imel na krovu ž-!ezciške tra-verze in tesarski les za železniško progo Seul-Fuzan. Poročilo generala Saharova. — Boji okolo Siunečena — Ruski vspehi. PETROGRAD 8. Brzojavka generala Saharova na glavni štab od G, t. m. se glasi : Dne 4. t. m. je skušal sovražnik na južni fronti pregnati nase Bprednje čete, toda ni vspel. Z czirom na to, da bo bili Japonci zapustili vasi Vtfankov in Potaiza in ker smo zvedeli, da eo se njihove sprednje čete umaknile na levem bregu reke Seviskokho, Fmo capravili doe 4. t. no. pojačano rekognosciranje v smeri na Siunečen. Ob 9. uri zjutraj je bilo zapaziti male ddelke japonsk;h sprednjih čet, obstoječe iz :>ehote in fconjen štva z dvema mitraljezama, kilometrov severno od Siunečena. Vsled treljanja konjenikov in strelcev ter vsled »kolenja levega sovražnikovega krila, so bili aponci prisiljeni OBtaviti linijo ter se umak-ti na viš;ne v erreri Kovčičana, 4 kilometre everno od Siunečena. Naša baterija, katero smo spravili v jjodni pcl.žaj, je pričela streljati na japon-0 glav živine. Na bojišču ni nikakih sprememb. — Deževje. PETROGRAD 8. Ruska brzojavna agentura je sporočila iz Mukdena : V zadnjih dneh ni bilo v vojnem okrožju nikak h sprememb. Deževje, ki je trajalo od 28. m. m. je nehalo. Širijo se vesti o gibanju > boksarjev v mukdenski provinciji. Japonski reservisfi na fronti. PETROGRAD 8. »Novoje Vremja« je prejel iz Liaojanga poročilo, da obstoji Ku-rokijeva armada deloma iz reservistov. Ž.i večkrat so bile najdene medene krogle in puške starega aiBtema, b katerimi je baj? ob'orožena japonska reserva. Zii se, da bo na ta način b le Japoncev že izcrpljene. Nevtralnost Nemčije. TOKIO 8. (Reuterjev biro.) Vest, da hočejo porabiti Rusi Kiaučau za svoje pribežališče, se tukaj ne sccatra za resno. Priob-čena je uradna izjava, vsebine, da je japonska vlada prepričana, da bo Nemčija vzdržala nevtralnost. Tajnost v japonskih armadah. TOKIO (Reuterjev biro.) Sedaj se vrše v okvirju vojnega okrožja zelo važne operacije. Vladi se je pa posrečilo, da izvršuje ta gibanja popolnoma tajno. Od zavzetja Dalj-nega je vlada glede obleganja Port Arturja držala vse popolnoma tajno. Ssladna poročila iz različnih virov, zlasti kitajskih, so sicer dospela na Japonsko, vendar je strogo prepovedano pošiljati ta poročila v inozemstvo. Inozemcev ni niti pri japonski armadi pred Port Ariurjem, niti pri armadi generala Oku, ozirema pri takušanski armadi in vojni dopisniki ter inozemski vojnški atašeji, ki spremljajo armado Kurokijevc, ne smejo prekoračiti czemlje 2 kilometrov v premeru. Brzojavne vesti. Pritožba dra. Gina |Dompieri pred upravnim sodiščem. DUNAJ 8. Danes se j a vršila pred upravnim sodiščem ustmena razprava o drugi pritožbi dra. Gina Dompieri, glede lanskih tržaških mestnih volitev. Predsedoval je ee-natni predsednik dvorni svetnik vitez Habe-rer, poročal je dvorni svetnik Falser, pritožbo je zastopal pritožitelj s^m, tržaški mestni svet je zsstopal pa odvetnik dr. Bul-fulini. Zi poročiboa in po govorih pritcž'telja in dra. Buffalinija je spoznal sodni dvor, da se ugodi prite žl i dra. Dcmpitr ja ter da se dvigne tklep trž^škfga mestnega sveta od 22. decembra 1903. kakor zakonito neuta-meljen. Utemeljevanje razsodbe je posebno važno in interesantno ter pravi, da je bil mes ni svet tržaški pri svojem drugem Bklepu vezan na razsodbo upravnega scdišČa g d 28. oktobra 1903. in na pravi nazor, ki je v istem označen. Mestni svet je moral torej biti mnenja, da so se faktično vršile pri mestnih volitvah nepravilnosti, ter je moral razpisali nove vol.tve, ne pa zopet pretresa-vati ugovore dra, Dompierija ter jih zavreči. Toda konstituiranje ostane po razsodbi upravnega sodišča netaknjeno, ker se je konstituiranje vršilo pred priznatvijo volitev. Predor pod Jlontnco. DUNAJ 8. Zdi Ee, da je ministerstvo za notranje stvari pripravno dovoliti, da jamčijo Člani upravnega odseka nerazdelno b svojim privatnim premoženjem za troške predora pod Montuco. Loubet obiskal Waldeck-Roassean. PARIZ 8. Predsednik L. ubet je obiskal včeraj popoludoe NValdeok-Rousseaa in se je pogovarjal ž njim več ča3a. Waldeck Rousseau, čegar stanje se boljša, se poda jutri v Corbeil. Eongre^acijski učni zavodi se zapro. PARIZ 8. Uradni list priobči v nedeljo naredbo glede zaprtja kongregacijskih učnih zavodov. Po tem ee zakon glede odprave kongregacijskega pouka takoj uveijavi v onih občinah, v katerih S3 kongregacijske eole na-domeste s posvetnimi. Vera je jedno — papeži in škofje pa so drugo. i Narodni liste f izba"a"oči na Voloskem, prinaša ta-le članek : Čas je, da se enkrat reče t udi to, takc-le bistro, jasno m odkrito : vera jte jedno — a papeži in škcfje eo drugo. To bodi povedano našim Negelom in Fiappom ; a oni naj to, ako že hočejo, sporoČe tudi eamemu papežu Sartu. Vera je velika ia neothodna potreba za človeško srce in ima tu v tem srcu najlepši in najsveteji oltar. Tega ni možno ovreči — zato spoštujmo in. čuvajmo vero v Boga in v boljše in lepše življenje onkraj groba. Na srečo našo: naš narod je dobro utrjen v svoji sveti veri; zato je ne bi trebalo več braniti pred njim. Vrhu tega je imel naš narod preko dolgo in dolgo časa polno vrlo vrednih in častitih svečenikov, ki eo bili ljudstvu pravi duhovni očetje. Tudi dane9 še se more naša Istra ponašati s takimi ve-levrednimi pastirji v našem narodu. Ia vse bi bilo lepo in bi šlo na slavo Boga in na odrešenje ljudi, da ni kakih takih Nageio*7 in Fiappov. Ta Flapp ! Ali Bte čitali v naši velevredni »Naši Slogi« iz Pule tiste njegove robate odgovore tistim našim siromašnim Kastelir-cem ? Ali eo to besede višega pastirja ? Go-vorč-li tako škofje? Morejo-!i oni lju Ije gojiti spoštovanje do takega škofa ? Ne morejo, a mi smo se prepričali po razgo^oiM z onimi ljudmi, da jim ni nič do takega škofa, da jim celo ni do istega papeža, ki ne more tacega škofa poslati v penzijon, kakor je po« poslal nedavno olomuskega nadškofa dra. Kohna. Kajti, naš narod v Istri je že eit — do grla vssh teh rimskih komedij. Narud ni bedast; on vidi, on umeje, kaj se de'a iz njega in kaj bi sa hotelo napraviti žnjim. V vseh nepravicah, ki se mu dogajajo v cerkvi, vidi naš narod ono isto roko, ki mu dela tudi druge krivice v vseh pogledih javnega življenja. Dunajska politika je to, ona črna politika, ki služi Nemcu, Italijanu in nametnu vragu, a vse proti nam Slovanom ! Hjčete-li boljega dokaza od tega? Ko je bil papež Lev XIII. pokopan, sešli so se kardinali, da izvol.jo novega papeža. Kakor vam je znano, zbral se je Duh sveti, ali večina kardinalov, kakor hočete, nad glavo kardinala Rampolla, ki je bil, vsaj pod Lavom XIII., kolikor toliko pravičen nasproti nam Slovanom. In vs3 je bilo že uverjeno, da oo izvoljen Rampolla. Ali ne ! Za prej je stari zaspanec Golucho\vski, minister za vnaoje stvari, dal nalog nekemu avstrijskemu kardinalu, da se v slučaju, ako bi bil izvoljen Rampolla — postavi po robu, naj uloži neki stari, razdrapani »veto«, ki da je naši vladi ostal še iz časov sredovečnih cerkvenih zmešnjav. In Rampolla ni bil izvoljen ; pač pa je bil izvoljen bsnečanski metropolit Sarto, veliki neprijatelj našega starega slovanskega bogosluženja. Sedaj je ta Sarto začel preganjati našo glagolico. Flapp mu pomaga na tem — in zato je tako ostro in robato odgovarjal našim vrednim Kastelircem, ko eo bili prišli pritožit se zoper raztreuiha Degrassia, ki jim je odpravil starinsko pe-vanje v cerkvi. A r.arod naš na Poreščini ? Ce je ta narod dobil vrednega svečenika (Stavelik itd.) mu ga sktf hitro začenja preganjati. Ako ta narod slavi svojega B.ga v svojem materinem jeziku, hitro je šiof po konci, da mu s pestjo maši usta. Pa naj bc naš nsrod pritožuje? Ali komu? Ali škofa? Ali papežu? Ni jednemu ni drugemu — ampak moli naj lepDdoma. B)g ga bo čul tudi tam ! Vsakako bo več koristil duši, nego da po cele ure blebeče mrtve, nerazumljive latinske besede. Slednjič je vendar prevelika sramota za naš slovanski rod, da se dajamo voditi od italijanskih intrigantov y R mu. Od tth in-trigantov se je že oavoboiil Bkcrj ve« svet, eamo mi smo jim še za nekako igrače. Kako dolgo bo trajalo to ? A pomislimo, da je preko 100 milijonov naših slovanskih bratov v svoji sveti in naredni veri, kjer morejo svojega Boga molit« tako, kakor jim to želita srce in duša. Bil bi čas, da za,čnemo tudi mi malo razmišljati o tem. j r/iflj^.'.-* „i ' . * Stusko-japonska vojna. Trst, 8. julija 1904. Na temelja najnovejih razglasov, si za-moremo vstvariti fl'ko o onih vojnih silah, s katerimi bo Rusija razpolagala bodoče jeseni v Vztočai Azij:. Š:evilo vojnih zborov, ki jih zamore poslati Japonska n? bojiščr, je znano. Možno je torej primerjati štjvilo obeh vojek početkom zimske vojne. Samo ob sebi je umevno, da se ne mere podati prav natančno število zbog tega, ker držiti vojni upravi to tajco, vendar je podatkov dovoli, da se zamore približno zadeti resnico. Število vseh ruskih čet, kolikor ee jih že nauaja na bojišču in kolikor jih je namenjenih tja, znaša 379 bataljonov pehote, 259 sotnij in essadronov, 128 baterij, saupno 488.901 mož (372.534 vo akov, 320.643 pušek, 26.978 sabelj in 992 topov). K tem je treba le prišteti oblegovalce topove raznega kalibra v Port Arturju in Vla-divostoku itd. Ako vzamemo v poš!ev razne visoke vojaške štabe, nadomestne čete in druge vojaške upravne zavode ter čet«, ki pridejo še v kratkem času iz Evrope, imela bo Rusija za zimsko vojno 1904—905 nad 600.000 mož na bojišču. Zdi se pa, da število vojaških vojev, ki jih hoče poslati Rusija v Azijo, še ni izcrpljeno. Danes moramo postbio opezoriti na vest, ki smo jo prineHli včeraj, da je namreč japonski general Oku zapustil svoje pozicije pri vats^em. Nečuvena žaljenja od strani barona BaE i}V a pa so itak že razburkano vodovje javnega mnenja razburkale še bolj, da ee jezno peni povs >di, kjer je še ks»j hrvatske ljubezni in hrvatske zvestobe. Nevolja je tolika, da je nekako neprijetno pri srcu cslo tistim »štipendistom«, tištim prejemnikom di-jet i»i mamelukom, ki jih hrvatski sabor pošilja v skupno zbornico v Budimpešti, da tam — ne zastopajo koristi domovine in svoje in časti hrvatskega naroda. V »Information« čitamo namreč v nekem dopisu iz Zigreba, da celo ti mož,e uvidevajo potrebo, da se Bantlvjev atentat na državnopravni položaj Hrvatske energično zavrne. Mi smo rekli včeraj, da je ravno to največi škandal, da ga ni bilo v vsej štiridesetorici hrvatskih poslancev ni jednega, ki bi Be bil spomnil na dolžnost hrvatskega zastopnika in bi bil planil po koncu proti takemu žaljenju. Prav za prav bi bili morali planiti vsi kakor levi, ali maknil se ni niti jeden. Nu, v gori rečenem dopisu čitamo sedaj, da se zgodi v kratkem času, da nastopi jeden členov »narodne stranke« proti Banffvju. V ta namen da se te dni hrvatski poslanci snidejo na konferenco v Zagrebu, a potem da odidejo v Bu- cijo, raznih inttrukcij, pisem in raznega — trai-cozkega denarja ! Italijanski listi pa bodo še nadalje pisali o — korupciji v ruski vojski. Češki tehniki v Brnu so imeli dne 6. t. m. zborovanje, na katerem bo pro-testovali proti najcovejim pojavam nemškega dijtštva po raznih mest.h. Zborovanja se je udeležil tudi rektor profesor Ursini in se je pridružil izvajanjem govornikov v imenu kolegija profesorjev. Vsprejeta je bila resolucija, ki je v zmislu dijaškega kongresa v Pragi naperjena proti izjavam nemškega di-jaštva in se izreka za veljavnost spričeval zagrebškega vseučilišča v Avstrij'. Italija in Vatikan. V vatikanskih krogih se govori, da je v bližnjem času pričakovati razglasenje dokumenta, s katerim se obrne papež Pij X. do lajikov v Italiji. Sodi se, da prinese ta dokument važnih izjav glede vprašanja [udeleževanja katolikov na političnih volitvah. V cerkvenem svetu se uveljavljata dve struji ozirom na ta predmet. Jedni žele, da papež, ne da bi oficijelno odpravil »Non expedit», dovoli katolikom neko Bvobodo za udeleževanje na volitvah, da bodo mogli oddajati svoje glasove j[takim kandidatom, ki bo vsaj razmerco prijazni Dnevne novice. dimpešto. Zavrniti da hočejo odločno ne le Banffyja, ampak tudi — Kovačeviča. Proti! cerkvi. Stranka neBpravljivih pa da dela na poslednjemu daje ogorčenje veliko ne le zato, ' to, da bi sv. stolica vnovič potrdila »Non ker je zasramoval hrvatsko državno pravog ex?edit«. Te da podpira državni tajnik, kar-ampak tudi z*to, ker je vso živečo genera-j dinal Merry de Val. Ob takih okolnostih je cijo na Hrvatskem denuncira! pred Madjari težko predvidjati, kakova bo odločitev pa- kakor nelojalno. Bržkone da pripade posl. peževa. Kajeevu, dn ee zopet koncentrira pred pCrt j Pliverigu naloga, da nastopi proti Kovače- - Arturjerr. Če je ta vest resnična, potem vi6u> ali bolJe rečeno, da reši n«rodno stranko imamo najbolji dokae, kako sijajno je vspela F're<* c5mi naroda- Nastopiti pa da hočejo tista diverzja ruskega generala Stackelberga, tudi bivši minister Josipovich, Popov e in jz odvetniške zbornice. Gosp. dr. katera se je razkr čavala kakor grozen ruski Dedović. Mihael Truden odvetnik v Trstu je prijavil poraz, kajti z rečeno diverzijo se je Stackel- Sporočilo čujemo; ali mu pa smemo dati odvetniški zbornici, da se nameruje preseliti bergu pi srečilo, da je zvabil generala Oku vere ? ! Dosedanje skušnje nas opravičujejo, v Ljubljano. kakih 150 klm od Port Artuija. da ostanemo za sedaj neverni Tomaž:. Domovinsko pravico T Trstu je zado- Angleži sj se začeli Ugovarjati in opra- No, pa tudi če se motimo to pot, tudi bil g09p. Josip Erbie, doma iz Gradišice pri vičevati. Že od prvega začetka je bil opra- če se štipendisti oglasijo proti Bantfy ju — Materiji. vičen =um, da v japonskem tabjrju sodelu- ks»j bo doseženo s Sem? Nič, ker strigli bodo Zopet eden. V Como na Laškem je jejo angiezki cfic rji v znak — aegležke le veje, a — deblo, dobivajoče življenja sok bil te dni pred ondotno poroto oproščen 19 nevtron sf, ili ka li ? Ko so Rusi pogrez- jz globokih korenin, bo poganjalo nove veje. letni Barberis, dasi je premišljeno umoril ne- n:li veliko japonsko vojno ladijo »Sadomaru«, Z'o je v globini : v vseebčnem madjarBkem kega Grigionija-! se je trdilo tudi, da je bilo več angležkih šovinizmu. Menijo li, da grof Tisza drugače Afco pojde stvar naprej tem potom, se oficirjev na ladiji. Sedaj pa ee zatrja, da ee čuti in misli, nego baron Bantfv ? Le govori bo z? kak »umorček« vdobivalo še kako vojne proti Rusom udeležuje 200 do 300 drugače, muiiia je ista, samo tempo ee nagrado, ako ne celo — odlikovanje ! angležiih cficirjev. razlikuje. Hrvatski narod se ne sme omejati Na C. kr. višji gimnaziji v Celovcu 11 značilno je, da se z angltžke strani na barbo proti posamičnim hrvatskim eksce- je bil sklep šolskega leta v torek, dne 5. ue taj" to dejstvo, ampak ee izgovarjajo le, lencam, ampak mora nastopati proti — Ma- julija. Konec šolskega leta je bilo 464 d:ja- da SO ti ofieirji le »opazovalci« in »spremlje- djarom ! Tako je in nič drugače. Zastonj je kov, med njimi komaj 78 Slovencev. Abituri- valcic, ker da nikdu njih nima nikakega nade, da bi si mogel narod hrvatski trajno jentov je bilo 34, med njimi 11 Slovencev, akt \ nega poveljstva. — To je igra z bese- zboljšati poležaj v zavezništvu z Madjari ; Slovenščina ee poučuje na celovški gimnaziji dam;. !->_• Angleži ne bodo tako neumni, da boljša osigurana bodočnost ga čaka le v v št'rih oddelkih, po dva in dva razreda bi prevzemali tudi nominelno kako poveljBtvo nezavisnosti od Madjarov. skupaj. in H tem kompromitirali — aogležko n*vtral- Tako na3 u6i vgeob5i madjaraki sovini- Gorotan. Uitanovnik thori slovenskega nest: to že verujemo radi. AU radi teg* ni Z€m RiVnokar doznaje svet o izgledu tega akademičnega ferijaloega društva G)rotan se se rečeno, da niso ti angležki »spremljevalci« goviQizmat ki je naravnost vnebovpijoč po bo vršil Dajbrža dne 27. t. m. v Velikovcil. dobrohotni — svetovalci. To pa je glavno. 8Voji brutaiaostj. V domobranski kadetski Oradllja bohinjske železnice. C. k. vzl'c.tsmu angležkemu »opazovanju« goli v Peguhu je tU(ji trideaetoriea hrvatskih okrajno glavarstvo v Gorici razglaša, da je podaja p iložaj japonske v.jise zelo krit čen gojencev. Te eo Lhot#li pn.il,ti, da morajo t> li5ogi 8e naprav v varnott pre! m nt<1 j do \sp< lia postajajo zanjo vedno Fevati madjarsko himno. Gojenci so se bra-j Djem v katastralnih obči nah Avča, B )drež, manje. Najzanesljiveji znak za to dejstvo je, n li. Potein B0 jlh gnali na dvorišče, kjer so jih Gorenjava9, Avhovo in Plave ob delni progi T PrmaŠa madjarski gojenci obkolil, ter iih zasramovaje | Podbrdo Gori razpo!ožen v uradih cmenje- Kricecih barvah op.saje grozote te vojce .n v til:li pet;. Civilisti pa so smeli gledati to n h oWia ob navadnih uradnih urah od 7. mil:li, pretresljivih besedah predira za mir, ki bi dre9Uro> Al, nijeien hrvaških gojeLcev se do vštetega 20. julija. V t3m času more bil cu-ten za obe strani. Ista »Neue Kreie ni Lotel udati. To je poveljnika šole tako vaakdo Vpogledati v rečeni opsrat. Eventu- rres3€«, ki je zagotovijala t soSkrat, da je razjarjl0) da je jednemu hrvatskih gojencev yelne prigovore proti namerovanim napravam Rusija deh iitivno poražena in .ruski ko oa< pLtlsml pe9t v U9ta> da ga prisili peti. Ali = je ri laBlti pi8n3eilo aii U9tmeno na c. k. strt v prah, v,di sedaj da mso dovtšene Š3 vzllc VBemu 8Q Be vei hrvat9bi gojenci ;krajnem lavar3tvu v Gorici v gori ozna. n.ti priprave za odločitev v tej vojni. Ali ona branili petj polem eQ jlh za kazeQ vrgli v ^ ^onfrš^iiuvt^;:d;narcBteine°j,h pu8tm stradati! Sedajjih" renski siove-ci v*«*«^ V0IJa' đa Ll mlr dobl1 Pot v 1 etrograii in h0Žej0 ,tk|ju6lti iz |ole a hrvatski gojeoci x- „„„ .].„„„., „ I •,„ui..„ v Tokijr. Takov zoak daje dejstvo, da vse ra,alljo u Ltoe volje zapustiti zavod. SlaTn°St' -esokobko slavnost v Ljubljano vlide posebno te dni prisegajo bvo,o strogo nevtralnost, ker računajo, da bjdo v Petro- gradu in v Tokiju najraje Blušali onega po „. ^ , . . , . . . o r- mcra reči. Gotovo pa je, da navstane sedal sredovalea, o kat2rega resnični nevtralnoeti , . t, . „ ... silno racburjenje po vsej Hrvatski. Morda se so prepričam. »Neue r reie Presse« zaklju-, , . ... , i_ _ j i.- . . j vendar poprime to razburjenje tudi hrvat* čuje. da je v tem, da vlasti preže na pravi trenotek za posredovanje, tolažba zi bolestno čutstvo, da se ta grozna vojna ni mogia preprečiti. I j da se ni preprečila, na tem ee je zahvalit: največ onim evropskim japcnofilom v katerih imenu piše — >Xeue Freie Presse«, bi dostavili. Ali vsakako je simptomatičoo za kritični položaj, v kateri je zašla japoeska vojska, čim taka japonofilks, kakoršnja je >Ntue Freie Presse«, postaja elegična, mehko-outna in se zavzemlje za mir, ki bi b 1 časten tudi za Rusijo ! pride kakor zastopnik ameriških Slovencev g. »Agramer TagblatU pripominja, da je . Sakaer, lestniK t Bkarne in izdajatelj ter vspriČo tega dogodka težko reči to, kar se urednik >G asa Naroda« v Novem Jorku. Isti prinese kakor darilo ameriških Slovencev prekrasen trak zastavi ljubljanskega »Sokola«. . i skih zastopnikov v zbornici v Budimpešti...« Zasebni otroški vrtec na Greti. Kolike važnosti je ta otroški vrtec ni nam treba Kakor sneo rekli: ne proti Bacaju, ne i tukaj omenjati, vendar bodi povedano, da proti Tiszi, ne proti — Kovačevidu, ampak proti Madjarom in njihovemu šovinizmu se morajo Hrvatje postaviti v bran ! Madjarska žaljenja in „narodna stranka64 na Hrvatskem. Že govor Kovačev ča, te najžalostneje prikezii v javnem življenju naroda hrvat* skega, je silno razburil vse duhove na Hr- Drobne politične vesti. Italijanski kapitan — izdajica. V Italiji imajo zopet svojo senzacijo. V Mesini so zaprli kapitana Ercolessi in njegovo soprogo, ker sta obdolžena, da sta neki ptuji, a do sedaj ne še imenovani državi prodala mobilizacijske načrte, ki so bili neizmerne važnosti za Italijo v namene obrambe Sredozemskega morja. Na hišni preiskavi so našli mnogo stvari, ki hudo kompromit;rajo aretovanca : fotografij, dokumentov, nanašajočih se na mobiliza- obiskuje omenjeni vrtec okolo 70 otročičev, ki bo obvarovani proti navalu nasprotnega italijanskega vrtca »Lega nazionale«. S tem se hoče prepreč.ti mlademu naraščaju, da izstopi iz naše sredine. Kaj je Greta po mišljenju, to je vsakemu dobro znano, zato je naša dolžnost, da vzdržujemo takšen vrtec za osvobojitev našega bodočega mladega naraščaja. Apelujemo torej na vBe naše slovenske redoljube, da podpirajo ta otroški vrtec s tem, da prihitijo v nedeljo dne 10. t. m. na veselico. Vstopnina 20 novSiČev. Začetek ob 5. uri popoludne. v Zaključek naših otroških vrtcer. Kakor po navadi, je tudi letos ob zaključku šolskega 1't?, otroška veselica. Čemu naj bi ee toliko in toliko vabilo Blovenske rodoljube, na to otroško veselico ? Saj vendar, vsak več ali manj ve v kakšnem polokaju se nahaja Rocol v narodnem pogledu. Vae se tudi. kolifco koristi v tem obziru otroški vrtec. Saj v njem je zavetišes vseh, cd malega otročiča, do zrelega moža. Tu se postavljajo koli ob mlada drevesa, tu se čisti gnilo sadja od zdravega, tu se vceplja otroku v srca ljubezen do materinega jeziku. Kdoi ima narodnega čuta, stavi naj roko na srce in naj si misli da, tudi jaz moram pohiteti jutri v nedeljo v Rocol ali v Barkovlje, da pripomorem z malim zneskom tem preko-ristnim napravam otroških vrtcev. Ne zapustite jih, rodoljubi ! Podpirajte jih z vso ljubeznijo svoje duša. Saj vas je dovolj, da morete priskočiti v obeh krajih. Saj to, za kar Vas prosimo pomoči, je vaše, je naše. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Tržaško sv. jakobska godba v Trsta. Vabimo vsa one, ki mislijo pristopiti našemu društvu kakor sodelujoči Slani, da ee prijavijo, in to najkasneje do prvega avgusta t. 1., ker so vaje že pričele. Vabljeni pa so tudi negodoi, da bodo pristopili k našemu društvu in da bi nas podpirali in da bi nam privedli še drugih moči. Ker gosp. kapelnik VogriČ misli Btvar uvesti tako, da se po preteku pol leta, to je od avgusta naprej, ne bodo vsprejemali novi členi, treba se je prijaviti čim prej Vaje sa vrše vsaki torek, sredo in petek od 8. do 10. ure zvečer v društvenih prostorih ul'ca Sette Fontane št. 4 pri gostilni »allo Spazzacamino« pri gospodu Franu S u-b i č u. Odbor. Iz Klanca dne 4. junija 1904. Vršć svojo prijetno dolžnoBt, si podpisani ne more kaj, da ne bi se vsem onim, ki fo pripomogli, da je ^veselica tuk. braln. pevskega društva — za obstoječe razmere — prav dobro vspala, izrekel tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. Iskrena zahvala sosednji -na bratskima drustvama : »Venec« iz Kozine in »Zvezda« iz Herpelj, ki sta se povabilu takoj in crjge volje odzvali ter sta s svojim sodelorarjem pripomogli do lepega vspeha. »Spoznavaj samega Eebs«, rekali bo že stari Grki ! Na skupnem sodelovanju more vsako društvo šele prav spoznati svoie hibe, pt tudi svoje vrline. Taki nastopi so te rej društvom samim v veliko korist. Glavno korist pa ima narod, kajti izla-Eti našemil milemu slovenskemu narodu veljaj gorenje tek ! A glavni smoter slehernega društva bodi : vzbujati narod, voditi ga do zavedanja in spoznanja samega suhe. In peBem — mila slovenska pesem I Mari ni to najvapesaejse sredit^o v dosego tega cilja j Komu ne pretresa duša harm>-niia mogočne slovenske pssmi ? jO I Zato bodi moja srčna zahvala i zlasti cenjenim pevkam in pevcem, ki so nas s bvo jimi milimi in sladkimi glaeovi ne le kratkočasili in zabavali — temveč so nas tudi okrepčali in navduš li zi nadaljno tlelo v korist in provspeh milega nam naroda. Po št3vilu Bicer pičli zbori so vredni občudovanja tembolj, ker s d pisamičniki se svojo železno vstrajn<>stjo — ne plašeči se po po trudapolnem delu dolgega pota in pezne noči — dokazali, da bo pevci iz res praveg« veselja do petja. Kcnečno naj mi bo dovoljeno, da izre čem diletantom prisrčno zahvalo na upriz -ritvi burke, in vsem drugim, ki so na ta uli oni način pripomogli na prireditvi veselice, kakor tudi vsemu p. n. občinstvu, ki se je odzvalo našim vabilam. Živeli 1 Za odbjr bralnega pevskega društva »Slavnik« : Predsednik. PotovaDje kranjskih kmetovalcev t Švico v proučevanje tamošnjih kmetijskih in socijalnih razmer. C. kr. kmetijska družba priredi 16. avgusta t. 1., ča se jej posreči izpoBlovatt potrebnih podpor, skupno potovanje kranjskih kmetovalcev v Švico. Namen temu poučnemu potovanju bo, da nsši kme tovalci prouče napredno gospodarjenje Švicarskih kmetov, njihovo organizacijo in rj h socijalne razmere ter da se na mestu prepri čamo o tem, kaj zmore omikan in strokovn naobražen kmet. PotovaDje utegne trajati 8 do 10 dni; 2 dneva odpadeta na potovanje sem in tja in 6 do 8 dni na bivanje v Švici. >tr ski ta železniško vožnjo bodo znašali okoli »0 kron, drugi stroški na dan od 5 do 7 *r< n. Potovanje se bo vršilo pod strokovnim vodstvom adjunkta deželno kmetijske šole na Grmu, g. V. Rohrmana. Tega potovanja ee na svoje stroške vsakdo sme udeležiti, vendar prosi odbor tiste, ki ee nameravsjo udeležiti, da to sporočć tudi njemu, da to mogel vse pravočasno poskrbeli. Kavno narobe je res! V »Corriere della Sera« od dne 6. t. m. čitamo notico, ki jo je prejel gotovo od kakega tržaškega neodrešenca, oziroma jo je ponatisnil iz kalnega glasilca tukajšnjih neodrešencev. Ze naslov notici je perfiden, ker govori o kom-1 oiranih in premišljenih napadih Slovencav na Lahe! Da bolj utrdi to natolcevanje, se sklicuje na dogodke na Opč nah, na Rski, v Kibemberku, Štanjelu itd. Našim čitateljem je gotovo znano, da so ta vs.h omenjenih krajih (kakor na Francem, Nemškem, v Švici in povsodi, kjer !i Lahi na delu) najprej oni aami zakrivili iazne napade na domačine. Delavci iz Kalabrije in Sicilije bo pravi divjaki. Oni il jo in grd jo vse tuje narodnosti ; oni zalezujejo in preže na domača dekleta ; oni zm r,ajo domačine s tujci in so vedno pri j.ravl eni poseči po Bvojem narodnem orožju — po bodalcu, katero često zasajajo v telo oim, ki se ne puščajo zasramovati na lastni mlji ! »C »rriere« in drugi itilijanski list; bi orili mnogo bolje, ko bi skušali civilizato-"•no uphvati na divjo druhal iz omenjenih Krajev južne Italije, nego pa da napadajo mirne in tolerantne delavce neitalijanske narodnost'. Povsodi, kjer so se dogodili napadi na talija!ske delavce — in teh ni bilo malo — , ovsjdi bo izgrede provzroč.li isti italijanski ielavci sami. Ker že govorimo o italijanskih e.avcib, naj omenimo tudi ta elučaj, ki se e bil rogodil ob čisu zadnje stavke z.dar-ev. Takoj fr»e dni je nekdo na nekem iodu »konstatira!«, da delavci iz kraljestva ie krš jo difc pline — ker eo vsi do *a Jnjega »tavKi ! Mi heeo že tedaj vedeli, da laški dt-avci delajo vkljub štrajku na zgradbi nove zastavljalnice in pa na oni na voglu ulica sv. Anutoa in Cjr?a ! Mjlčali smo, da bi se ne reilo, da tmo mi, k; smo provzroč;!. kakov ncoieoitni nemir. Ker ne i a napada in žali našd delavstvo, smatramo za umestno povedati, kdo da j 3 kršil e avko ! Aitro che izjave ! Pometajte goipoda L-hi — pred svojim pragt m ! C. k. drž viši sriinnazij v Pazinu. Na c. k. drž. višem g maaziju v Pazinu s : rvat ski m učnim jtzkom te bo vjšilo vpi-sovanje za bodoče šolsko leto tako le : Za prvi razred dna 16. julija in dne 16. a 17. septembra t. 1. VBpr.jjemni izpiti pa m b do vršili dne 16. julija ;n početkom tovega šolskega leta dne 17. septembra. Ivdor hoče b:ti vsprejet, mora se prija ti ud H.—12. ure pied^oludne na ginma-:-kem ravnateljstvu v spremstvu starišev i i njihovih namestnikov ter prinesti seboj r rfctm list (kolek na;) s katerim dokaže, da je dovršil deseto leto, ali da je dovrši ( j 31. decembra t. 1. Ak> je zahajai v ljud-st«> šol\ ima predložiti spr čevalo^preJpi-ano z m nitterjalno naredbo oi 7. apnla 1878 -:ev. 5146. Na vsprejemnem izpitu za prvi razred ee zthteva: a) iz vere nauka toliko, kolikor je [pred ] -aco za štiri šolska leta ljudskih šol ; b) iz hrvatskega jez ka apretnost v čitali u in pisanju, pizoavanje pravjlnih oblik -lonosL za razglabanje prost h in razsirje-t i stavkov, najglavneje o pravopisujin b) iz računstva štiri glavne vjs:i raču oan a s celimi^ številkami, pismeno in ustavno. Vsaki pr glašecec mora p ačati na vpi-^an u 4 K 20 stot. vpisnine in 2 K ka-t r prinos za učila. N» deželnem sodišču so se vršile v eraj sledeče razprave : Proti Anton ji Costanzo, dema iz Pirana, r zločina tatvine in radi prestopka golju-Antonija Costanzo je bila ukradla nekej M d riji I rfgiacomo zlato vrvico vredno preko 0 kron ; poleg tega je pa v imenu I. H. 1 ir ana, vzela na upanje pri trgovcu z jest-v.rianii A. Bocca^sini raznega blaga in si ■". sod.la tudi denarja. Bi'a je obsojena na mesecev težke ječe poostrene jednim po-m na mesec. Proti 35-letnemu poljedelcu Ivanu Pun-doma iz Pomjana. radi zločina poskusa 03fcrunitve dveh še ne petletnih deklic. Puncer je storil te svoje gnugne poskuse tekom mesecev april, maj in juni t. 1. v Štrunjanu na dveh deklicah, pri čijih roditeljih je bil v službi. Dne 2. junija ga je mati žrtev zalotila na takem poskusu ter ga dala aretovat?. Bil je obsojen na 6 mesecev težke ječe poostrene jednim postom na mesec. Predvčerajšnjim ee je pa vršila na dež. Bod. sledeča vsklicna razprava: V meBecu marcu je redar Josip Požun aretiral iz Trsta izgnanega Henrika Bettio. La-ta se je hudo upiral aretovanju, o čemer se je umešavala tudi aretirančeva sestra Katarina Bettio. Zato je bila tudi ona zatožena radi umešavanja v uradne posle. Ona pa je ovadila redarja Po-žuna, da jo je pretepal in zlostavljal ter je na razpravi proti Henriku Bettio to potrdila pod prisego. Na razpravi proti redarju Požunu na okrajnem sodišču je smatral sodnik zlostav- Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi Razne vesti. Fata rnorgana. Te dni eo gledali v Ru s ji 40 vrst od Harkova, blizo mesta Suma, zanimiv meterloški pojav, poznan pod imenom fata morgana. Okolo 4. ure po-poludne je sijalo solnce žarko svetlobo ter je vladala neznosna vročina. Kar se je naenkrat pojavil z juga ogromen črni oblak in se je iz daljave slišalo gromenje: na vztočni strani obzorja pa so ugledali sliko mesta Sprejemajo se vsakovrstna dela tac i Harkova, na kateri jso bili izvrstno izraženi r J J odrazi nekih dobro poznanih velikih zgradb, po_posebnih načrtih, kakor visoki zvonik katedrale, tehnoložki inštitut itd. Seljaki, ki niBO bili še nikdar v = ulica Tesa št. 52. A. - (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurene«. Huntrov&n oenik brezpl&ftno ln franko Hermangild Trocca Harkovu, so mislili, da je to nebeško mesto in so ee pričeli križati. Pojav je trajal tri i minute, dokler ni prišla ploha s strašno 1 točo. 396 kilometrov v 4 urah in 25 minut. mrtvaŠkill predmetOV Iz Londona poročajo, da je železniška družba * Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo ljenje dokazanim po izpovedbi pod prisego in Great Western uvedla vlak iz Londona v je obsodil Požuna v dva dni zapora. Pozneje Plvmoatb, ki dovršuje vso vožnjo od 3% __- ' 1.1 t — ■ - ««• I "» nninil^/ll) M A lin Ki QA liafa _ za otroke in odraščene. Venci pa je bila proti Katarini Bettio uvedena kilometrov v 265 minutah ne da bi se usta-1 _ preiskava radi sleparije, storjene po krivi vil. To je najdaljši kos železnice v Evropi, od porcelana m biserov vezanih izpovedbi pred sodiščem in je stvar sedaj še ki jo prevoža vlak, ne da bi se ustavil. — pendentna. Požun pa se je pritožil proti ob- z rae- Zico, od umetnih cvetlic s tra- Plače gledališčnih igralcev. Neki pa- sodbi, vsled česar je bila predvčerajnjim i rižki 1:8t» govore ° Pla51 francczkib gleda-vsklicna razprava na tukajšnjem dež. eodisču. liščnih igralcev pravi, da dobiva igralec Druga instanca je uničila rezsodbo prve in- Regent zj vsako predstavo 600 frankov, a stance in je Požuna rešila obtožbe, ker Ka- Cocblaine pa 400 frankov. V Ameriki pla-tarina Belto ni mogla dokazati resničnosti čujejo igralce še bolje. Neka igralka v Bvojih svojedobnih izpovedeb. | Brook1ynu se je pogodila za deset nedelj Razpis stipendijev Razpisani so trije za svoto 53.700 frenkov, ali 6700 za vsaki stipendiji po 300 K na leto. Do teh stipen- večer._ dijev imajo pravico, gimnazijalci s kvarnerskih otokov. Prošnje je predložiti do 15. julija dotičnemu gimnaz jalnemu ravnateljstvu. Borzna poročila dne H. julija. Toea v Novomeški okolici. Poročali Tržaška borza. smo, da j« bila minoli ponedeljek grozna toča. Napoleoni K 19.00 19.04, angležke lire K -.— J * j a do —.—, Londr>n kratek termia K 239.3d 2d9.7t) v novemskem okraju ter da je provzročila Francija K 95.---95.15, Italija K 95 -- 95.15 ogromno škode. Uradna cenitev dokazala, da italijanski bankovci K - — Nemčija K nrin _ 117.25—117.50, nemški bankovci Iv —— —.— je tccs napravila škode za 43O.000 kron. avatrijska ednotna renta K 99.40 — 99.70, ogrska Toča je padala debela kakor jajca da, celo kakor ^f"* italijanska renta K J r 1 J . 1013/4 102*/^ kreditne akcije k t»4i.— — o4o — moška pešt. Koliko je škode na hosti in vi- državne železnice K 636.-- 638--. Lombardi K oogradib, se sp.ob eeuiti n« JI.. V Kaodiji Z^TmO.-pri usmiljenih bratih je bilo ubitih 8 bruŠ9 d0 4jo. ^ Bodenkredit 1880 K 298— 308.—, Bonih velikih šip. Na kmetijski šoli na Grmu ^enkredit 18«9 K 290.- 29s,_, TurSke K 128.-r do 130.— teroske —.— do —.—. kovi in napisi. Slite na porcelanastih ploščah za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. Fotografični atelijer pri sv. Jakobu, ul. del Rivo 42 vabi cenj. botrice in botre za blagohoten obisk, za-gotavljaje dobro delo in ni^ke cene. Izvršuje tudi slike skupin, razglede, fotografije na porcelana za spomenike itd. Povečanja od gl. 2.50. Op.mba: .Atelj& nima nikakega potovalnega pooblaščenca za sprejemanje naročb. Dunajska oorza ob 2- url popol ; je pob la toča 136 šip. Ti5i leže po gjzdu f mrtvi. Letiua v Dalmaeiji. To ltto urode vi- Državni dolg V papirju u j- » " v arebru nopradi, ako ne bo toče, krasen plod. Kadi Avstrijska renta v zlatu velike suše st je jedrno vinogradi v Ddlma- n n v kronah 4®/e , . , , Avat. investicijska renta 31/,0/, c ji dobro, doč;m je žito na pol propaio, tudi Ogrska renta v zlatu 4°/0 oljk bo malo. \ » » v kronah 4 I J i renta 31' Cerkveni tatovi. Včeraj smo poročdii nacijonalne banke o tatvini zvršeni v carkvi na Katinari. No Kreditne akcije , . , * • — • . . London, 10 L.str. danes moremo poročati, na ao rloticni tatovi državnih mark ža pod ključem. Ti bo 271etni Anton Cepirlo, 20 mark . -rr . n i o A t ' * 20 frankov 261etni Karol Smerdu in oiletni ALtin jq itaj jir Perko, vsi trije doma iz postojnBkfokrajz. Cesarski cekini Arnoval jih je še predsinoSnjim pri Djmiotu blizu Žavelj policijski cfisijal Jurij Titz. Ti včeraj danes - 100.— 100.— I 100.— 100.— I 118 50 lit* 55 i 99.35 9J.35 91 — 91.— 1 118 40 118.45 1 97.15 97.15 ' 88 95 8S.95 162u — 1619.— 642.75 641.50 239 42 V, 239-42V, 117.30 117.37 l/a 23.46 23.46 19 01 19.— 95.10 95.10 11.30 11.30 icr ^Cj f( FOSKUStTE! Vzore* «Jr3l;ovoi;no. ^otrni 5 kg. ooii!i«a 4 K CO h Imico. DOIV1AC1 PRIJATELJ" ■»cm nMCtf^ m^icCAV. Zj/ircCe /cčama Jifct ia€e 'Prcga-VIIi Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1002.....kron 20S,632.918.73 trije so pokradli tudi v cerkvah sv. Ivana na ak°ije otJoman9ke banke 570.— Vrdeli, v Harijah in v Knčani. Kurji tatovi. Mirij FerjanSič iz Bar-kovelj štev. 367 je prijavil včaraj pred-poludoe na policijskem komisarijatu v ulici Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) - francozka renta 93.10 Premije za poterjati v naslednjih 5°/„ italijanska renta 102.45, španski exterienr 86 05 ^,letl........ • .* ______,___,__Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1902. . . . Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železna —.— Lombardi —.— uni^cirana turška renta 86 10 menjice na London 252.10, avatnjaka zlata ren 101.25 ogrska 4°/0 zlata renta 100.25, L^nderban ' —.— turške srečke 12+ 25, parižka Danka 11.17 italijanske mTidiionalne akcije--, akcije Bio Luigi Kicci, da eo mu neznani tatovi predei- jinto 13.37. Slabotna. 82,371.684-24 611,558.220* 13 25,473.446*68 742,014.072*65 nočnjim ukradli 24 kokeši. London. (Sklep) Konsolidiran dol? v. V vročem poletnem časa je Mat to nijeva Giessfcubler najboljša in najprimernejša osvežljiva in namiema pijača, pomešana z vinom, konjakom ali sadnim sokom. Ta deluje hladno in krepilno, povspešuje voljo do jedi kakor tudi prebavo. V poletju prava kre pilra pijača. —.—. Mlačna. Tržna poročila 8. julija. Budimpešta. Plenica za oktober 9 03 do 9.i0 Rž za oktober 6 b9 do 6.70. Oven za oktober za * 6.27 do 6.28 Koruza za julij 5.30 do 5.31, za avgust 5.41 do 5.42. PSenica : ponudbe dobra; povpraSevaDi« bolje, dobro- Prodaja 40.000 meterskih atot. za 10 stotink zvišanja. Druga žita za h do 10 stotink višje. Vreme : vroče. H a v r e. (Sklep.) Kava Santoa good av»-rage za tek. mesec po 50 kg 4 L.50 frk, za aept 42.—. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santoa goo' sverage za julij 331/* za september 313/A, za dec. 341/*, za marec 351/*, komaj vidrž. Kava Rio navadne loco* 33—36, navadna reelna 37—39, navadna dobrs 40—42 Hamburg. (Sklep) Sladkor za julij 19.30, zb avgust 19.35, za sept. 19 40. za oktober 19.45, za dec. 19.40, za marec. 19.80. Sulno. Vreme: lepo. London. Sladkor iz repe surov 93/ia 8b Java 10.3 Sh. Trdno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concaas6 in Melispi)iejema sa varovanje človeškega živ-jenjr po najra*novrstnej?ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je anodno zavarovanje Da doživetje :u smrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 73,324.623-17 K Po velikosti drntra vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovausko-naroduo upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, Čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pr požarnim Škodam po najnižjih cenah £kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluj e Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. & * K u I g X i £ M Stanje branilnih mg: 18 milijonov kron Rezervni zaklad: nad 550.000 kron TRŽAŠKA POSOJILNICA iN HRANILNIC registrovana zadruga z omejenim poroštvom. V lica S. Francesco štev, 2, I. - X R S X - Ulica S. Francesco štev. 2, I. A Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trga zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloir»* se sprejemajo tudi po pošti iu potom e. kr. postne hranilnice. Posoja se na zemljišča p) 43/4% na leto. Z obre tmi vred pa plaća vsak dolzaik toliko na zna-ajo obresti in to odplačilo ravno 5"/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg kapital, da poplača v in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6"/q izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 472% do 5%. Telefon 952 Hranilne Uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruga in jih obrestuje po 4°/o- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5x/2°/o> na menjice po 6°/0, na zastave po o1^0^. Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. I Najprimernejše letovišče za tržačane je grad Trpiiia i mannlaktnrnim fi Krasna lega, obširen park s senčnatimi sprehajališči, brez prahu, mirno bivanje, čist zrak, krasen razgled na divno romantično pokrajino v ozadju in na zelene griče m doline, ki se v ospredju razprostirajo do morja. Lepe zračne sobe z dobro hrano za letoviščnike. Nizke cene. Nizke cene. pri Borštu, Za izletnike dobro urejena restavracija : Izboren teran, mrzlo pivo, okusne jedi. Svojim rojakom se posebno priporoča udana Eleonora Ferlnga lastnica. Barriera veceliia 11. - AN i ON SANZIN - Barriera vecehia 11. ISogata zaloga perila, snovij za ženske, perkala, cefirja. satena in batiste v zajamčenih barvah ter novih narisih na izbero. Srajce bele ali barvane za moške, velik izbor zapestnikov in kravat. 1W Modrci in drobnarije ter izdelki za dela|ce. Vse po jako ugodnih cenah. Vse po jako ugodnih cenah. g* Zdravljenje kile brez operacije. Profesor ANTON DE CASAGRANDE član nacijonalne akademije r Parizu, odlikovan z mnogimi zlatimi kolajnami, v zadnje se zlato kolajno na razstavi v Rimu. Ordopedist, specijalist za k i las te bolezni došel iz Pariza se ustavi Jstano vlj eno leta 18 ~ Ml priznano najboljše Oljnate barve zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah y7dol/ JCaupimann v £jubljani prva tovarna oijnatib barv. firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. * t Ilustrovani ceniki se dobe brezplačno. 1-4 O O* P S* P Pj m o C v VIDMU (Udine) od II. do 25. julija 1904. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA | Natječajni oglas. v------vpisana zadruga z neomejenim jamstvom. _ . .. . Naznanja cenjenemu občinstva, olezni. Za-lu^a jrre torej prof. Casagrandi, ki je izumil sredstvo, s katerim je mogoče mnogim nesrečnim darovati zoj>et zdravlje. Dve električni ploči se postavili na prostor, kjer se je pojavila kila ter se is Le zvežejo s pomočjo elastičnega traka, tako, da bolnik ne občuti nikake ovire. V kratkem času se mora kila ]>opolnoma odpraviti. S pripomočkom prof. Casagrande se odstranijo vsa druga zdravljenja, ki so večkrat zelo nevarna. Pr«>f. Casagrande sprejme honorar le tedaj, ko je bolnika popolnoma ozdravil. Soproga prof. Casagrande stavi gospe m in otrokom zdravilne pasove. Prof. Casagrande ima veliko zalogo električnih aparatov za bolne na živcih itd. vpisana zadruga z neomejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr v lastni hiši. Uelik izbor električnih priprav za vse nervozne bolezni. Zdravniška preiskovanja brezplačna. T SACILE, tifasta provincija, v lastni palači od ID. avgusta đo 29. septembra 1904. * » *l X a s * X m » a 3» % Otvorila se je 3ottiglieria £xcelsior v nI- S. Sebastiano 2 ki je preskrbljena z najboljšimi specijalitetami ORIGINALNIH FINIH VIN Likerji in špiriti v velikanskem izboru. Prodaja na debelo in drobno po tovarniških cenah. K X M. K a K K X K K K K * K % XXXK ^X*XXa> «XXXMXXXXX X «XXX « M«XXX Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/*°/o» ne ^a bi 9e odbijal renti:i davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na mf-nj ee po 6 °/0 in na vknjižbe po o1/^0/«) Uradnje vnaki dan od 9. do 12. ure dopi>J. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje branilnib vlog leta 1902. Kron 1,479.000 Poštno-hran. račun str. 837.315. i konsMnno flrnstvo Cres - (Kvarnerski otok) - Cres Prodaja po K IOO.— hehtoliter svoje izvrstno domače, naravno namizno maslinsko olje. Na zahtevo se pošilja vzurce. Prve in jedine želodčne kapljice sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redao prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepi pokvarjeni želodec, stoie, da zgine v kratkem času omotica in životna lenost (m r t v o s t). — Te kapljice tudi store, da človek raji j6. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se ▼ vseh glavnih lekarnah na sveta. — Za narooitve in poiiljatve pa Jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. (Varstvena znamka). Otvara se natječaj na mjesto učitelja ove glazbe uz dužnost, da n takovom svojstvu podučava i članove »Pjevačkog dvuštva« u pjevanju i tam buran j 11 te da za jedne i druge piše dotične partiture. Godišnja plača iznosi kruna 21 (»0, koju če primati u mjesečne predtečne obroke a preko iste može prama svojoj sposobnosti računati na priličnu svotu iz privatne zaslužbe. Natjecatelji moraju dokazati svoju sposobnost, dosadašnju službu, dobu, pripadnost i poznavanje hrvatskog ili slovenskog jezika. Dotična pogodba sklopit če se pri nastupu službe. Uok natječaju do '27). tekućeg jula. Oil ravnateljstva „Hrvatske općinske ulazile' Korčula d. jula 11)04. Razpis službe. Županstvo Marezige išče občinska tajnika. Prositelji morajo znati korektno slovenščino, razumeti dobro italijanščino nemščino ili hrvaščino. Prošnje je opremiti s spričevali o šolski izobrazbi it eventuelnimi spričevali o dosedanjem službovanju. Prošnje je vložiti do 1 '2. julija t. 1. Prositelji s kavcijo imaj<< prednost. Letna plača 1100 kron; nagrade in postranski prislužki znašaj približno 200 kron. Kocijančič, župan. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovca. Kupuje in prodaja vm Trste rent, ustavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. PromiM is daj a k vsakemu srebanjn. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjava in eakomptnje izžrebane vrednostne papirje is vnovčuje zapale — — kupone. -- Daje prednjme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl - Izgubi ., . — Vlnkuluje In dlvlnkuluje vojaške ženltninske kavcije. JSmMompt in inkummo mmnic, Borzna naročila. Podružnica v Spljetu Denarne vioge vsprejema v tekočem računu ali na vlažne knjižice proti ugodtiin . Obrestim, Vloženi denar obrestuje od dne vloge dc i dne === ■■; . ,f= Promet e čeki in nakaznicami.