78. številka. Ljubljana, v torek 7. aprila 1903. XXXVI. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje m |praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano * posipanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h — Za tuje dežele toliko več kolikor znaša poštnina. - Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trga St. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove nlice St. 2, vhod v npravnistvo pa a Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Klerikalne laži. »Slovenčeva« podlost in lažnji-vost presega vse meje. O tem smo se prepričali sedaj iznova, namreč o priliki, ko je izpregovoril o deželnem zboru kranjskem. Povedali smo že v soboto, kaj so /zahtevale posamične stranke. Povedali smo tudi, da je narodno-napredna stranka in da so veleposestniki spre« j e i i klerikalne zahteve glede predmetov, ki jih naj reši deželni zbor, v polnem obsegu, in da n i s o ugovarjali ne eni dotičnih zahtev. Narodno-napredna stranka in veleposestniki so seveda varovali tudi druge interese in zato zahtevali, naj se rešita tudi vodovod za Kranj in pa proračunski provizorij. Ko se je izvedelo, da se deželni zbor ne skliče, je »Slovenec« nastopil z doižitvijo, da je deielnozborska večina tega kriva. Bombastično je upil, da liberalci obstruirajo proti ljudstvu, ker so hoteli, da se naj poleg tistih točk, ki so jih zahtevali klerikalci, reši tudi nekaj drugih točk in naznanjal kar tabore, ki naj protestirajo. Iz vsega je bilo razvidno, da so klerikalci o d k 1 o n i H zahtevo, naj se rešita kranjski vodovod in pa proračunski provizorij in da se vsled tega ni sklical deželni zbor. »Slovenec« ie celo spo ročil, da je ministrski predsednik na znanil klerikalnim poslancem, d a vsled zahtev liberalcev ne skliče deželnega zbora. Sedaj pa — Čujte in strmite, ljudje božji — sedaj se je izkazalo, da je vse, kar je pisal »SI o v e n e c«, o d koncado kraja velikanska laž, taka laž, kakor si jo je mogel izmisliti samo polit, obešenjak ožlin dranih rok. Imeli smo priliko govoriti z uglednim konservativnim državnim poslancem kranjskim, ki je o celi stvari natančno poučen. in ta nam je dal pojasnila, ki postavljajo »Slovenčevo« pi šarjenje v pravo luč. Ta poslanec nam je povedal, da se je med vsemi tremi strankami doseglo popolno e d i n -stvo glede sklicanja deželnega zbora. Kakor smo že povedali, je napredna stranke in so veleposestniki vse klerikalne točke sprejeli, omenjeni poslanec pa nam je povedal, da so tudi klerikalci sprejeli protizahteve, da se rešita k r a n j s k i v o d o v o d inpa proračunski provizorij. Glede kranjskega vodovoda se klerikalci sploh niso upirali, a tudi glede proračunskega provizorija se j e d o s e g 1 o p o r a z u m 1 j e-nje v tem smislu, da se v deželnem zboru podasta dve izjavi, ena za rešitev, ena proti, pa brez glasovanja. Doseglo se je torej popolno edinstvo in vsled tega so se poslanci obrnili do ministrskega predsednika, naj po Veliki noči skliče deželni zbor. Ministrski predsednik pa, ki je bil prej pripravljen sklicati deželni zbor, ako se vse tri stranke zjedinijo, je sedaj klerikalnim poslancem naznanil, da deželnega zbora ne skliče, čeprav so se stranke zjedinile in zgoraj omenjeni konservativni poslanec je prepričan, da se je to zgodilo iz ozirov na razmere na Češkem-Češki deželni zbor je samo do konca aprila dovolil proračunski provizorij, a če bi se sklical kranjski deželni zbor, bi se moral sklicati tudi češki. Tega pa po mnenju omenjenega konservativnega poslanca dr. Korber neče storiti in zato tudi ni sklical kranjskega deželnega zbora. »Slovenec« je o tem brez dvoma natančno poučen, a vzlic temu je za-žgal veliko grmado in klical vso de želo na boj proti liberalcem, ki »obstruirajo proti ljudstvu«. Večjega lo-povstva si res ni mouroČe misliti. Tu se vidi neskončna lažnivost »Slovenca« in njegovih poročevalcev. Vse, kar je pisal, je bilo zlagano, vse od konca do kraja. Celo ministrskemu predsedniku se je upal podtakniti besede, katerih ta ni in ni mogel izreči, o čemer se bomo še v državnem zboru pomenili. In tako, kakor v tem slučaju, delajo klerikalci vedno. Ravno tako, kakor v tem slučaju, so lagali glede Jesenic in glede Tržiča, ravno tako lažejo o zvezi z Nemci in falsificira jo celo določbe dotičnega dogovora. Vse kar pišejo in kar govore je laž in lumparija; vse kar počenjajo je šuftarija. Kdo naj od take druhali tudi kaj druzega pričakuje. Glas iz tužne g a Korotana. (Dopis.) III. Zdaj o združitvi z Nemci. O tem je treba čisto kratko govoriti. Kdor do zdaj ni mogel pritrditi, da nam združitev z Nemci škoduje eminentno v narodnem oziru, upamo, da se o tem prepriča zdaj. Naj je naš Nemec — nacionalec — katoličan — ali socijaldemokrat, je vse eno, ker so vsi enega, čuta za svoj narod. Da se ob času volitev in od slučaja do slučaja — zvežemo s konservativnimi Nemci, to smo že priznaH in tudi storili. Ravno tako radi se bodejo — v svojo korist — zvezali z nami konservativni Nemci pri volitvah. Da pa splošna zveza na podlagi enotnega programa ni mogoča, kažejo dejstva. Združenje slovenske in nemške stranke v eno katoliško stranko je nemogoče in tako združenje se zahteva. Mi naj bi delali Nemcem tlako in jih podpirali še gmotno, med tem ko bi naš narod gineval? Vsaj narodnost vendar ni paganstvo, kakor pravi P., da bi jo kar od sebe metali. Gmotne podpore smo potrebni mi najbolj sami. Zato je bilo tudi blazno pisarjenje svoj čas v »Karn- tner Zeitung«, ki je vabila Slovence, da bi vstopili v nemško katoliško politično društvo. Omenili smo že prej v »Narodu«, da Nemec ne more imeti za nas Slovence pravega čuta, torej n« bode nikdar mogoče, delati nemško katoliškemu društvu v našo korist. Oni so Nemci, in ako se udajo le verskemu načelu in bi res hoteli kaj storiti za nas — kar pa v sedanjem času misliti ni — potem jih napadejo Nemci - nacijonalci, in jih označijo kot izdajice nemškega naroda. Tako bi se pa spodkopal njih ugled pri nemškem narodu in njih moč bi razpadla. Nikdar tudi ne bode črhnil be-| sedice nam v bran kak nemško katoliški list. Kako se je želelo, da bi se našel nemški koroški časnik, ki bi b:l branil beljaške Slovence o priliki surovega navala od strani Vse-nemcev in nacijonalcev v Beljaku. Poslal se je članek, kakor sta ga prinesla »Siidstr. Pr.« in še neki drugi list, čisto kratek in reserviran dopis v »Karntner Zeitung« s prošnjo, da ga objavi, ker se ne moremo braniti. Le v upanju, da je katoliška . emska stranka res tako pravična in odkritosrčna, kakor se je svoj čas kazala s svojim vabilom, sta se poslala ta dva dopisa uredništvu. Ali glej in slušaj? »Kiirntner Zeitung« je molčala kakor mutec in ni imela ne čuta ne korajže, braniti čast in pravico Slovencev. Kaj pa pravijo k temu tisti, ki so s to stranko zmiram tekmovali? Kaj pa tisti gospod, ki je prvi vstopil v nemško katoliško društvo? Na to nam še odgovorite, potem pa zaključimo svojo polemiko po časnikih izven dežele. Ta slučaj jasno kaže, da želijo oni od nas le koristi za se, mi naj pa bi prenašali vse, kar nam navali njih narod. Hvala za tako naklonjenost! Ponavljamo pa še enkrat: Nikdar ni mogoče, da bi nemško, katoliško politično društvo branilo in se potegovalo za pravice Slovencev, in nikdar nas ne bode branil nemško katoliški ; list. Nemški katoličani stojijo na od ločno narodni podlagi, kar se lahko vsak hip dokaže. Mi moremo vse svoje trditve dokazati. Vemo natanko, da se je od sedanjih »Karntner Nach-richten« nekomu pisalo: Mi bodemo zmiram varovali nemški značaj našega lista. Evo! Ako varujejo nemški značaj pri tem listu, ga pri drugem ne morejo podkopavati. Le malo bolj pravični so še socialni demokrati. Seveda je to dolžnost internacionalizma. »Volkswiile« tudi v celoti ni sprejel našega dopisa, vendar pa je dal nacijonalcem izvrstno brco. Imajo vsaj toliko sramežljivosti, da s tem nekako opravičujejo svoj program, akoravno v resnici ni tako. S tem končam svoje »modrovanje in želim, da bi nikdar ne bilo več prilike, pisati v druge časopise, ampak da bi se mogle razpravljati nase razmere pri nas doma, da bi tako zvedel o vsem tudi naš kmet. »Mir« naj postane pravo glasilo koroških Slovencev, mi pa porabimo svoje moči v tem listu, in žeh bodemo dober sad. Ostati hočemo Slovenci. Slovenci iskreno in radikalno narodni! B, g in narod! Položaj na Ogrskem. Sklep neodvisne stranke t. j. opozicije, da izloči proračun in nagodbo iz obstrukcije, je navdalo vlado z novim upom, da se bodo strasti začele polegati. Toda glede brarnbne predloge ostanejo neizprosljivi. Vodja opozicionalnih strank, po>l. Kossuth je izjavil glede strankinega sklepa in sedanjega pol. položaja napram nekemu poročevalcu: „Brambuo predlogo je smatrati za direktuo predlogo krone. Vsled tega se bojuje vlada, ki je dolžna ščititi krono, s tolikimi težavami. Krona pa, ali ni poučena o javnem mnenju, ali pa temu mnenju ne pripisuje posebno velike važnosti. Ne-odvisua vlada si je popolnoma svesta svoje velike odgovornosti, ako bo vlada Vis-a-vis. L »čakaj, preberem ti najnovejšo črtico, ki je prišla izpod mojega pe resa, ali recimo svinčnika, ker je še nisem na lepo prepisal«, rekel je Stanko Slavec tovarišu, s katerim sta slonela na oknu in gledala vrvenje ljudi na ulicah. »No, sem radoveden«, odvrnil je Zajec, se naslonil na komolec in gledal za Stankom, ki je iskal rokopisa na mizi med papirjem, ki je ležal na mizi. »Aha, tule!« rekel je Stanko in vzel precej papirja v roko. »Poslušaj: — Stanoval sem v stari hiši v neki bolj oddaljeni ulici. Nasproti je stanovala neka gospodična. Bila je jako lepa. Črni lasje so se ji prožili na Čelo in se pomalend izgubljali v majhnih valčkih. Sanjeve oči . . .« »O, ti imaš tudi sanjave oči drugi dam, če prejšnjo noč do treh krokaš . . .« se je vtaknil nekdo v besedo Stanku, bil je to neki član takozva-nega »slovenskega Iriumvirata«, ki pa ga je slučaj razbil, predno ga je spoznala javnost. »Lepo pozdravljaš«,je menil Zajec. »In govoriš o izkrokanih očeh» pa niti ne veš čegave so«, se je hu-doval Stanko in vtaknil rokopis v žep. »Jaz vendar opisujem žensko in tu menda ne boš govoril o izkrokanih očeh, institutka je, pomisli!« »A pardon! Potem vzamem besedo nazaj, a beri dalje!« »Drugič, ko popravim«, je rekel Slavec in pohpal za žep, kakor bi se hotel prepričati, je-li rokopis varen, ali ne. »Tebi ni treba popravljati« »Kako to misliš?« »No, ker je vse tako slabo, da se ne da popraviti«, se je smejal Središki in odložil havelok na Stankovo posteljo. Stanko se je milo nasmehnil tej opombi, Zajec pa se je potegnil zanj: »A, kaj se boš oziral na Središkega, on sploh ne razume lepote, ki veje iz tvojih del, dasi je sam v »kranjskih klasikov števili«. To pa je Zajec rekel zato, ker se je hotel Stanku prikupiti. »Zdaj je bila vrsta na Stanku, da je opomnil ironično: »Haha! Od kod pa prepisuješ? — Veš, ko sem bsl v drugi šoli, smo imoli nekega dijaka, ki je tudi pesnil, ker pa sam ni bil zmožen napisati kaj poštenega, je predelaval druge pesnike, in sicer tako nekako, da je postala zadnja kitica pri njem prva in tako dalje. »E, brij no norce, saj ne mislim tako slabo o tvoji umetnosti«. A tudi Središki je drugače govoril, kakor je mislil. Bilo je že navadno, da so sedli, ko so prišli skupaj, in pričeli kartati. Ko je eden druga dva oskubil, so šli v gostilno in vse zapili, tako so bili vsi suhi. Tudi zdaj so sedli in pričeti igrati. Stanko je imel vedno dobre karte in je torej Središkega in Zajca dobro navijal. Središki je klel prav po gorjansko, Zajec pa se je s lino nobleso le tožno smehljal. Stanka je to vidno veselilo in vedno bolj se je ogreval za igro, ko se Zajec naenkrat zagleda skozi okno na drugo stran Tudi Središki je zijal tja, mesto v karte. Slavec ju je priganjal in res so nekaj časa igrali, ali pričela se je znova pantomimika med obema strankama. »Sakrament, igrajta«, se je zadri Slavec in vrgel na mizo srčevega asa. »Jaz ne morem več«. »Jaz tudi ne«, sta rekla onadva hkrati. »Kaj pa vaju moti? — Ona le na drugi strani? — Haha! Zajec le počasi, ti si že tako znan, kot goreč častilec drugega spola«. »E, beži, beži, ne fantaziraj! — Deklica je res lepa!« se je zagovarjal Zajec in se naslonil na okno. Središki se je tudi mahoma zaljubil. Naslonil se je tudi on na okno in gledala sta zaljubljeno na ono stran. Gospodična na oni strani je to takoj opazila in semtertje pogledala pomilovalno na junaka, ki sta slonela na oknu in se kregala, kateremu izmed obeh veljajo ti pogledi. »Ti, Pepe!« je opomnil Zajec. »Mislim, da bi vseeno gledala sem, če ne bi bilo tebe tu na oknu«. »Zajec, ti si v zmoti, odstrani se in stavim, da bo pogledovala na to stran!« je stavil Središki. »No, sicer pa se mi ni bati, ker ravno konkurence mi ne delaš.« »An jo pa morda ti meni? Kaj pa si? Kakšen pa si? Petošolec si kot jaz in ne brhkejši.« V tem se je zrinil med njiju Stanko, ki se je pričel bati, da se ne bi stepla. Vedel je, da je onostranska polovica dejanja, ki se je vršilo, precej prebrisana in da torej le iz kokete-r;je gleda sem, malo pa tudi z.Uo, ker ju prvič vidi. Slavec se je nasmehnil in pokazal na nasprotno hišo: »Giejta, doli v prvem nadstropju sloni E a Rezek in siika, tu nasproti v oknu pa je naslonjena na komolca Milena Vračko in — »farba«. Tovariša je posilil smeh, a rekel ni nobeden nič. »In verjemita mU, je nadaljeval Stanko, »da vaju pošteno ,nafarba4.« »Mislim, da pretiravaš«, je rekel Zajec, a se obrnil v sobo nazaj, Središki pa je vrgel še par zaljubljenih pogledov na Vračko, potem pa predlagal, da odidejo na prosto; ker sta bila ostala dva zadovoljna, odšli so na trg. * Zajec je bil sin višjega državnega uradnika. Imel je kodraste lase in tudi brki so mu že nekoliko poganjali; kakor bi jih hotel prisiliti, da bi hitreje rasli, je vedno segal pod nos in vrtil brke; posebno rad pa je posegal v brke takrat, kadar je bil v/ zadregi in to je bil večkrat. Dobil je od svojega očeta vedno denar, a ga je ravno tako hitro zabil. — Znan je bil med tovariši kot vedno zaljubljen. V tem času, ko se godi naša povest, res nastopila brezzakonito pot (ex lex.) Vem, da je brambna predloga delo vlade, a ustarni vladar navadno žrtvuje svojo voljo, ako naleti ista pri vseh slojih v deželi na hudo nasprotstvo. Tako je storil že večkrat tudi sedanji ustavni vladar. Posebno jasen dokaz temu so cerkveno politični zakoni. Cela dežela priznava, da sedanji kralj s svojim ustavnim mišljenjem in s svojo izpolnitvijo obljubljenega daleč nadkriljuje vse vladajoče dinastije. To dejstvo mu zagotavlja tudi v naši deželi splošno veliko spoštovanje, da niso tudi pri nas najbolj narodna čustva v nikakem na-sprotstvu z zvestobo do kralja." Na vprašanje, kake upe ima opozicija glede boja zoper brambno predlogo, je Kossuth odgovoril, da je izključeno, da bi vlada končno ne ugodila zahtevani opozicije. Po veliki noči se za nekaj časa ne bo nadaljevala debata o brambni predlogi, temne pride v razpravo bud-get. Za to zadevo ima zbornica le 10 dni časa ker s koncem t. m. poteče dovoljeni provizorij. Izven zakonito vladanje, ki je skoraj neizogibno, bo vzelo najbrže zbornično predsednistvo in ministrstvo. Toliko je gotovo, da grofu Apponviju ne bo dopuščal njegov narodni patrijotizem, da bi sodeloval pri vladanju, ki je navidezno naperjeno proti narodu i m pravom. Pa tudi S zeli bo v tem slučaju najbrže zapustil krmilo. Vse to se odloči o praznikih, ko pride v ta namen Szell k cesarju na Dim aj. _ O Albancih. Napad Albancev na Mitrovico ni prišel nepričakovano; cilji Albancev so bili že od začetka gibanja znani. Albanska vstaja pa ni nastala vkljnb reformam, temuč ravno vsled reform. Hujšega sovaštva menda svet ne pozna, kakor je med Albanci ter Srbi in Bolgari na Balkanu. Le vsled tega smrtnega sovraštva so se kazali Albanci sultanu lojalne. Ko pa je bila sedaj turška vlada primorana, odreči Albancem privilegije nad Srbi in Bolgari, so prvi takoj odpovedali sultanu ljubezen in pokorščino. Tudi Albanci zahtevajo zase avtonomijo, le pod drugačnimi pogoji kot Srbi in Bolgari. Glavno vlogo igra pri teh malo razvitih narodih — vera. Albanci pa so deloma katoliki, deloma pa mobamedani; zato pa ima katoliška Albanija drugačen program kot mobamedanska. Katoliški Albanci žele avtonomijo pod varstvom katere katoliške velesile, moha-medanski Albanci pa si ne žele druge spremembe kakor decentralizacijo uprave. Ko pa je hotela sedaj turška vlada nvesti v vilajetih Kosovo in Monastir centralizacijo v upravi, razburila je oboje Albanc. Da pa se niso obrnili razkačeni Albanci niti proti sultanu niti proti Avstro-Ogrski, temuč proti Rusiji je popolnoma umevno iz njihovega verskega stališča. Proti sultanu delovati, je trdil, da ima trinajsto. In Stanko mu je zatrjeval, da bo Vračko štirinajsta. Središki je bil človek velike postave. Delal je dolge korake in hodil zelo počasi, ker si je domišljal, da mu kot velikemu človeku, ne pristoja hitra hoja. Imel je to posebno, menda samo njemu prirojeno lastnost, da je pozdravljal na cesti pse in mačke (potihem seveda, a toliko glasno, da sta slišala tovariša) Šli so po trgu. Stanko se je smejal Zajcu, ki je gestikuliral z rokami in dokazoval opravičenost nekega Nietschejevega stavka. »Ali to je vendar tako jasno, da bi videl slepec«. »Bodi no neumen, saj veš, da jaz nič ne dam na take stavke«. »Zakaj se pa pravzaprav gre?« je vprašal Središki, ki je bil v mislih vedno par minut za onima dvema »E, Zajec tule razUga o Nietsche-jevi teoriji, a jaz mu ugovarjam«, je rekel Stanko in zavil v tobakarno ... Dai je vsakemu tretjino kupljenih cigaret. »Sicer pa jaz ne bom več tu na trgu«, je dostavil. »Doma imam mnogo dela . . . Jutri se vidimo. Na zdravje!« Šli so vsak svojo pot: Stanko nazaj domov, Zajec in Pepe pod Rožnik. (Konec priii.) je zoper načela albanskih mohamedanov, proti Avstro-Ogrski pa nasprotuje albanskim katolikom, ki bi si celo želeli protektorat Avstro-Ogrske. Rusija pa je obema ednako nevšečna; ker je pravoslavna in ker se strinja s pravoslavnimi Srbi in Bolgari, albanskimi smrtnimi sovražniki. Politične vesti. — O notranjem političnem položaju poroča »Pozor«, da so Češki poslanci od .-stavili obstrukcijo le pod pogojem, da se do določenega časa izpolnijo gotove zadeve. Ako se to ne zgodi do sestanka čeških zaupnih mož, vrnejo se češki poslanci že pri prvem branju nagodbenih predlog k obstrukciji. — Dva poslanca o položaju. Posl. Fort je govoril v nedeljo na shodu svojih volilnih mož zelo ostro proti taktiki češkega kluba, češ, da njegovo nastopanje pomeni poraz in katastrofo za mladočeški narod. Posebno hudo je prijemal ministra Reze k a. Končno je dal svoj mandat na razpolago, toda volilci so mu izrekli zaupanje, obsodili politiko mladočeškega kluba ter F o? t a pozvali, naj izstopi iz kluba. — Istočasno je imel v Toplicah shod vodja nemških napred-njakov, posl. Ippinger, ki je izjavil, da ni najmanjšega dvoma, da bi se nagodbene predloge rešile v obeh parlamentih. Sedanje viharje na Ogrskem je imenoval slamnat plamen. — Dopusti poštnih uradnikov. Včeraj so bile deputacije vseh treh zvez avstrijskih poštnih uradnikov pri trgovinskem ministrstvu na Dunaju v zadevi nameravanega skrajšanja dopustov. Vodja deputacije je dokazoval, kako naporno je službovanje pri pošti ter kako potrebni so vsled tega uradniki primernega letnega dopusta. Minister je to pripo-znal ter obljubil po mogočnosti prošnji ustreči. — Pri včerajšnji demonstraciji v Belgradu so se trgovskim pomočnikom pridružili tudi dijaki. Razun petih mrtvih — med njimi sta tudi dva orožnika—ja izmed ranjenih že tudi umrl neki knjigovodja. — Splošni štrajk vseh prometnih delavcev pri železnicah in parobrodih je nastal po celem Nizozemskem. Kolodvore in pristanišča straži vojaštvo, ki spremlja tudi vlake do meje. Vlaki vozijo le podnevi. Štrajk je nastal zaradi novih zakonov, ki so naperjeni proti štrajkom. — Macedonske razmero. Napa daleč na ruskega konzuia v Mitro-vici, turški vojak Ibrahim, je obsojen na petnajstletno prisilno delo. O izgubah Albancev pred Mitrovico se še vedno natanko ne ve. Trdi se, da so Albanci izgubili 30 mož. — I )blasti v Solunu so po lepakih prepovedale nositi orožje. — Vsled neprestanih dinamitnih napadov in umorov, se je bati, da se bodo Mohamedani vzdignili. — Predsednik Roosevelt potuje po Z|edinjeni državi, da stopi v do-tiko z vsemi sloji z ozirom na nove volitve, ki se bodo vršile prihodnje leto. Potoval bo neprestano 66 dni, 50 dni bo preživel le na vlakih Go vorii bo v 134 krajih, a 60 govorov bo imel z železniškega voza. — Zarota na Ruskem. V Peter-burgu so razkrili obsežno zaroto zoper nekatere ministre. Vse zarotnike so zaprli. O zadevi se trdovratno molči. Dopisi. Izpod Krima« Tomišeliski beneficijat Joža Knific se, odkar je napravil konkurs ali izpit za fajmoštra, ne more nič več sprijazniti s svojim beneficijem; po glavi mu vedno roji samostojna fara v Tomišlju. V ta na-namen znal si je pridobiti občinska odbora Tomišeljsko-Verbljanskega. S pomočjo pobožnega Martina in zvite Jerice zmagal je v Tomišlju jtudi v I. volilnem razredu, ki je bil dosedaj vedno v rokah naprednih volilcev; s pomočjo posojilnice pa je tudi občinska volitev v Vrbljenih po njegovi volji izpadla. Za župana izbral si je svoja najzanesljivejša podrepnika. — Ker je v Tomišlju sam v občinskem odboru, ima pri sejah vedno prvo besedo in vsak njegov predlog, če je še tako zamkern, obvelja; saj se ga pa tudi vsi gimpelni kakor gada boje. V takih okoliščinah je za Kni fica kaj lahko delati za delitev Ižanske in ustanovitev samost Jne fare v Tomišlju. V zadnji seji, h kateri je tudi povabil obč. gimpeljne in pod repnike iz Vfbljen, govoril je kakor »inštaliran« fajmošter; povedal je tudi, koliko bo moral vsak prispevati, da se nabere 12 000 K. — Da so bili potem vsi njegovi predlogi spre jeti, je po sebi umevno. Veselega srca, kakor se mu je na obrazu bralo, zapuščal je sej *; mislil si je pa gotovo tudi, da Uk h norcev, kakor so Tomišeljski-Vrblian-ski gimpeljni, ki bi drugemu boljši, kakor sami sebi bili, ni v nobenem kotu dobiti. Slučaj je hotel, da je te ravno na vseh norcev dan odposlal k višji oblasti v Ljubljano, da on1i izvedo sklepe zadnje občinske seje glede ustanovitve fare. »Zmagali smo in v kratkem bo fara« rekel je eden teh gimpeljnov svojemu sosedu; povedal je tudi, da bo moral za novega fajmoštra prodati svojo teličico iz hleva, drugi kravo, tretji voličke, četrti, peti itd. pa ho moral povrh vseh teh živalic poseči v KmfiČevo posojilnico in si ondi par ali pa še več stotakov izposoditi, da se nabere 12 000 K. Kakor blisk razneslo se je to po vaseh in ljudje so začeli odkimavati; nastala je protiakcija, h kateri so se pridružili tudi možje, ki so bili poprej vneti za Kniftca in njegovo faro. »Mi ostanemo pri starem, kakor smo bili«, rekli so, fajmoštra imamo na Igu; g. Knifio gre pa, če mu To mišeij ni več všeč lahko drugam. Veliko je pa tudi takih Kn;fiče-vih pristašev, ki bi se mu prav radi odpo\Tedali, pa ne morejo in ne smejo, ker so mu dolžni. In tudi ti pravijo, da bodo raji hodili na Ig k bežji službi kakor v Tomišlje, kjer se vedno kaj novega sliši. Biriči, ki iz Ljubljane prihajajo, povedo, katere »numare« so biie v Trstu ali Gradcu vzdignjene, kateri »grunt« se bo v četrtek ali med tednom prodajal in kateri gospodar bo prišel na kant ali pa pod sekvestra in še marsikaj drugega. Iz tega se pa tudi vidi, da se bo še marsikateri premislil, predno bo sedel Knificu na limanice. Saj pa tudi niso z ustanovitvijo fare vsi troški. ki jih je Knific napovedal, pokriti; k fari je neobhodno potrebno pokopališče, ki bo tudi več tisočakov stalo in drugi še neprevidni, o katerih morebiti še sam Knific ne ve. Pa tudi gmotne zadeve Tomišeljsko-Verbljan-skega kmeta niso v današnjem času dobre. Z ustanovitvijo fare pa bi se njegova bremena, ki jih že sedaj ne more zmagovati, znatno pomnožila. Posledica bi bila izseljenje v Ame-jiko. Da se pa to ne zgodi, poskrbeli bodo zavedni kmetje. In v to Bog pomozi! Katoliški uzori. (Dalie.) Ko je cerkev določevala, kaj je njen delokrog in kaj je delokrog posameznih drŽav, se je postavila na stališče, da je cerkev ustanovil Bog, posamične države pa 30 človeške ustanovitve. Iz tega je pred vsem iz vajala, da božja cerkev v nobenem oziru ni podvržena državam Že stara kristijanska cerkev je zahtevala za se popolno neodvisnost od države, češ, že Kristus je rekel, »dajte Bogu. kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega«. S tem — je že stara kristi janska cerkev trdila — je Kristus naredil natančno mejo med delokrogom cerkve in med delokrogom države. Tudi cerkev srednjega veka se je postavila na tako stališče. Papež in škofje so se v utemeljevanje svojih zahtev vedno sklicevali na izreke stare cerkve. Gregor VII. je, sklicuje se na staro kristijansko cer kev, vedno trdil, da se zavzema /a »svobodo« cerkve. Papež Kalist II. je pisal Henriku V.: »Cerkev naj ima, kar je Kristusovega, cesar pa, kar je njegovega«. Tako je cerkev odkazala državi edinole materialne interese, sebi pa pridržala vse dušne interese. Država se je za časa Karo-lingov in pozneje tudi v čedalje večji meri odpovedala vseh pravic nad du hovništvom in so se končno duhov- niki popolnoma odtegnili jurisdikciji države. S*noo glede imenovanja vi šokih prelalov se država ni hotela podvreči in je branila svoje pravice. To pa zaradi tega, ker so visoki prelatje z imenovanjem postali tudi posvetni vladarji, dobili svoje države in teh celokupna država ni hotela cerkvi popolnoma izročiti B »j, ki ga je zaradi tega vprašanja provzroČil pap*-ž Gregor VII. med cerkvi,o in med državo, se je končal I. 1122 t wormsk:m konkordatom, ki je določal, da škofe in opate izbira, oziroma potrjuje papež, kralj pa jim podeli fevde. Cerkev pa ni državi odvzela SiffiO vsega vpliva na duhovščino, vzela ji je tudi v*ako veljavo v vs^h zadevah, ki so po cerkveni sodbi posredno ali neposredno važne za »izveltčanje«. Pred vsem je cerkev odvzela državi ves vpliv na kulturne zadeve. Znanost, umetnost in šolo je cerkev popolnoma monopolizirala n* veliko škodo človeštva, ker je vse izrab ljala samo za cerkvene koristi. Tudi je državi odvzela oskrbovanje bolnikov in ubožcev — pri bolnikih in ubožcih je delala velike profite, ker so l;udje v ta namen mnogo darovali, kar je večinoma izginilo v cer kveni bisagi. Cerkev pa 84 je pola stila tudi velikega dela pravosodstva, civilnega in kazenskega, vse pod pretvezo, da se gre za »izveličanje duš«. Polastila se je jurisdikcije v varuških in zapuščinskih zadevah — tu je delala velike profite — potem v vseh patronatskih zadevah, v vseh zadevah, tičočih se zakonskega življenja ter kazenske jurisdtkc.je glede bogokletja, krivoverstva, cerkvenega ropa, zakonske nezvestobe itd. Iz kratka, polastila se je vseh tistih pravnib zadev, pri katerih se je po njenih nazorih šlo za kak »greh«. Državi pravzaprav ni ostalo nič drugega, kakor skrbeti za javno varnost doma in na zunaj: za vojno in za vojaštvo, za kovanje denarja, zi iz-ter|avanje davkov in za javni red v deželi. Najimenitnejši vlaciar klasične dobe srednjega veka, cesar Fride nk II. je v svojem sicilskem zakoniku izjavil, da je naloga cesarjev, braniti cerkev z mečem in skrbeti za mir v državi — priznal torej, da cesarji niso druzega, kakor cerkveni policaji. Pa še s to velikansko veljavo cerkve nad državami niso bili eer kveni možje zadovoljni. Škof v Lutttchu, Wazo, je celo izjavil, da r*»ržava n ma dru*?e naloge, kakor da kaznuje hudodelce. Daljo prih.i Dnevne vesti. V Ljubljani. 7. aprila — V gospodski zbornici je imel minoii teden naš škof Anton Bonaventura svoj deviški govor. Govoril je o krošnjarstvu in o nravni visokosti kočevskih in ribniških krošnjarjev. Kdor pozna dejanjske razmere, tisti ve, kako otročje je bilo škofovo govoričenje. Da so ljudje, ki krošnjarijo po svetu, vse prej kakor nravni uzori, je naravno. Krive so tega razmere, v katerih morajo ži veti, smešno pa je to stvar tako predstavljati, kakor jo je predstavljal škof. V gospodski zbornici sede seveda tudi možje, ki vedo, kako je v resnici, ki poznajo svet, in ti so delali na škofov račun malo vljudne dovtipe. Neki čian gospodske zbornice je med tisto sejo govoril z nekim poslancem in pri ti priliki tudi povedal, kake otrobe je vezal škof. Končal pa je z besedami: »\Vas ist denn das fur ein sonderbarer Kautz, dieser Jeglič?« In dotični poslanec je odgovoril: »Em waschechter K 1 eri-Kautz«. Ta beseda je krožila potem po gospodski zbornici in avstrijski peri so se skrivaj muzali in smejali na stroške našega škofa. — Iz „lepega" kluba. »Sad-steirisehe Presse« piše: Zadeva odstopa dr. Šusteršiča od predsedstva »Slov zveze« se tudi v klubovi seji dne 3 aprila ni poravnala. Rešitev se je predložila do seje, ki bo po Veliki noči. Nasproti izvajanjem ne kega ljubljanskega liat* (»Slovenca«), kakor da je dvorni svetnik dr. Ploj s svojim glasovanjem v pododseku za spremembo drž zbor. opravilnika kršit klubovo disciplino , naj bode konstatirano, da je ta trditev svobodno izmišljena, ker je dr. Ploj poprej zahteval sklep kluba. Seveda je res, da dr. Susteršič zopet enkrat ni bil navzočen na rečeni seji. Povsod drugod se načelniki klubov popolnoma posvečajo parlamen- tarnemu življenju, da klubu, ki * % vodijo, dajejo vedno informacije in direktive; le pri nas ni temu tako, zato je pa tudi toliko nezadovoljnosti s klubom in zmešnjav v klubu. — »Slovenec" sliši travo rasti. Sinočnji »Slovenec« iznenadil je svoje Čitatelje z brzojavnim poročilom iz Trsta, da je politično društvo »Klinost« v zadevi Jakićeve kandidature poklicalo župana Hribarja brzojavno v Trst in da je le-t* d tod do konca leta 1902 |e bilo 7761 K 23 h, stroškov pa 4131 K 49 k. Med temi podpore invalidom, njenih vdov in sirot 2342 K 60 h, upravni stroški 1591 K 67 h in prispevek k centralnemu fondu 197 K 22 h. Vsled združenja oben glavnih društev združile so se tudi podružnice v Kocevji, v Krkem, v Lo-sratcu, v Novem mestu in Kamniku Na podlagi novih pravil prenovile so se tudi podružnice v Postojni, Kranju, Mokronogu, Metliki, Radovljici, Rideć&h in Črnomlju. Pri po družnicah je bilo 710 rednih in 2 častna člana; premoženja se imele 24.384 K 76 h. Ko sta se gospodarstveno poročilo in račun za i. 1902 na znanje vzela, vršila se je volitev v odbor (gospejni odsek) in v cen zorni kolegij. Izvoljena sta bila go spa baronica Somaruga in gospod Fran Schantel. * Velika tatvina. V Brodu na Savi je bilo iz žtrleznUke blagajne ukradenih 27.345 kron. Policija »e «retovala železniškega blagajnika, ker leti nanj sum, da je to tatvino izvršii. — Ponarejale! bankovcev. Na Reki je policija zasačila družbo, ki je razširjala prav dobro ponarejene bankovce po 10 kron. Pri nekem dekletu je dobila 382 takih oankovcev. — Meduarodna parorama. Ta teden so z -pet >*az-itavljeae prekrasne tirolske pokrajine, in sicer nas vodi panorama po južnih Tirolih od Amoezza do doline in mesta Ca-dore. Pogledi na snežne orjake od te strani so naravnost oČarujoči. Monte Cristallo se nam prikazuje v vsem svojem veličanstvu. Mična gorska jezera, kakor Tobiaško, Dur rensko, Lago Bianco, M»surin3iiO, Alleghersko in ljubka naselišča v gorskih zatišjih pod bu;nim go-zdovjem, vse to bo privabilo tudi ta teden mnogo prijateljev večno lepe Tirolske v panoramo — Prihodnji teden se popeljemo v večni Rim — Nesreče. Franc Berer»nt, 47 let stari oženjeni tesar iz Dotiiove, se je peljal včeraj popoludne v Ljub !)ano. Konj se je splašil, Bergant pa je padel tako nesrečno iz voza da si je zlomil desno nogo pod kolenom. — Anton Berce, 31 let stari tesarski pomočnik iz Gameljnov, je nakladal včeraj popoludne drva v ti volskem gozdu. Konj ga je ugriznil v desno stegno tako močno, da so ga prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. — Anton Jevmkar, 64 let stari zidar iz Ljubljane je danes padel z odra pri Uršulinskem samo stanu ter se tako poškodoval, da su ga prepeljali v bolnico. — Tatvina. Aleksandru Kavčiču, hlapcu pri Dreberju je neznan tat ukradel iz voza na Dunajski mitnici novo rudečo konjsko odejo. — V Ameriko se je včeraj odpeljalo 203 oseb. — Zgubljene reči. Terezij* L-j žar, služkinja je zerubila v nedeljo popoiutn ^ prostih 12 K. — Štefan Plut, narednik 27. domobranskega polka je zgubil sreOrno anker uro z castr.'^'."-) v- rižicu, vredno 52 K. — Včera- popoldne je bil izgublien e t u i h 7 damskimi cigaretami. Kdor ga je na^el, nrij ga odda v »Narodni tiskarni«. — Izgubljeno« Gosp. Ferkula je izgubit na potu z Kongresneg* trga na sv. Petro cesto več pobotnic brivske bolniške blagajne pomočnikov. Kdor jih najde, odda naj jih pri brivcu g. Franchettiju, Jurčičev trg. * Najnovejše novice. Nesreča v rudniku. V šlezijskem rudniku Hildebrand je nastala eksplozija; vsled katere je bila osem rudarjev smrtno ranjenih. — Pretep v gle dališču. V Budjevicah je igrala nemška družba „Ćeh v Ameriki". Prisotni Cehi so začeli žvižgati in kričati, končno pa je nastal splošen pretep. — 226 milijonov mark posojila bi si rado najelo mesto Berolin. Vlada se temu protivi. — Shod srednješolskih profesorjev, ki seje vršil včeraj na Dunaju, je sprejel predlog, vlado prositi, da vračuni v pokojnino tudi iiktivitetne doklade. — Velik primanjkljaj so razkrili pri posojilnici v Hrubsici na Moravskem. Dosedaj primanjkuje 600.000 K, a bati se je da se dožeue še 200.000 K primanjkljaja. Posojilnica je ena največjih čeških denarnih zavodov, ki šteje 400 članov, ki jamčijo z celim svojim premoženjem. — Gledališče je zgorelo v Lilie. Ker je požar nastal po predstavi, ni nihče ponesrečil. — Petrolej so zasledili blizu mesta \Velsa. — Zaradi ponarejanja denarja so zaprli na Reki diurnista pri sodišču, Pilepicha. Ponaredil in izdal je 393 bankovcev po 10 K. — Lep b o-žji namestnik! V Velletriju je bil obsojen duhovnik Marianus Belvedere zaradi ponarejanja menic, tatvine in goljufije v 8letno in 15 dnevno ječo ter v globo 1400 lir. * Sežiganje mrličev. Kato liški dutio* ni ki so kar iz sebe in divjajo, kakor kak razljučen rinoce-ros, ako kdo zagovarja sežiganje mrličev. To se je videlo zadnpč v Celovcu, ko je umrl vladni svetnik dr. Hermann, ki je v svoji oporoki odredil, da se ga mora sežgati, ker neće, da bi ga črvi snedli, psi p*, njegov grob Škropili. Celovški škof je radi t^ga prepovedal blagosloviti truplo. V C/lovcu je to provzroČilo veliko nevolje in mnogo se je govorilo o netolerantnosti. Celovćani se paČ nisu spomnili, da v Gradcu pred nekaj leti ni delala duhovščina nikakih ovrtve cev izkopati, katere vse je zamorec zastrupil Pričakovati je še nadaJjnih senzacij. Policija išče sed;*j neko belo žensko, katera je zamorcu pomagala. * Zverinski človek. Vse ameriško časopisje se že nad en teden bavi s zverinskim človekom, kateri se nahaja sedaj v ječi v Hamilton, Ohio in katerega roke so polne nedolžne krvi. Njegovo ime je Albert A. Knapp. Sam o sebi je izpovedal naslednje: 21. jan. 1. 1894. sem umoril gdč. Emo Littleman v lesnem skladišču na Gest ulici v Cincinnati; 1 aug. 1. 1894. sem umoril gdč. May Eckert na Walnut ulici v Cincinnati; 7. avg. 1. 1894. sem umoril svojo ženo Jennie Connors Knapp pod mostom v Liberty ulici v Cincinnati in jo vrgel v kanalmeseca julija 1. 1895. sem umoril gdč. Ido Gebhard v Indianapolis- 22. dec. 1. 1902. sem umoril svojo drugo ženo Annie Knapp mi četrti ulici v Hamiltonu in jo vrgel v reko. Zaslužena kazen zverinskemu Človeku pač ne bo odšla. * Babilonski stolp je isto veten s kaldejskim svetiščem, katerega je harpokracija še leta 355 po Kr. obiskala in natanko določila. Nebukad-nezar je stolp obnovil v šestem stoletju pr. Kr. V nekem napisu v stolpu trdi obnovitelj, da se je stavbišče že pred 42 generacijami pred njim napravilo. Do okoli leta 380 p. K. je bil stolp bogoČasten kraj. Bil je kakih 94 kilometrov oddaljen od Ktezifona, glavnega mesta Nove Perzije. Njegova podstava je bila kvadrat s 184 metrov stranske dolžine in 75 čevljev višine. V sredini te podstave dvigal se je mogočno štiri-oglat stolp v šestih odstavkih, katerih vsaki je bil 28 čevljev visok. Nad zgornjim odstavkom je bilo majhno svetišče 15 čevljev visoko. Vseh teh 7 nadstropij, ki so odgovarjali po številu takrat znanim planetom, je znašalo skupaj višine 67 metrov. Do svetišča bilo je 365 stopinj, primerno številu dni v letu. Od teh je bilo 305 srebrnih in 60 zlatih, najbrž, ker je bilo 60 praznikov v letu. * Pokopano mesto. Znani historik Svrn Hr-din jt* našel v srednji Azji celo pokopano mnsto v pesKu Večina hiš je bilo seveda po nošenih, ena hiša s trojnim z:dom iz ilovice je dobro ohranjena. V njej je našel mnogo palic in papirčkov, popisanih s kitajskimi črkami. Iz teh palic je zvedeti, da se je mesto imenovalo L >ulan. Letnice se nahajajo od 266 do 310 To mesto so učenjaki šaman iskali dosedaj, ker je na starih kitajskih zemljevidih označeno t?k j-zera. V z*četku 4. stoletja so orkani podsuli s peskom mesto, pa tudi je/^r-r j«- peaeS zasul * Pasje mesnice. Nemčija napreduje v socialnem in gospodar skem oziru! Sedaj se je uvedlo že pasje meso za prebrr-tnjev^nje revnejših slojev. Dne 23. februvarja letos se je napravil v klavnici v Monakoveai oddelek z* klanje psov. Zaklali so j-h od taČ 35, ali dva psa na dan ter meso sproti prodali. Klanje se vrši ravno tasco kakor pri teletih. * Kakor je splošno znano, daj jo lv M m u t h nerje va" semena za repo za klajo veliki dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthner-jeva semena za zelenjavo in cvetliee. (309—31: Književnost. — Človek in pol. Roman. Spisal Ivo Šorli Ljubljana 1903. Zal« žl L Schw^ntner. Cena K 2 50, po wpošti K 2 60 Naslovni list narisal J. Vavpouč. Za danes se omejujemo le kratko naznanilo, da je ta ro-m^n izšel, ker priobčimo o njem itak posebno oceno. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 7. aprila. Ogrski domobranski minister Fejervary je prišel sem, pr č&kuje pa se tudi, da pride ministrski predsednik Szell Povod tema je brambna predloga Beligrad 7. aprila* Kr al j Aleksanderje danes izvršil že večkrat napovedani državni prevrat. Razveljavil je ustavo iz 1. 1901 in obenem sistiral zakon o imenovanju senatorjev, razpustil narodno skupščino ter proglasil kut neveljavne mandate onih senatorjev, ki so bili voljeni za dobo od 1901. do 1-903. Tudi je razveljavil tiskovni zakon, občinski zakon in zakon o sestavi skupščine in poslovni red za skupščino in senat. Ko je bilo to storjeno, je ostanek razveljavljene ustave zopet uveljavil, obenem uveljavil tudi reakcionarni tiskovni zakon iz 1. 1882 in občinski zakon iz 1. 1886. Absolutizem bo torej trajal samo toliko časa, da bodo imenovani novi senatorji in razveljavljeni zakoni nadomeščeni z drugimi. Prezidentom novega senata je imenovan bivši regent general Belima rković Sofija 7 aprila, šef generalnega štaba, general Ilija je neprostovoljno šel za dva meseca na dopust To se je zgodilo vsled pritiska ruske vlade, ker je Tlijev podpiral macedonske vstaše. Carigrad 7. aprila Najno vejše brzojavke naznanjajo, da je ko^ul Ščerbina v skrajni smrtni nevarnosti. Carigrad 7 aprila. Italijanski peslanik je pri ladi interveuiral in zahteval energičnih korakov, da nastane v Albaniji zopet mir. Madrid 7. aprila. Revolucija se tako razširja, da se kraljevska rodbina že več ne upa zapustiti kraljevski dvorec. 'm Gospodarstvo. Govedoreja na Kranjskem. (Dalje.) A ne samo od načina krmlenja, sploh vzrejanja je dobiček in vspeh odvisen, marveč tudi od krajevnih raimer, podnebje, zemlje, pa oddaljenosti od mest. Ni vsa eno Če sa pečam z intenzivnim mlekarstvom recimo: pri L)ubljini ali pa v Polhovem gradcu. Obratno pa se tud* ne bodem pečal v Ljubljani z vzrejo telet. O ekonomični in neekonomični živinoreji bi se dalo seveda še na dolizo in široko veliko g >voriti. NaŠ namen ni.se spuščati v podrobnosti ampak hočemo le povdarjati, da se pri nas po nepotrebnem uporablja|o šole, kar znači potrato in surovost. Te lice so že zadnjič napredovale le za 0 9%; sedaj pa so nazadovale za 16 % Breje te»lice, katerih pride na 1000 trlav, govedi 36 in mlade telicet katerih je 78 v istem razmerju, ne dosežejo povprečnega števila cele države znašajoče 42 oziroma 88 telic na 1000 glav govedi. Pripomniti moramo, da je v zadnjem desetletju padlo število teiic na Kranjskem, kakor povprečno državno število. Naše se je znižalo od 42 na 36, v Avstriji pa od 50 na 42 brejih telic. Pri mladih telicah je v prvem slučaju napisati padec od 88 na 78, v drugem pa od 98 na 88 gUv pri vsakem tiaoču govedi. Skupno število krav in brejih telic z 434 glavami na 1000 glav govedi ne prekaša povprečnega državnega števila 540 glav, dasi se je število krav tako izdatno pomnožilo, da pride danes na 1000 glav govrdi 398 krav, leta 1890. pa le 372. Da tudi ne presegajo akupne teiice, katerih je 114 na 1000 glav govede (leta 1890. jih je biio 130 glav!) povprečnega državnega števila 130 glav (leta 1890 148 glav) je razvidno. Vzlic velikanskega napredka mladi čev pod 1 letor/j — znašajo namreč 174 glav na 1000 glav go\ ed — so isti vendarle še pod povprečnim državnim številom zn&šajočim 188 mladičev na 1000 glav govedi. (, Konec prih.) Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Jradni kurzi dunaj. borze 7. aprila 1903. Blago 100- 95 100 85 101- 40 12 L'90 9970 12210 'Naložbeni papirji. i'2'7o majeva renta 4V0 „ zlata „ l°/0 ogrska kronska „ 4% » zlata „ 4% posojilo dežele Kraniske V a° o posojilo mesta Spljeta 11 ' o/ * J /C Zadra iVt'Vo bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. 4° ž o I 4Vt°/0 zast. pis gal. d. hip. b. | pest. kom. k. o. z t 10° o pr.....j zast. pis. Innerst. hr. ! „ ogr. centr. deželne hranilnice . 41/1°/o zast. pis. ogr. hip. b. j obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . „ češke ind. banke i°/0 prior. Trst-Poreč lok. žei. 1■ U n dolenjskih železnic 3% m juž- žel. kup. *it V, i1/,0/«) av. pos. za Žel. p. o. [.Srećke. Srečke od leta 1854 . . . ■ o/ t /o 41 I 01 3 0 D en 100*75 100 65 101 20 121*70 99 50 12V90 99 75 100-— 100- — 101- 10 99-60! 9960 10110 107 80 101-1 101-—I 100-—! 100-— 100 — 98-— 99 501 310—i 101'— I 176-184 — 247 — 157 — 271 — 270 — 257 — 89 25 11613 19 10 434 — 84 25 7550 70-55 — 27 — 236-75'— 442 — 102-— 100-35 100- 40 10210 108 80 102 — 10130 101 — 101- — 101 — 99*— 100-50 312- - 102- — 1864 ii ii ii . . tizake . . ... zemlj. kred. I. emisije ii ti n« ti ogrske hip. banke . „ srbsko a frs. 100'— tnrSke ..... Basilika srečke . . Kreditne , ... (nomoske m ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rud. križa , ... Ogr. fl || n • • » Rudolfove „ ... ° _____ ° _ hajaoju ah po Ml^^lBBBiMB Športnem gibanju delavnost organov spodnjega telesa povoljno vzdrževati, ta si odpomore s staroslavno Rogaško slatino. Jempel-vrelec" a vinom, „Styriavrelecu sam Tek, probavljanje in menjava »novi povspesujejo učinek. (923) Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 806*2. Srednji mračni tlak 786*0 mm- April j Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °CJ Vetrovi Nebo 6. 9. zv. 7371 52 si. svzhod jasno 7. ■ 7. zj. 2. pop. 738*0 733 2 - 06 12 2 si. svzhod si. jjzah. jasno jasno Srednja včerajšnja temperatura 66°, normale: 7 9°. Mokrina v 24 urah : *5'4 mm. Zahvala. Vsem onim, ki so spremili natega preljubega sinka Augusta k -Badnjemu počitku, posebno Se častiti duhovščini, slav učiteljstvu, sošolcem in nositeljem krste, izrekamo našo najsrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, 6. aprila 1903. V imenu žalujoče rodbine August Adamič (961) " učitelj. Mlad trgovski špecerijski pomočnik vešč slovenskega in nemškega jezika, želi službo takcj nastopiti. Naslov pove upravnietvo »Slov. Naroda«. (904—3) Prodajalka za manufakturno trgovino, izurjena v tej stroki, zanesljiva, sprejme se takoj za mojo podružnico. Iz dežele imajo prednost. (964—1) R. IKEiklauc Ljubljana, Špitalske ulice št. 5. Išče se za večio manufakturo z lepo pisavo, zmožen popolnoma slovenščine in nemščine. Prednost imajo oni, ki so že delovali na enakem mestu. (963-1) Kje? pove uprav. »Slov. Naroda«. V svojo tehnično pisarno sprejmem takoj spretnega risarja Plača po dogovoru. (940—2) Frsn Žužek višji inženir. Poskusite TrSrrlnii' J.KIauerjevT | NgldV pristni rastlinski liker. '"3588 Oživi j tt želodec. Budi tek in prebavo. I3»jt3 dobro tši>u.iije. Edino pristen od založnika: Edmund Kavčič v Ljubljani. (11—78) Izvirna novost! Ravnokar je izšel Človek in pol spisal Ivo Šorli. Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 60 h. Založil Lavoslav Schvventner knjigotržec v Ljubljani. 104) Izvirna novost! Angeljnovo milo IttarzelJ&lso (belo) milo _ —— Jamitno čisti jedrni mili. — = a znamko (972—1) sta najbolj koristni za hišno rabo! štedilni mili Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Za otroke predpasniki. . . od — gld. 25 kr. višje - pralna oblačilca — 99 50 11 n suknena oblačilca — 11 95 11 ii od 1 11 — 11 ii 99 — 11 50 11 ii klobuki...... 11 1 11 — ii ii čevlji........ 11 — ii 50 ii ii m škornjički .... 99 1 11 — 11 ii M dk \ avbice....... 99 1 11 — ii ii m* ■ m plaščki...... 99 2 1? 11 ii pelerine..... 11 1 11 — 11 ii a ovratniki z i** eglavnico .... 11 2 11 50 11 ii 3» Q do najfinejše vrste. J 9 » Za dečke bi i pralne obleke . od — suknene obleke ii 1 modni kostumi ii 3 haveloki..... ii 1 površniki .... ii 2 derby ....... ii 4 CGplCG ••••••• ■n — klobuki ...... 1 čevlji....... 11 1 11 80 11 11 11 11 V 50 99 J9 59 11 JI 11 T) 11 11 5? 1? 11 6 N do najfinejše vrste. Strogo stalne cene!! Izbrane poš Ijatve iudi na deželo« Konfekcijska trgovina Sigmund Str£nsky Praga, Hibernerjeva ulica št. 1003-11. Pri naročilih se sklicujte na ta časopis. (872—3) Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne L oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reiliing v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 D) zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj — Ob 11 uri BI m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 a popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, Cez Sela-thal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih Genevo, Pariz Cez Klein-Rfcifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vUk v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. i Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Sicevjo. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljana jaž. kol. Proga it Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solno-grad, Line, Stevr, 161, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi I in II. razreda J — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri BI m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 3B m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri B m popoludne in ob 6. uri BO m nvečer. — Prihod v l^jnt. ljane drž. kol. iz Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (ij Na veliki teden, v četrtek in petek prodajal bodem na Ribjem trgu v Ljubljani karpe od 1—3 kg po 80 kr. do 1 gld. kg. ščuke „ 1—3 „ „ 80 „ „ 1 „ „ in druge ribe po zmernih cenah vse iz bajarja barona Rechbacha na Krumperku. (974; «Taxs«3Z Sts.j*Ii2, ribič iz Ihana. goriško pinco in na veliki petek veliko izbero svežih O priporoča J. C. Praunseiss eksportna trgovina z delikatesami in kranjskimi klobasami (908-3) Žrebanje nepriklicno 23. aprila I903. Glavni dobitek kron 40.000kon I Srečke za grejalnice (VVarmestuben) po 1 lo*oxio priporoča (810-8) J. C. Mayr v Ljubljani. 1 Vsi dobitki se Izplačajo od založnikov v gotovini po odbitku 10%. g -- -~ n Sprejema zavarovanja človeškega živ- f "M ljenja po najraznovrstnejSih kombi- ! » nacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko '1 nobena druga zavarovalnica. Zlasti | ■ je ugodno zavarovanje na doživetje jj in smrt z zmanjsujočimi se vplačili. I Vsak član ima po preteku petih let ■ pravico do dividende. vzale *m na za-^ are ^alna To &, n jxz "vr ZE=* rvag-i. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z v*«*p*Uoy.l gloiniiMko-narotino upravo. (26—89) Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čep-ar pisarne so v lastnej bančnej hiši m- Grospodskilt ullealt S**t^*v* 1.2« Zavaruje poslopja in premičnine pnti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne j podpore v narodne in obflBOkorifltBI namene. m m m m m *Kajucčja zaloga oblek gc^pc in deklice, gc^pede in dccl^c. Solidno blago. •s j« CJriear § JV^ejae £jubl]anaf Prešernove ulice 9 jucjim p, n. cenjenim cdjcmolccm uljtidnc naznanjata, da $c mične spomladanske novosti # v zelo u elito' izberi v zalogi. {616_g) m m i J