POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE MM) FRANC MIKLAVC Vedno sem zagovarjal stališče, da je potrebno državo "goljufati", če je to seveda možno STEVLKA FLOSARSKEGA BALA V NAROČJU PLOČEVINE PSKIH PRVAKOV (št ra n 12) fstraii 21 ) foto: EMS) lercator Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. MTipi NovoH1- Otroški nahrbtnik Lumpi ...............1.590,00 SIT Suhe barvice 12/1 Lumpi ............... 299,00 SIT Vodene barvice Lumpi G-12 .............349,00 SIT Peresnica Lumpi prazna.................259,00 SIT Flomastri pralni Lumpi 10/1............239.00SIT Zvezek A4 Lumpi 62 listni.............. 109,00 SIT Zvezek A5 Lumpi 52 listni..............59,00 SIT V POSLOVALNICAH: SP LUČE, TEL 839 4310 SP LJUBNO PLAC, TEL 5841174 SP GORNJI GRAD, TEL 839 43 20 @ HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o. PROMET Z NEPREMIČNINAMI http://www.rlv.si/habit/ 041/665-223 PRODAMO STANOVANJA : NAZARJE -1 S stanovanje, velikosti 36 m2, II. nadstropje, Zadreoka cesta, starost 19 let, CENA: 5.040.000,00 SIT ŠOŠTANJ - garsonjera, velikosti 28 m2, pritličje, Prešernov trg, starost 28 let, CENA: 6.200.000,00 SIT VELENJE - garsonjera, velikosti 20 m2, X. nadstropje, Šaleška cesta, starost 36 let, CENA: 5.000.000,00 SIT - 2 S stanovanje, velikosti 54 m2, pritličje, Koželjskega c., starost 28 let, CENA: 10.000.000,00 SIT, - 2 S stanovanje, velikosti 55 m2, VII. nadstropje, Šaleška c., starost 43 let, CENA: 10.000.000,00 SIT, vam pomaga, svetuje in posreduje pri oddaji, HabiT najemu, odkupu in prodaji vseh vrst M.O.O. nepremičnin. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL MAZDA Avto00 VELENJE MAZDA AS VELENJE AS Avtomobili Skornšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03 891 90 77 - Faks: 03 891 90 78 - www.as-velenje.com - email: info@as-velenje.com OSREDNJA *NjìftlCA ......._____________________________________________ .Tretja stran Za namije tradicionalni ljubenski Flosar-ski bal, pred nami pa prav tako tradicionalni Lučki dan, ki šteje le nekaj let manj. Obe prireditvi sta pred časom sodili v sam vrh tovrstne ponudbe v Sloveniji, nato pa so prišla leta, koje organizacijska vnema pojenjala, kar je bila brez dvoma tudi posledica spremenjenih vrednot v družbi. K sreči ali boje rečeno zahvaljujoč najbolj vnetim entuziastom sta se obe prireditvi obdržali in sčasoma spet pridobili na kvaliteti. Kotje bilo slišati od obiskovalcev, je letošnji Flosa-rski bal s svojimi prireditvami nihal od blišča do bede. Osebno menim, da je potrebno vse, kar je plod ljubiteljskega dela, ocenjevati prizanesljivo, vsekakor drugače kot izdelke ali storitve profesionalcev. Toda občine so profesionalne institucije, kar pomeni, da se od prireditev, ki se zgodijo pod njihovo 'zastavo", pričakuje ustrezen nivo kvalitete. Če gre za občinski praznik, se je nemogoče poistovetiti s stališčem, da je dobro, kar pač je, sploh v primeru, če lokalna skupnost premore prave dragulje, a jih ne izkoristi. Zanimivo bo spremljati, kako se bodo praznovanja prvega občinskega praznika lotili v Lučah. Že prihodnji mesec bodo sledila praznovanja v Nazarjah in Mozirju, v nedeljo pašo skromno, kot znajo, praznovali v Solčavi. Zapis o tem sledi prihodnji petek. V nedeljo sva bila z ženo ob 15-letnici poroke na izletu v Benetkah. Po informacijah vodičke obišče letno "najlepše mesto na svetu " več kot dvanajst milijonov turistov, torej v povprečju en milijon na mesec. Dvoma o tem, od česa živijo Benečani, torej ni, malce grenak priokus pa dobi njihov zaslužek ob spoznanju, da tržijo bolj ali manj tisto, karso pripeljali od drugod. Mnogidalmatinski otoki so danes povsem goli prav zaradi gradnje Benetk, saj so les uporabili za pilote, ki predstavljajo podlago za temelje tamkajšnjih stavb. A tudi Benetkam so šteti dnevi. Če še ne dnevi pa zagotovo leta. Ker les, zabit v peščene otoke, počasi propada, se objekti postopoma nagibajo, nivo morja narašča, konec mesta je mogoče z verjetnostjo napovedati. Tudi nekateri drugi naravni biseri sveta so na tej poli. Otočje Maldivi, na primer, ki naj bi že v prihodnjih desetletjih izginilo pod morsko gladino. Poletje v Zgornji Savinjski dolini se medtem že nagiba proti koncu. Dnevi so opazno krajši, nočne temperature znatno nižje. Pravzaprav bi lahko rekli, da letošnjega poletja res ne bo kaj veliko, zato pa bo toliko hitreje prišla jesen. Aktualno: Otvoritev nakupovalnega centra Tuš 25. avgusta. Zadruga Mozirje: Ukrepi za svetlejšo prihodnost Mozirje: Za nova stanovanja že 27 prosilcev fPyju: Franc Miklavc, častni občan Občine Gornji Grad Praznik občine Ljubno Razvoj in spreminjanje..... Flosarski bal: Tradicija v naročju pločevine.. Karolina Vrtačnik: Nasmeh odpira vsa vrata... Rokometna sodnika Repenšek - Požežnik Dober dan, Atene 2004 ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 32, 6. avgust 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo, lučno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. VJzklj ® RAZISKAVA EUROSTATA 0 PORABI ČASA Slovenke in Slovena najbolj pridni v Evropi Evropejci in Evropejke v povprečju največji del dneva prespijo, saj jim spanec vzame nekaj več kot osem ur na dan, le Slovenke več delajo kot spijo, je pokazala raziskava evropskega statističnega urada Eurostat. V njej so upoštevali rezultate anket v devetih članicah Evropske unije (Belgiji, Nemčiji, Estoniji, Finski, Franciji, Madžarski, Sloveniji, Švedski in Veliki Britaniji) ter Norveški. Slovenci smo med vsemi naštetimi na prvem mestu po času, ki ga preživimo na delovnem mestu in ob hišnih opravilih. V vseh državah ženske več časa kot moški namenjajo gospodinjstvu in skrbi za otroke. Na drugi strani so moški dlje časa v službi in se bolj izobražujejo. Na delovnem mestu najdlje ostajajo Francozi in Madžarke. Pospravljanje, likanje, pomivanje, nakupovanje živil in druga neplačana dela doma najbolj zaposlujejo Slovenke, Slovenci pa potem kriteriju največ časa namenjajo vrtnarjenju, pospravljanju in vzdrževanju avtomobilov. Dela v hiši in okrog nje so očitno še zelo ločena na »moška« in »ženska« in niso niti približno enakomerno porazdeljena med oba spola. Francozinje jih tako opravijo kar 90 odstotkov več kot možje, na Švedskem, kjer je razlika najmanjša, pa se ženske 50 odstotkov več časa ubadajo s kuhanjem, pranjem, sesanjem in podobnimi gospodinjskimi opravili kot Švedi. Glede prehranjevanja, potovanj in osebne nege med moškimi in ženskami ni bistvenih razlik, so pa zato med posameznimi narodi. Francozi si za umivanje, potovanje in hrano vzamejo več kot dve uri in pol dnevno, Finci in Britanci pa le uro in pol. Slovenci si za te potrebe v povprečju vzamemo dobri dve uri na dan, Slovenke pa nekaj minut manj. In še po enem kriteriju je Slovenija na prvem mestu: koliko imajo moški več prostega časa kot ženske. Pri nas znaša razlika 24 odstotkov, na Norveškem le tri. Vse na stari celini pa nas druži ljubezen do televizije. Na Norveškem, Švedskem in v Nemčiji namenjajo gledanju TV programov tretjino prostega časa, v Estoniji in na Madžarskem pa celo polovico. Podatke za Eurostatovo raziskavo je pri nas od 1. aprila 2000 do 31. marca 2001 zbiral Statistični urad Republike Slovenije. Za sodelovanje so zaprosili 4500 gospodinjstev, in sicer vsako za eno četrtletje. Naši statistiki so ugotovili, daje najpogostejše prevozno sredstvo Slovencev in Slovenk lastni osebni avto, tu in tam kdo uporabi kolo ali gre kam peš, vlak in avtobus pa sta skoraj povsem »iz mode«. V kino, gledališče in na druge prireditve hodi zelo malo ljudi, za vse našteto in za razne verske dejavnosti porabijo v povprečju 13 minutna dan. Če imata Slovenec in Slovenka hišnega ljubljenca (najpogosteje psa ali mačko) - takih je deset odstotkov populacije - si skrb zanj praviloma razdelita. Časopise in revije redno bere tretjina moških in le 23 odstotkov žensk, po knjigah pa sega še bistveno manj ljudi - bere jih komaj vsak dvajseti moški in vsaka sedma ženska, po dobro uro na dan. Zelo malo prebivalcev je vključenih v prostovoljne organizacije, le odstotek žensk in nekaj več moških, slednji se najbolj pogosto odločajo za delo v gasilskih in podobnih društvih. Franci Kotnik Naša anketa Kako preživljate prosti čas? Slovenci porabijo med Evropejci v povprečju največ časa za delo. Ženske porabijo več časa za gospodinjska opravila, moški pa za plačana dela in študij. Zaposleni moški imajo več prostega časa kot zaposlene ženske, oboji pa namenijo približno enako časa za prehranjevanje, osebno nego in potovanja, kažejo izsledki najnovejše raziskave. In kako svoj prosti čas izkoriščajo naključno izbrani anketiranci? Stanko Javornik, Ljubija: Z ženo imava deljen delavnik, zato se hišnih opravil loti tisti, ki prej pride domov. Sam delam triizmensko, zato mi ostane le malo prostega časa. Imamo vrt, malo pa tudi gradimo. Hišna opravila si zženo pogosto deliva, le likanje je povsem njeno opravilo. Tudi delo na vrtu si pogosto razdelimo, saj za delo poprimejo tudi otroci. V prostem času se ukvarjam s športom. Helena Marolt, Mozirje: Sama še nimam družine, tako je moj čas po službi namenjen predvsem sprostitvi in razvedrilu. Veliko kolesarim, igram tenis, odbojko, se rolam. Dobivam se s prijatelji. Doma pogosto pomagam mami pri hišnih opravilih. Mama predvsem kuha, pospravlja, lika, medtem ko oče skrbi za delo zunaj hiše v vrtu. Janez Rop, Mozirje: Trenutno delam na javnih delih vsa mogoča opravila za ureditev okolice v Mozirju, Ker je delo težko in utrudljivo, po službi večji del časa počivam. Pogosto pomagam mami pri hišnih opravilih, pospravljanju in kuhi. V popoldnevih se odpravim tudi s sosedovim psom na sprehod ali pa se dobimo s prijatelji na kozarčku. Jože Centrih, Šmartno ob Paki: Čas po službi velikokrat sproti prilagajam potrebam. Hišna opravila doma si razdelimo, zato mi tudi kuhanje in pospravljanje nista tuja. Ker delam hišo, mi ostane le malo prostega časa, ki ga izkoristim predvsem za plavanje in počitek. Marija Miklavc, Mozirje: Delam v računovodstvu in moj delavnik se pogosto potegne tja do pete ure popoldan. Tudi mož pogosto pride tak čas domov. Tako nam ostane za hišna opravila bore malo časa. Pospravljenju namenimo predvsem vikende, pri tem pa poprime vsa družina. Le kuhanje in likanje je moja naloga. Prosti čas namenim prijateljem, grem v kino, moja velika strast pa je motociklizem. Počitku namenim le malo časa, ker imam veliko energije in preprosto ne potrebujem veliko spanja. Dejana Marič, Nazarje: Čas po službi izkoristim predvsem za počitek in druženje s prijatelji. Hišna opravila postorim sama, saj še nimam družine. Tako mi za druženje in prebiranje knjig, ki so moja strast, ostane veliko prostega časa. Cvetka Aubreht, Mozirje: Moja služba je dvoizmenska, zato si čas ob službi prilagajam. Kuhanje in pospravljanje ter ostala hišna opravila so moja skrb, medtem ko za vrt poskrbita hčerka ali mož. V prostem času rada planinarim, obiščem kakšne toplice ali pa enostavno počivam. Pripravila: Marija Sukalo, fotografije: Ciril M. Sem ® ČEBELE SO VERJETNO UMIRALE ZARADI ŠKROPIV Poostriti nadzor nad prodajo in uporabo škropiv Rezultati, ki so jih opravili v italijanskih laboratorijih, kažejo, da so številne čebelje družine na Gorenjskem in Primorskem, vendar tudi Zgornja Savinjska dolina verjetno ni popolna izjema, umrle zaradi filofarmacevt-skih sredstev. Pri gorenjskih čebelarjih so veterinarski inšpektorji odvzeli 14 vzorcev, kmetijski inšpektorji pa so v nasadu krompirja pobrali štiri vzorce, od katerih sta dva vsebovala čebelam škodljive snovi. Vsa filofarmacevtska sredstva, ki so se znašla v odvzetih vzorcih čebel in medu, so v Sloveniji sicer registrirana, vendar je šio zelo verjetno za nepravilno uporabo. Zanimivo, da sledov imidaklopri-da, ki vsebuje tudi pesticid gaucho, niso odkrili nikjer. Kmetijski minister Milan Pogačnik je po sestanku s čebelarji dejal, da bo potrebno odpraviti kratek stik v sistemu obveščanja med uporabniki škropiv in čebelarji ter poostriti nadzor nad prodajo in pravilno uporabo filofar- macevtskih sredstev, kar je naloga kmetijske inšpekcije. Veterinarska uprava in nacionalni veterinarski inštitut bosta morala vzpostaviti večji nadzor nad prometom in uporabo različnih sredstev, ki jih čebelarji uporabljajo za zdravljenje čebel. Inšpektorji so namreč odmiranje čebel ugotovili tudi v primerih, ko vsebnost filofarmacevtskih sredstev ni bila dokazana in niso bili ugotovljeni povzročitelji bolezni čebel. Savinjčan PRITISKI NA ODKUPNO CENO MLEKA V kmetijski zbornici nasprotujejo znižanju Po napovedih slovenskih mlekarn naj bi se po 1. juliju znižale cene mleka, kar naj bi veljalo tudi za že odkupljeno in plačano mleko od aprila dalje. Predstavniki KmetijskogozdarskezbomiceSlovenije(KGZS)seves čas zavzemajo za ohranitev sedanje cene mleka, ki se kljub zvišanju proizvodnih stroškov že nekaj let ni spremenila. Po podatkih zbornice je cena mleka že tri leta nominalno (v tolarjih) enaka, v evrih pa naj bi ob slovenski inflaciji celo realno padala. V zbornici sicer priznavajo, da je trenutno slovenska odkupna cena višja od evropskega povprečja, vendar je to edini trenutek v zadnjih dveh letih. Mlekarne so ukrep začele previdno napovedovati že v začetku maja, in sicer naj bi se cene znižale za pet tolarjev. Po pogovorih med mlekarnami in KGZS seje predvideno znižanje cene omejilo na višino mlečne premije, ki jo bodo kmetje prejeli za tako imenovano mlečno leto in bo izplačana predvidoma marca prihodnje leto. V osnovi je poteza mlekarn za KGZS nesprejemljiva, saj naj bi s takšno potezo mlekarne želele svoje fi- nančne probleme prenesti na kmeta, ki že sedaj prideluje mleko pod mejo gospodarnosti. Na temo odkupnih cen mleka so se sestali tudi predsedniki in direktorji kmetijskih zadrug in proučili razmere na področju odkupa mleka ter sprejeli sklep, da se z napovedanim znižanjem odkupne cene mleka ne strinjajo. Podpirajo stališča pogajalske skupine, ki jo sestavljajo predstavniki KGZS in Zadružne zveze Slovenije (ZZS), ki od mlekarn zahteva podatke o poslovanju mlekarn v prvih mesecih letošnjega leta. Predstavniki kmetov vztrajajo, da jim mlekarne pred resnimi pogajanji predložijo jasne podatke, pri katerih mlečnih izdelkih in kako je izguba nastala. MOZIRJE Otvoritev nakupovalnega centra Tuš 25. avgusta Gradnja novega nakupovalnega centra Tuš v Mozirju gre proti koncu. Tehnični prevzem novega objekta je bil v sredo, 4. avgusta, kar pomeni, da so bila opravljena vsa gradbena dela in končana ureditev okolice. Sledi le še notranje opremljanje. Osrednji del novega centra bo v lasti Tuša, ki bo tu uredil svoje prodajalne, tako živilske kot neživilske. Drugi del objekta bodo zasedli ostali ponudniki: banka, zavarovalnica, trgovini s tekstilom in obutvijo, restavracija, zlatar, frizer, solarij... Slavnostna otvoritev je predvidena v sredo, 25. avgusta. Trgovsko podjetje Engrotuš namerava ob nakupovalnem centru v prihodnjih mesecih postaviti tudi bencinski servis, kot je to primer v Celju pri Planetu Tuš. Benjamin Kanjir A.M. MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI Višje «ene za uporabo «est S1 .julijem je začel veljati novcenikza lemo povračilo za uporabo cest, med uporabniki bolj mano kot česmina. V primerjavi s prej veljavnim cenikom gre v resnici za zelo majhne razlike, pojasnjuje Anton Miklavc, direktor in lastnik pooblaščene firme zaopravljanjetehničnih pregledov iz Nizke. Poleg tehničnih pregledov in Miklavc v Nizki tudi Na zahtevo Ministrstva za notranje zadeve so v spomladanskem času posodobili stezo za kolesa z motorjem, določene novosti pri pregledu tehnične brezhibnosti vozil, ki naj bi se prav tako začele izvajati s prvim julijem, pa bodo zaživele skupaj z novim zakonom o cestnem prometu v začetku leta 2005. Poleg tehničnih pregledov in manjših popravil lahko lastniki jeklenih konjičkov pri Miklavcu svoje vozilo tudi operejo v novi avtopralnici. Nov cenik, na podlagi katerega je potrebno ob registraciji vozila plačati povračilo za uporabo cest, določa, da morajo lastniki vozil s prostornino motorja do vključno t.350 kubikov plačati v primerjavi s starim cenikom 161 tolarjev več (prej 11.462, po novem 11.623 SIT), lastniki vozil nad 1.350 do vključno 1.800 kubikov odštejejo 231 tolarjev več in tudi pri ostalih razredih je razlika dejansko minimalna. Savinjčan OBVESTILO Obveščamo vas, da je koncert Slovenskega okteta, ki ga prireja Turistično društvo Luče v okviru 35. Lučkega dne, prestavljen s ponedeljka, 9.8.2004, na petek, 13.8.2004, ob 20. uri v farni cerkvi v Lučah. Turistično društvo Luče Savinjčan Gosp.Q.D^sCTQt Iz občin, Oglasi ZADRUGA MOZIRJE Ukrepi za svetlejšo prihodnost Nezavidljiv finančni položaj, v katerem se je pred časom znašla Zadruga Mozirje, katere lastniki so zgornjesavinjski kmetje, je pri marsikom vzbudil precej mešane občutke in celo bojazen, kaj se bi zgodilo, če bi organizacija tukajšnjih kmetovalcev propadla. Mozirska Zadruga, ki trenutno zagotavlja zaposlitev 250 ljudem, je namreč tesno lastninsko povezana s kar nekaj firmami in tudi sicer je njena prisotnost bistvenega pomena predvsem za manjše kraje Zgornje Savinjske doline. V zadružnih trgovinah naročeno blago dobavijo strankam v dveh do treh dneh (foto: EMS) Slaba likvidnostna situacija in okoli 1,5 milijarde finančnih obveznosti do bankje bila bilanca, s katero se je na aprilskem zasedanju soočil zadružni občni zbor. Le-ta je vodstvo zadruge zadolžil, da z ustreznimi ukrepi sanira nezavidljivo stanje. Po besedah direktorja Andreja Presečnika so uspeli v zadnjih mesecih finančno situacijo stabilizirati in v precejšnji meri tudi že sanirati, kar pomeni, da so zmanjšali obveznosti do bank in dobaviteljev. »Dolg 1,5 milijarde tolarjev je za uho precejšnja številka, vendar je glede na promet in poslovanje firme v mejah znosnega. V času po občnem zboru smo uspeli obveznosti do bank zmanjšati in, kar je ravno tako velikega pomena, tudi obveznosti do dobaviteljev izpolnjujemo v okviru normalnega poslovanja,« zatrjuje Presečnik, ki na ta način zanika govorice, da so nekatere njihove trgovine slabo založene zaradi neplačevanja obveznosti do dobaviteljev. »Problem je v tem, da pokrivamo sorazmerno majhen prostor z omejenim številom kupcev, zato je nemogoče imeti vse stvari na zalogi. Po dogovoru s stranko je blago v njegovih rokah najkasneje v dveh do treh dneh,« dopolnjuje Presečnika Martina Tratnik, poslovodkinja trgovine s tehničnim blagom v Gornjem Gradu. Pred kratkim je bii dosežen tudi dogovor med vodstvom Zadruge in sindikatom o spremembi kolektivne pogodbe, tako da s prvim avgustom veljajo za zadružne delavce in vodstvo določila kolektivne pogodbe za trgovsko dejavnost, ki je po izhodiščnih številkah manj ugodna od prejšnje. Andrej Presečnik zatrjuje, da v skupni masi vsote, namenjene plačam, ne bodo zmanjševali, nameravajo pa z veliko pozornostjo slediti stimulativnemu delu. Sicer pa seta čas v Zadrugi ubadajo predvsem s problemi odkupnih cen mleka in goveje živine, potem ko so slovenski kmetje po spomladanskem bojkotu oddaje živine vendarle dosegli sprejemljivo ceno. Savinjčan ERA VELENJE Pripojena zagorska Potrošnja Delničarji Ere so na zadnji skupščini na predlog uprave in nadzornega sveta soglašali s pripojitvijo trgovske družbe Potrošnja iz Zagorja ob Savi (slednja ima v Blagovnici Mozirje prodajni salon pohištva). Od 476 milijonov tolarjev bilančnega dobička v letu 2003 so 45 milijonov namenili za izplačilo dividend, preostanek dobička pa bo ostal nerazporejen. Na predlog uprave so razširili dejavnost družbe s kreditiranjem, finančnim posredništvom, posredovanjem in zaposlovanjem delovne sile, podporo paje dobil tudi predlog za nakup lastnih delnic, katerih skupni znesek ne bo smel presegati petih odstotkov osnovnega kapitala družbe. KF \____________________________________________ PEŠPOT MOZIRJE-NAZARJE Varnejša pot za sprehajalce V minulih dneh so delavci celjskega podjetja CMC zaključili z gradnjo mostov na pešpoti med občinama Mozirje in Nazarje ter s tem zaključili projekt, ki vsem sprehajalcem omogoča varnejšo pot iz Mozirja v Nazarje in v obratni smeri. Celotna pešpot je dolga okoli 2.400 metrov, od tega je po mozirski občini poteka okoli 1.600 metrov. Projekt je bil za mozirsko občino "težak" osem milijonov tolarjev, kar predstavlja približno dve tretjini celotne vrednosti. Pot so zgradili delavci celjskega Podjetja za urejanje voda (PUV), ki so postavili tudi klopi. Zanje so leseni del dobavili domači obrtniki. Ob celotni trasi so člani domačih društev posadili drevesa, položene pa so tudi cevi za javno razsvetljavo, ki naj bi se postavila ob asfaltiranju poti. Benjamin Kanjir Pešpot Mozirje-Nazarje je dobila lepe mostičke in klopi za počitek sprehajalcev (foto: Benjamin Kanjir) REDNO ZAPOSLIMO STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE. Pogoj: tečaj PGM. Informacije na gsm: 041 606 376. GP PIRC d.o.o., Zgornje Palovče 3,1240 Kamnik Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Ljubno in Luče, štev. 7/98 in Ur. I. RS št. 69/02),Občina Mozirje objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Mozirje za leto 2004: - naziv častnega občana Občine Mozirje, - nagrada Občine Mozirje, - zlata plaketa z priznanjem. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: ZA NAZIV ČASTNEGA OBČANA OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, ki so s svojim življenjem ali delom trajno povezani z Občino Mozirje in so prispevali k napredku in razvoju občine ali njenemu ugledu v širšem okolju. Naziv častnega občana je častno priznanje in se podeljuje v obliki listine. ZA NAGRADO OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, društva ali organizacije Občine Mozirje za življenjsko delo ali za izredne dosežke pri njihovem delu, ki se nanašajo na izvajanje nalog občine, oziroma zadovoljevanje potreb njenih prebivalcev. Nagrada Občine Mozirje je denarna. O višini nagrade odloči občinski svet in zanjo zagotovi sredstva v občinskem proračunu. Poleg denarne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma. ZA ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva in druge organizacije za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih. Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje v obliki zlate plakete in pisnega priznanja. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Mozirje lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, župan in odbori Občinskega sveta Občine Mozirje. Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in z naslednjo obvezno vsebino: - osnovni podatki o predlagatelju; - podatki o predlaganem kandidatu za priznanje z obrazložitvijo; - vrsta priznanja; -podpis vlagatelja. 4. Priznanja Občine Mozirje podeljuje Občinski svet Občine Mozirje. O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s sklepom, po opravljenem razpisu za zbiranje predlogov. Če je za posamezno vrsto priznanja več predlogov, lahko občinski svet za pripravo dokončnega predloga oziroma gradiva za odločanje, na svoji seji imenuje posebno delovno telo. V tem primeru mora občinski svet opredeliti sestavo odbora in njegove naloge. 5. Priznanja se slavnostno podelijo praviloma na seji Občinskega sveta Občine Mozirje. 6. Predloge za podelitev priznanja pošljite vzaprtih kuvertah na naslov: Občina Mozirje, Savinjska cesta 7 p. Mozirje - RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ, do vključno 27.08.2004. OBČINA MOZIRJE OBČINA MOZIRJE V podjetjih in na občinah v začetku avgusta sicer vlada poletno zatišje, mozirska občinska uprava pa se kljub temu intenzivno ukvarja s pridobivanjem dovoljenj za pričetek gradnje upravno-poslovne stavbe v Podrožniku. V novem objektu bodo pridobili nove prostore občinska uprava, upravna enota, davčne službe, center za socialno delo, geodetska uprava, inšpekcijske službe, zavod za zaposlovanje in verjetno še kdo. Novo upravno stavbo bo gradilo podjetje Cigrad iz Šoštanja. Dolgotrajni so bili tudi postopki pri izbiri izvajalca gradnje prve faze dograditve in adaptacije mozirske osnovne šole. Kot je znano, se bosta v prvi fazi k obstoječemu šolskemu objektu dogradili dve učilnici za najmlajše šolarje. Za izvajalca te gradnje je bilo v končni fazi izbrano velenjsko podjetje Vegrad, ki zaključuje z gradnjo večnamenskega objekta na Brdcah. Rokza zaključek gradnje obeh projektov je 25. september. V tem času se opremljata tudi igrišči ob rečiškem in mozirskem vrtcu. Otroci se bodo lahko odslej igrali na večih in pestrejših igralih. Pa tudi varnejših, saj je ravno varnost tista, ki jo morajo vrtci zagotavljati svojim varovancem. Benjamin Kanjir VEČSTANOVANJSKI OBJEKT BRDCE Za nova stanovanja že 27 prosilcev Večstanovanjski objekt na mestu bivše Brdčke graščine raste po načrtih. Do konca tega meseca bo prva polovica dokončana, tako da bodo stanovanja vseljiva že v prihodnjem mesecu. Mozirski župan je namreč ob zadnjem občinskem prazniku obljubil, da bo ob letu osorej izbranim podelil ključe. Občina bo lastnica petih socialnih in sedmih neprofitnih stanovanj. Občani že več mesecev prinašajo vloge, s katerimi dokazujejo upravičenost do teh stanovanj. Doslej je na naslov občinske uprave prispelo 27 vlog, od tega 25 za socialna in zgolj dve za neprofitna stanovanja. In v čem je razlika med tema dvema kategorijama? Pri socialnih stanovanjih lastna finančna udeležba ni potrebna, pri neprofitnih pa. Gradbena dela potekajo po načrtih. Na objektu ves čas dela od 40 do 50 delavcev. Na prvi polovici objekta je domala že cela fasada, betonirajo se tlaki in stopnišča. Vsa dela so v zaključni fazi, nato je potrebna še montaža radiatorjev, pip in ostalih instalacij. Druga polovica objekta bo do občinskega praznika gradbeno dokončana. Urejena bo tudi okolica, tako da bodo preostala samo še obrtniška opravila. Benjamin Kanjir © FRANC MIKLAVC, ČASTNI OBČAN OBČINE GORNJI GRAD Vedno sem zagovarjal stališče, da je potrebno državo »goljufati« Franc Miklavc (foto: EMS) Franc Miklavc je v bistvu zaprisežen gospodarstvenik, čeprav je bil vseskozi aktiven tudi v političnem življenju. Nenazadnje je bil zadnji »župan« skupne občine Mozirje, po nizkih udarcih, ki jih je doživel kot občinski svetnik v Gornjem Gradu, pa se je iz aktivne politike umaknil. Njegove besede so premišljene in niti za hip ne pomišlja govoriti o imenih, ki so, po njegovem prepričanju, pripeljala zgornjesavinjsko gospodarstvo v slepo ulico. Na minulo delo gospodarstvenika gleda s pokončno glavo, nenazadnje se ga tudi nekdanji sodelavci spominjajo kot direktorja, ki je znal v vsakem trenutku ohraniti pristne človeške odnose. - Gospod Miklavc, kaj vam pomeni naziv častnega občana, s katerim vas je ob letošnjem občinskem prazniku počastila Občina Gornji Grad? Mogoče zveni nekoliko neskromno, vendar če se ozrem nazaj in poskušam oceniti delo, ki sem ga opravil vtem lokalnem okolju, moram priznati, da mi to priznanje na nek način odgovarja. Leta 1966 sem prevzel direktorsko mesto v Smreki, kmalu zatem pa sem postal tudi predsednik krajevne skupnosti takrat še vseh treh krajev sedanje občine. Štiri leta sem delal v združeni krajevni skupnosti, potem pa še dvanajst let v Bočni. Kljub temu sem bil prvenstveno gospodarstvenik, saj so bili prva skrb rezultati v Smreki. Res pa je, da nisem nikoli strogo ločeval med enim in drugim. Z roko v roki smo delovali politiki in gospodarstveniki. Dejstvo je, da smo začeli v Gornjem Gradu na tako imenovanih graščinskih hlevih in v takratnih razmerah, ko ni bilo ne dobrega programa ne strokovnega kadra, je bilo potrebno podjetje postaviti na noge. Največ zaslug za moj prihod v Gornji Grad ima Jože Deberšek, takratni predsednik Skupščine občine Mozirje. - Torej ste postali direktor Smreke tudi zaradi politične podpore takratne občinske oblasti? Mene ni takrat nihče vprašal, če sem član Zveze komunistov. Deberšek, kije bil oblastnifunk-cionar, me ni nikoli vprašal, če sem v partiji. Bil pa sem član Zveze komunistov. Je pa bila politična naloga, mogoče tudi Deberška, da najde primerno kadrovsko rešitev za Smreko. V te zadeve se nisem spuščal, bi pa rekel, da je tudi on iskal možnosti gospodarskega razvoja Zgornje Savinjske doline. - Čeprav ste bili član ZK, bi nemara vaš svetovni nazor bolje opredelili s primerjavo o formalno neobstoječem krščansko liberalnem komunistu? Večkrat sem bil kritiziran, ker menda nisem poznal družbeno ekonomskih samoupravnih odnosov. Politiki so mi večkrat očitali, da sem tehnokrat, vendar moram reči, da sem »gnal« svoje naprej. Ob bolj konkretnih trenjih so mi dali celo vedeti, da bo potrebno preučiti moja politična stališča. Odločno sem jim odgovoril, naj me iz partije izključijo, ker sam nimam namena izstopiti, saj sem v organizacijo vstopil prostovoljno. - Med nekdanjimi in tudi sedanjimi zaposlenimi na Smreki se sliši ugotovitev, da se je dejanski razvoj podjetja zaključil z vašim odhodom. Nenazadnje so se tudi medsebojni odnosi razvijali v pravo smer, kar je pod vašimi nasledniki bolj izjema kot pravilo... Z bivšimi sodelavci iz vseh firm, kjer sem služboval, se še vedno zelo rad družim, ker še vedno čutim pripadnost tem firmam in ljudem. Verjamem, da je tudi obratno. V takratnem kolektivu Smrekeje vladal zdrav duh, ki seje očitno pozneje razblinil. Veste, tudi v tistih letih ni bilo enostavno osvajati trga. Spomnim se, ko smo začeli iskati dopolnilni program za Glinove izdelke. Glinje delal klasična okna, mi pa bi njihovo proizvodnjo dopolnjevali s programom polken, vhodnih in garažnih vrat. Vendar tudi v Glinu nismo doživeli preveč odprtega sprejema, za kar je krivo takratno vodstvo nazorskih lesarjev. Sam sem se večkrat poga-jal z njimi, kako bi uresničevali program, ki bi dopolnjeval njihovega. Ker ni bilo razumevanja, smo v Dalmaciji našli trg, na katerega smo prodrli s programom kompletnih oken z gibljivimi polknicami. Še danes ne morem razumeti, zakaj so pozneje ta program opustili. V takratnem obdobju smo zelo razvili tudi izdelavo montažnih objektov. - Nam zaupate dogodivščino, ki so vam jo zagodli delavci in zaradi katere ste se znašli pred poslovnimi partnerji v precej neugodnem položaju? V popoldanskem času sem večkrat pogledal po delavnicah, kaj se dogaja, in sem našel dve steklenici rdečega vina. Nikogar nisem vprašal, čigavo je, preprosto sem ga vzel in ga odnesel v svojo pisarno, kjer sem imel majhen bife. Ključ je seveda ostal vvratih. Kmalu po tistem pridejo na obisk ljudje iz Beograda. Pogajali smo se o nekakšnih pogradih, vse skupaj se je precej zavleklo, zato je ena od gostij postala žejna. Spomnil sem se vina, tajnici sem naročil, naj prinese kozarce in ko žejna gospa poskusi tisti vino, presenečena odloži kozarec in reče: sirče. Seveda sem tudi sam poskusil in resje bil v steklenicah, katere so medtem fantje zamenjali, čisto navaden kis. Kaj sem hotel, ponižno sem se opravičil in goste povabil na kosilo v gostilno. - Verjetno ste vedeli, kdo si vas je privoščil? Pravzaprav sem celotno zadevo zamolčal, sem pa na organih upravljanja dal vedeti, koliko je potegavščina stala firmo. Za celotno delegacijo sem moral na račun firme častiti kosili, da sem se vsaj malo opral. So pa ljudje videli, kakšen odnos so imeli nekateri delavci do vodstva firme oziroma do celotnega kolektiva. - Zdi se, da ste tudi po družbenih spremembah in uvedbi lokalne samouprave ostali nekakšen oportunist... "Večkrat sem bil kritiziran, ker menda nisem poznal družbeno ekonomskih samoupravnih odnosov. Politiki so mi večkrat očitali, da sem tehnokrat, vendar moram reči, da sem »gnal« svoje naprej. Ob bolj konkretnih trenjih so mi dali celo vedeti, da bo potrebno preučiti moja politična stališča." Oportunist nisem bil nikoli rad, bolj sem iskal kompromisne rešitve! - Ne gre za to, ampak takega so vas videli drugi. S to oceno se strinjam, vendar sem svoje ideje in opažanja vednojavno povedal. V kolikšni meri sem jih uspel uresničiti, potem ko sem se upokojil, ni bilo več primarnega pomena. V svojih videnjih in odločitvah postajam bolj mehak, razmer ne zaostrujem. Vendar ko seje šlo za Smreko in njen lokalni pomen, sem županu večkrat dopovedoval, da morata z direktorjem Smreke in tudi drugimi vodilnimi kadri skupaj skrbeti za razvoj Gornjega Grada. Stična točka obeh razvojnih potencialov naj bi bila firma Engo, čeprav se nisem strinjal s sedanjo obliko organiziranosti. - Očitno Engo bolj razdvaja kot združuje... Resje. Rešitevje samo v tem, da se Engo transformira v nekaj drugega. Bočani in Novaštifčani o Engu nimamo kaj odločati. - Oprostite, vendar so predstavniki imenovanih krajev skupaj z Gornjegrajci v občinskem svetu dolžni izvrševati interese celotne občine in ne vsak svoje krajevne skupnosti. Se strinjam, vendar poznam razmere v Avstriji. Ko zgradijo lokalni objekt za energijo, pritegnejo zraven neposredno zainteresirane in ustanovijo ustrezno gospodarsko družbo. Zagovarjam stališče, da se občina odpove lastniškemu deležu v dobrobit potrošnikom energije. Lastnik mora v vsakem primeru zagotavljati bolj ali manj normalno obratovanje. Če to ne uspe, vemo, kaj sledi. - Torej zagovarjate prelivanje družbenega kapitala v zasebne žepe? Mogoče bi ravno na tak način rešili problem. -Vendar odprta vprašanja iz preteklosti še vedno terjajo jasne odgovore... Sedanje razmere bo potrebno presekati in jasno videti zatečeno stanje. Izgube je potrebno pokriti in sanirati ter postaviti nove temelje, na katerih se začne gospodariti iz nič. To naj počnejo zainteresirani. Navsezadnje naj se angažirajo javne finance, ker je treba priznati, da je Engo za Gornji Grad odlična varianta. Vendar zakonitosti ekonomskega poslovanja terjajo povsem drug pristop od dosedanjega. - Bo držalo, da sta zaradi Enga z županom Ri-fljem nehala govoriti isti jezik? Resje, da sva trčila skupaj, potem koje povedal, koliko je bilo izgub. Prva informacija je bila, daje Engo pridelal 17 milijonov tolarjev izgub pri 23 milijonih celotnega prihodka. Pošteno moram povedati, da me je ta podatek dvignil tudi zato, ker ni bilojasno, od kod denar za pokritje tolikšne luknje. Kmalu po tistem smo lahko v Savinjskih novicah brali njegovo izjavo, da se je izguba zmanjšala na 9 milijonov tolarjev. Celo vi ste komentirali in se spraševali, od kod denar in kakšne transakcije so bile izvedene za prepolovitev dolga. Sam nisem nikoli dobil odgovora na vprašanje, na kakšen načinje bila celotna zadeva izpeljana. - Kako komentirate županov očitek izrečen na eni od sej občinskega sveta, da ste krivi, da se je osnovna šola v Bočni pred leti ukinila? Očitek meje v resnici osebno prizadel, ker mije rekel, zakaj nismo šole razširili prej. Imel sem pripravljen oster odgovor, vendar sem ga raje zamolčal. Ne štejem rad med popolnoma osebne zasluge, vendar kdoje speljal cesto čez Črnivec? V takratnem obdobju sem pač bil predsednik izvršnega sveta in sem se zavzemal za to povezavo. Kdoje zaključil cesto Gornji Grad - Radmirje? Tudi sedanjo gornjegrajsko šolo smo nekaj širili in dograjevali telovadnico. Takrat je bilo mozirska občina še celota in moral sem skrbeti za razvoj cele doline. Bil sem zraven pri izgradnji obvoznice in bencinskega servisa v Solčavi, pri Igli smo prenizek prehod povišali za meter, gradili kolektor in čistilno napravo v Mozirju. Še marsikaj "V svojih videnjih in odločitvah postajam bolj mehak, razmer ne zaostrujem. Vendar ko se je šlo za Smreko in njen lokalni pomen, sem županu večkrat dopovedoval, da morata z direktorjem Smreke in tudi drugimi vodilnimi kadri skupaj skrbeti za razvoj Gornjega Grada." bi lahko naštel iz tistega obdobja, vendar na položaju predsednika izvršnega sveta nisem mogel skrbeti samo za Gornji Grad. - Kako gledate na skupen razvoj Zgornje Savinjske doline po ustanovitvi novih občin? Nesporno je, da sedanje občine gospodarijo z mnogo več denarja kot prej skupna občina. To je strahoten pozitiven premik naprej. Popolnoma pa se strinjam, daje premalo skrbeti samo za svoje vrtičke. Dolina je zaokrožena celota in če bi osvojili pripravo razvojnih programov, kijihje predlagalo Združenje seniorjev pri območni gospodarski zbornici, bi lahko že pred leti skupaj kandidirali za sredstva iz Phare programa in razvoj podeželja ter vsa ostala, ki stajih imeli EU in država že takrat na razpolago. Pozneje smo delali na razvoju lesarstva obeh dolin, vendar tudi do te realizacije ni prišlo. - So po vašem mnenju boljše razvojne možnosti Zgornje Savinjske doline v navezi s Šalečani ali Celjani? V času, ko sem bil predsednikSOZETa Stik Mozirje, za katerega sem po dveh ali treh letih ugotovil, da ne bo kruha iz te moke, sem bil zraven pri nastanku projekta pohištvenih sklopov v Nazarjah. Takrat smo zgradili obrat finalizacije ivernih plošč, v katerem se je zaposlilo preko dvesto ljudi. Bili smo pred odločitvijo, ali se bolj navezati na Celje ali na Šaleško dolino. Razvojna dinamika gospodarstva je bila v Velenju mnogo močnejša, da posebej ne omenjam številnih inštitucij, ki so bile v Šaleški dolini. Osebno sem bolj iskal povezave z Velenjem. Nenazadnje je tudi Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica rezultat uspešnega sodelovanja. - Neformalno sicer vendar ste brez oklevanja pripravljeni spregovoriti o nepravilnostih, ki bi se jim moralo preprosto reči kraja, ki so se tako v vašem obdobju kot verjetno še pozneje dogajale v zgornjesavinjski lesni branži, zato me zanima, kako komentirate vračilo gozdov ljubljanski nadškofiji? - Vedno sem zagovarjal stališče, daje potrebno državo »goljufati«, če je to seveda možno. Država si je v preteklosti in tudi sedaj odmerila, kolikor je rabila. Pojavljajo se ekscesi, ko stotine milijonov skupnega denarja ponikne v zasebne žepe. Tudi v preteklosti seje dogajalo marsikaj, kar je bilo premalo preganjano in razčiščeno. Osebno tega nisem mogel gledati. Kar se vračanja gozdov tiče, sem bil vedno pristaš, daje to naša skupna imovina. Bojim se, da bomo počasi postali preveč odvisni od cerkvenih krogov. - Znano je, da se je v gozdovih, ki v zadnjih tednih povzročajo številne polemike in razprave, v preteklosti precej kradlo. Tudi zato, ker je država oziroma družba dokazano slab gospodar, ki ne zna s pravnimi sredstvi vzpostaviti reda, kjer se skupna lastnina spoštuje in ne prisvaja... Vidite, spoštovanje je strahotna vrednota. Če govoriva o skupnem premoženju, je tudi do tega potrebno imeti spoštovanje. Težko je reči, da so v preteklosti naši gozdarji slabo gospodarili z gozdovi, čeprav se popolnoma strinjam, da so posamezniki počeli stvari, ki jim ne morejo biti v ponos. Zdi se mi krivično, da bi delavci oziroma gozdarska firma ostala brez povračil za pretekla vlaganja, kamor so sovlagali tudi lesno predelovalni obrati oziroma firme. - Stvar, o kateri govorite, bi vendar morala urediti država? Nesporno, država! Verjamem, da imajo vsi, ki izkazujejo svoj interes v teh gozdovih in na Menini planini, dovolj kvalitetnih argumentov, s katerimi bodo uveljavili svoje življenjske interese. Prava pot je dialog in iskanje skupnih razvojnih rešitev. Pogovarjal seje Edi Mavrič - Savinjčan Bralci o Savinjskih novicah Marija Sodja Kladnik je na nazorski območni enoti Zavoda za gozdove zadolžena za gozdne živali in lovstvo, zato je razumljivo, da v zgornjesavinjskem časopisu najprej poišče članke in razprave, pove-zanez gozdom. »Všeč mije, da obravnavate pred- vsem pozitivne zadeve, čeprav se strinjam, da je potrebno kritično spregovoriti tudi o napakah, ki se brez dvoma dogajajo tudi na lokalnem nivoju,« pravi Sodja Kladnikova, ki z zanimanjem prebere vse, kar piše vSavinjskih novicah. Z zadovoljstvom se nasmeji šalam v Zadrečkih novicah, pričakuje pa, da bodo Novice sledile časopisom, ki pišejo tudi o nekoliko bolj žgečkljivih temah. Savinjčan RDEČI KRIŽ MOZIRJE LJUBNO OB SAVINJI Krvodajalci podarjajo del sebe Krvodajalstvo je v Zgornji Savinjski dolini že od nekdaj precej razširjeno. Rednih krvodajalcev, na katere lahko organizacija Rdečega križa Mozirje računa tako rekoč ob vsaki krvodajalski akciji, je še vedno dovolj, zato je uspešnost akcij že v naprej zagotovljena. Kljub tako pomembni vlogi, kakršno ima krvodajalstvo v naši dobi, pa je verjetno le malo ljudi, ki se resnično zavedajo velikega pomena krvi. Krije nekakšna zdravstvena kar- je že v teku, zdravnik s krvno sliko toteka telesa, zato človek, ki daruje kri, daruje del sebe, in to del, v katerem so zapisani pomembni podatki o njemu samem, predvsem o njegovem fizičnem počutju, zdravnikom pa nudi tudi ogromno pomembnih podatkov o morebitni nastajajoči bolezni ter o stanju posameznih telesnih organov. Tako recimo povečana koncen- nadzoruje potek bolezni in zdravljenja. Po krvi se ljudje eden od drugega razlikujemo, hkrati pa s podarjanjem krvi rešujemo življenja eden drugemu. Vendar vsakdo ne more sprejeti vsake krvi, zato tipe krvi, ki so med seboj kompatibilni ali ne, razvrščamo v štiri osnovne skupine: A, AB, B in 0. 17 SREČNEŽEV NA DEBELEM RTIČU V prejšnji številki Savinjskih novic smo poročali, da je celjsko trgovsko podjetje Engrotuš letos omogočilo tisoč otrokom iz socialno šibkih družin letovanje na morju. Iz mozirskega območnega odbora Rdečega križa so nas obvestili, daje v letovišču na Debelem rtiču v dneh od 28. junija do 5. julija preživelo teden nepozabnih počitnic tudi 17 otrok iz naše doline. tracija sečnine v krvi opozarja na začetek okvare ledvic, prav tako posebni encimi, kijih v kri izločajo jetra, zdravnikom dajejo vpogled v ta izredno pomemben organ. Pravzaprav je s krvnimi preiskavami mogoče razbrati stanje prav vsakega telesnega organa. Krvna slika, kije osnova hematološke preiskave, je za zdravnika izredno pomembna, saj pri odkrivanju različnih krvnih bolezni daje zdravniku pomembne podatke, v kateri smeri naj nadaljnje preiskuje bolnika. Pri bolezni, ki pa Človek, ki ima krvno skupino A, lahko prejme le kri enakega tipa ali tipa 0, katerega lahko prejme vsak. Podobno velja za kri tipa B. V najboljšem položaju so ljudje s krvjo tipa AB. Ti lahko prejmejo vse tipe krvi ter jo vsem, razen ljudem s krvno skupino 0, tudi darujejo. Glede tega so torej na slabšem ljudje s krvjo tipa 0, ki lahko prejmejo le svojo krvno skupino, medtem ko je njihova kri primerna za darovanje vsem ostalim tipom krvi. Tatiana Golob OBMOČNO ZDRUŽENJE Na trgu 20, Mozirje, RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Tel: 03 5832 725 Vabi na KRVODAJALSKO AKCIJO v ponedeljek, 16.8.2004, od 7. do 14. ure v OŠ Nazarje in v torek, 17.8.2004, od 7. do 13. ure v OŠ Ljubno Vljudno vabljeni! DANES JAZ ZATE - JUTRI Tl ZAME! Utrinki nekega življenja V ljubenski osnovni šoli so ob tamkajšnji tradicionalni narodopisni prireditvi pripravili razstavo rokopisnega gradiva veleposestnika in lesnega trgovca Ignacija Zavolovška iz Okonine. Razstava, ki jo je skupaj s Turističnim društvom Rečica ob Savinji pripravila dr. Marija Makarovič, je skromen poskus predstaviti človeka, kije bil dovolj bogatin dobrotljiv, da je lahko obubožal, in dovolj razgledan in načitan, da seje po njem ohranila bogata dediščina listin in dokumentov, ki v določeni meri do potankosti odstirajo življenje in delo savinjskega človeka v prvih desetletjih preteklega stoletja. Zavolovškajezvsemi dobrimi intudi manj dobrimi človeškimi lastnostmi predstavil dedič in varuh njegove zapuščine Anton Boršnak iz Potoka, ki že nekaj let skrbno proučuje obsežno dediščino in med navlaka-mi ohranja neprecenljive bisere. Podobno kot je bilo sestavljeno Za-volovškovo življenje, je tudi razstava mozaik delnih celot, ki samo zaokrožene v enovito celoto predstavljajo vse bolj znanega in občudovanega posebneža iz Okonine. Savinjčan Ignacija Zavolovška iz Okonine je predstavil varuh njegove zapuščine Anton Boršnak (v sredini) (foto: EMS) LOGARSKA DOLINA Prvo srečanje upokojencev Zgornje Savinjske doline Koordinacija društev upokojencev Zgornje Savinjske doline pripravlja letos prvo srečanje upokojencev, ki bo v sredo, 1. septembra, v Logarski dolini. Organiziran bo brezplačni avtobusni prevoz, odhod avtobusov iz Mozirja pa bo ob osmih zjutraj s tamkajšnje avtobusne postaje. Na prizorišču srečanja pri Domu planincev v Logarski dolini pripravljajo kulturni program, še pred tem pa bodo udeleženci postreženi z lovskim golažem. Med programom bo upokojence nagovorilo nekaj uglednih gostov, med njimi tudi Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije. Pričakujejo, da se bodo v programu predstavila vsa zgornjesavinjska upokojenska društva. Po uradnem programu bodo potekale šaljive igre, poskrbljeno bo tudi za glasbo in ples. Prijave za udeležbo na srečanju bodo sprejemali v društvenih pisarnah oziroma pri poverjenikih do 16. avgusta. Upokojenci, ki bodo potovali z lastnim prevozom, bodo prejeli tudi vstopnico za brezplačen vstop v Logarsko dolino. Le dobro voljo mora prinesti vsak sam s sabo! SP PRAZNIK OBČINE LJUBNO Razvoj in spreminjanje Občina Ljubno se je v preteklih desetih letih razvijala in spreminjala na bolje, je bilo večkrat poudarjeno na petkovi osrednji slovesnosti, kot so prireditev, na kateri so podelili tudi letošnja občinska priznanja, imenovali organizatorji. Pravega kulturnega programa, s katerim so organizatorji občinskega praznovanja v preteklosti znali pozitivno presenetiti, ni bilo, čeprav otrokom iz vrtca nikakor ni mogoče odrekati prisrčnosti in Mladim zapeljivkam zapeljivosti. Osrednji dogodek v občini naj bi bila manifestacija najboljše kulturne ponudbe, ki jo premore lokalna skupnost, tako pa se ni mogoče znebiti občutka, da se je vse skupaj zgodilo na nivoju vaške veselice. UGODNOSTI VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG. Vrhunec praznovanja tako je dogodek napovedala županja Anka Rakun, je bila seveda tudi priložnost za podelitev priznanj tistim, ki so z osebnim prispevkom doprinesli k razvoju Ijuben-ske občine. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je občinski svet podelil tri bronasta priznanja: Franc Atelšek ga je prejel za dolgoletno plodno in tudi kritično delo v turističnem društvu, Alojz Poljanšek za vestno delo v gasilskih vrstah in Franc Krumpačnik za prizadevno ohranjanje tradicije NOB v kraju. Prejemnica srebrnega priznanja Vera Kumprej je širši javnosti znana kot avtorica številnih besedil narodnozabavne glasbe, nosilec zlatega priznanja Franjo Plesnik pa je v preteklih petih desetletjih zbiral in ohranjal gradivo o vseh pomembnih dogodkih, ki so se zgodili na Ljubnem. Njegova zasluga je, daje ohranjen arhiv ljubenskih taboriščnikov, Plesniku gre tudi zahvala za skrbno zbrano nogometno in gasilsko izročilo. Celotno gradivo je pomembno za celotno dolino, za Ijuben-sko občino pa ima neprecenljivo vrednost. Učenec Dal Rupnik in učenke Deja Vrčkovnik, Patricija Močnik, Deja Turk ter Valerija Retko so prejeli priznanja županje za odličen uspeh v vseh razredih osemletnega osnovnega šolanja. Simbolično vprašanje, kako živijo Ljubenci danes, ki si ga je na začetku osrednjega govora zastavila županja Anka Rakun, je izzvenelo v naštevanju uresničenih projektov, med katerimi izstopajo celovita ureditev trškega jedra in otvoritev razvojnega podeželskega jedra, ki bo vrata odprlo oktobra, ter prvo mesto v turističnem ocenjevanju krajev v kategoriji drugi kraji, ki gaje izvedla regijska komisija Turistične zveze Slovenije. Ljubenska županja je prepričana, da so uspehi plod skupnega dela večine Ljubencev, zato bodo ob primernem angažiranju občanov tudi v prihodnje lahko uresničevali razvojno perspektivne projekte. Savinjčan Ne prehitevajte s slabimi naložbami. Prehitevajte z BMW Serije 3. BMW Serije 3 s Top paket* opremo in inovativnim financiranjem: 50% plačate ob nakupu in 50% čez eno leto. Brez obresti. Top paket oprema. Pri nakupu novega vozila BMW Serije 3 vam ponujamo zelo ugodno inovativno financiranje. A to še ni vse. Limuzina je na voljo s posebnim ‘Top paketom opreme, ki med drugim vključuje avtomatsko klimatsko napravo, CD predvajalnik, notranje oblazinjenje v kombinaciji z usnjem, usnjen volan, potovalni računalnik, platišča iz lahkih litin in še mnogo drugega. Cena za model BMW 320d sTop paket opremo je 7.217.040 SIT. Š Leasing z veseljem vas pričakujemo v našem salonu. Selmard.o.o., Mariborska 119,3000 Celje, tel.: 03 42 44 000 TERME DOBRNA Noči pod kostanji V Termah Dobrna pripravljajo ta konec tedna 26. tradicionalno prireditev Noči pod kostanji. Petek, 6. avgusta, je namenjen ljubiteljem slovenske narodne glasbe. Osrednja prireditev bo jutri, v soboto, ko bodo pred Zdraviliškim domom nastopili Vagabundi z glasbeno gostjo Sašo Lende-ro ter pevsko plesno skupino Select, nedelja pa že tradicionalno pripada najmlajšim. Zanje so poskrbeli s številnimi delavnicami, karaokami in glasbeno skupino Polka punce. V Termah Dobrna, ki se ponašajo s 600-letno tradicijo, so v soboto odprli prenovljeni notranji bazen v hotelu Vita, nadaljujejo pa tudi začeti investicijski ciklus in za letošnje leto napovedujejo še dve pridobitvi - nov odprti bazen in 500 kvadratnih metrov veliki savna svet. KF Skoraj najstarejša slovenska turistična prireditev Flosarski bal, ki se vztrajno razglaša za narodopisno, je pretekli konec tedna spustila zastor, Zgodilo seje pričakovano, čeprav je potrebno dopustiti tudi možnost, da so manj vešči poznavalci ljubenske realnosti nasedli najavam o presenečenjih in novostih, ki naj bi prireditev povzdignile nad njen nivo. Toliko o tistih, ki so za svoje delo in sodelovanje tako ali drugače stimulirani in nagrajeni. Zato pa vse pohvale njim, ki so v nedeljsko prireditev vložili številne ure zastonjskega dela. Bilo je veselo in zanimivo doživetje nedeljskega popoldneva, ki pa ni prineslo nič takega zaradi česar je prireditev dolga leta veljala za vzorno celo v širšem slovenskem prostoru. Zanimiv delček povorke: prikaz pokrivanja strehe s slamo Enako zanimiv je bil tudi prikaz rezanja in cepljenja drv na star način Tradicionalna povorka skozi kraj, ki naj bi bila nekakšna vzporednica, če ne celo nadgradnja flosa rskih aktivnosti, je več kot očitno začela izgubljati narodopisno vsebino. Kot pričakovano so tudi tokrat okoliški gorjanci rešili vsebinski del povorke s prikazom drobljenja smrečja, rezanjem in cepljenjem drvter pokrivanjem strehe s slamo. Ob samih flosarjih je potrebno izreči pohvalo tudi vsem os- ,\0' /\a. V. vivvyo /vv^b Pod notni zapis napeva Slovenski fantje je Franc Es 12. decembra 1942 zapisal: “Pisano v času najhujšega preganjanja vsega, kar je slovensko, upajoč na končno zmago naše pravice.” MOZIRSKI GAJ V Mozirskem gaju v teh dneh zaključujejo priprave na tretjo letošnjo razstavo, ki bo pod naslovom Poletje skozi cvetje potekala v dneh od 12. do 22. avgusta. Prireditev bo brez dvoma nekaj posebnega, saj bo šlo za prvo gala razstavo slovenskih vrtnarjev, ki se bodo pomerili v izdelovanju cvetličnih aranžmajev. Za sodelovanje na razstavi so se upravljavci bodo lahko vrhunske izdelke ogledali v teku parka ob Savinji z vrtnarji dogovorili že pred desetih dni, s čimer se želijo v Mozirskem gaju časom, slednji pa sedaj skrbno pripravljajo izogniti neprijetnemu presenečenju v primeru vsak svoj aranžma. Prvi dan razstave bo strok- slabega vremena drugi avgustovski konec ovna komisija ocenila razstavljene primerke tedna. in razglasila zmagovalce, obiskovalci pa si KF Aktivne počitnice v občini Nnznrje Prejšnji teden, od 26. do 30. avgusta, so v Nazarjah potekale ustvarjalne delavnice za otroke oziroma tako imenovane »Aktivne počitnice«. Pobuda zanje se je pojavila s strani Občine Nazarje, ki je projekt tudi financirala. Nato je stvari v svoje roke vzelo Turistično društvo Nazarje oziroma predsednica Vanja Hofbauer. Ko si je vse lepo zamislila, je za pomoč pridobila še sedem animatork: Anjo, Barbaro, Majo, Manico, Sašo, Tino in mene. Nato so stvari stekle. Ureja: Kotnik Delavnice so potekale na različnih lokacijah, kar jih je naredilo še bolj zanimive. Otroci so se lahko seznanili z nekaterimi novimi materiali in delali z že znanimi. Dnevno je sodelovalo najmanj 14 in največ 23 otrok, stari pa so bili od 7 do 14 let. Aktivne počitnice so se začele v ponedeljek, ko so otroci ustvarjali z glino, si naredili čestitke iz školjk, zapestnice, ribice iz napihljivih barv ter zmajčke iz papirja. Delavnice so potekale pred starim vhodom v nazorsko šolo, kjer so skavtsko obleko, nato pa je prišel še gozdar Marjan Denša, ki je povedal nekaj o nevarnostih v gozdu (klopih in lubadarju) in varovanju gozda. Seveda ob opazovanju skavta Primoža ni mogel Aktivno torkovo dopoldne v športni dvorani (foto: Helena Kotnik) udeleženci risali tudi na asfalt z barvimi kredami. Bili so navdušeni, zato je bila naslednji dan udeležba največja. V torek so otroci preživeli dopoldne v športni dvorani v Nazarjah, kjer so skupaj z animatorko Tino najprej začeli z aerobiko. Natoje sledil še »pozdrav soncu«, torej malce osnov joge in sprostitev, Deklice so imele nato plesno delavnico s Tino, fantje pa so se zabavali z nogometom, hokejem in namiznim tenisom. Tina je deklice seznanila z osnovami standardnih in latinsko-ameriških plesov, nato pa še s hip-hopom. Nato so se deklice razdelile v skupine in skupaj z nami, animatorkami, sestavile koreografijo na letošnjo najboljšo pesem evrovizije Wild dances ukrajinske pevke Ruslane. Znanje, ki so ga punce pridobile s Tino o hip-hopu, je bilo zdaj vidno tudi pri koreografiji. Potem seje vsaka skupina posamezno predstavila, na koncu pa smo igrali še »med dvema ognjema«. V sredo zjutraj smo odšli peš na Laze, kjer je potekala raziskovalna delavnica. Tam sta nas pričakala skavta Primož in Joži, ki sta otrokom povedala več o skavtih in taborjenju. Pokazala sta tudi nekaj najpreprostejših vozlov in pravo Likovne delavnice prvi dan (foto: Vanja Hofbauer) skriti svojega r znanja o vozlih in nam je zato tudi pokazal nekaj vozlanih trikov. j Zatem smo se igrali z žogami in na koncu zadovoljni ter polni novega znanja odšli domov, j Tudi v četrtek so se vsi otroci zelo zabavali, saj je bilo na vrsti rolanje na nazorskem igrišču. Tisti brez rolarjev so lahko ustvarjali v likovnih delavnicah, kjer | so si s Tino naredili zapestnice iz raznobarvnih niti, z Anjo pa lepe sončke iz papirja. Slikali so tudi z lepljivimi barvami za steklo, izdelovali obeske iz mosgumija in delali sončnice iz pene. Igrali so lahko tudi košarko, nogomet in odbojko - nekateri so se košarke lotili kar na rolarjih. Vsi smo bili zelo veseli obiska župana Ivana Purnata. Petek je bil zadnji dan Aktivnih počitnic. Preživeli smo ga v Račneku v Šmartnem ob Dreti. Tokrat so otroci igrali nogomet in odbojko, ustvarjali pa so tudi v likovnih delavnicah ter risali na asfalt z barvnimi kredami. V delavnicah so si lahko izdelali miške iz školjk, zmajčke in sončke iz papirja ter izdelke iz gline. Slikali so tudi z napihljivimi barvami in lepljivimi za steklo. Vse izdelke, ki so sijih naredili, so otroci lahko odnesli domov, da jih bodo spominjali na lepe, sončne aktivne počitnice. IZJAVE UDELEŽENCEV: Patricija: Najbolj so mi bile všeč ustvarjalne delavnice. Družila sem se z vsemi, razen z enim. Učiteljice so bile fajn. Julija: Imela sem se v redu, najbolj so mi bile všeč delavnice v četrtek, najbolj likovne delavnice. Spoznala sem nove prijatelje in to mi je zelo všeč. Ni mi žal, da sem prišla. Domen: Bilo mije zelo fajn, igrali smo veliko športov, zato bi rad, da bi še bile aktivne počitnice. Eva: V četrtek mi je bilo najbolj všeč, ko sva se z Anjo rolali skozi ovire in ko sem naredila sončnico. Miha: Na delavnicah mi je bilo zelo všeč. Najbolj sem se družil z Nacetom, Tino, Nastasjo, Anjo, Majo... Najbolj mije bil všeč četrtek (rolanje, likovne delavnice), imel sem se ful-kul-mega-pop-fajn. Če Ustvarjalne delavnice, ki so potekale v četrtek (foto: Vanja Hofbauer) bodo naslednje leto tudi delavnice, pridem takoj! Ivo: Všeč mi je bilo, ker je bilo veliko raznih prizorišč in raznih delavnic. Najbolj mije še bil všeč torek, ko so punce plesale, mi pa smo igrali hokej (ha, ha). Torek je bil tudi fajn zaradi zmage, ki smo si jo priigrali pri hokeju. Eva: Najbolj mije bilo všeč, ko sem si naredila zapestnico in ko smo bili na Lazah. Pripeljala sem tudi sestrično Julijo iz Mozirja. Tudi njej je bilo zelo všeč, z njo sem se največ družila. Tudi drugo leto bi prišla. Nace: Bilo je v redu, najbolj mije bilo všeč, ko smo igrali nogomet in delali zapestnice. Na-, jraje sem se igral z Mihom. O armira MßO V S08QTM4. MMSTA JOm vsnoRTNEMmimm vmomk se bodofiromerile ženske IwpoklidteTfa tel, št. 839-0790 ali pošljite |e 1 e kt ronsko? postopna nas I ov : u red n i št vo@ šavi n j s ke. c o m ! S podelitvijo priznanja gornjegrajski Picerji 902 za končno zmago se je tudi uradno končala zelo odmevna akcija Savinjskih novic Gremo na pico. V šestih krogih glasovanja je glasove prejelo dvanajst gostinskih lokalovvZgornji Savinjski dolini, kjer pečejo priljubljene pice, največ med njimi - 225 - pa jih je dobila Picerija 902, ki bila ves čas akcije na prvem mestu. Le za šest glasov je zaostala drugouvrščena Picerija.Pri Kumru z Ljubnega ob Savinji. Ob tej priložnosti je glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik čestital šefinji picerije Jožici Zavolovšek za zmago, ki brez dvoma potrjuje, da iz omenjenega lokala gostje odhajajo zadovoljni ter se vanj vedno znova tudi vračajo. Za-volovškova seje zahvalila vsem, ki so glasovali za Picerijo 902, prvo mesto v akciji Zgornjesavinjskega časopisa pa za lastnika lokala pomeni dodatno obvezo za ohranjanje kvalitetne gostinske ponudbe. HK ZELIŠČNI VRT NA KMETIJI MLAKER Rože za vse bolezni Ko seje Bog sprehajal po krajih slovenske dežele, jim ni navdahnil samo obilo lepote, ampak jih je tudi bogato obdaril. Predniki so pred revolucijo medicinske znanosti v prispodobi modrovali, da zoper vsako bolezen zdravilna roža raste, in še danes so zdravilna zelišča pomagalo, če ne kar sestavni del uradne medicine. Ljudje so nekdaj živeli z naravo, spoštovali in upoštevali njene cikluse. Zeliščni vrt, ki sta ga na kmetiji Mlaker, dober streljal nad Ljubnim ob Savinji, uredila zakonca Angela in Martin Kliner, je rezultat njunega zanimivega razmišljanja in velikega srca. 25 do 30 različnih vrst zelišč raste v njunem vrtu in vsako ima posebno moč. Zdravilne rastline in njihovi pripravki so najstarejša oblika zdravljenja najrazličnejših bolezni in muzej, kjer bo na ogled staro orodje in različni delovni pripomočki. Med številnimi čajnimi mešanicami so lahko obiskovalci na sobotnem uradnem ogledu vrta poskusili tudi »županjin čaj«, v katerem je po bese-dah predsednika Turističnega 'društva Ljubno Franca Atelška mešanica najbolj »gajstnih« zdravilnih rastlin. Če odmislimo šalo, potem je novost, s katero sta zakonca Kliner pravzaprav nekoliko presenetila, Na zeliščnem vrtu v Teru nad Ljubnim raste preko 20 različnih vrst zelišč (foto: Franjo Atelšek) kot rečeno, še dcfhes so dvema tretjinama človeštva zdravilne rastline glavna pomoč pri zdravljenju. Lastnika Mlakerjeve domačije seveda ne nameravata zdraviti po! sveta, želita samo ohraniti spomin na prednike, zato načrtujeta tudi nadvse prijetna in koristna popestritev v ponudbi čajnih mešanic iz zdravilnih zelišč, ki v vsakem primeru blažijo bolezenske tegobe. Še posebej, če v njihovo zdravilno moč človek tudi v resnici verjame. Savinjčan a/ oh>kojl-eissisiAlmi&imvct Ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: TEDNIK Draga sestra, teta in botra Angela ŽNIDER Leta pridejo in grejo. Nič ne obstoji v življenju, zato svoj čas izpolni v zdravja, sreči in veselja! Vse lepo za 70. rojstni dan! Sestra Marica z družino ZAKLJUČEK AKCIJE GREMO NA PICO Priznanje gornjegrajski Piceriji 902 V Piše: Igor Pečnik Sodobna aluminijasta platišča zahtevajo redno nego in čiščenje. Če vam to seveda kaj pomeni. Lahko pa imate umazana in črna od prahu, ki ga sproščajo zavorne obloge. Ko se prah enkratzagrize vlak, ni več pomoči. V tem primeru lahko le še profesionalci poskrbijo za rešitev. Po daljših vožnjah oziroma daljšem času potrebujejo aluminijasta platišča intenzivno čiščenje. V mnogih primerih se zgodi, da izgubijo lesk, čeprav smo uporabljali specialno čistilno sredstvo. Še v več primerih pride do mehanskih poškodb, ki povzročijo luščenje barve in laka. Seveda pride do poškodb tudi v primeru, če povozimo kakšno večjo luknjo. Potrebno SVETUJEMO Čiščenje aluminijastih platišč V starih dobrih časih so bila aluminijasta platišča prava paša za oči. Privoščili so si jih tisti, ki so imeli več pod palcem, in tisti, ki so dali vse za dober izgled svojega avtomobila. V današnjih časih je vse drugače. Aluminijasta platišča postajajo del serijske opreme sodobnih avtomobilov, kar pomeni lepši izgled, manjšo maso in zahtevnejše vzdrževanje. No, slednjega se večina voznikov niti ne zaveda. je novo centriranje ali celo ravnanje platišča. Ampak vrnimo se k čiščenju. Velja nekaj zlatih pravil, katerih naj bi se držali, da bo našjekleni konjiček žarel v vsem sijaju. Nikoli ne kupimo zelo intenzivnih sredstev za čiščenje, saj le-ta vsebujejo kisline, ki delujejo agresivno na lak. Pazljivo preberimo na- Pri čiščenju aluminjastih platišč pazimo, da ne poškropimo ostalih lakiranih površin (foto: Auto Bild) vodila za uporabo. Posebej bodimo pozorni na čas, po katerem je potrebno platišče sprati z vodo. Sicer lahko platišče postane mat. Nikoli ne uporabimo čistil na vročem platišču! Če uporabljate agresivna čistila, se vprašajte, kam odtekajo? Prav tako pazimo, kam piha veter, saj vdihavanje čistil ni niti prijetno niti zdravo. Pazimo tudi, da ne poškropimo ostalih lakiranih delov. Preden uporabimo čistilo, speremo platišče, da vsaj v grobem odstranimo prah od zavor. S tem bo čiščenje lažje. Za polirana platišča velja, da ne uporabljamo čistilnih sredstev ampak le polirna sredstva. Če pa nam spodleti, obiščemo profesionalca, ki obvlada poliranje, lakiranje in ostale posege. Cena bo v tem primeru od nekaj tisočakov dalje, kar je glede na ceno novih platišč še vedno zelo ugodno. U) o S Vaša pošta čr mini o S' & -,_ rà> m— Ö ’■u 5? er <*» cr- cO «nQ loediui q O *4 /jyiaT.ö, ^ I tu fk kezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE STORITVE www.kezcom.com info@kezcom.com TRGOVINA kezcom; Plac 3, Ljubno ob Savinji, tel.:03/838-11-80 / fax: 03/838-11-81 ROKOMETNI SODNIŠKI PAR REPENSEK-POŽEŽNIK POTUJE NA OLIMPIADO Dober dan, Atene 2004! Olimpijske igre se v letu 2004 vračajo v svojo rojstno državo. Med 13. in 29. avgustom bodo oči svetovne javnosti uprte v Atene in bližnjo okolico, kjer se bodo v 41 športnih panogah pomerili športniki z vsega sveta. Slovenski olimpijci in olimpijke ter ostali člani olimpijske delegacije so se zadnjo julijsko nedeljo preko televizije predstavili širši javnosti, med potniki v Atene pa sta tudi naša najboljša rokometna sodnika Darko Repenšek in Janko Požežnik. Darko Repenšek in Janko Požežnik odhajata na olimpijske igre maksimalno pripravljena (foto: RK) Repenšek in Požežnik sta se v ponedeljek vrnila iz Nemčije, kjer sta na povabilo tamkajšnje rokometne organizacije sodila uradni pripravljalni tekmi domače TM© ATHENS 2004 reprezentance z Islandijo. Svoje delo sta tudi tokrat opravila odlično in nazorno prikazala linijo sojenja na bližnjem olimpijskem turnirju, katerega oba že z nestrpnostjo pričakujeta. Gre namreč za nov vrhunec njune športne kariere. Slovenija bo imela na olimpijskih igrah v Atenah le pet sodnikov, Repenšek in Požežnik pa sta edina, ki bosta sodila kolektivno športno pa- nogo. V pripravah na letošnji največji športni dogodek na svetu sta se osredotočila zlasti na vrhunsko fizično pripravljenost, ki je predpogoj za psihološko stabilnost. Slednjo bosta še kako potrebovala, saj bo olimpijski rokometni turnir sodilo le trinajst sodniških parov. V pov- prečju bo vsakpar sodil več kot šest tekem, v kar pa niso vštete tekme, na katerih mora biti sodniški par pripravljen kot rezerva. Poudarek rokometnega sojenja v Atenah bo na preprečevanju grobe igre. Repenšek in Požežnik potujeta na prizorišče olimpijskih igerževtorek, saj bodo imeli sodniki pred začetkom turnirja še obvezne seminarje in preverjanje pripravljenosti. Na dan slavnostne otvoritve, v petek, 13. avgusta, bosta tudi naša rokometna sodnika sodelovala v svečanem mimohodu vseh udeležencev, enako pa velja tudi za zaključno slovesnost v nedeljo, 29. avgusta. Po dogovoru z Darkom Re-penškom boste imeli bralci Savinjskih novic možnost "iz prve roke" dobivati informacije iz olimpijske arene. Na ta način bo največji športni spektakel za Zgornjesavinjčane še pridobil na zanimivosti. Že v prihodnji številki boste lahko prebrali prve novice neposredno iz Aten! Franci Kotnik ÌU MIHHRHPS i i Iz Nazarij do naslova evropskih prvakov Državna košarkarska reprezentanca mlajših članov do 20 let, ki se je v Nazarjah polnih 15 dni pripravljala na evropsko prvenstvo v Brnu na Češkem, je v nedeljo zvečer v finalni tekmi s 66:61 premagala ekipo Izraela in tako osvojila naslov evropskih prvakov! Strokovni štab na čelu s trenerjem Ivanom Sunaroje očitno dobro tempiral formo za odločilne tekme na prvenstvu. V predtekmovanju dveh skupin so Slovenci najprej izgubili z Grčijo (84:91 ), nato premagali Ukrajino (100:82) in Belorusijo (84:55) in izgubili z Litvo (65:69) ter Srbijo in Črno goro (47:76) in se kot četrti v svoji skupini v četrtfinalu pomerili z Rusijo kot zmagovalko sosednje skupine. Zmaga s 74:67je našim košarkarjem prinesla napredovanje med prve štiri in uvrstitev na svetovno prvensh/o, ki bo prihodnje leto v Argentini, Vse ostalo je bila samo še smetana na torto. V polfinalu maščevanje za poraz v predtekmovanju in zmaga nad Litvo kar s 97:57, nato pa še ponovitev finala iz leta 2000 v Makedoniji, ko so naši s košem v zadnji sekundi premagali Izrael s 66:65. Zelo podoben rezultat je bil tudi letos: zmaga Slovenije 66:61 in zlate medalje okoli vratu naših rep-rezentanov. Lahko smo ponosni nanje in si želimo, da bi bila športna dvorana Nazarje kovačnica uspehov slovenske košarke tudi v bodoče. Tomaž Križnik KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Zgodnji začetek nove sezone Člani in mladinci Košarkarskega kluba Nazarje so v ponedeljek s skupnimi treningi že začeli s tekmovalno sezono 2004/2005. Trenerja Andrej Pečovnik in Primož Jelšnik želita dobro pripraviti svoji ekipi, čeprav bodo njihovi nasprotniki znani šele po žrebu 28. avgusta. Pravita, da mesto v ekipi zagotavljata najprej prizadevnost in telesna pripravljenost, šele nato pa kakovost in talent igralcev. TK Treningi za kadete in starejše pionirje (letniki '88, '89, '90, '91 in '92) se bodo začeli v četrtek, 12. avgusta, ob 17. uri na športnem igrišču v Nazarjah. Kontaktni osebi sta trenerja Marko Finkšt (031/649436) in Nejc Gelb (051/361918). Mlajši pionirji (letnik '93 in mlajši) bodo s treningi začeli v ponedeljek, 30. avgusta, ob 17. uri pred športno dvorano Nazarje. Kontaktni osebi sta trener David Zadravec (041/669243) in Primož Jelšnik (041/ 615122). Vabljeni so tudi tisti omenjenih letnikov, ki v klubu še niso trenirali in si želijo izpopolniti svoje košarkarsko znanje. V klubu poudarjajo, da bodo veseli vsakega novega košarkarja in se bodo potrudili, da mu bo košarka postala želja in užitek. KINO NAZARJE Sobota, 7.8., ob 20.00 in nedelja, 8.8., ob 17.00: HIDALGO-akcijski Režija: Joe Johnston Igrajo: Viggo Mortensen, Zuleikha Robinson, Omar Sharif, Louise Lombard Nenavadna zgodba o nekdanjem jezdecu pony expressa in kavboju, ki naj bi sodeloval in zmagal v več kot 400 vztrajnostnih dirkah na konju čez drn in strn, Franku Hopkinsu, temelji na knjigah, ki jih je zapisal Hopkins sam, in na obsežnem raziskovalnem delu scenarista Johna Fusca. Njegova zgodba gaje prevzela zlasti potem, ko je naletel na namige o legendarni, 3000 milj dolgi dirki čez arabsko puščavo, ki naj bi seje Hopkins s svojim mustangom Hidalgom udeležil in v njej tudi zmagal. Komu je bil v napoto nagrobni spomenik na pokopališču v Rečici ob Savinji Spoštovani! Včasih kot tokrat je res storjena taka, da rečem, ogabno odvratna, nesmiselna stvar zlobe, da ji ni primere in bi seje moral vsakdo sramovati. Zato jo je treba, menim, nujno dati na piano. Človek si kartežko razlaga, zakaj to, takšno nesmiselno, podivjano početje. No, da so različni odnosi med različnimi ljudmi, takšni in drugačni, se ve, je znano in se razume. Je pač tako, da kolikor je ljudi, je tudi različnosti. Vsak človek pač živi (do določene mere) svoj svet, na sebi svojstven način ... Toda včasih, kot tokrat, pa preseže vse meje. Namreč, daje nekomu v napoto spomeniks spominsko marmorno napisano ploščo na grobu pokojnika, kakortokrat - na pokopališču v Rečici ob Savinji... Koje daleč vstran od poti... Pa jo je neznan nebodigatreba, podivjan zlikovec podrl, prevrnil med 20. in 23. julijem letos. To grdo, zlobno dejanje še posebej in tembolj preseneča, ker je tisto, sicer skromno spominsko obeležje bilo namenjeno pokojnima zakoncema, ki sta bila delavec in gospodinja. Krščansko vzgojena in sta tako tudi vseskozi živela. Pošteno in skromno. Nikoli nikomur nista prav nič hudega ne žalega storila. V svojem bivalnem okolju sta živela v lepem sožitju z ljudmi... Vse do konca, do tedaj, da se jima je v častitljivi starosti pred desetletji dopolnilo njuno življenje, ko sta preminula, umrla. Zato glede povedanega tembolj preseneča, vznemirja in ostaja nerazumljivo, zakaj to početje, storjeno dejanje? Nesmisel! Divjaštvo! Popoln absurd. Poneumljenost... Človek si ne zna drugače razlagati takega dejanja, kakor da ga je zmožen izvršiti neuravnovešen človek. Človek v opoju zasvojenosti ... Močno duševno razrvan oz. prizadet ... Ali pač oseba, ki je, da rečem, z zlobo obsedena, da mora storiti zlo, pa kakršno koli, zoper kogarkoli in kjer koli... Le da povzroči škodo in bolečino, drugemu... Ja, seveda, daje takšen človek kot »družbeni izmeček« kot negativen, drugim ljudem nevaren ... In uničuje mirno sožitje med ljudmi. No, da še povem, da to opisano dejanje na tem pokopališču ni osamljen primer. Že pred leti je bila podobna oz. kar enaka oskrunitev nagrobnega spomenika, točneje napisne table, kojojetudi zlobnež podrl le par korakov vstran od te, sedanje oskrunitve, na istem pokopališču. Tudi zato bi bilo tembolj vmesno in potrebno, da bi povzročitelj ne ostal anonimen, neznan. Da bi se ga odkrilo in stem preprečilo taka eventuelno nadaljna nesmiselna početja. Seveda, pokojni pa, da bi imeli svoj mir v večnem počivališču. Vlado Parežnik Levstikova 9 Mozirje ČRNA KRONIKA • Z AVTOM S CESTE Mozirje: 27. julija vdopoldanskem času je na regionalni cesti v Soteski voznik osebnega avtomobila zapeljal preblizu desnemu robu cestišča, zato je zdrsnil s ceste in se pri tem lažje telesno poškodoval. • Z MOTORNO ŽAGO NAD ŽIVO MEJO Rečica ob Savinji: 27. julija dopoldan sta se sprla soseda v Nizki. Eden izmed njiju je z motorno žago drugemu porezal živo mejo. Zaradi poškodovanja tuje stvari se bo moral zagovarjati na okrožnem državnem tožilstvu, oba pa se bosta oglasila pri sodniku za prekrške. • VLOM V HIŠO KINOLOGOV Rečica ob Savinji: V noči na 27. julij so neznani storilci vlomili vzgrad-bo društva kinologov vVarpoljah. Iz notranjosti so znosili klopi, poškodovali pa so tudi omet na zgradbi in stekla. • IZPRAZNJEN VIKEND Nazarje: Lastnik iz Štorje 28. julija ugotovil, da so neznanci vlomili v njegov vikend v Zavodicah. Iz notranjosti so odnesli dva televizijska sprejemnika, usnjen kovček, fotoaparat in več oblačil. • GLASNI IN ALKOHOLIZIRANI Ljubno ob Savinji: 29. julija malo po polnoči so trije občani v Vrbju na Ljubnem ob Savinji poslušali glasno glasbo in razgrajali. Policisti so ob prihodu ugotovili, da so pod vplivom alkohola, dva izmed njih pa se nikakor nista umirila, zato soju do iztreznitve odpeljali na varno. • RADIO DOBIL NOGE Ljubno ob Savinji: Neznanemu storilcu se je 30. julija zahotelo prenosnega radio kasetofona. Našel gaje v vrtni uti poleg stanovanjske hiše na Ljubnem ob Savinji. Sicer je bil že star, igral pa je očitno dovolj dobro, da se gaje splačalo ukrasti. • TATINSKI LJUBITELJ ŠAMPANJCA IN SLADOLEDA Mozirje: V noči na 31. julij je neznani storilec vlomil v vikend v Rade-gundi. Z vrat kleti je snel ključavnico in iz notranjosti odnesel steklenico penine ter zaboj sladoleda. Vse ukradeno je konzumiral v bližini kaznivega dejanja. • OB DENARNICO NA GOLTEH Mozirje: Občan iz Velenja je 31. julija popoldan na zgornji postaji nihalke na Golteh ostal brez denarja in dokumentov. Denarnico je pustil na mizi v garderobi, nepridiprav pa je spretno izkoristil trenutek lastnikove nepazljivosti. • POVOZIL REDARJA Ljubno ob Savinji: Voznik osebnega avtomobila 31. julija na Ljubnem ob Savinji ni upošteval navodil prometnih redarjev inje pred prireditvenim prostorom, kjer je potekal Flosarski bal, enemu izmed njih okoli enajstih zvečer zapeljal čez nogo. • OBRAČUN UUBENCEV IN NAZARČANOV Ljubno ob Savinji: 1. avgusta v zgodnjih jutranjih urah so se na Flosa-rskem balu na Ljubnem sporekli domačini in obiskovalci iz Nazarij. Dva sta bila pri tem še posebej vneta, zato je eden izmed njiju drugega udaril s pestjo v obraz ter mu pri tem poškodoval nos in čeljust. • NEZNANI OBISKOVALCI NA MARSU Rečica ob Savinji: V noči na 1. avgust je bilo vlomljeno v gostinski lokal Bar Mars v Spodnji Rečici. Iz notranjosti so neznanci odnesli več cigaret, alkoholnih pijač in registrsko blagajno, vse skupaj vredno okoli 230.000 tolarjev. kakovost.udobje,zdravje Podsmrečje 20, 3342 GORNJI GRAD VABIKSODELOVANJU sodelavce za opravljanje del in nalog: 1. TEHNOLOGA MIZARSTVA 2. VODJA DELOVNE ENOTE GRADBENIŠTVO Pogoji: Pod točko 1. - TEHNOLOG MIZARSTVA - VI. oz. V. stopnja lesarske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, pasivno znanje enega tujega jezika, poznavanje dela z računalnikom in strokovnimi specializiranimi programi na osnovi A-CADA, poznavanje kriterijev kvalitete lesa, lepljencev, polizdelkov in končnih izdelkov, Pod točko 2. - VODJA DELOVNE ENOTE GRADBENIŠTVO - VI. oz. V. stopnja lesarske smeri, 5 let delovnih izkušenj, pasivno znanje enega tujega jezika, poznavanje dela z računalnikom, poznavanje kriterijev kvalitete lesa, lepljencev, polizdelkov in končnih izdelkov, organizacijska sposobnost vodenja proizvodnega procesa. Od kandidatov pričakujemo komunikativnost, samoiniciativnost, pripravljenost na dodatno izobraževanje, natančnost pri delu. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: SMREKA d.o.o. Podsmrečje 20, 3342 GORNJI GRAD. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po opravljenih pogovorih. V naših srcih še živiš, zatopot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam skupaj smo v nemi bolečini z žalostjo in lepimi spomini. ZAHVALA V boju z boleznijo je tiho odšla od nas naša draga teta in stara teta Angela HUDEJ Kebrova Gela iz Radegunde (13.5.1908 - 20.7.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala patronažni sestri Sonji za pomoč in številne obiske na domu. Hvala župniku Nežiču za lepe besede ob slovesu in lepo opravljen pogreb, pevcem za lepo odpete žalostinke. Hvala gospodu Acmanu za ganljive besede slovesa. Prav tako se zahvaljujemo za vsak trenutek, ki ga v mislih preživite z njo. Vsi njeni Usoda tvoja se je sklenila, le delo tvojih rok nam zapustila. Odšel si tja kjer vlada večni mir a v naših srcih bo ostal, globok, boleč spomin! ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Janeza ZAVOLOVŠKA Lenart 28 (28.4.1934 - 22.7.2004) Iskrena zahvala vsem sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala gospodu dekanu za opravljen obred, hvala pevcem za prelepe odpete pesmi, zastavonošema, hvala gospodu sosedu Francu Bezovšku za prelepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivanka, sinjani z družino, hčerke Mihela, Cvetka in Mija z družinami Če me iščete, me iščite v vaših srcih. Če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas. Antonie de Saint - Escupery ZAHVALA 23- julija 2004 nas je v 86. letu zavedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Jera PEČOVNIK iz Raduhe 66, Luče Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali v času bolezni, jo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali sveče in maše. Iskrena hvala sosedom za pomoč, doktorju Žunterju, sestri Veri, gospodu župniku Gračnarju za opravljen obred, pevcem ter gospe Valeriji Robnik za poslovilni govor. Vsi njeni žalujoči MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Ne vem, zakaj, ampak dekleta kar norijo za njim ... Jože se oglasi na policijski postaji. "Prišel sem prijavit, da so mi ukradli sto litrov cvička," nagovori dežurnega policista. Ta je takoj pripravljen sodelovati. "Prav, naredila bova zapisnik. Kakšne barve je bilo ukradeno vino?" Srečkoslavovid Tavrl I ««Ia^bL*- ba*% Aval bambbSba fiiit-jiiiiBii'iitnii» "Ne razumem zakaj, pravijo ženskam, da so lahke," razmišlja Valerija pred Tončko. "Jaz možu samo pomignem, pa se že z lahkoto dvigne." "On ali njegovo one?" zanima Tončko. "Tisto pa ne z lahkoto, ampak s trdoto." Veselinka Tavrl __«Iambaa baab bbb Air-iuMirnniMiB Hildin oče je zahteven do mladoletne hčere, ki hoče s fantom na svoje. Poskuša jo ustaviti v njenih namenih, zato jo vpraša: "In s čim se nameravata preživljati?" Hilda iskreno pove: "Zdenko je rekel, da naj za to jaz poskrbim pri tebi." Blenda Tavrl Mlad fante pri deklini poskuša opravičiti svoje nerodno početje: "Gospa, malo me je strah, da tole ne bo šlo, kakor sem si zamislil. Preveč sem vznemirjen." Ženšče reče: "Si moreš misliti, da imam isti strah tudi jaz." Evforija Tavrl "Doktor Rugelj, tu je gospod, ki trdi, da pozna vse zakone evropske ustave ..." z rahlo skepso pospremi mimo vrat pisarne psihiatra novo-došlega pacienta njegov skrbnik. Doktor reče vzhičeno: "Kapo dol, prisilni jopič gor!" "Ne, ne, ne, ni potrebe," se ustraši bolnik, "kot sem rekel, res je, da jo znam na pamet, vendar nisem bolan, saj je ne razumem." Histerij Tavrl V družini, kamor sem se omožila, že vrsto let ne praznujejo rojstnih dnevov. Mislite, da bo tako tudi z najinim otrokom, ki ga z možem pričakujeva? Samo če se bo rodil ponoči, tako kot njegovi bližnji sorodniki. Slabovid Tavrl ^frrWrr Trrrr» Cene s težavo pride skozi vrata pisarne, še težje se namesti v svoj stol in ves nesrečen reče: "Ni mi jasno, kako da sem se zredil, saj se diete med obroki strogo držim!" Težavka Tavrl Na popravnih izpitih Miha vpraša Nejca: "Kako ti je šlo pri fiziki?" "Padel sem zaradi gravitacije." Papagonij Tavrl Cvetke tn koprive ČASTNA KUHARSKA David Podlesnik, ciciban na začasnem delu v ljubenskem vrtcu: »Povem vam, da mi v kuharskih veščinah nihče ne seže preko ušes, saj znam zakuhati takšno godljo, da vse tovarišice cel teden lovijo sapo od presenečenja.« fNADUČITELJEVA KONKURENCA PRESS') NOVINARSKA ANALITIKA Miran Korošec, dopisnik Radia Slovenija (levo): »Po mojih izkušnjah sodeč vlada v Zgornji Savinjski dolini takšna demokracija, da so oblastniki sami sebi edina opozicija.« Franček Kavčič, odgovorni urednik Delavske enotnosti (desno): »Mi smo za delavce, zato bomo storili vse v okviru omejenih zmožnosti, da se tudi v tukajšnjih občinah na oblast povzpne opozicija.« (PEROPRASKI NA OKOPIH PRESS) ŽUPANJIN ČAJ Ob predstavitvi zeliščnega vrta v Teru nad Ljubnim so predstavili tudi nekatere ekskluzivne čajne mešanice, med katerimi je največjo pozornost zbujal "županjin čaj". Ker gre po besedah poznavalcev za mešanico najbolj "Šarf" zelišč, si gaje ljubenska županja Anka Rakun koj naročila skodelico za degustacijo: "Čaj ima zelo oster okus, skoraj tako oster, kot so besede novinarja Edija Mavriča - Savinjčana. To pomeni, da ga je dobro uživati, vendar v omejenih količinah. Pred uporabo se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom." IME PERUTI IN LETI SOCIALNO ZDRAVSTVENO SKRBSTVO MORSKA OŽINA MED EVROPO IN AZIJO PREDSTAVA, IDEJA KOT IDEAL, IDEALNOST AVTOR ESEJEV SKUPINA LJUDI Z DOLOČENIM POLITIČNIM PROGRAMOM MISELNA BESEDNA ZVEZA, DEL BESEDILA KESANJE, OBŽALOVANJE PAVEL LUNAČEK INDUSTRIJSKO PREDMESTJE BUDIMPEŠTE NEKD. AMERIŠKA TENISAČICA-CHRIS ARABSKI ŽREBEC VPREŽNI DROG KMEČKEGA VOZA SLOV. PESNIK NA AVSTRIJ. KOROŠK. FRAN AMERIŠKI IGRALEC (GIBSON) SKLEPANJE, MISEL, DA JE KAJ VERJETNO SRBSKO MOŠKO IME, ALEKSANDAR RUSKA IGRALKA (SAVINA) REKA NA POLJSKEM KOCKA (LAT.) BELJAKOVINA, KI TKIVU DAJE PROŽNOST AMERIŠKI IGRALEC (PACINO) ŽENSKA, KI MOLZE, MOLZNICA (REDKO) SLAVKO KOTNIK SLOVENJ GRADEC AMERIŠKI REŽISER- ROBERT THOMAS ADISSON IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): MINI SLOVARČEK: TOKARA- otočje na Japonskem ELLER- slovenski pesnik na avstrijskem koroškem- Fran TSU- mesto na japonskem otoku Honšu ALTMAN- ameriški režiser- Robert VRBAS- reka v Bosni NARODNO UNIVERZIT. KNJIŽNICA ŠPANSKI KOLESAR- ABRAHAM DUKE ELLINGTON PLASTIČNA MASA PROSTOR POKRIT S STREHO, NAVADNO ZASTEKLJEN PELEJEV PRIIMEK ŠPRTNIK VESLAČ OTOČJE JAPONSKEM RADOVAN ZOGOVIĆ PLEMIŠKI NASLOV PREVARA, UKANA ŽIVAL, KI ZDRAVNIK REKA V FRANCIJI TEČE SKOZI PARIZ PLEMENSKO GOVEDO MOŠKEGA SPOLA SPECIALIST ra ZOBNE 'TvO BOLEZNI NAPRAVA ZA SUŠENJE SENA NA POUU N AD ALJ EV. GESLA SESTAVIL PEPINO TEMELJ, BAZA OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 30. šf. Savinjskih novic smo izžrebali štiri reševalce križank. Tokrat vam nagrade podarja računalniško podjetje Alfabit, ki se nahaja v nakupovalnem centru Izoles v Nazarjah. Nagrajenci bodo prejeli obvestila o nagradi po pošti. 1. nagrado, torbico za 240 kom. CD-jev prejme: Tara Gostečnik, Šmihelska cesta 64, Mozirje; 2. nagrado, tipkovnico (internetno) prejme: Jožica Marolt, Podter 20, ljubno ob Savinji; 3. nagrado, zvočnike Juster (180 W) prejme: Ludvik Tominšek. Bočna 106, G. Grad; 4. nagrado, 10 kom. CD medijev v škatlici prejme: Helena Makšan, Praprotnikova 25, Mozirje. Čestitamo! Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 17. avgusta 2004, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA GAJ Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo petim nagrajencem podelili skupaj sedemnajst vstopnic za Mozirski gaj. Nagrade vam tokrat podarja Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj. OBVESTILO Dijake in študente obveščamo, da bomo s 1.9.2004 začeli opravljati I I vsakodnevni prevoz potnikov v Ljubljano I in nazaj. 1 Vse informacije dobite na telefon: I 03/8384160 ali 5844414. I I Zgornji Zavratnik, d.o.o. Napovednik • Petek (6. avgust), ob 18.00. Luče Vaške igre • Petek (6. avgust), ob 21.00. Luče Zabavni večer z ansamblom Storžič • Sobota (7. avgust), ob 14.00. Luče Vlcersko tekmovanje za II. memorial Voler Mlačnik • Sobota (7. avgust), ob 21.00. Luče Zabavni večer s skupino Čuki • Nedelja (8. avgust), ob 12.00. Luče Od štanta do štanta • Torek (10. avgust), ob 19.00. Luče Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku • Sreda (11. avgust), ob 10.00. Osnovna šola Nazarje Kolesarjenje za otroke • Četrtek (12. avgust), ob 9.00. Velenjsko jezero Svetovno prvenstvo Naviga 2004 (finale čolni FSR-V) • Četrtek (12. avgust), ob 20.30. Lajna evergreen, Staro Velenje Večer erotične poezije ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca sivca, težkega 110 kg. Tel. 5834- 078, gsm 041/525-778. Teličko simentalko, staro 14 dni, zamenjam za bikca mesne pasme - z doplačilom. Gsm 031/295-331. Prodam burskega kozla. Cena po dogovoru. Tel. 8395-014. Prodam bikca sivca, teža 130 kg. Tel. 03/ 5835- 453. ŽIVALI - KUPIM Kupim teličko ali bikca do starosti 1 meseca. Gsm 070/401-811. Kupim kravo in teličko za zakol. Gsm 031 / 533-745. DRUGO - PRODAM Prodam učbenike za gimnazijo. Gsm 031 / 245-110. Nokia 3310 v garanciji, avtoradio in zvočnike, ojačevalec in tubo, prodam. Gsm 031/772-486. Prodam hladilnikzzamrzovalnikom gorenje - prostostoječ, 257 litrov neto. Gsm 041/421-538. Prodam 40 arov silažne koruze za silos. Tel 5841-393, popoldan in 584-54-46, dopoldan in zvečer. Ugodno prodam cca 1500 kom strešne opeke trayanka. Gsm 031/80-30-80. Prodam prevozni 2001 bazen za mleko. Tel. 5843-223. Bukova drva prodam. Gsm 041/804-574. Prodam cvetoče oleandre. Gsm 031/ 539-051. DRUGO - KUPIM Kupim baby alarm. Inf. na gsm 041/216-446. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam opel astro, 1.1993, registriran do 06/2005, prilagam 4 zimske gume, 190.000 km. Gsm 041/464-833, 041/ 662-497. Prodam škodo favorit 1.93, registriran do 03/ 05. Gsm 031/673-346. Prodam škodo felicijo 2x, 1.3, 5v, I. 96, 1. lastnik, prilagam 4 zimske gume, 420.000 sit. Gsm 031/308-837. ODDAM Oddam lokal v strogem centru Mozirja, 60 m2. Informacije na tel 041/679-293. KUPON zo brezplačni mali oglas do 10 besed v 33. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. m SINTAL CELJE Vasajrarnost je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p, Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25, 1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. ELEKTROINSTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23. GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p., tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, čevlji, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 83948-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121, Mozirje. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, vodovode, urejanje dvorišč ter storitve z mini bagrom. Gsm 041/631-395. TGM Aleš Janžovnik s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. JP Dom Nazarje d.o.o.. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje »V GRADBENIŠTVU GRADITE IN POTREBUJETE BETON? Okna in vrata SIMER- za razgiban, topel in varen dom. Novi stanovanjski zakon, ki je stopil v veljavo 16.7.2003, obvezuje lastnike in uporabnike večstanovanjskih stavb, da izberejo upravnika. Smo edino zgornjesavinjsko podjetje, ki upravlja večstanovanjske in stanovanjsko-poslovne stavbe, športne, kulturne in druge objekte. Zaupa nam že več kot 300 uporabnikov. Priporočamo se tudi vam. JAVNO PODJETJE RJE d.o.o. PR betSI nskih mešam mešam POKLIČITE 041-753-437! V poslovnih prostorih na Savinjski cesti 4 v gradu Vrbovec v Nazarjah smo Vam na voljo - vsak delovni dan od 7. do 15. ure - v sredo od 7. do 17. ure in - v petek od 7. do 13. ure Tel. 583 30 20, 839 16 17, faks 839 16 20, e-pošta: dom.nazarje@siol.net VAŠ DOM JE Z NAMI PRIJETNEJŠI. OBUK pvc okna akt okna a ki-pvc okna alu in pvc vhodna vrata okna z prezračevalnim ai atomom TROCÄt m e Grappili jiiim.ii IN RADIČEM ifflifO Am., lop F® 22, itti feojt Ponudili vam bomo kar devetnajst različno fenih vrst LIGNJEV rr JvJ S2 mm SIR®. M yi©N’ji PCEBßO® ©d 0oQ« d© l&OožMDGfl SM EtTAN®iVjll® M ARI M:S:IM®MM KR@MRI.piM WPOi^JE#LLfGNJJ LiGNiJi m&m ^CHILLY® N $mmw «PLES ©SEBI ìLITV®* Vljudffp vabljeni \7si Boštjan Vrtačnik s.p., Ravne 103/c, 3325 Šoštanj I , , r,' CO